tiskarski delavoi so ZMAGALI brez male-OA v vseh mestih. Uft glasilo slovenske: narodne hay i JI /ZJ\ podporne jednote) 17. mnja (May 17) 1921. Crcdaiiki to SfrftT&Uki ff. •torit SS37 S. U«>dili Omm ef psbUeatlea: 2687 8». Uwn V Bologni ho tudi zmagali so-ndonu ho biH razširjeni na osem predme stij in napadidci so bili oblečeni v uniformo britskih policajev. Obi-Kkali so Idše in ustrelil» osebo, ki jim je odprla vrata. Kjer niao našli nikogar doAa, ao zažgali hišo. Enak prooes se je vršil v Liver-poolu s rszliko, da tam sO se napadalci vozili j v večjih skupinah v avtomobilih. Aretiran ni bil nihče. Indisnapolis, Iod. — John Me-Farland, predsednik Mednarodn« tipografske unije, poroča, da so tiskarski delavci že izv<\jrvali zmago za 44 ur dela v tednu ms Ione v vseh ameriških mestih. V vseh zapadnih državah so tkkar-ji dobili nov delavnik in mendo za 43 nr dela. .Stavka se še nadaljuj? v okrog 14Q mestih, ki pa »o majhni kraji na deželi. =f VPLIV BREZPOSELNOSTI NA OELAV. PRIHRANKE. SAMU V MARCU JX BILO DVIGNJENIH VB0 KO $2,000, 000 IZ POftTOIH HRANILNIC Privatni bankirji tudi poročajo, r§L ae dvigajo prihranki. NOVA POTEZA PROTI MORNARSKIM STROJNIKOM. ODVZETI JIM HOÛEJO OBLASTVENO DOVOLJENJE Delavstva je podvselo akoijo aa-pram protidolavaldaa iiaahmgton, D. C. — (Federated Pn**) Senstor Kin*, sna ni na aadnjak is driave ntormoucev, je predložil v seuatu prot»stavkovno predlogo, ki določa, da delodaj jflei lahko izposlujejo konfisks eijo premoéenja unije in posa toeznih članov, ki aokrajkajo Predloga dalje določa #1000 glebe in eno Ido ječe aa vsakogar, ki poaiva delavce na štrajk. New York, N. T. — Brezposelnost je in žre delavsko prihranke, ki so si jih delavci pritrgali od ust, da ne .bodo popolnoma f sredstev, če pridejo slabi časi. Tako izjavlja Ameriško dru-tvo za delavsko zakonodajo. Dr. John H. Andrews, tajnik tega društva, pravi, da ofieijdno vladno poročilo izkazuje, da je bilo marcu dvignjenih več ko $2,-000,000 is poštne hranilnice. , "Uradniki privatnih bank po^ dajajo rsvuo taka poročila," izjavlja dr. Andrews. "Neki han-cir v Marylandu je izjavil, da pološaj že ni bil nikdar tak. Obveznice svobode se žrtvujejo za gotovino." t Dr. Andrews izjavlja, da ae po- J m f0' ložaj le tedaj da izboljšati, «a se veno dovoljenje. ,1 llazsoksterih mestih Pa ^ nreo mu žbua bogatinov postani ' VKAZ T Kvansfon, HI. — Konj Ih» kmalu tako redka prikazen na ulicah, da h., moral vaakdo na deželo. Če hotel videti konja. K!jub te-ae pa nekaterim bogatinom konji zelo aoperna reč. kajti r tem mestu so se pritožili na polili j< da konji obirajo grmovje in >do drevesno lubje. Tako poško dujejo drevje, parijo Imgatini. in nastopiti je treba proti njim. Koma je bila Želja izrečena ie že im lieljski načelnik izdal fermon. da moralo v* konji nositi iorho na gebea. r«. — Tovorni vlak KaftočS ma tir pri Ragle Flat*. Tf*>a.