Leto X Naročnine za LJuMjansJco Pokrajino: letno 100 Ur (ra JPoaemstvo 110 lir), te l« “Oka 60 ltr. za •/* leta 26 ***■' mesečno 9 lir. Te danska Izdaja letno 50 lir. In to« sev Ljubljani TRGOVSKI LIST asopls za trgovino, Inetustriio, Številka Uredništvo: Ljubljano, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.993. Izhaja vsa* ture** *n potek Liubliana, sobota 7. januarja 1944 Preis - Cena £ C'80 Mnogo uspehov v novem letu želi vsem naročnikom, bralcem in prijateljem »Trgovski list« Slovenska zgodovinska spomenica Ob koncu lela 1943., ki je bilo najmračnejše v zgodovini slovenskega naroda, so zastopniki vodilnih plasti naroda izrekli besedo, ki jo je dve leti zaman čakal naš narod, propadajoč v krvi in ognju. Mnogi odrešilne besede niso dočakali, ker so padli kot žrtve komunističnega terorja, ki je jk>vzi'o-čil več zla kakor največja in najstrašnejša vojna, v katero je bil brez lastne krivde pahnjen tudi miroljubni slovenski rod. Mednarodni komunizem je zlu in tegobam svetovne vojne dodal še strašno zmedo državljanske vojne in tako pač ni bilo težko spoznati, da smo po božjih in človeških postavah dolžni, na kakršen koli način sebe ohraniti. Protikomunistično spomenico je torej narekoval tudi čut samoohranitve in samoobrambe v največji stiski. Spomenica pa je tudi 'izraz in dokaz narodne zavednosti in ponosa. Z njo je povedano Moskvi, Londonu in Washingtonu, da mali slovenski narod ni nebogljen otrok ali pa slepec, ki ob cesti čaka na vodnika, temveč da je dovolj zrel in močan, da bo sam živel in uravnaval svoje življenje. V preteklosti so strankarski sebičneži in zaslepljenci zagrešili neodpustljive grehe, ko so poglede našega človeka usmerjali na tuje, namesto da bi ga vzgajali za delo in življenje na Prostoru, ki mu ga je določila usoda. Zdaj pa je vseh teh zablod za vselej konec in vse tuje vabe so nas tako temeljito razočarale, da smo popolnoma iztreznjeni spet sposobni za samostojno življenje in mišljenje. Spomenica je izraz te iztrezn jenosti in ko je z njo iz-imvedana osnovna človeška in narodna dolžnost, nas vodi v novo leto upanje, da se tej dolžnosti ne *>mo nikdar več izneverili ter da wm0 sami odpravili vse, kar je se in kar bj utegnilo še bili nevarno naši boljši bodočnosti. Nepopravljiva za naše lesno gospodarstvo Glavno in skoraj edino resnično bogastvo naše pokrajine je les. | To naše bogastvo pa je v zadnjih letih tako silno trpelo, da ji? danes sploh dvomljivo, če se more ta škoda še kdaj. čisto popraviti. Vsa gospodarska eksistenca naše pokrajine je s tem ogrožena. vsod. Potrebovali ga bomo za izvoz, da bomo mogli plačati, kar bomo nujno morali uvoziti. Potrebovali bomo les za obnovo porušenih tliš, potrebovali bomo les To škodo je prijavilo 35 lesnih trgovcev, koliko pa je še škode, ki je ni nihče prijavil, ker jie> ni mogel, ker je ali bil interniran ali pa je že postal žrtev »osvobodilne ................. ,__________ __________ fronte«. Še večja pa je indirektna za kurivo, ki ga danes že povsod škoda, ki so jo povzročale te rc- primanjkuje, potrebovali bomo les kvizicije. 27,7 milijona lir bi mo- j še za celo vrsto drugih potreb, a Ko to ugotavljamo, pa se nvo-; oplajati naše gospodarstvo, ker lesa ne bo, ker se je tako brez- bi bil ta denar v prometu, tako vestno uničeval in ker se ni popa mora že naše. čisto izčrpano ! znalo niti najmanjše obzirnosti do gospodarstvo pogrešati še to, za potreb našega gospodarstva, naše razmere pač velikansko vsoto! j Prišel bo čas, ko bo treba to Teh 27,720.318 lir je — dejali bi obupno žalostno pustošenje v na-— legalna škoda, ki jo je preti- šem lesnem gospodarstvu pbpra-pelo naše gospodarstvo zaradi ko- viti in takrat se bo šele videla vsa munistične klike, kolikšna pa je škoda, ki jo je komunistična klika vsa druga škoda, se danes sploh ’*■ --- J"1- ''-1—---------------; ntei da zamisliti. Kdaj bomo mogli nadomestiti razdejane in porušene žage? A še druga težka vprašanja čakajo na rešitev. Kje bomo dobili po vojni zadostnih delovnih sil, ko .o se pa sedaj ljudje tako brez- ramo tudi vprašati, kdo je kriv, da se je napravila našemu gospodarstvu ta neizmerna škoda? Odgovor je le edisin: Posredno ali neposredno so krivi listi, ki so vplet-I ti našo malo pokrajino v boj, v katerem je morala dobivati samo rane, ker je bila za ta boj absolutno nedorasla. Tem težje pa so morale biti posledice tega nepotrebnega boja, če se je ta boj razvnel rus; zaradi splošne koristi, temveč zgolj zaradi komunističnih 1 interesov, da bi zavladala pri nas ona klika, ki se je iz raznih sebičnih vzrokov popolnoma zapisa- la komunizmu. Sama zmaga par- usmiljeno |>obijali. Posebni gozd lije je bila tem ljudem v mislih 1 “ih delavcev smo imeli 'že prej in zaradi te zmage so podvrgli na-1 premalo, sedaj bo naše lesno go-šo pokrajino terorizmu, ki , si ga . spodarstvo zaradi pomanjkanja cle-prej nihče ni mogel niti zamišlja- j lovnih sil naravnost v krizi, ti. Zaradi partije so se uničevale ! Les pa nam lx> potreben po-kmetske hiše, cerkve in šole, go- [ ^^—M spodarska poslopja in tvorniški obrati, zaradi partije so se ubijali ljudje, da je danes vsa naša pokrajina ena sama velika rana. Komunistična ofarska akcija je naravno vzbudila reakcijo savojskih oblasti. Kraljeva savojska vojska je to možnost reakcije zagrabila z največjim veseljem, saj ji je omogočila marsikatere pridobitve, ki bi sicer bile le težko do- ----7 J J ~ -------------- in njeno delo izkoriščajoča savojska vojska povzročila našemu gospodarstvu in vsemu našemu na to nastaja tendenca za dvig cen. ta dvig pa skuša oblast preprečiti s stopoin za cene, dirigiranim razdeljevanjem blaga in zajetjem od višnega denarja. Romunska Kmetijska proizvodnja je v vojni nazadovala. Ce to nazadovanje ni povzročilo večjih težav, potem lo zato, ker je Romunija kot izvozna dežela omejevala svoj izvoz m < tem paralizirala nazadovanje proizvodnje. Že kmalu po izbruhu vojne p* izdala romunska vlada razne ukrepe, da prepreči dvig cen. Osnovne važnosti za razvoj cen jo bil zakon o pospeševanju proizvodnje ter o urejanju cen in prepredeva nja verižništva. Uvedle so st* nadalje maksimalne cene. Spomladi 1. 1943. se je izdala novela zakoua o pospeševanju proizvodnje in urejanju cen ter je dobilo gospodarsko ministrstvo obsežna, pooblastila. da dokončno odloča o vseli vprašanjih, ki se tičejo cen, pro- u ni v oniii iiuot/iiiii uti j I .1*J? “i ot/ wvvjv ovij, ■odu. Takrat pa se bo tudi videlo j izvodnje in razdeljevanja blaga. Ce z vso jasnostjo, kdo je bil tisti škodljivec našega naroda, ki jo zahteval od našega ljudstva žrtve in vedno nove žrtve, v nadomestilo, pa mu dal porušene domove, opu-stošene gozdove in uničeno gospodarstvo. Težko vsem, ki bodo morali odgovarjati za vse žalostne posledice svojega divjanja po Sloveniji! Razvoj romuskih csn v vojni za pet do sedemkratno. V ta razvoj je posegla država, ki je vodila svojo politiko cen ne samo s stališča gospodarstva, temveč tudi z ozirom na zunanje politične interese. Vlada je skušala ustvariti sistem, ki bi izključeval konkurenco romunska vlada ni mogla doseči popolnega uspeha glede gibanja cen, je vzrok v tem, ker se ni mogla vedno nasloniti na dobro delujoči upravni aparat. Čeprav so se cene v Romuniji od 1. 