/ *«CT, wrmiM Off WWW fWW, I. Y. Ww JLJL Tiljt m eelo leto. |UI Em pol lata............ S.00 New York eelo leto.. ^ 7.00 Zi inozemstvo odo leto..« 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki rSUEFON: 3876 COBTLA1TOT. Entered as Second Clan Better, September M, 1903, at the Port Office at Mew York, H. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OOBTLANDT. NO. 297. — STEV. 297. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 18, 1920. — SOBOTA, 1 8. DECEMBRA, 1920. VOLUME XXV11A. — LETNIK XXVIIL KAPITALISTI SO NAPOVEDALI DNUAM BOJ AMERIŠKA jeklarska industrija si na vse načine relzadeva, da uveljavi povsod open shop. — pogajanja pred odsekom. Lockwoodov ko mit*'j za preiskavo položaja v gradilui industriji, spravlja na d:u vedno bolj presenetljiva razkritja. Predvčerajšnjim j«* opravilo na dan nadaljne posameznosti ^lede bojnega pohoda jeklarskih industrijalcev v prilog "open *>hopu" a!i »hI prt i delavnici in proti delavskim unijam v splošnem. I£a/.v« nti-jra pa se je izvedelo, da je neki odlični muvorški delavski \« dit. nj sprejel od gradilnih kontraktorjev svo1 o $1500.00. pog;ijanja pred odsekom se niso završila včeraj brez dramatič-? li prizorov. I)va v zborovalniei komiteja navzoča človeka sta bila \r/»-])a ven, ker sta baje dajala pričam znamenja. Med razkritji dneva se je nahajalo tudi dejstvo, da je United S?at»'N Steel Corporation glavna voditeljica gibanja za odprlo delavnico. ZGODBA OTRAPISTU, JUVELIR UMORJEN OD MOŽAK JE VODIL KI SE JE OŽENIL TREH MLADIH MORILCEV DVOJNO ŽIVLJENJE PONOVNI UMORI NA IRSKEM Prejšnji trap 1st pravi, da je zapu- Plen teh mladih lopovov znaša od Mladi vdovi je opremil eiegant-sti svoj strogi red še p redno se je $50,000 do $200,000. — Nevrjetna no stanovanje, a žaloigra je>na- štirje policiste ubiti od ircev. — angleški vojaki so ubili irskega duhovnika — poveljnik se opravičuje pri Škofu. sestal s sedanjo ženo. drznost lopovov. Da so bili- Trije roparski moril- pravila nepričakovan konec. i Dublin, Irska, 17. deeembra. — V Kilkomonn, v bližini Nevr- __pora, so bili danes ubiti štirje konštablerji in eden težko ranjen Chicago, TU.. 17. decembra _ c-li priliki napada civilistov na neko policijsko patruljo, obstoječo ženske ZA poroto. seattle je stopil na mesto rena. Camden, X. J., 16. decembra. —j Novo metoda, kako Mvlevi pro-ee«. so pc*k»iH včeraj zagovor-,' niki Frank li. James-a, ki stoji pod obtožbo, da je umoril bančne-jrj sla, Davidi S. Paula, Ciospodje! odvetniki sa namreč naenkrat iz-i I javili, da je seznam povabljenih! porottiiiUuh kandidatov nepopo-j len. ker ni najti v njem nikakih rfensk. K« kli so nadalje, da imajo sedaj ženske i>te politične pravi-: ce kot možki m da sc jih vsled' tej?u ne *me prezreti tudi ne pri; p« rokah. Soduik Katzenhaek pa odlo«iI, da ni bila s tem prikrajšana »lit-i etim nobena ustavil« pravica. Perth Ambjy, N*. J. 16. dee. — JttBjiiiiea v »uth A bi boy bo do-1' la j«čarieo. Tukaj je bil* namreč sprejeta odredba, soglasno s ketero je dovolj« no, da nuejo tudi zastopnic«* slubejšega spola j 7evz«*ti to mc%to, ker je vspričo iumK i.kosUic plače nemogoče do-biti za to mesto primernegn mož- UMOR duhovnika na irskem. London, *nglija, 16. decembra, inf v ("oruu je bil s«Hrlasno s •rorilom na Central News ob-*n>n brzojuvnim potoni, da je inonik Manner v Dunman-ustreljen od uniformiranih 1<;1 i way i. 11 J i i Seattle, Wash., 16. deeembra. Mesto Reno v Nevadi je izgubilo svoje dolgo držano stališče kot n k j večji mlin za ločenje zakonov v Združenih državah in s tem tudi na celem svetu. Vodstvo v tem oziru je prevzelo mesto Seattle v "H'ashiiigtonu, kajti v tem mestu y bilo proglašenih od prvega ja-i uera pa do prvecra decembra tekočega leta 1430 ločitev zakona. Tukajšnji **mlin" ima znaznamo-vati povprečno po sedem ločitev zakona na dan, dočim se je mogel postaviti Reno v istem času le s ločitvami zakona, torej nekako po tri na on dan. Cela država Washington je rati't e^a z« lo razburjena in duhovniku o se je postavilo na čelo križarske vojne za uvel javi jen je o-sirejših postav, tikajočih se zakona. kajti priznava se. da je država Washinprton jrlede ločitve zakona najbolj prosta v celi Uniji. ŠVICARSKA ARMADA MORA POSTATI VEČJA. Soglasno poznejiimi poročili je bil kanonik Manger uilreljen ed nekega policista, ko se je hotel jravzeti za nekega biciklista, ki m" j«* spri »s policistom. To krvavo dejanje je vzbudilo v eelem <'<*rk okraju velikansko razburjanje. Polieist je bil aretiran ter l o stavljen pred vojno s«»diiiče. \ morjeni duhovnik, ki je bil star sedemdeset let, je deloval v rutličnih župnijah škofije Cork. Bern, Švica. iri. deeemr i — Proračun vojaških bolasti T-viear-ske armade za bodočo leto znaša skoro seinnajst milijonov dolarjev in pol. Od teh se bo porabilo dva-njast milijonov za ojačenjc ar-r ade. Izjavlja se, da se armade ie bo poveeiio v pričakodvanju nožnega napida od zunaj, temveč I radi nevarnosti boljševiške agita-j ■ :je, ki bi lahko udrla v deželo iz jNcmčije ali Avstrije. Socijalisti so glasovali proti večjim zahte-Ivam vojaških oblasti, f ALBANSKA V LIGI NARODOV. Ženeva, Švica, 17. deeembra. — Albanija je bila izvoljena za rednega člana Lige narodov. Prošnja kneževine Lichtenstein pa je bila zmeren nacijonalist ter se\zii enkrat še odklonjena. ti v zadnjih letih vtikal v poli-, ti?ne zadere. I DVA BOOTLEOARJA UBITA. DENARNE POfcHJATVK V ISTRO. HA GORlfeKO V Washington, I). C., 17. dec. - James C. Biddle iz Philad« lphije 'ci mladi in vitki, da je eden med Potem ko so našli v stanovanju lč-'*2 osmih mož. T^.ko naznanjajo pon čila iz Ttpperary. Xadr.'je ^e I»rejšnji aiema katoliškega reda njimi nosil kapo. ostala dva pa pe vdove Minnie Viola Reynolds, poroča, da je. štela stupina ljudi, lii so napadli policiste, okoii sto trapistov ki se je poročil z Miss.mehke klobuke in da so bili vsiiki je izvršil«i samomor, številne mož. Ti ljudje so zaplenili tudi dvoje pušk. ki cla bili last polieije. Mary- Lena Gaines iz Warrenton. j t rije črnih las. — to je vse. kar si vari. ki so prihajale od II. C. j Igrališea Royal Dublin Society v Ralsbri.l'/e so p<»d kontrolo Va., je zapustil red trapistov šejve polieija v New Torku z ozirom May iz Lafayette. Ind., tehnične-'vojaških avtoritet. V Dublinu bo najbrž v najkrajšem času pro-prtdno se je seznanil s svojo se- va tri zločine*, ki so ob belem pa voditelja Monon železnice, je'i|l-išen preki sod. danjo ženo ter ni vsled tega pre- dnevu udrli v prostore juvelirske j slednji priznal, da je napravili V sredo popoldne je bi1 a vržena p<»d neki "oz. na katerem so "tki. bomba, ki pa menda ni naredila poseb-se ne poroča o k:ikih izeubah. lomil svojih obljub iz ljubezni do tvrdke Andrews & Winston v 8. ' strašno nje. nadstropju vke hiše na vogalu ljen spreje Cerimonijo je izvršil Rev. Grif-^45. ceste in !». Ave. v Nt-\v Torku f;th, kapelan United States Sol- trr ^lstrelil do smrti enp«ra izmed diers Home v navzočnosti le dveh lastnikov, f>0detnepra Edwin W. i -------1 j t —. -- j * ■ napiko in da je priprav-peljali angleški voja jeti kazen in naj bo te ali škode, kajti ničesar pnc. a!i one vrst^". | Vsa Irska je prestrašena in osrorčena vsled umora Rev fanon Mav je odstopil od svoje dobro'Magrnerja, ki je bil ubit v bližini Dunmanvava včeraj popoldne. — plačane službe ter bo v nedeljo Ofieijelno se naznrnja. da je ta umor zakrivil neki kadet, ki Andrews. do"'im so tri nadaljne odpotoval v družbi svoje žene in je poveljeval skupini tridesetih vojakov v Tiru. Mr. Biddle je elan družine, ko- može zvezali ter kontno pobegni-jolrok iz Lafarette, kjer je za^e-je ime je slavno v mestu bratov-11 i s plenom, kojega vrednost ceni mal tako odlično stališče, v Cali- ske ljubezni ;-kozi več kot eno sto-[policija na $->0,000, dočim izjav-letje. Njegova žena je sestra pol-di.jo drugi, da je predstavljal svo-kovnika Gaints ter .Toltn Gai- tc. .