~yugasjst vas jk šlo v jarek in šcat oos«> je «Mío ubitih Nesgada ae je dogodiU aa pari dM)elo. V nekaterih mestih pa Carterji preprečujejo laka Idela. On priporoča, da se povsod nemudoma prične z delom, kjer ni egalnih zaprek. On pravi, da je v Clevelandu treha izvršiti šest javnih del, ki bodo stala petnajst miljonov dolarjev. New Bediord gradi' šole. ki jih potrebuje. Minneapolis prodaja za #980,000 obveznic, da financira javna dela Milwaukee namerava izvHHti javna dela. ki bodo stala deset miljonov dolsr-jev. V Detroitu imajo v načrtu zgradbo mostu prek reke do Belic J sls, ki bo stal tri miljonc do-Isrjev. Ssuro ta dela pa ne sadostuje-jo, da se odpravi brezposelnost. Z javnimi deli je treba začeti povsod, ako ae hoče znižati fctevilo brezposelnih delavcev. Ako se zdaj ne zniža število brezposelnih delavcev, sf to še toliko manj. ko pritisne zima, kajti znano je, da je po zimi vedno več delavcev brez dela kot poleti. KOLIKO JB VERJETI PBI-ČAM? Chicago, 111. f- Dva premikača, ki sts bils oropana na cčsti, sts pričala na sodiš*o, ko je bilo treba spoznati B4-I*tncga Charles Keana in 21-letnegii WilHam < •»• seyja kot roparja: "Luna je sve-tila krasno in spo*i»ati jc bilo ro-pa rja. ki sta naju oplenils.' R je bil izvršen r noči petnajstega januarja. Zagovornik obtožencev je pogledal v «aeteo-rologične zapisnike m je dokazal da je bila noč temna, poleg jc pa še snežilo. Porotniki so seveda oproetili obtoženca krivde. VELIKA SOLVČVA «Oš POVZROČA HLADNO VREME I .Waahingtoo, D. C. - toji astronomski opasovslc izjav- Itoio ds ae je as solnru pojsvila ga in 20.000 ndlj šireka Pego ao astronomi fotografirali 10. maja io še ni izainile. Ni«bov<, mnenje jc. ds sedenje hladne vreme In električen fenomen, ki ov»ra brzojavka y^^asSTJSTm ns sol neti Pega so labk» vid, s prsatim očeama. ako pogledamo skoal Vladna ustava v Belgradu sprejeta! 11 . * Burzoazno-monarhistično-kapitalistična ustava, kalaro ao skrpucali ministri, j« bila sprejeta aadnji ¿atrtak s 227 fUsovi proti 93. Socialiali in komunisti ao na. ravno glaaovali proti taki uatavi. Z njimi ao potagnili tudi Narodni klub, musulmani iz južne Srbijo in dr. Tnunbič. Usoda Jufoalanjo ja aaankrat zapečatena, tods upajmo, da no sa dolgo. Belgrad, 19. atoja. — (Po urad. toform. biroju SNS v Washing tonu.) — Danes aveóer ja bila ia-črpana Sata govornikov v goc mini debati o uatavi v ustavo-tvorni skupščini. Zadnji ja govoril predsednik vlada. V svojem voru ja Ša enkrat raaložil vas anačaj aatava, naglašujoč, di ja aatava, kakršno ja predložila via-da, najvamajša garancija (I) : bodočo močnejšo ia silnejšo drža ra. Njegov govor ja aavdašei pozdravila vsa konatitaaata, la-vzemši komunistov in leparati war jhn Po gbfgru predsedniku vlade je bilo glaa^vanje a uatavi. Sa «atara ja glasovalo 227, proti pa OS poslancev*. Proti ustavi ao glaaovali tioolalig|C>komuniati, Narodni klub, Turki ia južna Srbijs in dr. Ante Truebič ZAKONSkA PMDLOOA ZA I PRISILNO GLASOVANJE ODKLONJENA •catan, Maaa.k predlog k) doJOča prisilno glasovanje o4> času volitev ln ki j^^ŽMlal RRIANO IN LLOYD GEORGE SE KAVSATA. Briand grozi, da bo Francija ta-koj zasedla Ruhr, aka nemške še-te stopijo