1934. dalje neprestano dvigale, vendar ni stopila Romunija v vojno s pretiranimi cenami. Takoj po izbruhu evropske vojne pa so se začele ceno v Romuniji rapid- segljive. to je zlasti občutilo na- j llo dvigati in šele v letošnjem juni- ............... se esno gospodarstvo. Da se ko-, ju zaardi dobre letine je postalo to I odjemalcev romunske proizvodnje munisnčnim četam prepreči do- dviganje bolj počasno. Cene neka- zemeljskega olja z licitiranjem cen j stop do železnic in cest, se je iz- j terih kmetskih pridelkov so celo J navzgor. Zato so se izvozne cene j dala naredba o poseku vsega drev padle. Cene v veletrgovini so od j za proizvode, zemeljskega olja do- j ja v 100 m širokem pasu ob že- avgusta 1939 do junija 1941 nara- ................................................... 1 lcznirah in glavnih cestah. Koliko j sle za 145 odstotkov, mnogi znaki našega lesa jiei šlo samo tu v nič. j pa kažejo, da so se cene kasneje Da bi bili nemogoči napadi tolp j dvignile za 4 do 5 kratno v pri-na razne bloke, se je posekalo ! merj s cenami ob izbruhu evrop-vse drevje pred bloki. Pa dosti-1 ske vojne. Približno v istem raz- Nave hrvatske poštne pristojbine Na Hrvatskem stopi 1. januarju v veljavo zvišanje pristojbin ou pošto, telegraf in telefon v notranjem in inozemskem prometu. Pristojbine so zvišane od 59 do 100 odstotkov. Te dni je izšel zakon o po#lni hranilnici NDH. Poštna hranilnica je samostojna državna denarna ustanova, ki je pod upravo in nad zorstvom finaučnega ministra. Za vse obveznosti poštne hranjiniee jamči država. Slovaška zunanja trgovina V prvi [lolovici letošnjega leta ločile enot noj od izvoza pa se je j se je slovaška zunanja trgovina po pobirala enotna izvozna taksa v [vrednosti zvišala za 40%. Na izvoz višini najprej 25, kasneje pa 32°/o. 'je prišlo 65%, na uvoz pa 39*% Ker pa so se nato prevoznine in ! vrednosti. davčne obremenitve bolj dvignile ko določene cene in ker je vlad.t ’ ~ ' J'-' j 1 T IOIL1I1 1«L- nv uviuouuc uitijc lil iv n Vlclut krat se je posekalo tudi mnogo I merju so se dvignile tudi cene v j na vsak način hotela preprečit; na več ko treba I rlelnilni ImAuini ! (detajlni trgovini. zado-vanje proizvodnje, je vlada Prijave za rentnino Davčna uprava Ljubljana mesto 'azglaša: v časti od 2. do 31. januarja 1944. so dolžne vložiti prijavo za rentnino vse osebe, ki so imele v etu 1943. dohodke od premoženjskih predmetov in imovinskih pra-vic p°d p0g0jeni5 da niso ti do-'°aki zavezani že kakšni drugi (•aveni vrsti. Pod rentni davek spadajo: obre--tj od dolgov kakršne koli vrste, lente, najemnine in zakupnine za razne inventar© za stavbišča in zemljišča, če dohodek jxl le-teh Presega katastrski čisti dolmdek. Predmet obdačenja so v 1. 1913. de.iansko doseženi dohodki. Davčne prijave so dolžne vložiti osebe, ki so imele dohodke, če se pa te dohajajo v inozemstvu, mora vlo-z'li prijavo in plačati davek dolžnik. . prijava ne bo vložena do 31. j'U|uarja 1944, se bo odmerila 3% k«zen, ali 10% kazen, če se prijava ne l)j vložila niti na pismeni po-Zlv- Utaja obresti, rent najemnine 111 zakupnine se lx> kaznovala po £-142. zakona o neposrednih dav- Ce pa je bila ofenziva proti tol- j Raaiierje cen industrijskih iz. ' PredPisala nov sistem za določe pam v gozdovih, tedaj so vojaki delkov jn kin6tijskih pridelkov S(! i vanje izvoznih cen za proizvode kialjeve savojske vojske bn-zob-zirno uničevali hiše in gozdove. je trajno slabšalo v škodo kmetij stva. Nizke žitne cene so se sicer zemeljskega olja. Tovarnam je od Tako ie ori »w»k7"»oi “*• B7 17 stva- Nizke žitne cene so se sicer ''. n.iaia '912 zagotovljena enotna do tal Ldorer na^ 7" I P0 i^ruhu vojne zvišale, toda v ; minimalna cena. Tudi izvozne cene dojal pogorela parna žaga »Rog, | ^ ^.g. Jmed k(> ^ za žito je določila vlada. Na dvig strijskih izdelkov. Jeseni 1939 je ■ 5en Je vplivalo ludi zvišanje * o " 1-------------<»•11 V/g Podstenici pri Novem mestu, ža ga je bi,la moderno urejena, šele -To VMel*ov’ ,.?8eni. ltf39 je I lezniških nrištoibin komaj 10 let stara, danes pa je I: '™?la Romunila ve,lke pr<^ veri meri ko^rm 1 .. ... ! J ' sezke m r/vmn« možnosti £0 * u vecjt lnori KO zvi.-ar komaj kup razvalin. Skupna škoda samo pri tej žagi je ocenjena na 7 milijonov 268.162 lir. In koliko podobnih primerov je bilo! Celi pasovi gozdov* so uničeni, ker je tako hotela komunizmu zapisana klika. Delovanje komunističnih tolp pa je bila tudi ugodna pretveza za razne rekvizicije lesnih zalog po savojski vojski. V tem oziru je savojska vojska postopala zlasti temeljito. Dostikrat so se kraji, kjer se je les rekviriral, blokirali, da niso mogli lastniki lesa niti videti, kdo jim jemlje les, niti koliko lesa se jim jemlje. Pri tem se ni prav nič gledalo na to, kakšen les se vzame. Tehnični les se je jemal za^ drva 111 naj bi se tako tudi plačal. Po natančno sestavljenih protokolih znaša vsa škoda, ki so jo zaradi teh rekvizicij utrpeli naši lesni trgovci, industrialci in posestniki 27.720.318 lir. in ze-sicer v sežke in izvozne možnosti še niso veči' mori k<> »višanje mezd, lo*, bile tako ugodne kakor v kasnej-1zaI»oslenlh 80°/° vsega prebival-ših vojnih letih. Pičlost industrij- stva v a8rarnem sektorju, 70% oni vvjiiiu ieim. 1 mausirij-1 ° J " skih izdelkov pa se je pokazala 1 vseh kmetlJskih posestev pa pri takoj. Uvoz surovin iz čezmorskih nnHn mnHm krajev je Čisto prenehal. Prilago- ditev deviznih tečajev na devizne tečaje mirnega časa, ki so bili visoko nad uradnimi tečaji, dvig tečaja marke za 20 odstotkov, vse to je podražilo uvoz in s tem industrijske izdelke. Od vseh cen so se najbolj podražile cene za tekstilne izdelke in čevlje, malo manj pa kolonialno blago, nato pa slede glede podražitve mlečni izdelki in maščobe, v zadnjem času pa se je podražila tudi pšenična moka. Primeroma j malo so se podražili sladkor in ; jedilna olja, katerih potrošnja jO edino strogo racionirana. Pa 1 udi ! v romunskih izvoznih cenah se ie pokazal podoben razvoj. Izvozne : cene za produkte zemeljskega olja so se od izbruha vojne dvignile pada malim kmetovalcem. Vzroki dviganja cen v Romuniji so isti ko v drugih državah. V vsakem vojnem gospodarstvu je zaradi manjšega uvoza in spremeni njene proizvodnje za civilno jrO-trošnjo manj blaga na razpolago, I zaradi vojnega finansiranja pa je kupna moč prebivalstva večja. Za- Nemčija je tudi letos na j v ©4 ji trgovinski partner Slovaške. Nemški delež pri vsem slovaškem utozu je bil 65%, pri izvozu pa okrog 50%. Delež Protektorata pri sio-vaški zunanji trgovini je bil 2B%. Blagovno izmenjavo s Švieo ovirajo problemi cen, s Španijo pa transportne težave. Deleži manjših trgovinskih partnerjev se od lanj niso dosti spremeniti. MISLITE NA TISTE, KI SE JIM GODI SLABŠE KO VAM! PRISPEVAJTE ZA ZIMSKO POMOČ! IllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllUUIII ;* ................................ 