>'300.000. i es-a iz Warrenton. Va. Pred krat Sel Luee Mulligan, star 55 let, k«m je postala lastnica prvotnega lri je zaposlen pri juvelirski tvrd-doma družine, ki je slaven po ce- ki William Scheer, je bil zvezan li državi. lin našli so ga poleg trupla ustre-jnmor, v napadu otožnosti ali živč- Bilo je v Warrentonu, kamor j« jljenega moža. Nekega Arthur!r.e razdraženosti. ne pa iz bede. fornijo, kjer se misli stalno naseliti. Gotova stvar je, da je mlada vdova, ki je stanovala tukaj v dragem stanovanju na North St ate Street, izvršila v soboto j-rišel na obisk k svojim prijate jMertza ter nekega Vineenta Poljem, kjer r...' je Biddie seznanil j venzano pa so našli zvezanega na !. svojo bodočo ženo kmalu po-!hodniku, kamor so banditi oba tem, ko je zapustil samostan pred | odvedli. Vsi i rije so bili v stanu dvemi leti. dati polieiji le slabe opise drznih — Nikake romantike ni v tem,jmorileev in binditov. Vsi trije so temveč le stara, stara povest. Se- j mnenja, da morajo biti mladi losi al sem se z njo ter po preteku povi Italjani. enega leta vprašal, če hoče postati' Roparski napad je bil izvršen noja žena. ravno ob času, ko se je vrnil An- Nato pa je nadaljeval:: ,drews z lunča. Stopil je na me- — Jaz sem prestopil v k atoli- sto svojega tovariša Winstona, ki ško cerkev. Samostansko življe- je odšel na lune. nje mi je ugajalo in tako sem Andrews «e je nahajal sam v vstopil red v trapistov, kjer sem uradu in vsled tega se ne ve, kaj Š<1 skozi novieijj^t, nakar sem bil dogodila ko je stopil on v posvečen v duhovnika. urad. Komaj je zaprl vrata za se- — Ko so potekala leta, sem prist 1 na temelju proučevanja cerkvene zgodovine do prepričanja, ua je protestantovska oblika cerkvene organizacije oblika, za katero sa se zavzemali prvotni kr- boj, ko so Ž3 skočili proti njemu banditi ter '.iu ukazali, naj dvigne roke. Pri tem pa so mu držali pred nosom orožje, ki je izgledalo kot odžagana puška. Mulligan se je pokoril in banditi so Frederick, Me., 17. deeembra. — I Izvrinjemo (ienarna izplačili Dva moža, o katerih se domneva, popolnoma zanesljivo in sedinjia • 'a sta neki Berger in Watts iz razmeram primerno tudi hitro pc Wa^hingtona. *ta bila ubita, ko Iztri, na Goriikem in tndi na i njih avtomobil preobrnil ter1 Notranjskem, po osemljn, ki J« i >d< l navzdol po nasipu Bal t i-i maedeno po italjanzki armadi »..ore m Fred, riek Pike. DomneJ Vieraj amo ra&unali M poiilja ^ da sta M- oba pečala z ne- italjanskik lir po dedetil ŠCanski pisatelji. Prav posebno so(?a zvezali ter mu utaknili v usta uplivali name spisi sv. Pavla. pri-|z jmašek, nakar so ga položili pošel sera tudi do prepričanja, da!le- Andrewsa, ki je še vedno stokal na tleh. Mulligan je ležal le malo časa na tleh, ko je vstopil Mertz. Takoj so ga obkolili roparji ter mu rekli, da se mu bo godilo prav tako kot umirajočemu bosu ua tleh. če se ne bo pokoril. Banditi so odvedli Mertza v stransko sobo. kjer so mu vrgli preko obraza rdečo masko, nakar so ga zvezali ter mu zamašili usta. Roparji so bili ravno gotovi z Mertzom, ko je vstopil Proven-zano. Dočim sta bila dva zaposlena s tem, da zvežeta Provvjnzana, je tretji praznil blagajno. Vsi trije so nato izginili ter vzeli s seboj tudi kovčeg Mertza. Vse kaže, da so se odstranili po stopnji e-fch, kajti deklice pri vspenjačah re vedo ničesar o njih. Neka telefonist in ja je našla Mertza in Provenzana ter obvestila hišnika, ki je seveda takoj po-kJieal policijo. p«»«ttavno prodajo opojnih pijač. V nji! l-injto tu in«. ivtomobiln *o našli 250, žganj* in 50 pajntov- I t 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 2.40 $ 4.20 $12.00 $20.00 $39.00 sem ni celibat obvezen za duhovništvo. — To ni nikak "Vrt Alaha" — je rekel zopet in zopet ter p<■• kazal s tem, da pozna novelo, ki nisi ta naslov. —V onem felucajv je napravil mož svoj koralr proti svoji vesti. V mojem slučaju pa tem popolnoma miren glede svoje vesti. Nato pa je nadaljeval: — Študiral sem prvotne pisale! je cerkve, življenja svetnikov ter prišel konečno do zaključka, da bi moral biti celibat zadeva, glede katere bi se moral vsak posamezni odločiti sam. V tem ozira sem se nagnil na stran protestantov. Soglašal sem s sv. Pavlom in v moji vesti ni bilo ničesar, kar bi me vezalo. — Dva trapistovska samostana sta. eden v Kentucky, drugi pa v Iowi. To je življenje večnega molka. molitve tei abstinence. Obiskovalci so dovoljeni. Sempa-tam vidite svoje sorodnike, — Jaz ne vem, kaj bova storila in v katerem mestu sa bova stalno nastanila. Prejšnji menih je govoril z ne-j kakim obotavljanjem, kajti dvajset let molka v redu trapistov mi jc otežkočilo govorico. NEMČIJA V BRUSELJU __Vrednost denarju sedaj ni gtal Bruselj, B, Igija. 17. decembra menja ee večkrat nepriČako lj>tv o, ki pa je opaziti meti radikalnimi »dementi, ]►« t*( omejuj*" 1«» na te, tt-mv«- je splošno ter jxivscm naravno [Moleli le«. velikanskega razocai .mja. katero je prinesel izid svetovne vojne. Vsi manjši narckli, ki so postali neprostovojne žrtve imperijali-stičnili dežel ter imperijalističnih stremljenj mednarodnega kč:]ii-ti !a, s<> pričakovali od zrnate takozvanih zaveznikov nastop nove dobe v zgodovini človeštva, dobe re««nk"nfe prostosti in enakosti. Kazovuranje, ki j«» sledilo >kleiiitvi mira /. Neračijo in Avstro-C'frslco, je bilo pri v>t-h manjših narodih veliko, kajti morali so priti do spoznanja, da zasledujejo takozvaae zavezniške velesile, namreč Francija, Anjrlija. Italija in Japonska, iste imperijalistične tilje, katere je preje zasledovala Nemčija. /mašila, ki so bila uveljavljena v pogodbah, sklenjenih v Versailles in St. Itermain, ne zrcalijo ničesar drugega kot osveteželj-nost ter neizmeren pohlep po večji moči in večji oblast j. skrivajoč se pod krinko zavarovanja interesov zavezniških velesil. Princip samodolo<"be in pravice tudi najmanjšega naroda do zemlje, na kateri pri icip prebiva že stoletja in stoletja, je bil vržen med staro šaro pod pretvezo, da je treba mogočnim državam zagotoviti primerne meje proti mogočim bodoeim nasprotnikom. Tak o se je Italija polastila naše (Ionske in našega Krasa, s Tr-s»om in Reko vred pod pretvezo, da mora ime*i primerno vojaško mejo proti strašni .Jugoslaviji, ki je stopila kot strašilo na mesto prejšnje habsbnržansne Avstrije. V resnici so Italjani smejejo misli, da bi bila Jugoslavija ket^aj v sfann napasti jih in izraz "strategične meje'' je stopil navadne i:neksije, katere so emrev. Slednji se ne bodo nikdar hoteli ukloniti eeški nadvladi in s tem je položen temelj za nadaljne nemire v reoubliki, ki bi se lahko proevitala bolj katerakoli druga držtva v centralni Evropi, če l i ne bilo narodmutiieira sovraštva, nasilja na -eni in odpora na dmjri strani. Tsto velja jrb-de Jugoslavije, kjer žive Slovenci in Hrvati v prepričanju. da'jih je Srhija izdala s tem, da je izroč' a Italjanom tako velik del naših slovenjih in hrvaških zemlja, ne «!a bi l>i!a v stanu t illoi-iio postaviti se po robu nenasitnim zahtevam italjan kili impe-l »jalistov. Ce pomirimo to se nam ni Ircba čuditi, da vre v vseh teh cu-želah in da radikalni elementi izk< rišeajo položaj ter lavajajo vodo na svoj mlin. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da pad.i ugled vsake te posamezne nove države v inozemstvu in da ie to p dan je ugkda tndi razvidno iz padanja denarne vrednosti dotičnili dežela. Možje, ki so na takozvani konferenei v Faiizu sejali veter s tem, da so izdali vs> prineipe pravičnosti in poštem»sti, žanjejo sedaj vihar, ki bo kmalu objel eelo Kvropo. <"e ne bo :o prišli merodaj-lu faktorji kmalu do spoznanja svojih napak ter ' "ali popraviti tr. kar so zagrešili. Ni se prepozno, :: treba bo junaških naporov, če se hoč«f prepr*^ »• ti ponovni izbruh -plošne vojne v Evropi, ki bi povzročila š»> ve«'-je gorje in še večjo beilo kot jo je povzročila zalina svetovna vojna. Caveant i-onsules! V najboljši knjigi ki je bila spisana o pariških mirovnih pogajanjih, je Anglež Kevnes opisal boj med "Wilsonom in Clemenceau-jem kot boj med demokratičnim pacifistom in kapitalističnim impe-iijalistom. Za Wilsoua je bila ideja, za Ciemeneeau-ja so bile mero-dajne realne moči zmagujočih vojska, ki niso v Parizu prav nič drugače tolkli s pestjo ob mizo kakor je general lloffman v Brest-Li-tovskem tolkel, realna sila velike finance v Parizu in Londonu, ki je svojo voljo diktinda obema vladama. Z besedami, v obliki je dobil Wilson obljube toda vsebino sta diktirala militarizem in kapitalizem. Tako je nastala ta razdrapana podoba Lige narodov. >^e vsebina je Clemeneean. Taka je moda ideje v kapitalističnem svetu. Wil sonov poraz *ia pariških pogajanjih je samozavest amerikan-skej?a naroda hudo r.tzžalil. Nič ni prinesel velikemu ponosnemu narodu iz vojne domov; njegov namen ni bil, da hi prinesel ameriškim imperijalistom materijalni dobiček, prirastek remije in moči; pač l>a, da bi prinesel ameriki demokraciji moralni dobiček zmago nje-nesra ideala, pa ni mogel. To je bila Wilsonova politična smit. Senat je odrekel pritrdi ev mirovni pogodbi in odklonil pristop k Ligi i:arq>Jov. ki idejo da ✓akter« so se borile Združene države, tako grozovito pokvarja. Ljudstv« je potrdilo to odločitev scnatii pri volitvi predsednika. Tako se torej tudi Združene države ne pridružijo Lijri narodov, ltrez Nemrev. Rusov Amerikaneev, brez treh največjih na-l<>dov bele polti je L.ira narodov mrtvorojeno dete. Mis*-! Lige narodov ni utopija. Gospodarski razvoj sam. ki se razvija, vedno bolj k mednarodni delitvi dela. k vedno tesnejšemu stiku gospodarskih odnošajev med ozemlji, k vedno večji odvisnosti narodov med seboj sili naravnost k organizaciji neke skupnosti na-i odo v. lied«. ki gospodari }>o svetu zapovedujoee zahteva mednarodna razorožcuje. Tehnični razvoj, ki dela vojne vedno strašnejše, sili človeštvo, da si ustanovi nekak mirovni red. Toda utopija je, da I i s«- dala uresničiti velika ideja v kapitalističnem svetu. Kakor nujne potrebuje človeštvo Ligo narodov, tako nemogoča ostane Li«ra narodov, dokler obviada svet kapitalistični pohlep po izkoriščanju i jih nar«»doV in dežei. Mirovni red je nezdružljiv z vladajočim si-s:ennom kapitala. Potreba resnične Like narodov mora kapitalistični vladajoči sistem razbiti. Kljnb vsemu temu pa je vendar prvi sesta-nek Litre narodov zgodovinski dopodek; lipa kapitalističnih držav, ki sp ju pred kratkim zbrala, je kljub svoji kapitalistični razdrapa nosti le predhodnica prave Lige narodov, ki se ustanovi ker se mo r.i ustanoviti. 1'stanovila se bo toda kot svetovna liga socijalističnih republik. Peter Zgaga Dopisi Anglež je prišel v Cork ter najel irskega vo;:nika. Dospevši pred poštno poslopje, je vzkliknil An- giež: — To je pa krasna hiša1! — Seveda je. To je pošta* — Kaj so pa tisti kipi nad pročeljem? — O, to je pa dvanajst apostolov? — Dvanajst apostolov? Saj so samo trije. — Seveda, ker ostali sortirajo pošto. • • * Ta je že stara, pa je Vredna, da se jo ponovi: Modrijan s« je hotel s čolnom prevesti preko reke. Naenkrat prekine molk ter vpraša čolnarja. če ve kaj o aritmetiki. — Aritmetika? — se začudi čolnar. — ise nikdar nisem slišal o tem. — Skoda. rnož. četrtina vašega življenja je brez veljave. — Ali veste, kaj je geometrija? — Ne, ne vem. — Vidite, polovica vašega življenja je brez veljave.. In ko mu je odvrnil, da tudi o astronomiji ne ve ničesar, je rekel modrijan: — Tri četrtine vašega življenja so brez veljave. Tedaj se je začel čoln potapljati Ali znat j plavati? — vpraša čolnar modrijana. — Ne. plavati pa ne znam. — Ne? No, potem pa ne dam vaše življenje niti počenega grosa. Barberton. Ohio, j del v časopisu. Ako si pa šel v Znano je čitateljem. da se je amerikan.sko gostilno prav pred vstanovila pred leti tukaj sloven- ^sodnij ski m poslopjem, si samo reške župnija, v katero spada okolu^kel: 50e. pa si dobil rozinovega 1 družin. Zbirali smo vse kri- jakata; če si pa rekel; 73r, si do-žem. in v naglici je bilo skupaj bil pa nekakšno žlalmdro. tako-nekaj tisočakov, za katere smo jzvano "Bonded Stuff", v resnici kupili potrebno sta vi »išče. in si- pa to ni bilo. Vedno je bilo na to-cer dva, katera so naši farani iz- čil ni mizi vse polno kupic za žgn-roeili škofu, nakar nam je pr>slal nje in točilo se je brez'vsetra stra-župnika za par mesecev. Seveda, iha. Zmerom je bila policijska župniku je bilo treba kupiti tudi stražnica polna pijancev. Ako si pohištvo, katero je stalo nekaj na sodnikovo vprašanje, kje si stotakov. Toda župnik ni bil tu-'dobil pijače, od govoril, da se dobi kaj zadovoljen, farani mu niso v vsaki gostilni, se to ni slišalo; bili po volji in je končno vzel od moral je biti vzrok južni del me-naselbine slovo. Pohištvo je torej sta. takozvani Columbia Heights, ostalo, po katerem so predli paj- kjer so naseljeni sami inozemei. čevino pajki. In glej ga spakal'lnozemee mora biti vsega kriv. Zbrali so se trije ali štirje naprej' H koncu dopisa, pozdravim vse postavljeni farani. ki so pričeli sjčitatelje Glasa Naroda in jim že-prodajo ter so med seboj pohi-jlim vesele božične praznike, štvo razdelili brez znanja ostalih i Naročnik lista, faranov, kar pa ni prav. Zato, fa-j rani. zahtevajmo pohištvo nazaj., , g^ Louis, Mo. katero se mora prodati v navzoč- Tudi jaz želim malo sporočiti, nosti in vednosti vseh, kajti to je kako in kaj se ^ tukaj v g,^ nasa-»lastnina, lie pa samo stirdi Jj^yj^ oseb. Kar se tiče cerkve, je do-: D(.la ^ preeej slabo> ^ neka. končana sedaj, treba je še božjega terih tovarnah in dela^iicah sa- blagoslova, pa bo spala za vedno, prebudi se menda ne nikoli več. Pozdrav vsem našim faranom, mo 4 do 5 dni v tednu. Vreme imamo še preeej dobro, še nič snega. Včasih je toplo, ka- Liga narodov. % Med vojno je bilo. Milijoni so krvaveli na bojiščih. Mesta in vasi so bile v plamenu. Po svetu je vLadala le*da in obupanje. Narodi so silno h repen d i po redn na svetu, ki bi v bodoče preprreil take katastrofe. Ali se ni državi posrečilo spore med svojimi državljani. ki -o jih nekdai poravnali v medsebojnih borbah, mirno poravnali s sodnim izrtkom? Ali *e m bi stota ko posrečilo svetovni ur*avi, premagati pravico do sile tudi meti narodi, da ne bi narinli >eč reševali svojdi sporov na krvavih bojiščih, ampak potom nepristranskih raz sod i ši"*u i h izrekov? Tako je nastala iz vojne bede in vojnih gro«ot »i«^! I.iire narodov. Zmagovito je prodrla mistl. ko je Wood row Wikon. v čejrar rokah je bila uscnla izida vojne, na-•topil kot oznanjevalei te ideje. Ligi narodov — to je bila prva meti itirinjastimi točkami, s katerimi je hotel Wilson priti do miru Pred kratkifu se je sestala Liga narodov. Ali kaj je nastalo iz r»je? Svetovna organizacija bi morala postati Lipa narodov Toda iram-oitki kapitalistični razred, ki hoče izrabiti zrnato, da izpieša K nem&ketra delavea in rttsk««ra kmeta vsakoletni vojaški tribiit, zahteva da se morata Nemčija in Rusija: dve največji evropski drza-»I, iaključiti iz narodne zveze. Vsi narodi, veliki in matli. bi morali imeti v ligi naroderr enako pravico in enako varstvo. Toda ka^ita-lUtične »vetovne »rte so dale Ligi narmlov ustavo, ki jim pridržuje m važnejše odločitve, lig« pa a tem ponižuje do orodja, ki naj obvladuj* arret. Najvažnejša naloga lige