aa šleaka tla. ÍL0YD OBOROB JB POZVAL BRI ANDA NA ODGOVOR. Pariz. M. maja — Al ««ko vprašanje grozi raztrgati angleške-francosko ententn. Pariško časopisje strahovito napada Lloyda Ueorga in njsgev luulnji uovur proti Poljakom. — Mii>istmkl pradaednik Hris«»d je tianes taja-ril, ds bo Krauiiis tskoj okupira-lil Uolir. sko i»en»«ke rodna čete prekoračijo šlezko mejo In n|pa-le jo poljske vstaše. Pariz, 10. maja. Konflikt, med Hriandom, ministrskim pred-sodnikom Francije, in Lloydom tleorgem, ministrskim predsednikom Anglije, aaradi položaja r (Jornji Hleslji, je vedno bolj o-Zedtkjl petek ^zvašar je ŽUPNIK V NEPRIJETNI KAÜ. New Ohioago, Ind. — Rev. Anthony Gorek, župnik polšake rim-sko-katoliške Ut+, se nahaja v neprijetni ksši, kajti v farovž-kem knrnjsku so našli ca apft.OOO obveziric svobode, ki tvorij«» del plena, odnešenega v Tolcdu, ko «o poštni roparji ukradli r.a 1)00 o!)veznic svobode. (Jorek sc izgovsrja. da mu je obveznice svol»ode izročila gdč. V s uda Unbalie nekega dne na vlaku. Zauj jo določenih deset tisoč dolarjev poroštva. Oorek je skušal izmenjati kupone po J. Stanley Bartonu, kar je dalo po-Tli da so ga prijeli. Vanda Urbatis j« bila p4tni tatvini. Komisar Je sanjo določil petdeset tisoč, poroštva. ■ fbrani aa seveds potegnejo zs Ooreka. Neki faren je tekel: Pu-iiovni so tudi ljudje. Father (io rok je prebil hude skošajsve... " Heveda so duhovni ljtidjel Ali zakaj se ravno tiati ljudje, ki zs gb ver jejo duhovne, najbolj zsrs-iajo nad sestrsdanim Mavcem, če izvrši stokrat manjši greh kot Oorek t • * strajna najdba m. — Pri mostu so našli v,-o«!vodnem kanalu troplo neisanra. Roki je ime) zvezani, nogi tudi. glava je pa bila (ako razbita, da ni bil poznati. Prek glave je imel potegnjeno vreč*. Pri njem niso našH ničesar, da bi ullo mogoče dognati njegovo ime. irtlaftS aodi /la je delavca. Truplo je VM v vodi okoli sedem dni. odsekom in ker ni hotel predložiti knjig »o dokumentov/ ki jih je sahteval odsek, da jih predloži. On ni bil zadovoljen a načinom, po katerem ga je Un-termeyer iapraševai, ker jc bila po tem načinu razkrita špljonaž-ns' nietoda jeklarskih podjetnikov. Zdaj je tožil IJivtermejrerja sa sto tisoč dolarjev odškodnine. Vntermejrer je podal izjavo, v kateri ga norčuje is tožbe. Njcgo-vs izjava se na kratko člta, da j»- bil Koster, kije vodil tsjna po-isvedovauja za jeklarske podjetnike, pred eden in dvajset letih na Filipinih kaznovan od vojnega sodišča zaradi pijanosti in nesposobnega obnašanja in zaprt e-no leto. Dalj«* pravi izjava, da je HI odpuščen od panamske poli-clje zaradi pijanosti in ker jc skušal pol lira t i davek od aalu-narjev in prof^ijonalnlh igralcev. Bit je tudi obtožen t Imela villu ob nekem drugem Čaau zaradi zlobnega streljanja, žaljenja sodišča, nespodobnega obnašanja in napada. Pri zaslišanju je bil Poster dvakrat saaafrn zaradi žaljenja. Odklonil jo <*!go*oriti na več vprašanj .toda priznal je, da ima pod« sabo štirideset tajnih vohunov, od kar je v služIli organizacij*. stavbenikov. Odklonil