0 S j NAJVREDNEJŠE IN NAJTRAJNEJŠE : M0V0LETII0 DARILI! j DOBITE NA VELIKI UMETNOSTNI RAZSTAVI V OBERSNELOVI GALERIJI j :: GOSPOSVETSKA 3 I f IVAN KRAVOS V Srbiji je umrl Ivan Kravos, bivši trgovec z ■usnjarskimi izdelki v Mariboru. Pokojnik, je bil vzgled delovnega, strokovno do podrobnosti izučenega, podjetnega ter solidnega obrtnika, ki so v ponos našemu gospodarstvu in resnični pionirji njegovega napredka. To je dokazal pokojni Ivan Kravos že v Gorici, ko je v kratkem času dvignil svoj obrat med vodilne v mestu. Še halj pa je to kasneje dokazal v Mariboru, ko je bila njegova trgovina ena sama izložba najfinejših, •a tudi najbolj praktičnih izdelkov. Pokojni Ivan Kravos jia zlaisti živel lei>oti naših planinskih krajev in. bil med najbolj agilnimi našimi planinskimi delavci. Ljubezen do čistega planinskega sveta mu je tudi dala optimizem, da je bil vedno dobre volje in v vsaki družbi toplo (pozdravljen. Težko je zadela nato vest o njegovi smrti vise njegove anancei in še posebej, ko ga niti niso mogli spremiti na zadnji poti. Slava spominu Ivana Kravosa! Žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! Naredba o potrošnji tobaka Prezident pokrajinske uprave je > izdal naslednjo naredbo: Člen 1. — Počenši s 1. januarjem 1944 se tobak in tobačni izdelki nobene vrste ne smejo pro-! dajati ali oddajati za potrošnjo občinstvu brez nakaznice, predpisane s to naredbo. Moški, mlajši od 18 let in ženske, mlajše od 22 let in stare nad 55 let nimajo pravice do nakaznice. Člen 2. — Na posamezni odrezek nakaznice se tobačni izdelki lahko nabavijo v količini, ki jo občasno določi Sef pokrajinske uprave. Člen 3. — Nakaznica je poimensko označena, ni prenosna in je veljavna samo z izpolnjeno glavo. Uporabiti se more samo v času veljavnosti tako, da prodajalec sam odreže ustrezni odrezek. Potvorba ali zloraba nakaznice se kaznuje po tej naredbi. Člen 4. — Nakaznice izdajajo občinski preskrbovalni uradi. Oddelek za načrtna gospodarstvo v hrvatskem kmetijskem ministrstvu V okviru hrvatskega ministrstva za kmetijstvo se je ustanovil oddelek za načrtno gospodarstvo, ki naj pospešuje hrvatsko kmetijsko proizvodnjo. Predvsem se naj do-sežie, da bodo hrvatski kmetovalci racionalno obdelovali zemljo in uporabljali samo dobra semena. Oddelek pa naj tudi skrbi, da se primitivno kmetijsko orodje zamenja z boljšim, zlasti pa da izginejo k«eni plugi. V teh krajih se zemlja premalo globoko preorje in ker se tudi premalo ognoji, je v slabih časih skoraj brez pridelka. Za razdeljevanje, uporabo in vračanje nakaznic veljajo predpisi 0 živilskih nakaznicah (Službeni list št. 76/35 iz I. 1942.). Prvo nakaznico prejmejo potrošniki samo, če so pri občinskem preskrbovalnem uradu vložili prijavo z navedbo rojstnih podatkov. Člen 5. — Glavni založniki smejo izvrševati naročila trafikam samo po odredbah uprave državnih monopolov. Člen <>. — Prestopke določb te naredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do L. 800.000. Poleg kazni sme sodišče izreči tudi zaplembo blaga in odvzeti pravico do prodaje tobaka za določen čas ali za vedno. Pogojne kazni se ne morejo izrekati. Postopek je pospešen, j Člen 7. — Ta naredba stopi v ' veljavo z dnem objave v Službe- 1 nem listu. ta. Te premije presegajo sicer precej uradno določene cene zlata, podjetniki pa po večini s cenami in premijami niso zadovoljni. Uvedena so pogajanja, da bi gospodarsko ministrstvo zvišalo premije v prvi vrsti pri pridobivanju zlata iz onih rud, ki se izkoriščajo in predelujejo tudi v druge svrhe. Za to se zavzema predvsem podjetniška skupina »Mica«, ki ima, kakor je bilo že navedeno, v svoji posesti izdatna ležišča raznih rud. Sedanja zlata podlaga romunske j v aluto znaša nekaj nad 39%, kar ; /.e presega običajno mero, in tako je razumljivo, da so romunski go-Ispodarski krogi pristaši klasične ! teorije o denarni veljavi, ki sma-| Ira zlato za Najboljše kritje in |K»dlago. Iz tega se da sklepati, da bodo romunski posestniki ležišč | zlatih rud uspeli s svojimi zahtevami zvišanja premij in odkupnih I cen za zlato in da sc bo proizvod-| nja zlata spet dvignila. Hranilne vloge v Frana ji Obvestila „Prevoda *ft železniški vagoni iz Nemčije Od nemškega izvoza železniških vagonov so že pred vojno južno-vzhodne deželo Evrope prevzemale znaten del. Delež jugovzhodnih evropskih dežel je bil v zadnjih petih letih pred vojno pri nemškem izvozu osebnih vagonov po količini med 50 in 64%, j»o vrednosti pa med 49 in 63%. Od vsega nemškega izvoza tovornih vagonov pa so južnovzhodne dežele 1. 1933. prevrele 2.4%, 1. 1938. P« 7J>%. Ta delež je yelik, zlasti če pomislimo, da imajo Madžarska, Romunija, Hrvatska, Bolgarija, Grčija in Turčija lastno vagonsko industrijo ter delavnice svojih državnih železnic, ki izdelujejo tudi kompletne nove vagone. Madžarska vagonska industrija je celo tako razvita, da lahko svoje izdelke oddaja sesednim deželam. Vidi se, da se nemškj vagoni naročajo predvsem zaradi odlične kakovosti, kakršno pa bo lahko prej ali slej dosegla tudi domačo indu-stiljo v nekaterih južnovzhodnih deželah. Italija — izkoriščevalni objekt zaveznikov Zavčzniki so se odločili, da izkoristijo italijansko gospodarstvo za svoje vojne namene. V ta namen ja vrhovni poveljnik gen. Eisen-hover imenoval zavezniško kontrolno komisijo (Allied Control Commision) v Italiji. Ta komisija bi nadzorovala ne le vojaške ukrepe glede njih gospodarske učinkovitosti, temveč tudi vso gospodarsko aktivnost v zasedeni Italiji. Kakor pravijo »Financial N e ros c naj se doseže najboljša uporaba vseh gospodarskih in delovnih sil Italije. V zvezi z moskovskimi sklepi postavljeni odbor za Italijo bo sodeloval s kontrolno komisijo. Mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih nakaznic za mesec december prevzemal v II. nadstropju Mestnega doma, soba št. H, tako da pridejo na vrsto: 3. januarja trgovci z začetnicami A—Ba, 4. januarja z začetnicami Be do konca, 5. januarja z začetnicami C—F, 7. januarja z začetnicami G in H, 8. januarja z začetnicami I in J, 10. januarja z začetnicami K do Kom, 11. januarja z začetnicami Kon do konca, 12. januarja z začetnicami L do Ma, 13. januarja z začetnicami Me do konca. 14. januarja z začetnicama N in O, 15. januarja z začetnicama Pa do Pir, 17. januarja z začetnicami Pl do konca, 18. januarja z začetnicama R in S, 19. januarja pride na vrsto Nabavljalna zadruga državnih železnic, 20. januarja trgovci z začetnicama Š in T, 21. januarja z začetnicama U in V, 22. januarja pa pridejo na vrsto trgovci z začetnicama Z in Z. Dne 24. januarja bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke od pekov z začetnicami A do J, 25. januarja z začetnicami K do Pi, 26. januarja pa od vseh pekov z začetnicami Pl do Z. Gostinski obrati pa morajo brezpogojno do 8. januarja 1944 oddati vse njim že izročene decembrske odrezke, med tem ko bo urad januarske odrezke od teh obratov prevzemal šele v mesecu februarju po vrstnem redu, ki bo objavljen o pravem času. Po 8. januarju bo mestni preskrbovalni urad od gostinskih obratov, kamor spadajo gostilne, restavracije, mlekarne, menze in slično, ne bo sprejel nobenih odrezkov, ker bo urad ta dan z navedenimi obrati napravil natančen obračun za vso dobo do konca leta 1943. Posebej opozarjamo trgovce in peke, naj prinašajo odrezke le ob zanje določenih dnevih. Oddaja naročilnic živilskih nakaznic za januar 1944 Trgovec i>otrdi stranki prejem naročilnic tako, da žigosa njegovo ! živilsko nakaznico na prostoru, ki je za to določen. Žigosanje je potrebno tudi zato, da stranka ne bo zahtevala živil pri drugem