bi morala biti, da prepreči mednarodni red na aamoodločevanju narodov. Toda ista mirovna ki ustanavlja ligo in ji je dala ustavo, je pravico samood-in vzhodni Evropi, v Aziji in Afriki drxno zatrla, oanova'a je red. ki ima v sebi Val novih grozovitih ho ae shaja hga, traja ie vedno vojna v Vzhodni orožje, vre v Srednji Evropi, in pohlepnost veliko idejo pokva-/ kakor tudi čitateljem tega lista. koj. da ^ ^ spomladni čas. haran. V St. Louts je precej naseljen-Jeev df»sp»-lo iz starega kraja. Pra-Massillon, Ohio. |vij0 m jim popade, samo to je, Nimam ravno posebnih novic za. ker ni tako dobre'pijače kakor v v javnost, omeniti pa hočem, da s^arvin kraju s«* je štorklja vstavila pri druži-j Tmli moja soproga je dospela ni Kastelie in za Miklavžev ye-lsem j. novembra. Pri pre^ledava-čer pustila krepkega sinčka. Ce-,„ju parobrodnih listkov je moja >tl,am- 'soproga x>o nesreči izgubila vse Jaz mislil, da je tudi štork-'>klipaj parobrotlni listek in želja dobila počitnice, kakor večina 1ezjii$ki listek. Ker je bil zelo mo-nas za božične praznike, radi če-^an veter) jj je v mf>rje zane. sar s,-daj s polno paro d<.ma za slo. Ko je dospela v New York, je pe.'j*. sedim k(»t 100^ Amerika |morala še enkrat plačati za želez-nec. To je bilo vpitja po kapita- „^ki listek iz New Vorka do St. listič nem časopisju za časa jeklar- j jJfmtsa. Ona ne ve, komu je dala ske stavke: Podite 100^ Anieri-tdpnar m komu je plačala za že-kanci. pojdite na delo, da bomo j hszniški listek, nakar sem pisal g. prej iM,'con,"ali kajzerja itd. Sedaj Frank Sakserju za potrebna pose pa kapitalisti ne brigajo za to,jjasnila. On je vse rH>trebno ukre- kaj b..š t i za Božič imel. če boš sit h, ji in iZjK>sloval pri parobrodni ali ne, ee boš na gorkem ali ne. če družbi da sem dob bflš tudi ti prešteval svoj nagro-JXa tem mestu se in a d en i dobiček, kot »o si ga hapi-j zahvaljujem in ^ ralisti nakopičili v pn-tečeneni le-[priporočam. Tvrdka ti»: to ne briea inolj zanesljiva. Ni treba vse drugim verjeti. kar v£m pravijo, ker sami ne znajo, kako ravnati, nakar zvra- - i Krtel-a. On je bil policijski načel- čajo krivdo na Sakserja. nik 26 let v tem mestu. Kef pa ni Vesele božične pra\*nike in spolno val svojih dolžnosti ter na'sreeno novo leto želim vsem dostavljena vprašanja ni mogel dati vencem in Slovenkam po Ameriki, povoljnega odgovora, so ga odpu- Martin Petrovič, stili iz službe. Neki I>r. Rev. Perkins je hotel bolj natančno vedeti, če je za ino- Poiigi zeinee druga -postava kakor za domačine. Amerikance. Vsak dan je Večkrat se je čulo z zasedenega bilo v lislu 4 * Evening Indepeu-,0261111*1' da dent": Ta aH ta inofcemee je kr-jS4l^a podtaknila ogenj. Sedaj po-šil prohrbteijsko poatavo; ali jo^očajo, da je zadela velika požar-ptl ali je kuhal, je piočal od 100|>*a nesreča posestnieo Marijo Lido 500 dolarjev kazni itd. Ameri- karjevo poleg Idrije. Ko je požar j n»jci-ltuhaj opravil, svoje uničevalno - . . r. , Neki možki je hodil za izvan-redno bogato židovsko vdovo. Bogota je bila. sicer par neumna kot noč. Pri neki priliki ji je podaril prstan. Sredi prstana velik rubin, krog rubina pa dvanajst ameti-stov. Ko je prijateljica vprašala vdovo, kakšeii prstan ima, je odvrnila ; — O. nič. kaj bo to. Sredi je rabinar. naokrog je pa dvanajst antise mitov. * * * — Zakaj pa v^vašem mleku ni nič smetane? — Vidite, gospod, mi napolnimo stekleoice z mlekom prav do vrha, tako da za smetano ni no l>enega prostora. * * * Zaloga uljudnih in prijaznih i>e- sed nikdar ne pojde. • « * Človek, ki pravi, da ne ve nič, je veliko bolj pameten kot člo- Ack, ki pravi, da ve vse. • ♦ • Ko je bil angleški državnik Joseph Chamberlain sredi političnega boja, je imel nekoč v nekem škotskem mestu govor, v katerem je slavil vlado ter poveličeval cene, katere dr be trgovci in obrtniki za svoje produkte. Neki možki v kotu ga 'je pa vsak hip prekinil z besedo; — Lažei! Državnik je parkrat preslišal, potem se je pa obrnil-k možu re koč: — Vi gospod, gotovo niste pre več dobro poučeni o celi stvari, t V- bi se mi zdelo vredno, bi vam povedal stvari, da bi vam lasje stopili kvišku. In zopet ja zagrmelo iz kota: — Lažeš! Možak se ie namreč odkril ter pokazal govorniku svojo plešasto glavo. * * * Ona: — Kaj ne, ljubček. najina poroka bo v petek, kot določeno? On: — Nikakor ne. Izberi si katerikoli drugi dan. le petka ne. Ona; — Saj vendar nisi prazno-. veren ? On: — Ne prazno veren, a ti veš, da moram v petek v klub. Najboljša bi bila nedelja, ko člo-eek itak i*e ve, kam bi se djal. Ona: — Ti, meni se zdi, da ne jemlješ najine poroke za resno. On: — Za zelo resno, eelo tragično zadevo. „ SiignsUnuutska Ustanovljena L 1898 2CutoL 9rhmrta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. : LOUIS BiLilfT, I. FOKUTJw B«x 13% rua LBONARD BULBODHK, jJ*K I JOHN BT7PHXK. a WL 9« M. M j on rum j>4 JOHN MOTORS. MATT. POQOOM, « HL 4HTHOHZ MOTS. HA ▲< ■a. OMcaa* m. TIH TABOO A. KIM IVctroM PttMvgh. Fa. Tm and tflcaW m dka |BUDOLJr FDD1I, KOI 11 Am*. OleralnO. OUa FRANK fiKRABRC. St_ Denver. Oolo. QR2QOR HRRflCAK. 4ŠT m M ^ JotMtnwu, Pb_ Jadaotmo giaaOs! "tLU VJAC0V taffl flinu mi aa tfuww t^Jalkm. Ym prtto«m b«J m poHlJalo u yirnl—« odbora. Prošnje mm. aprejem aorlb Buot In Qlok rwm atav> ■prifiersla ee naj poHUeJo os vrhovnega adravnlka. JifoaloTtoelx Xato!i8ka Jednota m priporoča rmem JubHwm ■ tatop. Mm+m portvje pe "National Fraternal Ocagreee" iMtvM. 1 tarn okroc 9900,000. ftrModaoe dolarjev). Bolnim* podpor. In p itHeln 1e lapMala 1» nad poldrugi mUJoo dolarjev. Jednett • tM wdrfk Basov (Ice) In okrog t Omot otrok v Hladlnskaa oddelku Dratvn Jednote ee nahajajo po rasnih »lorenakOj aaeelMnali raM, kjer jib Ae nI, priporočamo vstanovllev novih. Kdor iell po«tat I ■«■ aaj ae aglad pil tnJnAa bliioega drrBTva JSKJ. Za vetanqvtter novih dndRa« • Pt^nto na gleinei tajnika Novo drnfttro ee lahko veaaovl e • Slovenske novice. delo, je pa začelo goreti v Kovačevem rovtn na posestvu Frančiške Petričeve. Požigalcev italjan-ska oblast seveda ne bo našla, kvečjemu nt^gne zapreti kakega l-edolžnega slovenskega kmečkepi ........ . Cleveland, Ohio. Policija je tekom meseca novem I»ra aretirala .">S4 <.»sel> radi kršenja prohibieije. Izmed teh aretiraneev jih je bilo samo 136 rojenih v Ameriki, vsi drugi s o tujci ali pa naturalizirani državljani. V Avstriji rojenih je bilo 130, potem pridejo Rusi po številu (H) in Madžari 74. Izmed aretiraneev kaže statistika, da sta samo dva Hrvata in trije Srbi. o Slovencih pa ne pove nič. t<»rej niti en Slovenec glasom te statistike ni bil aretiran radi prohibieije. Menda so tam med "Avstrijci". Torej na polju kršenja prohibieije s<> Slovenci nepoznani Amerikancem. V [►♦■tek 10. decembra pon24 < 'aleutta Ave. Fant je 4 čevlje in ti palcev visok ter tehta 70 funtov. Lcginil je v soboto 11. decembra; nosil je kratke višnjeve hlače, zeleno kapo in rjave čevlje. StarLši so se obrnili na policijo, da ga jim po-majra iskati. V nedeljo 12. decembra zvečer je umrl Frank Štupica. stanujoč na 1041 E. 72. St.. star 41 let. Pogreb se je vršil 15. dec. V četrtek 16. decembra so dobili sledeči rojaki državljanske papirje na Common Pleas s'rdni-ji: Joseph Žnidaršič. Anthony t'ande-k. Yab-iitinn Rovšek, Frank Ševček, Ixuiis Petrič, Anthony Race. Jfrscph Fajdi«?a. JJtrseph Medved. Frank Filipovi«*. Frank Prši in. Andy H»be. John K'-z-lj. Chicago, 111. Otroci slovenska župnije sv.' Štefana pripravljajo. ' tako izvan-reilno pocfjii. treb-ni, ua se napravi z njimi hožicni za resnični čas veselja. Val «ro-podarske negotovosti bo to le-to prisilil in;*.