je, da poda imena t<4» ljudi in predloži njih tajna poročila. Untermejer je odgovoril aa obtožnim. v svojem odgovoru im ponavlja evoje obtožba proti Po-sterju. Splošno sodijo, še pride lo obravnave, da bo Untermcyar popolnoma razgrnil metode, po katerih ae vrti Mjoneža v industriji ia delsvvkH» organizacijah |H KATOLISKEOA PRO FBSORJA O PROHIBIOUI — Rev. Jores Corrigan, profesor sa socialno etika na boatooOkem učillšču. je prodayal pred tukajšnjo Ligo katoliških žen. V evojem govoru je rekel, da je narodna pnddbl-rija aa aakoanka l«*čitve bolj |i0 t rebus kot Volni sadov prohibée! joaUki zakon. "Moralna mlač-nost ogroža aaše narodno Svlje-nje ki uničuje smeriške dom*v« po zakonikih ločitvah, ki tvorijo večjo nevarnost kot ' bolJfceri-, > raket kstoHftl profesor Carrigan. m» n\ka, W ni glasoval dan. ns im nič. Predloga je bila l*«lelann na podlagi belgijskega zakona, Iti njeni zagovorniki so tniili, da v Belgiji nlanuje pet. in devtldeset odstotkov vseh rog1ntriranlh vo jllcev. Drugi podporniki te predloge so govorili, da je prisilno glasovanje velik napeli v Bvlei, Novi Zelandiji. Arge.itinlji in Apaniji. Toda okrožnice, ki *o bile IsHanC' od inidporuikov ' te predloge, niso pojasnjevale, zakaj ni danes v Apaniji glas volile« prav nič vreden, ali zaasj so vso s imtavi zajamčene pravic«. spendlrsnc na Apanakem, da to. liko I olje potlačijo delavske »r-gauizacijc. 1 ... j Pri zadnjih mestnih volil vali ie v Bostonu glaaovalo le edeu Itt trideset odatotkog vseh registri-raoih vollleev. friand n ral ravfia- dvojna stavkovna stra fta okoli rbitavraoije m$¡Bmm Boston, Zna ni htstii noto, V tijr genčrrfta liefonda v _ Aleztji In obtolil francoske čt*te, la podpirajo poljske vstaše) dalje |e predlagal, ds ae Briand tskoj sttido k njim v liolognu, kjer ae dogovorita glede stališča, ki ga ima «ntonta zavzeti napram kaosu > (iornjl dleziji. Itriitinl m- ni odgovoril na Oeor-gevo noto in neuradno je namig* nil, da ae bo prej posvetoval s parlameiitom kakor ja atoril Moyd Ocorge, ki je zadnji petek žigosal Poljake v idžjl zbornici. Kolikor je aodltl po tonu franeo-akega čaaopiaja, bo večina v francoski nedvomno sklenila, da ae sme Briand odiiehstl ne sa piko od svojega programa, ki gaje v soboto razlolil časnikarjem Njegov program Je, ds Franeijs ne bo nikdsr vanaj*i oseb je mrtviti in 50 ranjehHi Obe nesreči sts se zgodili Ramo «e. kaj milj narazen ia to>. nsijrtaje oblasti, da preiskujejo, ako ni kdo nalašč pokvaril tračnice. S — Z Dunaja javljajo, da je bil znan mednarodni ¿pum Ignac Tri bič Lijaioiu pri ondotnem sodijo oproščen iri da je zdaj Ug potu v Ameriko. Lincoln je bil obtožen veleizdaje. ,n j m T Alh Iz Buenoa Airesa poročajo, da ao se spopadle l*»livsnske in psrsgvanske vojaške ček' v okoli, mi < 'ha«-o blizo a»je Bolivijo in Paragvaja. Spor je nastal rsdi ko-louistov iz Bolivije, ki se naseljuje v Paragvaju. — Ognjenik Celima v Mehiki, ki je dolgo časa počival, bruha pepel in lavo. Prebivalci baše v paniki na vse kraja. . . v.