trgovcu. Trgovec uredi naročilnice tako, da bodo naročilnici družin- j ske nakaznice priključene vse na- j točilnice za vse blago in za vse I j člane istega gospodinjstva. Naročilnice enega gospodinjstva morajo biti pritrjene skupaj, zato za- j dostuje, da je ime družinskega poglavarja vpisano samo na naročilnici družinske nakaznice. Svežnje naročilnic družin in posameznikov uredi trgovec nato v istem zaporednem redu, kot je bil spisan seznam odjemalcev, ki ga je svoj-čas trgovec izročil Prevodu. Vse skupaj vloži v vrečico in jo zalepi. Na vrečico napiše koliko je v njej družinskih naročilnic A, koliko R, koliko C, koliko je samskih in nato koliko je naročilnic za trde maščobe, koliko za olje, koliko za riž in testenine, koliko za sladkor, sol in milo. Vse naročilnice živilskih nakaznic za januar morajo trgovci oddati Prevodu, Novi trg št. 4-11, soba 12, do dne 5. januarja 1944. Francozi, ki so že od nekdaj znani po svoji varčnosti, so ostali zvesti tej svoji lastnosti tudi v vojni dobi. »Bulletin Quotidien« objavlja, da znašajo hranilne vloge v Franciji 250 milijonov frankov. Ta številka, ki jo je dalo seštevanje vlog v hranilnicah in bankah, seveda ne more biti točna. Varčevanje je dvojno. Eno je vidno ik> izlcazilu denarnih zavodov, drugo nevidno in nepregledno' varčevanje pa tvorijo doma spravljeni prihranki, ki pri varčnem narodu ne zaostajajo dosti za vlogami v hranilnicah. Za vidno varčevanje je treba predvsem smatrati vloge v hranilnicah, do-čim predstavljajo vloge v bankah predvsem obratni kapital industrije in trgovine. »Neues Wiener Tagblatt« meni, da je bilo v Franciji povprečje pravih hranilnih vlog v letih pred prvo svetovno vojno 2 do 5 milijonov, v letili med prvo in drugo vojno pa okrog 15 milijonov, kar ustreza vrednosti 3 milijonov predvojnih frankov. Naraščanje hranilnih vlog je razvidno iz naslednjega pregleda, ki je razdeljen na vloge v vseh hranilnicah ter na vloge, ki jih ima C> največjih depozitnih bank. V letu 1943. so izkazane hranilne vloge samo do 31. julija. Vloge so navedene v i milijardah. v h ranil- Lota nicah v 6 bankah 1913 5.8 C 1930 50.9 44.8 1935 60 33.9 1941 80.1 96.6 i 1942 93.8 114.9 ! 1943 109.8 129.2 K zvišanju hranilnih vlog je mnogo pripomogla določitev obrestne mere z zakonom od 27. oktobra 1942. Za vloge posameznikov do 40.000 frankov ter za vloge organizacij in zavodov do 100.000 frankov je bila pri hranilnicah določena obrestna imera 21.5 do 2.75%, dočim je pri poštni hranilnici objestna mera za pol odstotka nižja. Od zvišanja hranilnih vlog ima naj večjo korist država. V Franciji morajo namreč hranilnice ves denar razen likvidacijske rezerve od 5% izročati državni ustanovi Cais-se des Dčpots et Consignations, ki ga naloži po večini v državnih papirjih. Caisse des Dčpots je največji kreditni zavod Francije, ker prevzema poleg vlog vseh hranilnic tudi denar od vseh zavodov socialnega zavarovanja ter jo tako upravitelj vsega prištedenega denarja v državi. V upravi Caisse des Dčpots je bilo od ljudskih hranilnic 1. 1926. nad 11, leta 1937. že nad 37, lani pa 4(5 milijonov frankov. Pofitna hranilnica pa je dala v upraro v navedenih letih 4.6. 27.7 in 34 milijonov. Od starostnega zavarovanja je prišlo v upravo Caisse des Depots v zadnjem predvojnem letu 16.2, lani 25.1 milijarde, vloge socialnega zavarovanja pa so se od leta 1037. do lani dvignile od 7.6 na 17.8 milijarde. Tako je državni in kreditni zavod Caisse des D 6 pot s danes močnejši kakor 6 najvočjih depozitnih bank. Vse njegove vlogo w> od leta 1926. do lani narasle od 8*.9 na 145.1 milijarde frankov. Več rastlinske kakor mesne hrane Proizvodnia zlata v Romuniii Romunija je stara dežela zlata in edina v Evropi, ki ima znatnejšo proizvodnjo zlata. Njeno rude vsebujejo 8 do 12 g zlata pri toni in se tako približujejo rudam Južne Afrike. Najbolj znana ležišča zlato vsebujoče rude so v pokrajini Hunedvari, kjer sta največja rudnika Ruda in Brad, zlato pa se pridobiva tudi v drugih romunskih pokrajinah. Največji rudnik >Rosia Montana« je državna last, med privatnimi podjetji pa je na prvem mestu skupina »Mica«, ki je udeležena tudi pri pridobivanju bakra, pirita, svinca, živega srebra in zemeljskega olja. Tudi družba »Aur«, ki je udeležena pri Ta odbor se bo bavil predvsem z nevojaškimi vprašanji, da se doseže enotna politika zaveznikov v Italiji tudi glede gospodarskih vprašanj. kemični in živilski industriji, izkorišča večje ležišče zlatih rud. Od začetka vojne se romunska proizvodnja zlata zmanjšuje, kar je razvidno iz naslednjega pregleda, kif ga je objavil »Neues Wiener Tagblatt«: drž. privatna Skupna Leto »Mi™« rudniki P^ietia^proUv. !1938. 3100 1200 500 4800 : 1039. 2700 1100 950 4750 1940. 2600 750 700 4950 ! 1941. 2450 400 150 3000 f 1942. 2129 355 74 2558 1 Zmanjšana proizvodnja zlata pa ni posledica izčrpanosti ležišč zlate rude v Romuniji. Ležišča so še precej bogata in so razna podjetja samo začasno omejila proizvodnjo. Pri tem je predvsem od-; ločalo vprašanje rentabilnosti. Na-! rodna banka je skušala dvigniti i proizvodnjo zlata na ta način, da je razpisala premije za oddajo zla- Namestnik nemškega državnega ministra za prehrano in kmetijstvo Herman Backe je govoril o spremembah v načinu prehrane, ki jih je povzročila vojna. Najvažnejša sprememba je v tem, da se je ]K>trošnja mesa zmanjšala v korist rastlinske hrane, katero so znanstveniki že od nekdaj priporočali, opozarjajoč na škodljive posledice preobilne mesne hrane. V Nemčiji so od 1. 1849. do 1870. pri hrani delavcev živalske beljakovine tvorile le 15%, pred sedanjo vojno pa je ta delež presegal že 50%. Sedanja sprememba hrane je bila potrebna na eni strani iz zdravstvenih razlogov, na drugi pa zaradi drugačne preskrbe Evrope z živili. Ker mora Evropa živeti od domačih pridelkov, je prišlo do pravega vrednotenja njene kmetijske proizvodnje. Pri tem vrednotenju je prišla do veljave rastlinska hrana, kakor je razvidno iz naslednje primerjave: Na enem hektarju se da povprečno pridelati 200 do 250 metrskih stotov sočivja, 150 metrskih stotov krompirja, nad 49 metrskih stotov sladkorja in 15 do 20 metrskih stotov žita, če pa bi hektarski pridelek porabili za živinorejo, bi dobili od enega hektarja le 5 metrskih stotov svinjskega mesa, 1.5 do 2 metrska stota govejega mesa lin 1 metrski stot surovega masla. Če računamo samo beljakovine, tedaj se lahko dobi od sočivja, pridelanega na enem hektarju, 5 metrskih stotov beljako- vin, od krompirja 2.25, od 1.8, od svinjskega mesa pa le en metrski stot beljakovin. Tako je racioniranje evropske kmetijske proizvodnje jvorečalo delež rastlinsko hrane. Ker p« je mešana hrana najbolj zdrava, bo | treba tudi po vojni skrbeti, da se delež rastlinske hrane ne bo preveč zmanjšal. Prevzem oljnatih seme« v Romuniji Nemško-romunska družba >S«J«-gra« je dobila od romunske rkwlo pooblastilo, da prevzame semena vseh oljnatih rastlin na zemljiških pridelovalcev, ki imajo z njo pridelovalne pogodbe. Če družba ne bi mogla odkupiti vsega pridelka, prevzameta ostanek državni gospodarski urad za oljnate rastlino in zadružni institut. Družba »SoLa-gra« bo za državo prevzela tudi 250 vagonov soje, ki bo prihodnje leto za seme. Motorizacija Španije Po državljanski vojni je v Španiji motorizacija naglo napredovala. Zdaj je v Španiji registriranih 400.500 motornih vozil. V Barceloni jih je največ 75.023, na drugem mestu pa je Madrid z 68.848 motornimi vozili. Bencin, ki je raeio-niran, dobivajo le ona vozila, ki t imajo manj kakor 18 konjskih Zaradi tega je v prometa *d*j ! samo 123.500 avtomobilov. Slovenski narod si /e izbral svo/o pot Zgodovinska spomenica, ki le zbrala okrog slovenskega narodnega programa vse slovenske ljudske predstavnike v neizprosno borbo prsti k&raufiizmn l'ne 23. t. m. ob 5. popoldne je delegacija zastopnikov slovenskega javnega življenja na slovesen način izročila prezidentu, genera-, to dvigamo spričo tolikšne tvarne ui Leonu spomenico: Rupniku, sledečo Slovenskemu narodu! Lepa slovenska zemlja, na ka-1 Zadnji čas je, da se združimo •eri živimo že 1.400 let in ji s svo- j vsi Slovenci brez izjeme v trdno jim znojem in delom vtiskamo celoto in iztrebimo komunizem iz s'oj slovenski obraz, je danes vsa svoje srede. 