-sikatero družino k «irčr vanju. f'»da, Če str* prt tlob-iej» zdravju, vam bo vaša zadovolji) ost iii dobra volja napravi« ■a božični čas poleti vesel j-; Tri-nerjevo Grenko Vino naj bo za praznike pri vas ibuna. kajti to jc- najboljša garancija in prepre-»"evalno sredsrvo. — Izčisti čreva, . odpravi pline iz želodca, [»omaga i r l avi ter f.oo-.tri tek. Trda vi norate dobiti originalno Triner-jevo renko Vino. staro zaupno zdravilo, prvo v Ameriki, prine-š-ro na trir ored tridesetimi leti večkrat ponarejeno. to«l-j nikdar doseženo. \'^flno glejte, da dobite in vzamete edino pristno Tri-l»erievo Grenko Vino. — Joseph Triner Company. Chicago, HI. fNewj'orski zastopnik: 310 E. (Adv.) - KAKO SE UČI- ' TI ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo ail časopis, beleinlco (note-book) in angieiko-slovenskl besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano angleiko besedo poglejte v besednjaku, kako se Izgovori In kak pomen Ima: zapišite neznane besede v beležnico In jih ve£xr*t ponovite. V nekaj mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja. Jesenkl in zimski večeri so kot nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti ta besednjak. Naročite ga na sledeči na. slov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avenne CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku je S6. — I stota« lahko naročite za »1.25 Zormano-ye pesmi, ki vam bodo ugajale. HOJAH. KAKOOAJTE SB VI "O LAS HAIODAMAJ VE0J1 8L0VKJVBKJ DHKVNlft ▼ tUmiliWlH BttAYAII oo()o(>a —-----'—i Ali ste pripravili zaboj? prihohija |MmilJatpv w ^ 15. JAM ARJA 192 L Rojaki ne in/zuhite svojih v domovini« in^ljite jim iw»trelino t4>leko. <»J,uvaLa.in žlvfž. T«-ž« zsilwfjfv <11» looo fimttov Ktane z4 prevoz I7i rrnlov fnata. Po lutiluljua jB»jasnila pilite na lvrdk<} Strukel & Horak Enrmprnn TitmUhr 1 F! v pert 88 — 9th Ave. New York. SSS.fe k.'^I .Vtc' .i. - -1 ... ••.__, .. *,.<> <.... O -■ 9*S GLAS NARODA, 18. DEC. 1920 Prispevek k "Mojim mislim". Ve«!no sem mislil, d* je list "Protveta" last članov SNPJ, kajti kolikor je meni snaiio, »o ie vrdno člani /aroraj omenjen« or- vsnizaeije p'«fe\ili njen deficit. AH moil s^m se! — Omenjeni drevmk je i* flwilo S. R. Z. in i jegevih trahantor ter obenem pralnica eb i k sikih blaaiai Noben blovruitki list «« rj obregnil t moj članek, wno vi »te se, ti c irjal zoper ligo, ko je Avstrija morila Srbe. dočim so Slovenci poginjali ▼ Karpatih t! — ŠHe tedaj, ko je bila usoda Avstrije zapečati na. je začel propagirati za JRZ. Čemu je *el sedaj ta dalekovidni politik naravnost Jugoslavijo, v monarhistično državo, on, kot glava JRZ in bo-d< či predsednik države S'oven-iugega si m morem misliti, kajti — Zalaznik pa politika, tu se že vse neha! — V zadoščenj 3 mi je. da sem s člankom "Moje misli'* zadel v P o g o v o r J. Angelo Cerkven ik r Ob eni uri 35 minut se odpel je [ lovati za nočem, kar nikdar ns osebni vlak proti Brestu; cd tam svetu ni bilo?" imam ob osmih in 1 minuto zvezo Dolgo sva nato molčala. *>t a-.< in. iii »t* sasni »ebe le m k ou venci ji zaklical)! Do&edaj se £ivo, v sršenovo gnezdo, in to mi bolj o**w*»ili. — Gospodje, vi,*kijt»mu gospodu še ni skrivil Jas na bi prisvajate pravice, da ste edini,plavi, dasiravao je bil že razde-polifiki m« t -lov.OHkim narodom l'l referate ni clevelandski kon-v Ameriki, — vi bodo<"i ministri vrnciji in po!«,m teh ministrstva. Jugoslavije, — vi pmmouki. ki v*ak od teh je napravil gesto z roko in obrazi so se jim svetili od diplomatske prekanjenostL Ko je prišel ta gospod v domovino, je šel naravnost v Belgrad, povite, da se govorov ne **drii" za rep niti za glavo, koliko sle vi boljši od katoliške duhovščine, ki ne polemizira z dejstvi, temveč se zateka k nizkim in brezpomem I mm izgovorom, samo da najde izhode iz zag.ite, kadar se jo zadrto* v živo. Ako bedaki m mo-r« jo najti stvarnega, s * "tu ur I »i pobijali svoje nasprotni ke, tedaj s*«' zatečejo k «a*ebm>-»tim, če pa n»» p*»znajo onih, ki so j'm nastavili ost, brskajo po slov-1'iških napakah dotičuikov. Pristno se spuščam v nadsljno t i/inotrivanje stvari, bi rad ome-LŠ1 samo nekaj: — Pravite, da se dajo uredniki Glasa Naroda nav-bi'" ter da »clejo na \ sake lima-niee. pa če so iste i«* tako nespretno zakrite. — Xof ja. po*:podje, i*ko vi taks mislite, bo »c tako, ampak vi, uredniki Prosvcte, ali l ak vaš kimovec da je pisal oni čffcmk, v katerem je pod imenom Jsnez Koprivi oiigottal nečedne in smrdljive lazmere. ki so vladal«* in ki ie vladajo pri < J It/ . v k olik or je pač še > govori'i o tej organizaciji, ogrujeua s plam-em Nirvane, je izvršila svojo vadačo: nahralii dovolj denarja za u«> potovanje svojih blago-kjer bodo enakosti in dovolj. Vidim. da je gospoda pi izadeta ter ve, da je treba krivdo odvaliti cl sebe, pa naj se zvali bodi že kamorkoli. V to svr-1 o se ne sramujejo krasti imen Koprive in Zgage, misleč, da bo siovenski sver vzel njihovo besedo za besedo hožjo, kakor je bilo svoječasno v navadi. Ampak se zaetji moin< k« je 04'kai ua j t1 sa ve ra br ikuv jali v Evropa evangelij Ako vi, ki tre vinski listi. -Jaz sem si tedaj mi-siil, da ta elovek išče smrti in pogube. Toda nič vsega tega. ČIo-vtk s«* mora pač prilagoditi raz- je tovariše. Au revour! Or iginalni Janez Kopriva, de-en Konvencija farmerjev, r it or.-j tako, kot pravite je dotIt iii članek spisal ne-« somišljenik, tedaj vam je pripoznati, da imate somišljenike, ki natančno poznajo ^mis. orjrunkirijo SRZ, kakor tiv tli iij*'i»e voditelje. Kajti tako a-p.iliriranje posameznih ljudi. Kakor je bilo v dopisu Janeza Ko-, prive. se more zahtevati le cd o-seb, ki nataiM-no )>oznajo ljudi in razmere, -1 ■/.! & Co. mislili ste, da veliki <'asnikarji, pa wte nasprotno le pokazali, da ste nizki sumila rji, ki se zatekate eelo k naj-podlejšini sredstvom, katerih se more poslužili podel časnikar, da kradetc imena, do katerih vam ni dal nihče pravice. Ampak spregledali smo vas, ker vaši t rili' so dalee za tem. da bi jim pravi časnikar nasedel. Lahko še siokrat pori ponese, če vam ljubo, sklomnega Koprivo in še ?:krom-i.ejšeg« Zgago, mi vemo, s kosi i-tu nio opravka, in i»o tem se bo-S*o ravnali. Toda k stvari! Leta 1^14 je vsa rikaška inteligenca" s Kristanom na čelu. divjala zoper "Slovensko Ligo". CJeslo in bojni krik te gospode je bil: — Kaj ho B reveži, ko se vrnejo uazaj v domovino! — Z.iprli jih bov Sieer pa to jngoslovanstvo in pa triotsvo meče ^"^T'j slabo luč ns ibonoljubnost te gospoda, ki je še ie tedaj postala slovanska in pro-al:irska, ko je spoznala, da Avstrijo in centralne države tudi %rsg več ne ubrani pred poeubo. Včasih v jptni, ko se naslonim s hrbtom na *'repo" ter oprem roke na ''pik'1, premišljujem, kako je mo*oee. da je prišci gos-ppd Kristan v Ameriko, ko je bila vojna že napovedans. Kdor je količkaj pozna* avstrijski ian-dsrski sistem, mi bo pritrdil, da tako so poročali starodomo-tmotijo! In da se motijo ter da to za dolgo ne bo držaAo, to sami oobro vedo! £ato tak krik in vik! Naj bo za danes dovolj. Ob potrt bi se še kaj oglasim, dotlej pa rur^tm. Kmalu nato sem nasareč^prosim svojega prijatelja Kopri-čital v "Napreju" enega od nje-:vo številka *!, da pove, če je tndi ».evih govorov, kjer pravi dobe-'ta članek on r^isal kakor jc baje sfdno sledeče: — Mi še nismo zre pisal prvega. Če ga je. tedaj vsa b, da bi vladali, ampak graditi čast: izvrstno pozna sebe :n svo-rioramo šele na to, ker država je dandanes komplicirana stvar. — — Sedaj se pa že vse m ha, — M-m vzkliknil, ter zdrsnil ob ripi^ujoč v "štumpih" na prvi ni šlet. — Čet*m se je torei usta- tli", novilo JRZ, če pa nismo še zreli za svobodo*! Dalje, kako to, da so ga usta-nrvili ravno ljudje, ki so bili še t'o nedavno veliki internacijo-ralci in jim je bila vsaka narod-roat v za smeh ?! Je li bilo JRZ ustanovljeno v splošno narodno korist ali morda iz ljubezni do naroda? Ne! T'stanovili so ga v svojo lastno korisi, domovinska Ijube-irrn pa naj bi bila zakrila potile s vrhe, katerih zadača je bila, da se oskubi naš lahkoveren narod, da l»o imelo na račun njegove lah ko vernost i nekaj izvoljenih go-spiHlm- udobno življenje ter za-sigurano prtkooceansko vožnjo prvega razreda, kakor tudi mehak stolček v lastni tiskarni. Ej, Jože in ti, moj neznani i-menjak. "Kopriva", vemo še marsikaj, kar* ne bi bilo ljubo niti vama niti vašim trabantom. če bi to izvedela tudi širša javnost, «.;j V Clefc-elandu, Oliio, se je 13. doc. otvorila kimvencija. ohijskih tariaerjev, na kateri je navzočih približno !0(Xi delegatov. Glavni problem konvencije je razpravljanje, kako pospešiti ko-opera-tivno ali zadružno prodajanje.