^ — Iz Carigrada je prišla ve«*, da je zbornica turških nacionalistov v Angori ratificirala pogodbo s sovjetsko Rusijo. Pogodba je trgovinskega značaja in določa, da imajfc ruski sovjeti prvenstvo v anatolskih pristaniščih in razne koncesije v Anatoliji. — Vest is Santiaga, Chile, spo eoča, da se ehilska vlada pogaja z Združejiimi državami sa prodajo otoka KasWr Islsnd. Združene države so ponudile dvajset miljo-nov dolarjev za otok. H i — John Allen, šoier v Syraeu-HU, N. J., ima dve Ženi, * katerima je pravilno poročen. Sodišče mu je Ukazalo, da se mors ločiti od eno žene. česar pa noče storiti. Zdaj je v zaporu. ? — Kostarika, (Ivatomela, 8al vador in Honduraa (v Centralni Ameriki) so po svojih zbornicah ratificiralo pogodbo zs združitev. Nikaragva še ni ratificiral». Zdrn žene republike *e bodo imenovale Združene drŽave eentralnoame riške. * -T- Vsakdanja drama: Bopry IMllon, star 37 let, voj*k, bivajoč a na 826 C5ornali% 8t„ Chieu g* je izvršil aamonnpr « strupom. Vzrok: brez dela in sredstev, da bi preživel svojo družino, ¿i lini »O*»**» im minim pokvarili oblaka «II penlo. Tokoff ogonJ ta atentee ja P. D. let im. .i njim (Kolonom). Zdig jf torej ^e ll.oi«) let ako «nenMi tako tihrvati prebivalce bajnega At-lantlaa — v velikem številu ple ulji po dsnsšttjcm Apauske«, Portugalskeni in eevernozapad-nih krajih Afrike, ko je njihova domovina -izginila )>od morskimi vatovi. Naraviki so oat^li v novem kraja iif se tam udomačili, ko so premagali hi zatrli lEromagnoii- Ta teorija je seveda le i^lha nje. Dokazov do danes Še ni da je lal ali da ni bil Allaulls,— Drugi pravijo, da so Uaafci preti staiili "iberijancev", ■Hi» Zato: Kadar bodo prišle seda-njo upozicijonahio stranke do ve- w ^ ,Uri BimJJWi lj.v. ■„ mo« ho o.t.1. tadi "Ob- ^ m àp„lllkMn. «i»n» v veljevi! ln kar » ne bo, Aui|,kk tu ju ], iralfa i»», ki no ilo lirezDnirniiio onn/iei io- _____ .1«______ n____ Torej pretekli teden ae je vršila ustavotvomi skupščini debata o interpelaciji komunističnega voditelja dr. Siuae Markoviča glede» znane VesniČ-Draškoyiecve "Ob-znane". Vsi se spominjamo raznih alarmantnih vesti, ki jih pošiljajo v svet buržujako, za Prsneaee navdušeno časopisje; v komunističnem srhivu v Bel gradu so odknUil strašne Veči, dognali so zveso a sovražniki držsve, dognali so hombe grsnste, ugotovili fabfikatc strupenih plinov, špijonaša se jc ršzlezls v vse Urade (to je uapi-reč res, smpak ne komunistKftiaM) našim dobrim in solidnim dr-hrbtenici! uklonilo brezpogojno opozicijo- ^ KttVllo ,ako njno ^H^^ff feemeljem teoiijp. ida Beaki U-, krat Imenuje demokrstsko ali pa ^ WVerne Afrike ali da so radikalne, bo ftlo hrez usmiljenja direktni potomci Kromagnouoev na cesto sli ps v ječo potom ad- ^ krvi ln jeziku. Prvo U> d^ugo ministrativnega — sodnijskega! jc, |u-hko res — saj 140 Kromag — postopanja na' podlagi iate 1Mmci tudi prišli od npkod /. v* "Obznane", katero je pripozuala tunla iu iapw|lpin^ prejšnja divjaj današnja; vladna večina kot ve- Neemirrtalce. Fakt jf, da je ha-javna za vse državljane brez