1’o božjih in odeta v globoko žalost, žalost, ki j človeških postavah smo je je v svojih hudih posledicah d o 1 ž n i na kakršen koli prinesla vojska. način sebe ohraniti! To Kdo tira danes našo zemljo, naš ■ n a m n a r c k uje 1 j u 1) e z e n narod v nesrečo, kdo pobija tisoče do naših družin in š e dragih rojakov, kdo požiga slo-1 v večji meri 1 j u h e z e n d o venske domove, kdo tepta vse (lastnega naroda! naše narodne in verske vrednote,! Nihče ne more zahtevati, naj se kdes uničuje našo čast, kdo nas , pošteni slovenski narod, ki hoče ♦ ••'a na rob propada, da nam grozi j živeti' v skladu s svojo tradicijo dokončen pogin? in braniti krščansko kulturo, da To dela največji in najnevar- Pobiti zato, da zavlada zločinski nejši' sovražnik vseh krščanskih | ®**troj komunizma pri nas - - - * in v svetu. Nihče na svetu, ne po- sameznik ne kak narod, nima iz kakršnih koli razlogov pravice in moralne škode tia slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko tisočev Slovencev, direktor Že- I'' in kulturnih narodov: k o m u n i -z e m, ki je pri nas z narodnimi ir<-sli mnoge prevaral in si pod krinko osvobodilne fronte skuša i žrtvovati slovenskega naroda na uzurpirati oblast, da vzpostavi j žrtvenik komunizma, svojo nasilno diktaturo in da do Konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega, ker hoče živeti v skladu s svojo tradicijo, v skladu z narodnimi vrednotami in da si ohrani življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka politika in ne ideologija, ampak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, zgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih etičnih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj, poštenih delavnih ljudi, kakor celih naradov. Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovna človeška in narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika, kakor življenja vseh narodov, — še posebn« malega slovenskega, nad katerim zločinski breznarodni komunizem najbolj besni. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi sp bore uizmti. Tudi venskega naroda je to zl0 in m srečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo! Nad desettisoč požganih in porušenih slovenskih domov vpije po obnovi iz ruševin. >Vko sto razdejanih šol, prav to-liho prosvetnih in narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizma. Nad 70 onečaščenih coil.va, od teh 1i> požganih, so kričeči dokazi komunističnega brezboštva. Preko 15 protest proti vsakemu, doma in kjer koli v svetu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski narod hoče namreč svobodno živeti v družbi evropskih narodov. Zato je bil po : in^KarSV Kiidolf.' gen tolikih strašnih dejanjih protina- lezniške direkcije, rodnega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v katero bo še bolj povezal vse svoje sile, da zlo- [>r Pehani Joža. generalni ravnal olj mi komunistično zlo. i Vzajemne zavarovalnice. en . . r, i • Mlakar Janko, preds. Vz. zav. Slovenci. Slovenke! Zavedajmo .jPn,|jj Anton, 'ravnatelj Karitas. se svojega stvarnega položaja, za- KroTta Hanuš. glavni ravnatelj Ljub- vcdajmo se, da le z iztrebljenjem lianske 'kreditne banke. komunizma moremo rešiti sebe in J»W«P»ky Vitold, ravnatelj TPD. . ... i Hercog ]. januarja 1944 razpoložena v pa- Itadanovič Anton, ravnatelj f5Z. Dr. IJasaj Joža. predsednik Zadružni go.-)|'»damske .banke. Kdor komunistične zločince podpira, pa naj si bo posameznik ali narod in komunizmu omogoča razmah, kličo največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil svoje življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije. Čut samoohranitve in koristi naroda, so v tej usodni uri naš zakon! Za- Dr. ing. Milan Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in uniet-n(>8'it in dekan tehniške fakultete. jl)r. Milko Kos, rektor univerae. Dr. Matija Slavič, prorektor univerze. Dr. Janko Polec, d el ta n jnrid. fakultete. Dr. Franc Sturm, dekan filoz. fakultete. Dr. Franc S. Lukman, tek. teol. fak. Dr. Karel Lušički. dek. fin od. fakultete. Dr. Henrik Stcska. prodekan prevrne fakultete. Dr. Franc Ramovž, prodek. fil. faknitt. Dr. Andrej Gosar, prodek. telin. fak. Dr. Franc Hribar, prodek. medic. fak. Betetto Julij, rektor Glasb. akademije. Dr. Josip Fischingcr, pravosodni inšpektor. g« želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi. da bomo le z lojalnim izpričevanjem našega slovenstva, brez primesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hva- ravnatelj Opere. Debevec Ciril, -ravnatelj Drame. Kante Danilo, inšpektor P. h. Tosti Avgust, ravnatelj Kreditnega za yoda za trgovino im industrijo. Prijatelj Ivan, direktor Mčitaljišča. Remec Bogomil, predsednik Zavoda za zadružništvo. Ovsenik Josip, direktor II. moške realne gimnazije. težnostjo sprejema vsako pomoč Or. Capuder Karel, direktor 1. realni’ v tem boju, v katerem naj nihče ; gimnazije. ne stoji ob strani Danes je taka j Grafenauer France profesor in prod-i . v a i « i c \ seanse Prof. društva, ura, da je molk ze sodelovanje s Vovak Leo 4irehtor TSS sovražnikom in greh nad narodom, j Dr. Pirjevec Karel, direktor Trgovske Slovenci! Slovenke! Podpirajmo jošip, direktor Trg. Sole. slovensko oblast, ki se v tem usod- štopar Franc, vršilec d. direktorja, nem času odločno bori proti ko- >>r. Ilc Josip, vršilec dolžnosti direk pravičnem boju v enotno sloven- j nabije. sko fronto. S tem bomo rešili na- Orafnar Ivan, ravnatelj Prevoda, rod in ea povedli v novo srečno l '5»juk Marko, direktor drž. klas. giiim-1 | nazije. ’ Dr. Vlado Valenčič, 'podravmatolj lini bodočnost! Preinrov Vladimir, predsednik Sindikata lesne industrije. Kalin Savel, prede. Sind. usnjarske industrije. Hribar Peter, predsednik Sindikata oblačilne industrije. Jakil Venče, predsednik Sindikat a ru darske industrije. Zupan Miroslav, predsednik Sindikata staivbene industrije. Dr. Lunaček Aleksander, predsednik Sindikata gnadibenega materiala. minice. Ituda Jurčec, glav. ured. »Slovenca«. Javornik Mirko, glavni urednik •»Slovenskega doma«. Virant Stanko, dir, listov konz. »Ju trn«. Ozim Rudolf, glav. urednik Slovenskega naroda.. Masi? Pavel, bivSi poslanec. Dr. Debeljak Tine, književnik. Sati Severin, književnik. Kociper Stanko, književnik. Veble Demetrij, ibkvši poslanec. Ing. Sodja Jožo, predsednik Sindikata Štukelj Iva, pred«. Slomškove družbe. založniške industrije. j Borko Božidar, književnik. Lampe Vilko, predsednik Sindikata z Levstik Vladimir, književnik. manufakturnlm blagom. i Agnola Anton, ipreds. Sindikata s ste-! šole. Vagner Rudolf, upravitelj meščanske »roti vlnčinokomn L-»mn. Dr. Vladimir Golia, predsed. apeliaeije. i kloni im porcedaeom. 