^ Pre da bi pripovedovala zanimiv dogodi ja j: "Ljubav je čustvo,, toda ljubav ni nič omejenega ali nerojenega. Angelo. Veš. ljubav je tako velika, tako neizmerna. kot edino še tema in čas. Ona jeise smejale prav široko in preŠer- me-dtem ko morajo kooizu-lu.mreč tista javnost, ki obstojaunenti plačevati še vedno stare ce- vecmoma iz premogarjev in to->arniških delavcev, katere ste znali tako prefrieano vleči, da so res tekmovali med seboj, kdo l«o vee dal v vašo pseudo-rodoljubne blagajno, samo da bo dobil večji in lepši "knof". Znate pa. znate! Priznati se vam mora bi ne. Profite pri tem vlečejo pa le verižni k i. Organizacija farmerjev se zavzema tudi za dohodninski davek in za davek velike zapuščine. Konvencija ohijskih farmerjev deluje na načrtu za stvoritev velike ko-operatrvne družbe za pro stroumnost r.a tem polju in če bi žita- ka*ere glavnica bo zna^ znalo nekaj vaših matadorjev še tako lepo pel i, kakor so znali ob gotovih prilikah jokati in pretakati solze ginjenosti in domoljubne ljubezni, pa ne bi prav nič zaostajali za nevvvorškim pevcem, ki pa je v gotovih ozirih samo n-eenček velikih čikaških. mojstrov. %Naprej! — Gospoda v Chicago je tudi zelo kričala proti kištariji in kištarjeuu češ, da doma ne potrebujejo stanh cap. ampak svobode. No. če v ničemur, tu se jim mora priznati doslednost. — Ka-korhitro je dospel Svetek, očivi-rttf in poznavalec razmer v domovini. v Ciii^ago. se je takoj "tisi an ovil a nek^ eksportna drnžba s. omejenim jamstvom ali nekaj takega, in pri'ela se je propagan da kištarije. du je bilo veselje. — Pri celi stvan je bil seveda velika n-*ki fijasko, kajti odposlali so komaj toliko kišt. kolikor jih je \ stanu nest i srednjemočan mu-loe na svojem koščenem hrbtu. Rekel sem že, namreč jaz. Ja-r.ez Kopriva, da sem bolje informiran o stvareh kakor bi si kdo mislil in kakor bi bilo kateremu ljubo, vendar glede vsega si nisem popolnoma na jasnem, zato bi bil vašemu Janezu Koprivi zelo hvaležen, na eegavo besedo je slavni matador-JSZ Svetku 410.000? Ali na prošnjo stranke, a »i na besedo privatne osebe, ki n:ma v takih zadevah pravice govoriti v imenu stranke? šala $l,O0d000. V Ohio je stanovi jeni h okrog 4(X) žitnih in živinskih zadrug, zato ne bo treba drugega, kot da se vse te zadruge združijo v eni družbi, katere lastniki IkkIo vse ]>osaruczne zadruge. Ohijski kot sploh ameriški farmer j i prihajajo do zavesti, da so njih interesi v marsikaterem ozi-ru isti kot delavski m da morata farmer in delavec skirpno liasto pati proti svojim pijavkam. Občinske veNIve na Angleškem. Nedolžnost! Ta dvojna mora: kar je danes greh, je jutri dolžnost. Kar je danes dolžnost, po* stane jutri zopet lahkp greli. Uganila je moje misli in me je poljubila. "Pripoveduj o sebi, mnlogo.. mnogo pripoveduj!" "O sebi? — Hoje življenje se je začelo, ko sem postal praporščak. Ležal cem ranjen v ga mizi j-ski bolnici v Bodenu pri Dunaju. — A propos, skoraj bi pozabil. Radi nekega dekleta, črnega — imenovala se je Esfira — sem se ji-.vH na fronto. Mislil sem, da jo ljubim." Prekinila me je: "Ničesac nisi mislil. Ljubil si jo." "In ko sem bil razfjen 26. junija 1915 ob Soči, sem ležal v bobnajočem ognju; \odei sem, kako so leteli možgani na vse strati. Nekoč, bilo je navsezgodaj zjutraj, je priletela granata čisto blizu mene. Zarila se je globoko v zemljo — Iz zeml je je letela na vse strani erua pre t, začutil sem, kako mi je priletelo v glavo, veliko in težko. Obrnil sqjr se na trebuh. Pred menami je ležala glava mrliča, ki so ga menda pred dvema dnevoma pokopali. Široke- je gledala -n ustnice je premikala. Počasi jih je premikala in vedno bližje je prihajala, "tista glava. In začela je tako presunljivo govoriti, da je moje srce ob-umrlo. Tiste oči, vež, tiste oči so s RMA tShsMlH was m |s »rt (Tt]«n lakarftu N« < C* ga m d*btt«. asm pUlt* la 4 k«. * Varajte svoje otroke ---lrl«Joi«m zimskem k&Slia a da immto v hUi *«ino ^ * SEVERA'S Cough Balsam \ (pceje SereroT Balzam sa pTjufai. Pov-XPOC1 naelo od pomoč. deU dihu je lai^e iu vSSTmSCKSBT« kotcpu^ciJ-i Navadni kašelj, ko povsjofi aeane bolečine, tod» SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS < (Se vero Ti Tableti proti prehladu jn erinil M it—— --•----- - • - ktatki preprečijo lekarnah. UlTl za odpemoč pri prehladu r casu- odrajajo reafle crlpo ali icC'-encc. Po Vieh Cene ate. ZAHVALA IN PROŠNJA. Hvala rojakom v Sunnvside, 1'tah. ki so me obvestili o smrti mojega brata Ivana ("etin. Prosim cenjene rojake, če kateri kaj ve, kakšen vzrok je bil njegove smrti. 1. uri v navadnih prostorih. Kdor ne b » vdeležil glavne seje. bo su*5pendiran za 10 dni bojniške podpore; izvzeti so le bolniki in tisti, ki delajo taka 1 dela, kjer je nemogoče izostati. 1 Ker j»» ta seja posebne važnosti za napredek društva, volil se bo nov glavni odbor, razdelila s«- 1> do nova pravila in še več drugih burgeon t.eneral Cunmiuigs od' ,a važllih stv:iri ho 1J;, dnev:MMll nt cd States Publie llealth Ser-j^,,,. zator<.j prMite VS1 Tla vice je ponovno izdal svaril«. proti:(la bomo s sUfpnhni |M^nii n.AiH rabi brivnih krtačk iz žime rkonjJVS{1 v s1,ložn„ zaljm>Kt kateri 111 je l>npisati|r.|anslva tcr v proevit in naor.--lmdobnih tvo-l^k Sl.,v. sam. podp. ato st-m prišla k tebi. Ti ostani tukaj. Ti si tukaj doma. A meni so hoče mojega širokega severa, ostani, ostani ... Tistih oči ne pozabim nikoli, to je bil prvi mrlič, ki sem gz vzbudil. Ranjenega so me pripeljali v bolnieo v Ljubljano. Videl sem Esfiro. Nisem čutil, da jo ljubim: niti rekel prej: 44mislil sem, da sem jo ljubil". 4'Ne razpravljaj . . . pripoveduj ... jaz Te rada poslušam, ko tako lepo pripoveduješ, tako letpo, govoriš, da preživljam s teboj vse, kar si sam preživel . . . Pripoveduj mnogo, mnogo o sebi . . 