1 ,. , . I Adolf Hudnik, predsed. okrož. aodašca. ! Verovšck Jožo, pred«. Sindikata z že- udi ogromna večina sb- Mttrko Krttlije, bivši '|x»lamec, leanino. .,<,.«.1 i _i . Dr. Otmar Pirkmajer, bivši jx>niočn)ik | Krek Janko, prode. Sindikata trgov bana. Dr. Adolf (iolia, bivši poslanec. Dr. Franc Roš, odvetnik. Mirko Bitenc, l/iv. posbiuec, profesor. Dr. Josip Pušnik, odvetnik. Dr. Stojan Bajii, univ. profesor. Dr. Stanislav Žitko, odvetnik. Dr. Ivo Cesnik, brvtsi poslanec. Ivan Tcucrschuli, bivši poslanec. Matija Škrbec, msgr., dekan. Ing. Janko Mačkovšek, gradbenik. Miloš Stare, bivši poslanec. Jožo Špindler, bivši poslanec. Karel Škulj, bivši poslanec. Andrej Uršif, javna delavec. Dr. Ernest Kalan, odvetnik .• v , .. ..vsi v . . Ins. Ladislav Bevc, ibivši predsednikli tisoč grobov najboljših moz 111 ze- Združenja rezervnih oficirjev. na, fantov in deklet in nedolžnih Dr. Žirovnik Janko, predsednik odvet- otroiičev iz vseh stanov in skupin, kliče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjenih izobražencev je tu-'U narodno zavednih duhovnikov. 1 udi nesrečni talci so nemi, to-('a tem strašnejši tožniki proti novoveškemu komunizmu. Blizu 10 'isoč slovenskih družin je razte-pcnili, izgnanih. Nu tisoče ubogih sirot brez matere, brez očeta, so sad komunističnega nauka o družini! Kolik« pa je še obupanih »četov. ki ne vedo ne za svoje 'ene, ne za otroke, koliko objo-kaiiih mater, ki ne vedo za otro-*'e in ki niti njihovih grobov ne ''»do mogle najti. Na milijarde Sl«venskega premoženja je uniče-'u‘ga. Tisočem in tisočem delav-‘^e,n je odvzet vsal;danji kruh. /-,‘*ev ^ žrtvijo terja komunizem 1 il11 »a dnem. I11 vso to v poldru-letu komunističnega divjanja ' *n&jhni ljubljanski pokrajini ’'>ed 320.000 Slovenci, ne vstevši ;-možnih sanitetskih obrti. AVeibel Julij, načelnik skupine žele- zarjev in kovinarjev. Gjud Aleksander, načebiik skupine la-suljarjev. Holiuskv Karel, načelnik skupine fo-tografov. Pretnar Ivan, predsednik Sindikata hranilnic.. Breceljnik Alojzij, predsednik Sindikata mesarjev. Verbič Anton, predsednik Sindikata s špecerijskim blagom. Laznik Vilko, prede. Sindikata trgovcev s kolesi, nafto, bencinom itd. Vidi p.ur Karel, preds. Sindikata pekov. Prcdovič Janko, preds. Sindikata trgovcev in izvoznikov živine. Škrbec Franjo, preds. Sindikata trgov cev z lesom. Pelicon Adolf, preds. Sindikata slaščičarjev. Poleg navedenih predstavnikov našega kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja je podpisalo to spomenico še veliko število javnih delavcev iz Ljubljane in s podeželja. Med podpisniki je samo s podeželja okrog 1800 predstavnikov, kmečkih županov in drugih javnih delavcev. Ko je odposlanstvo izročalo spomenico prezidentu generalu Rupniku, je njegov govornik poudaril, da je spomenica izraz, enotne narodove volje in enotnega narodovega hotenja. Prižel je čas, ko mora vsak }>ošteno čuteči Slovenec izreči obsodbo nad zločinskim početjem komunizma v naših krajih. Spomenica naj nam bo v bodrilo in v zaupanje, da se bo naša oblast še bolj utrdila in da bomo lahko mirno zrli v prihodnjost. 1’rezident general Rupnik se je delegaciji toplo zahvalil za izročeno spomenico ter poudaril, da bo kot odgovorni činitelj za dobro našega ljudstva storil vse, da se zadosti željam in potrebam naroda. Podčrtal je, da nam posebno naši hrabri domobranci jamčijo popoln uspeh protikomunističnega boja. Ko Ik> komunizem iztrebljen, se bomo kot dobri Slovenci lahko s svojimi najboljšimi silami posvetili stvarnemu in ustvarjajočemu delu za blagor naše domovine. Med g. prezidentom in člani zastopstva se je razvil prisrčen razgovor, v katerem so imeli člani odposlanstva priliko razložiti gospodu prezidentu najbolj pereče narodove želje in potrebe. Med razgovorom je g. prezident izjavil, da gre vse delo za tem, da se bo naš kmet lahko spomladi vrnil k svojemu delu. Odposlanci so od- liičj Pokrajinske uprave na Blei-weisovi cesti, soba 118 v II. nadstropju. Vabljeni so vsi, ki ljubijo svoj narod in odklanjajo komunistično zlo, da kot predstavniki našega javnega življenja in kot zastopniki slovenskih gosjio-darskih, kulturnih in drugih usta-nov s]x>menico podpišejo. Vojni stroški Revija »Bankwirtschaft« primorja stroške sedanje in prve svetovne vojne. Poleg vojskujočih se držav je v pregledu navedena fudi nevtralna Švica. Združene države Severne Amerike so imele v prvi svet >vin vojni ‘2*2 milijard dolarjev stroškov, zaveznikom pa so posodilo 10 milijard. V sedanji vojni pa so letos do avgusta stroški dosegli 128 milijard, kar je že štirikratni znesek vseh izdatkov v prvi svetovni vojni. Veliko Britanijo stane 'sedanja vojna že 15 milijard funtov, prva svetovna vojna pa jo je stala 5.fi milijarde. Avstralija je v prvi svetovni vojni potrošila ‘265, v sedanji pa že 1194 milijonov funtov. Vojni stroški Kanade so znašali v prvi svetovni vojni 1.83 milijarde, zdaj pa so dosegli že 10 milijard dolarjev. Naravno je, da so se povečali tudi vojni stroški Nemčije. V prvi svetovni vojni so se gibali od 150 do 165 milijard mark, v štirih letih sedanje vojne pa so dosegli 2f>‘2 milijard. Francoski vojni stroški prve svetovne vojne so bili okrog 135 milijard frankov, v enem letu sedanje vojne pa 105 milijard, k temu pa je treba prišteti še 537 milijard stroškov vojne likvidacije in zasedbe. Vojni stroški Italije ao bili v prvi svetovni vojni 42, v sedanji pa so že 291 miilijard lir. Nevtralno Šrieo je stala prva svetovna vojna 1.2 milijarde, sedanja pa dosedaj okrog 5 milijard švicarskih frankov. švicarske tobačne tovarne Za tobačne izdelke je v Švici t80 obratov, ki imajo okrog 8000 delavcev. Pred desetimi leti jo bilo več takih obratov, s koncentracijo in mehanizacijo pa se je število obratov znižalo, proizvodnja pa se je precej dvignila. Pred sedanjo vojno je bil povprečni letni izdatek za tobak 125 milijonov šv. frankov, letna potrošnja vsakega kadilca pa je bila 5!4 kg tobaka. L. 1938. so predelale švicarske tobačne tovarne 2.67 milijona kilogramov tobaka. Od takrat se je potrošnja precej dvignila. Samo 5% predelanega surovega tobaka je domačega izvora. Lani so obsegali švicarski tobačni nasadi okrog 700 ha ter dali okrog 11.000 metrskih stotov pridelka. Največ tobaka je Švica uvažala iz USA. Brazilije, Nizozemske Indije, Turčije, Grčije in Egipta, zdaj pa krijejo večino uvoza južnovzhodne evropske dežele. L. 1939. so uvozili 7130 ton tobaka za 17.5 milijona šv. fr. V tobačni stroki deluje okrog 200 velikih tvrdk, ki zalagajo s tobačnimi izdelki nad 00 tisoč prodajalcev. Država jma od tobaka znatne davčne dohodke. Lani so znašali 51.1 milijona šv. frankov. Stroji za kmetijstvo Pod vodstvcom višjega kmetijskega svetnika Abela je bila v Celovcu seja, ki je razpravljala o ufM>rabi kmetijskih strojev tudi v petem vojnem letu. Zlasti se je razpravljalo o novih določbah glede ureditve nabave kmetijskih strojev ter predelave traktorjev na plinski pogon. Razpravljalo pa se je tudi o vodenju nabav železnine, nadomestnih delov za stroje in o popravilu strojev. Posebno važna je nabava nadomestnih delov ob katastrofah, po letalskih napadih itd. Naloga državnih kmetijskih uradov je, da poskrbe, da se pošljejo novi stroji in novo orodje tja, kjer se najbolj potrebuje', ne pa tja, kjer so finančne možnosti za nabavo strojev najboljše. Zaradi omejitve dobavljanja novih strojev in novega orodja je tem bolj potrebno, da se čim bolj skrbi za stare stroje. Tudi zračna zašči la je potrebna za stroje, ]>oskrbeti pa se mora tudi za njih temeljito čiščenje in pravočasno pripravo za obratovanje. Dobava nadomestnih delov bo tudi v bodoče mogoča. Predelava traktorjev na generatorski plin se mora sedaj izvesti postopoma. Poskrbljeno je, da so se mogli izobraziti ljudje za voznike traktorjev. Finančne skrbi Švice Po novem švicarskem proračunu za leto 1944. bi znašali redni izdatki 512, izredni izdatki zaradi vojne 1340, izdatki za ustvaritev novih zaposlitvenih možnosti pa 27 milijonov frankov, da l>i torej vsi državni izdatki znašali skupno 1879 milijonov šv. frankov. Redni dohodki* bi dali 389, izredni pa 404 milijonov, vsi dohodki torej samo 793 milijonov frankov. Primanjkljaj bi dosegel torej 108(5 milijonov frankov in za to vsoto bi se morala Švica na novo zadolžiti. Brez ozira na 3 milijardni dolg švicarskih zveznih železnic je bila izkazana celotna zadolžitev Švice za leto 1942. v višini 4437 milijonov frankov. Zaradi primanjkljaja v tekočem letu se je ta zadolžitev zvišala za nadaljnjih 1125 milijonov ter bo po proračunu za leto 1944. najbrže narasla na 6.6 milijarde frankov. Od te vsote »e bo moralo kriti 1.7 milijarde z rednimi dohodki, 4.9 milijarde pa z izrednimi finančnimi ukrepi. Zvezni svet je v svojem poročilu parlamentu opozoril, da bodo izdatki v letu 1944. po vsej verjetnosti še večji. Vendar pa bo storil Zvezni svet vse, kar bo le mogoče, da ohrani Švici zdrave finance in zdravo valuto. Svetovna trgovina po vo/n/ Preskrba madžarskih kmetov z obleko >Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je predsednik madžarske kmetijske zbornice v svojem poročilu na občnem zboru naglasil, da so madžarski kmetje slabo preskrbljeni z obleko in obutvijo, kar je vzrok nezadovoljstva. Zastopnik ministrstva za kmetijstvo, ki se je udeležil občnega zbora kmetijske zbornice, je po poročilu predsednika izjavil, da se vlada briga tudi za preskrbo z oblačili in da bo v kratkem razdeljeno med kmečkim prebivalstvom 200.000 moških jopičev, 200.000 metrov blaga za obleke, 400.000 ženskih rut in 150.000 parov čevljev. V zvezi s tem je zastopnik ministrstva tudi naglasil, da je delovanje orne borze močno omejeno, ker jie samo še 10 °/« od vse kmetijske proizvodnje v saobudiuam prometu. Zelo značilno je, da se v velikih listih množe članki o razvoju gospodarstvo po vojni. Obširneje smo že poročali o raznih anglo-ameri-skih predlogih glede ureditve valutnega vprašanja z ustanovitvijo mednarodne emisijske banke. Živahne so tudi priprave za ureditev svetovne trgovine po vojni. Čeprav je danes le težko pravilno napovedati, kako se bo razvijala svetovna trgovina po vojni, so vendar te napovedi zanimive in tudi ne brez klenega zrna. Zato v naslednjem izdajamo, kar je objavil »N. Wiener Tagblatt« o povojni svetovni trgovini. Obseg svetovne trgovine se je od konjunkturnega leta 1929. do leta 1938. zmanjšal za več ko polovico, dočim ni padla v isti meri industrijska proizvodnja. Zaradi tega nastala napetost je nujno zahtevala novo gospodarsko ureditev sveta, a je hkrati pospešila sedanjo vojno, ker je cvetoči nemški izvoz ogrožal jk) mnenju Anglo-sasov njih izvozno trgovino. Čeprav se danes ne more prerokovati, kako se bo po vojni razvijala svetovna trgovina, se vendar že vidijo činitelji, ki so vplivali na svetovno trgovino pred vojno in k; Uidi po vojni ne bodo brez učinka. Mednarodna trgovina liberalistične dobe je imela svoj mehanizem, ki je bil povezan s kompliciranim sistemom komunikacij gospodarskih odnošajev posameznih narodnih gospodarstev ter je bila s tem dana možnost neomejene arbitraže, t. j. da se je kupilo blago na najcenejšem, prodalo pa na najdražjem trgu. Svetovna trgovina se je nadalje opirala na mednarodni denarni sistem zlate veljave ter s tem plačilne enotnosti, nadalje na mobilnost proizvajalnih činiteljev delo in kapital, na izravnalne določbe v trgovinskih pogodbah, kakor klavzule o največjih ugodnostih ter še na druga kolesa, ki so vzdrževala kolesje svetovne trgovine v obratu. Težko je reči, katerj teh koles bodo tudi po vojni ostali, zlasti še, ker bodo povsod odločevali politični oziri in odnosa ji. Obseg predvojne svetovne trgovine nam podaja naslednja tabela (vse v milijonih dolarjev): Bolj ko mehanizem bodoče svetovne trgovine je jasna njena vsebina. Predvsem je nedvomno, da je vojna silno povečala proizvodno silo industrije in da se je tudi proizvodnja surovin povečala daleč čez potrebe predvojne dobe. USA, ki so bile z izvozom v vrednosti 1806 milijonov dolarjev daleč pred drugimi izvoznimi državami, so sedaj zelo povečale svojo kapaciteto industrijske in surovinske proizvodnje. Tako se je v 1. 1939. do 1941. zvišala v USA proizvodnja železne rude od 27.(5 na 48 milijonov ton, bakra od 0.6 na 1 milijon ton, bombaža od 25.8 na 27.2 milijona stotov itd. Še v večji meri pa se je povečala industrijska proizvodnja. Po podatkih Departe-ment of Commerce se je število zaposlenih zvišalo od 49.6 v koti junkturnem letu 1929. na 54.5 milijona v letu 1942. Storilnost delavca pa se je v tem času povečala za 30% in bi torej bilo razmerje med letom 1929. in 1912. ne 49.6 :54.5 temveč proti 72. Ker po vojni domača i>otrošnja tako velikanskega dviga proizvodnje ne bo mogla prevzeti, računa Depar-tement, da bo po vojni v USA 19 milijonov brezposelnih, če se ne bo posrečilo velik del delavstva 1 zaposliti za izvoz. Iz tega se vidi, kako silen izvozni pritisk bo prihajal [K> vojni od USA. Ta pritisk pa bo najbolj zadel Anglijo. Anglija potrebuje izvoz iz drugih razlogov. Surovine sploh no silijo k izvozu, kapaciteta angleške industrije pa se je povečala v mnogo manjši meri ko v USA. Anglija potrebuje izvoz, da more plačati svoj uvoz in svoje kratkoročne dolgove, ki so narasli že na 1 milijardo funtov. V letu 1936. do 1938. je izkazovala angleška povprečna plačilna bilanca na pasivni strani uvoze v vrednosti 930 milijonov funtov, na aktivni strani pa blagovne izvoze za 540 milijonov, dohodke od obresti v inozemstvu naloženega kapitala 200 milijonov, 100 milijonov funtov presežka od morske plovbe in 50 milijonov dohodkov od raznih komisij. Ostanek se je plačal z inozemskimi naložbami. Vojna je to plačilno bilanco čisto izprevrgla. Dohodki od komisij in morske plovbe so skoraj izginili, dohodki od obresti so zaradi zmanjšanja angleških aktiv v inozemstvu padli na polovico, izvoz pa je padel neprimerno bolj ko uvoz. Da bi se mogla Anglija opomoči, bi morala zvišati svoj izvoz za najmanj 50%. a tu bi zadela na mogočno ameriško konkurenco. Zato bi se morala dati po angleškem mnenju