4 4 Potem sem prišel v Baden in v Prago, domov na dopust in končno li kadru v Wels. Mnogo deklet sem med tem časom vzljubil . . . Pepco, mlado gimnazijst-ko, vso srčkano in dobro kot beli kruhek . . . Kako neizmerno rada me je imela ... In še nebroj drugih; vse sama imena; kaj bi ti pravil! Vsa so bila moja, ta dekleta. Vklenil sem njihove duše. prisvojil si jih, — njih. telesa so n.i bila inditeurena. Premalo mi je bilo telo, prebaiialito, pre vsakdan je — in zato sem rekel prej, ua ljubim gr«4i, kfcr ljubim sebe .. . Telo je ničla; ničlo sem puščal drugim. Vsak človek, ki ubT-j*telo, je navaden grešnik; a jaz sem več kot grešnik. Greh sem — in zato se mi je zahotelo duš. Sple-tei sem jih v dolgo verigo ... in danes visi vsa ta teža na mojem vratu. Teh deklet se ne morem re š;ti, ker so vkoreninjena v obroču mojega duha. One se ne morejo rešiti mene i-i jaz ne njih. Včasih pa mislim, da sem ravno vsled tega bogat, zelo bogat ..." strankam. Tudi pri nas ni bolje mandatom, toda konservativci z imamo zato dovolj primer. Prav-Na dan z besedo, veleučena inf 11.500 glasovi 11 sedežev! — Ta-jzaprav^nam dajejo potem zado-brihtna koprivcaf .k* se navzlic vsem tajnim, spies-! volji vi izidi pri volitvah še nepo- Pa ie eno vpraianje, preljubi mm, enakopravnim in vrag vedi b-tae dokaze nepremagljive moči moj Joža, vuigo Kopriva. — Če^ie kakšnim volitvam in jtropor- naše ideje, kar nas potrjnje v red-so še Inke'mu, za vraga, ste poslali brhkega ocm povsod dogajajo v nebo kri- nem npanjn, da prej ali slej pro aUj adnata i Hm Jugji && acakoniioni x toda mig atom* ske dlake), nemalo slucajov rov (anthrax). O11 pravi: ' Public Health Service je storil vse. kar je bil«» mogoče ob obstoječih zakonih, da bi preprečil izbruh hudobnih tvorov vsled okuženih brivnih krtačk, ali vzlic temu so slučaji anthrax-a ponavljajo in bcnlo nadaljevali, dokler občinstvo ne preneha kupovati in rabiti brivnih krtačk iz konjske žime. "Strokovnjali se strinjajo v mnenju, da se ta kožna infekcij« pripeti le v slučajih, kjer je kr-tačka napravljena iz žime. Kongres bo v prihodnjem zasedanju naprošen. da prepove uporabo žime za ta namen. Dvomi se pa, da bi bilo mogoče z uspehom odpraviti s trga one žiimasto krta«'ke, ki so sedaj v trgovini, od katerih mnoge so brecpdvoumo okužene;! rad i tega more pomagati le di-! rek ti 10 svarilo 11a občinstvo, naj ne kupi in ne rabi takih brivnih krtačk. in to v varstvo svojega lastnega zdravja." . pozabite na vejo 26. dec.! Anton Celarce. tajnik. 2\ Ifi&lS— i-j IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODF « Najboljše vrste Vreča 130 funtov $13.— K naro^iln priloSite Money Order. MATH. PEZDIE x Box "72, City HaU Sta. New l'ork, N. Y. yi»»u»»;»»!»:inm:»:::8t;»i?tt A. Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. , Vuka pDula (VitDYJ bm) ime %Sf / Varujte «e poniroib Va pcUmj y nmk Za bolezni in bolečine s Tvorm'.ki :nitikt v pu. ar. Z-Jr. dr. & Prijatelj v Potrebi KO JAKI, N4K0CAJTE Sli NA "GLAS NAHODA.". NAJVFCJ} i SLOVENSKI DNEVNIK V TD* | ntiAVAH NAGRADO VREDNO $5.00 DOBITE tTake Prilike niste »e nikdar imelL Naročite gramofon takoj doker 4. A lih Imamo v zalcsL Vsak Columbia gramofon je garantiran, glasan da r p (a slišite na miljo dale«, in jako močan. Pišite takoj na Vašega večlet- jj ■ »8» ti gii«, 0 ^ I V A N P A I K 24 Wain Street, CONEMAUGH, PA. ^ Neumna Eva. Neka majhna dekliea je z veliko pozornostjo poslušala kateheta, ki je pripovedoval zgodbo c grehu v raja. Ko je bil govor o tem. da je odtrgala Eva jabolko z dre-ve*a. je rekla naenkrat: — Saj bi l«hko vzela jabolko, ki je že padle dol. DOCTORLORENZ ■OIKI 8LOVENBKO GOVOREČI ZDKAVNIK iPKCIJALirr MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave PrrrsBURGH. pa. Moja stroka Jo zdravljenje akutnih ir kroničnih bolesni. Jaz sat^ ie idravim nad 23 let ter imam akuinje v vieh boleznih in koj nam elovenako, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vaio beloxen, da vas ozdravim in vr*»*m moč in zdravje. Sko. zi 23 let sem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenja raoikil bolesni. Zato me morete popolnoma zanesti na mene, moja skri pa je, da vas popolnoma ozdravim. No odlaiajte, ampak pridite __ r ' M mi V OOOSBIJIU arosan In Mtklh a aro Bjutral «* i. V tofkM. totrtMh in mMaH Win nWZrml So * wrm mlM. OS noOotlah P* Jo a turn plpoMno. MS IDftAVIM. MiDITI OSESNO. NK WKABITI ISI IN IJORENZ M4 Peaa Ave. PITTSBURGH, PA. t " GLAS XAftODA, 18. DfiC. 1920 4 (Nadaljevanje.; — Moja mati m- ni nikdar dotaknila denarja do sedaj, ko naj 1 i l il uilan \ naslednjem tednu, ko bi »i kupil delež pri sosednji rila rni ter m> nastanil tam t» Kittv. Kapitan je iw»sta! vedno bolj ies«ti in več k<«t »ukrat jt šel s fct'ojo desim o preko redkih las ua glavi. — O«'- Kitty nima več kot potnbuje /.a ponižno življenje in to i lo na varnčui in tkrumni načiu kot sploh živimo tukap. Ou je neke vrste nadzorni tukaj a to ni lio? ve kak poseben urad. llil je neko-" na boljšem stališču in Kitty te ne -iue i.ikdar poročiti tako, da bi morala d« lati na vse kriplje. Kajutau j>» še \«-dno *edel ter gladil svoje redke lase, obirajoč »»e pri tetn v mladega ribiča. Prav tako sem prepričan, da ni im»j ničesar vedel da je Lila s tem denarjem storjena kakemu človeku kaka krivica ali da bi bito treba kaj vm:ti. kot sem prepričan, da hije zunaj solnec. Poj tem slovesnem svarilu od brata iz njegovega groba v morju, da je to uraden tb-nar, — je rekel mladi Kavbroek :er moral napeti vse s \ o j f * sile. da je to izrekt-l, — pa ne morem dvomiti. Ali >e smem dotakniti tega denarja? — Glede dvoma nisem tako gotov, — je rekel kapitan, — a glede tega. če se ga smele dotakniti, pa mislim, da ne. — Vidite tor« j, — ji- rekel mladi Kavbroek. — Vidite, v tem t»či vzrok mojega jadn. Mislite na Kitty. Misjite, kaj v;»e ji bom rtoral povedati. Njegovo srce ga je popolnoma zapustilo, ko je prišel do tega j reprif auja iu še enerst jt* udaril s svojim ribiškim škornjem ob tla. To pa ni trajala dolgo časa. kajti zopet je pričel z bolj odloč-i.esede naj ne bodo izgovorjene raman. Nekaj moram storiti. Pred vsemi drugimi stvarni. pa mor.im i/dedili (»otacn teh liesed iti sieer radi dobrega imena iuoj«>ra o« <-ta ut naš,* družine. Kadi dobrega but na in častnega spo-iiina moj**ga oi'eta se ne sme uiti besed i ee tega pisanja sporočiti moji materi. Kittv ab kaki drugi živi os«'bi. Ali oglašate » tem.' Ne v« ni. kaj t »od o mislili o naju doli spadaj. — je rek*»l ka-j'ltnn, —a j«»/ tem *e\t»da ne morem nasprotovati. Kar pa m4 tiče l>>>(in ua pisanja, kako jra hočete izslediti f Kot dogovorjena sta se oba zopet sklonila ua li-l tre paziio raz-leišljala. kakš*-u bi nu>irel biti pomt>n bese«i. Povprašajte med starimi možmi ki žive tukaj. je rekel i kapitan, kajti tiekdo bo gotovo kaj v«-del. Kaj pa, ee bi šli v vas.! imenovano tukaj — je nadaljeval ter poka/al s prstom na mesto v) pismu. - 1 >a ui Mr Trega,rtli»-n je ("oraishmaii ter prihaja ravno iz' VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja* bronehialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov Balzam Proti Kaslju (preje Severov balzam za pijača) bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašlju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah. V dvojnih merah: 25c in 50c. Seva je* novi slovenski Almanah za 1921 je izid. Dobite iztls našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. Ce ga ne dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c poŠt. znamko. W. F. SEVERA CO. IOWA Babica. Letos je nrinilo 100 let. odkar s« je narodila češka pisateljica po- j Ecžfiia Xem«-ova. Listi so se n:iujaii t e ira do \»aki posauiez-j vesti. Seveda bi bilo treba Ct'jrnar-jtv prevod /nova opiliti. To b ! bi'4» b*po literarno darilo naši mla ; ^dini o priliki stoletniee Božeuej Nemeove, Ker bi ne bilo treba < inišljati si novih klišejev. teuivi-č to — To j.' iM*e Kittv. Aha, - je zakričal kapitan. — s.-daj govorite prav. Tregar-" tf»Prj pozna to va» po imenu Lanrean? — O tem ne more biti noben epa dvoma. Pogosto sem čul ime-*atl ime xasi kot ono njepovepa rojstnejra kraja. Po«"-iikajte za trenutek. — je rekel kapitan. — Tukaj vam je bi. ;ekeosti sein doživel na svetu, več j ni skupini, katere zpodovina . Vršijo se priprave za ra^tavo kulturni prispevek se bo pokazal. >e Ie "malenkostna svo-s primerno slavuu*tjo pod mie-.IUlj poskrbi sama za svojo poseb-jta za P°^°jene kli»eje. bi knjurai •iom **America's Making*', ki >e no točko v programu. Kadi tega u,Ji ne bi,a tuko o obdržala v prihodnji »pomhuii j«, pričakovati pravcato tekmova- v razmerah z izvii | in ivaieiv- naiiien je i»rod--<*iti zgo-| uj,- v te:.i. da se kaj pripravi, uimi ilustracijami okrašeno delo. d ■■vino priseljevanja v + » deželo Jiar l»o preiistavljalo umetniški pa spadajo v češko delo ."