Angliji možnost, da z dodatnim izvozom uredi svojo plačilno bilanco. USA pa bi smele svojo izvozno trgovino povečati v tej meri, kolikor bi bilo potrebno za uravno-vesenje njih plačilne bilance. Kar se pa tiče evropskega prostora bo tu izvozni pritisk gotovo manjši, kakor je bil pred vojno. Predvsem bo domači kontinentalni trg sprejel mnogo blaga, ki se j je prej moral izvažati. Poleg teg> Lt bo obnova evropskih dežel zalit? vala mnogo blaga, ki je bil pr«1.1 izvozno blago. V sedanji vojni s* nm je nadalje želja po samopreskrl* pok ! močno okrepila in zaradi tega tud j®® 1 povečala industrializacija. Isto ve 1 ja tudi v znatni meri za Južffl dan Ameriko, kjer je industrializacij* posegla tudi že na težko industri jo. Vse to 1)0 zmanjšalo potreb« uvoza industrializiranih držav. ZjaZ Evropo pa jo položaj drugačenMl ker bo Evropa na čelu vseh drža| glede sprejemne proizvodnje me4 vojno in zaradi evropske zahtev* po višji življenjski ravni, bodo od j, jemne možnosti evropskega trc<'0(jr nepregledne. Evropski trg inu <■ zato svojo zagotovljeno bodočnostjo in svetovna trgovina evropskeg*pre trga ne more pogrešati. To resnic«'^ dokazuje ves dosedanji razvoj svfl-jov tuvne trgovine. Sladkorni problemi v Pacifiku poi rili (lei sk< •1029 ms« 1929 1938 Evropa brez SSSR . . . 8 050 15.649 em SSSR 453 158 475 148 Azija . 4.679 2.120 4.938 2.093 Severna Amerika .... . 5.676 1 567 6.428 2.389 Srednja Amerika .... 816 376 910 403 Južna Amerika . 1.891 717 2.257 860 Afrika 891 1.483 861 Avstralija ........ 971 44« 884 465 Skupno. . 35.595 14.328 33.024 13.379 Vsa svetovna trgovina (izvoz in uvoz leta 1929. leta 1938. 68.619 (100 %) 27.797 ( 40.1 %) Slovaško enotno pivo Slovaški vrhovni preskrbovalni urad je odredil, da morajo pivovarne v novem gospodarskem letu variti enotno pivo. Upravi pivovarniške zveze je bilo naročeno, naj javi višino skupne proizvodnje enotnega piva ter predloži načrt razdelitve piva za domačo potroš-i n,jo ▼ posameznih pokrajinah de-, žele. Lepa k o o/ira a doig&iVaš ugled Mi Vam tako tis- zmornih cenah kovino lahko izqo- / \ v Vaše popo'no tovimo hitro in po | ) zadovoljstvo TISKARNA MERKUR D. D. LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 TELEFON ŠT. 25-52 Sprememba političnega položaja na Pacifiku, povzročena zaradi japonskih zmag, je imela tudi velike gospodarske posledice. Posebno je to občutila sladkorna industrija na Filipinih. Sladkorna proizvodnja na Filipinih je od leta 192(5/27 močno naraščala in dosegla v letu 1933/34 svoj višek s proizvodnjo 1,431.906 ton sladkorja. Nato je padla na en milijon ton, leta 1942/43 pa je dosegla samo še 600.000 ton. A tudi ta proizvodnja je za Filipine prevelika, ker znaša lastna potrošnja samo 100.000 ton sladkorja. Proizvodnja filipinskega sladkorja je lako močno narasla, ker se je mogel filipinski sladkor izvažati v Združene države Sev. Amerike carine prosto. V 1.1925/26 so Združene države uvozile iz Kube še 66% vsega sladkorja, iz Filipinov pa samo 7,9 odstotka. V 1. 1933/34 pa je kubanski delež padel na 33.8 odstotka, filipinski pa narastel na 28 odstotkov. Filipinski sladkor je stalno izpodrival kubanski sladkor z ameriškega trga. Ker je sladkor glavno izvozno blago Kube, je zaradi nazadujočega izvoza sladkorja trpelo vse kubansko gospodarstvo. Zaradi tega so nastali tudi politični nemiri. Prizadete pa so bile tudi severnoameriške banke, ki so bile udeležene v kubanski sladkorni proizvodnji. A tudi severnoameriške rafinerije, ki so predelovale kubanski sladkor, so občutile nazadovanje izvoza kubanskega sladkorja. Ker je padel kubanski izvoz sladkorja, je nazadoval tudi kubanski uvoz blaga iz Združenih držav. Tako je bila zaradi rastočega uvoza filipinskega sladkorja nezadovoljna tudi ameriška izvozna indu-|Sirija. A tudi sladkorna proizvodnja v Portoricu in na Havaju je bila zadeta od filipinskega sladkornega izvoza. Vsi ti prizadeti i krogi so se združili v enotno močno fronto, ki naj bi z zakonitimi sredstvi dosegla zmanjšanje filipinskega uvoza sladkorja v USA. Posledica teh prizadevanj je bil takoimenovani Tydings McDuffie Act, ki je določal, da se omeji carine prosti uvoz filipinskega sladkorja po proglasitvnilipinske neodvisnosti, kar bi se moralo teoretično zgoditi 15. novembra 1985. na 800.000 ton surovega sladkorja in 50.000 ton rafinade. Ce bi Filipini izvozili večje količine sladkorja, bi morali plačati ameriško carino v polnem obsegu. To stanje bi veljalo šest let, po 1. januarju 1941. pa bi morali plačevati Filipini 5 odstotno carino, ki bi se vsako leto zvišala za nadaljnjih 5 odstotkov, da bi končno narasla na 25 odstotkov. Te carine filipinski sladkor ne bi mogel prenesti in zato bi se moral filipinski izvoz sladkorja v Združene države ustaviti. Da bi našel filipinski sladkor odjem v vzhodni Aziji, tudi ni bilo upati, ker je bila konkurenca popolnoma moderno urejene sladkorne industrije na -lavi premočna. Vsi poskusi Filipinov, da bi do-Vo segli zopet carine prost uvoz slad-iox ko rja v USA, so bili brezuspešnima ker so bili od filipinskega sladkor- ’ jiega uvoza prizadeti krogi pre-Up močni. na Med tem se je politični položaj v Vzhodni Aziji popolnoma spre-jet menil, položaj za filipinsko slad-;n k orno proizvodnjo pa se zaradi te- sti ga ni zboljšal. Ker je Japonska sk zasedla tudi Javo, je bilo v ▼eli- 2a kem prostoru, ki je prišel pod Japonsko, sladkorja preveč. Vodstvo so japonskega gospodarstva se je za- re to odločilo, da se filipinska proizvodnja sladkorja omeji, namesto nje pa poveča gojitev bombaža-Ker so med tem postali Filipini svobodna država, je treba še po- jj čakati, kako se bodo dogodki razvijali v bodoče. Kakor je izjavil novi filipinski kmetijski minister, 11 se bo porabila filipinska sladkor-;^ na proizvodnja za proizvajanje a'‘|' kobola kot kuriva. Na ta naoin k’ upajo na Filipinih, da bi se mogla 1J vzdržati celotna kapaciteta 500.000 v ton, od katerih bi se porabilo Vi 300.000 za proizvodnjo alkohola, ‘i 150.000 sladkorja bi bilo določeno /.a domačo proizvodnjo, ostanek pa; j1 bi se izvozil. Dvomljivo pa je, če jse bo mogel la načrt tudi »resni- Zi ! čiti. J Kas imini n———w ^ 3 Dohodki danskega k»e- jk tijstva s Danski statistični urad za kme-;g tijstvo je v primerjavi z lamskiiii L letom takole prikazal dohodke s kmetijskih obratov na Danskem: Povprečni bruto dohodek od hektarja se je povečal od 920 na 1015 kron, izdatki od hektarja pa so se dvignili od 771 na 836 kron in je tako povprečni neto dohodek i I od hektarja zvišan od 149 nap 179 kron. J 1 Drugi del pregleda kaže obre- 1 stovanje v kmetijstvo vloženega kapitala. Povprečno je prišlo od lega kapitala na vsak hektar lani 8031, letos pa 3054 kron. Povprečno obrestovanje tega kapitala je \ bilo na otokih 7.1%, na Jutlandu pa 5.1%. Statistični pregled deli kmetijstvo na male, srednje in velike obrate ter navaja naslednje razlike dohodkov: Bruto dohodek je bil letos pri malih obratih od hektarja 1351, pri srednjih 971, pri velikih pa 841 kron, obratni izdatek od hektarja pa je bil pri malih obratih 1176, pri srednjih 791, pri velikih pa (562 kron. Povprečno obrestovanje vloženega kapitala je bilo pri malih obratih 4%, pri srednjih fi.2%, pri velikih pa 7.6%. Daruite za Zimsko pomot!