•»• j od prvotnih kolonistov do dana^- čin celo za New Yt»rk. Preiskova- ^ke izvirne ilustracije, njih priseljencev in pokazati, ua telji nabirajo že od zGl—I. CutruDU*uk kr «1 adravi m sta •ovitem ki ca Je lsumel Ar. prot. Ertlch. Če Imata mosolj« aH maour Cke 90 telesu v i^iu. 1 spada nje las bolestne v koMeh. prf«t* In laflsiB vam boui krt. Ne htalU k«r ta hm lesen w aaliss. Vse muAke oolesani adravfta 90 a kraJBanl metodi. Kakor hitro opašite da na preneuuje sdravl*. ne čakaj ta. tmovK pridite to Jas vam aa bon aopet povrnlL Hydr s (r;r.vosal In Trat. PRES. WILSON TZ. dfmnhri ItKI.VKDKRE 1.1. januarja ARGE>T1NA 29. januarja Potom listkov, itdioih za vse kraje v Jugoslaviji In 8rkl»l. Vtazkotne ugodnosti prvega, dr u sega In f^etieoa razreda. Potniki tretjega razreda deMsalo brezo>a£nc vino. PHELPS BROTHERS. & M. Paeasnosr Dep a rt mtrrt 4 wcat Sti cft isetr Ttfk French Line C0Mri6IIE 6ENERALE THANSATLAMTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LA TOURAINE CA SAVO I E ROCHAMBEAL' L. A LORflAIN£ LA TOURAINE" FRANCE .. .. 21. de-«mbrj 23. decembra 4. januarja 6. Januarja 15. januarja 20. januarja POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBUSOA NIAGARA 5. januarja Direhtf j »e nni'k.i iveza >z Parna v v« lav to in dvema vijakoma. Poseuen z.istct-nik jugoslcvaninf vlade lio prrčaka) pctriike ob prihodu naših par-nihov v Hjvru ter jin točno Odpremll. kamor so namenjeni. Parnikl Francotfce črte so transportirall tekom vojne na tisoče čehoslovaikih vojakov brez vse neoriTi-e. Za žifkarte In cene vpraisjte v DHU2BiX! PISARNI. 19 State St., H. t. C. »n pa pri leka rtih acentlh. liačin jt* i>ris -ljen> ljudstvo terijal uied raznimi skupinami, priseljeniški ele Imovina novih priseljencev. Amerika priznava, da so naj- piiS]K?lt> k temu. taia t<». kar je. Vse razne na- meiit. rodnostne skupine v New Yorku Državni oddeiek (State bodo v tem zastopane tor znan- partmentj se je tekom minulih stvene m prosvetne orgainzaeije dveh Iet jako bo,J- mtenziyno pe. bodo prispevale k uspehu te raz- 7 vprašanjem priseljeniške l>olj žtedlJ|V1 Amerikanci oni, ki I vzgoje; tudi newvor*ke ^le se so Priili v to zei1lljo * tuJih de odbor za priprav-,-im dalje bolj bavijo s približe-fze1^. Sedaj pa se je eelo ugotovilo I.o r» r polinno. k..t o ladijski inštriunenti. Deial vam bom iimžboJ,ianie te razstave se sestane pri- vanjem novodoelih Amerikaneev P0 stt,vilkah- izdanih Jt Ellis Is- hodu ji pondeljek. 20. dee., ob 1. k njihovim novim sosedom jlanda, da s»-daj prihajajoči prise- popoWne v lianker," Clubu. GLa-j Kavnotake razstave, ne pa v ta-'14enei s v som izjave odbora je to prx i slu-]ko velikeril Htilu> ^ bile že obdr-|!J°, denarja, kot \ i in daljo sem prišel naokrojr kot >te prišli vi. Skozi vsf svoje isftave* /iTtj* nje - m bil pris-ljen držati skupaj svojo pamet, dobro izčiš<"e-S Izvrševalni i «; tfj \ » k^pedifiji. Vi živite prav tako malo kot jaz od povori-čenjn. Vdarite v to mejo roko in to naj velja za govor z vsake strani. Kapitan Jorgau je prevzel poveljstvo nad ekspedieijo. Takoj 30 zopet zganil skup" j papir kot je bil ztranjen proje. ga utaknil v Stfkb ■nieo. izro« il sb-Jnjc mlademu Baybro«'ku tor oragu Kittv. — je rt-kel mladi Kavbroek. — I>raga Kittv, Uioram oditi v l«anr?an in za enkrat tudi tie vem. kam drugam in kako daleč, še btijia stvar pa je to, da je treba najino poroko (tlloziti iu m* vem. za kako dolgo easa. Kitty s« je o/iru*a \anj, v dvomu, začudenju in jezi ter ga potisnila na At ran v svoji jezi. Preloivria * — j«* vzkliknila >!rs. Kavbroek. — Preložena po-toka? In ti b<»« t*« v i^anrean Po kaj. za Boga svetega? — Draga mati. jaz ne morem reči zakaj. Jaz no Mnem reel zakaj. NVeaatne in krivično bi bilo reči zakaj. Nečastno in krivično? - je odvrnila mati. — In nič nečast-i. >ga in krivičnejra nI v tem, če človek zlomi sree svoje lastne lju-biee iu polog tega še srre matere in to ra»li temnih tajnosti in nasve-1 »v zlobnega tujea? Zal aj ste sploh prišli semkaj. — je nagovorila nedolžnega kapitana. — Kdo vas jt hoteli Od ktnl ste priš!i? Za-V ,ij niste oMati v svojem lastnem zlobnem prostoru in za kaj ste I rišli motit mir nedolžnih ljudi, ki r.e store nikomur nič žalega ? In kaj sem vam storila jaz? — je ihtela uboga Kitty, —*vi itdosrčm in (»kruti kapitan, da &te priali in tako postopali z menoj? In nato »ta pričeli obe ženski jokati, dočim se je oziral kapitan *eli k na-| (K|dci(.k (Department of Edm-a- T'- v ^ruzono j,- *-. . ... -- , [države skozi Kllis Island in pri-tion) je prepriean. da njih uemek' . . . . . * . k;i ..........s seboj vsega skupaj .VI mi- Zanima- , I>ej>art rtKlnemu življenju Amerike Priseljeniške skupine bc»do ime-'je bil jako blagodejen. ^„„„,,0- - . . , . . le priliko razkazovati svoj pri-'nje za eole za tnjerodee in njihiIj0"°^ ^ t,M>C. do,arJev spevek k Ameriki v umetnosti in obisk je znatno na rast eL in ravno |V,,Ul* T" ^menJa P^'vpreeen zne-rokodelstvu, v igralskih, pevsWh radi tega se ta department tako1*?* ^ T*?^* V in itiKtrumentainili nastopih. Po- živo zanima za prihodnjo new ■ ah nspe-, }M,. "na vsi učenei učitelii inf • j • «... , lak Ulj umnemu, harmonične- .^orn^i prL^ ™ ^ ...U in konstruktivnemu sodelova- najboljši!, m.^-h k ^ ^aiea" nju t u rode a in tujerodea v na-^etje dose/e svoj h v ale v redili in't - kjer °*,.KaJe» daljnem razvoju t. dežele. hntriot^ii V.ir' "^ade m kraji so juu tuji. in po- ipatriofleni ulj . stanejo prav laiiko žrtv>- onih. ki izgubijo niti svoje ws S} ess ^ S253 ROJAKI N AKO C A TE SS NA "6LASNASOD A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNFVNIK V KTHIIJ&KNIH TlUŽAVAH LLOYD SABAUDO 3 Sne« *treef Ne« T-rk Prihodnji orlplutje lx X. T rarnllr tu 2 vijaka RE D* IT A l. IA — SO. dee. PESARO — 8. Jan. ee C! rek t nI vozni u*tki flo TIH Klavnih meet v Juicoi'%tU1. BrespLa^no t1qo potnik um t. CUNARD ANCHOR LINE Parnik "CALABRIA" odpluje 28. dec. v Dubrovnik in Trst Cena za tretji razred: DUBROVNIK ..... $125.00 TEST ...........$11500 in $5.00 vojnega davka. Parnik "CAR0N1A" odpluje 15. jan. 20.00Q TON. V NAPULJ Cena za tretji razred v Trst preko Nipnlja----$104.50 in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je Cttnard Anchor agent. Pojdite k njemu. i CUNARD LINE I Nataneni <"av razstave l>o dolo-'jih ropajo. Franklin K. l^ane. bi\Tsi tajnik j vuanjih zadev ' Secretary of the v najkrajšem času. Cas otvo-| -Večinoma ti novodteileei nimajo Interior je na oelu generalnega ritve j*> orlvis^n ml raznih dek.^ nikakega vame«* prostora kjer odbora obenem z Dr. John U. Fin- raeij ki jih Mr. Riekanl ima iz- ,tora. kjer bi držali svoj denar lt-y-em drza^im komisarjem za vr^iy v M a, i i son .^uare Garden. Xe poznavajo ameriških bank iu laobrazJjo Mate Commissioner of Hržkone se I*-, razstava Kduration V «*iboru so nadalje v Meetku spomladi, mnoge odoniače Jakopinov iz- čiti v gotovino, kadarkoli nastane! pod -Sinkovega turna. Ako slu- potreba. čajno sami vidijo ta oglas, naj( Posest takih ameriških vred-se mi javijo, ker bi^ rad nekake nostnlh obligacij daje priseljencu korespondence. Mogoče je roja-njegov prvi resnični stik z ameri-kom v Bridgeportu kaj znano škimi ustanovami in vlado. Doli-o njih. — Andrew Maren, Box nost nas vseh jef da napotimo vsa-437, Mount Olive, J1L kega priseljenca na korist in ti- Parnik AQUITANIA 25. januarja v Cherbourg Vožnji listki se dobe za v Hamburg in Passau Cena za tretji razred: Hamburg...................$125.00 Hassan ..................... $129.00 in $5.00 vojnega davka. V vašem domačem mestu je lokalni Cnnard agent. Pojdite k njemu. ZASTAVE Besalije tn rm VICTOR NAVM&K, 331 6rewie St., G0REMAU6H, Pk s*__ |.. ■■ ■■•■■: .. -__________ _ ,. v .. _ i- J. __i_____•_____ _ _ ____________