izje- «ki jezik zolp primitiven in tftjac Kar ps je meni pravi, bo te- se ga zelo talko nauči, dočjaj If *bi zdrpvo! — Naprej. in žavljanom je mozeg v nor federslnega diatnkts, Louis zmrzov^l vkljub trem zimskim jo- pam pod suknjo. Strašne vesti ao, bile to! In tiate silne obljube! Le počakajte, so rekli, da pride do besede minister in njegov pomočnik gospod L./pa boste videli, čuda boste videli in slišali! Toda kaj! Gospod minister notranjih del in policajdeaiokret Draškovič ni razodel niti ene skrivnosti, ni predložil zbornici niti enegs dokumenta, smpak pripovedoval je o komunistih le pav-* šslns sumničenje, kakor jih je. bral v najbolj obskumih fraaco skih listih! Iz česar seveda sledi, ds je bils izdana "Obznana" na frsneosko komando. Toda Vesnič ne bi bili Vesnič, če bi se bil zsdovoljil le s francosko, komando. On je šel dalje, ^'•boj močne delavske vrste. Pol kovnik Raygadas, generalni poli--i.iski nadzornik, je ziuui ^ocisli *tični veteran, ki je dosegel, ds se z « zna policija ue me$a več v spo-" med d< luvci in delodajslei. Baski, ki bivajo v pirenejakih gorah med Španijo in Francijo, so luginteresantnejša uganka v zgodovini človeštva. Teh ljudi je urkej več ko pol. auljona, imajo svoj jezik in svoje šege in navale ter no narOd^šanf iMrte."Tajali, IM proučujejo njihovo prošlost in jeeik. se nikakor ne morejo ze-diniti 'v vprašanju, odkod iavi-rajo B#aki, h katei-e-mu plenu-mi «padajo ln h kpterl jealkovnl veji pripada njihova govorica. » < Vse. kar se do danes trdi o Baskih. so same hipoteze, to je domnevanja brez utemeljenih dokazov* Nekateri pravijo, da so Ba-vki najstarejši bclopoltni ljudje na svetu. Baski sami uc vedo, ad-kod so prišli in sploh nimajo zanesljivih podatkov o svoji sgodo-vim- finoJogi, ki študirsjo njihov jesik, trdijo, da baškl Mk ni M Ruski sovjetski «4rsvnlški pi>-molnl odlbpr v Ncm- Yoriju, N. Wn- da je do 1- »*ie \W poslal v Rusijo zdravniškega ma terijala, ohleke in konzervirana ga mleka v vrednosti |91.988.54. MaterUal je bil vsčtnoma podar jen. ZddFsa nabirsjo prispevki za prihodnjo pošiljatev, ki bo po slsna prve dni junija. — Vsi pri spe v ki se pošiljajo, aa uaajov: Soviet Ruaale .ficdical Relief Committee. Room 5(Hi, 110 West 40th Htrect. New York City. pr sorodu z tiobenim živim niti part- 78 komu^rtlčaih delegatov ara- • ^monatracij in nemirov. Luis aalje. On ni hotel zadeti le 0 njil^ovi prešlogti. aa se nslli M orones je predsednik Mehiške ,)munig(ov i iV0j0 protizakonito drugi Ijmlje. ki so bolj rsdovod-delavske federacije in ima za ,, _ d jt, biU ntredbs iz- ni o njih in so iznašli rs*»»« u- . .1.__z__J..I____L. Prti. "" " .. i_ ii___i. :______I)..... t.. .,;Uw. KRIVDA Jlllš MOOOViniKIH PODJBTMI KOV, URJAVUAJO OD-BOI1TIEI U. M. W. of A Washiagton. It 0. — U izjave Mntrnikov rudarsk«1 orgauizaci-i< r. M. W. of A. je spoanati. da i« krivda za streljanje v rudar ^m (»krsja^v Zapadai Virginij» K. ntuck>ju ns strani privat-• premogovniških Mi«'1»1^0*-< Mbornik rudarnke o»gaiii*aci-i* ki vodi rudarsko atavko V Žalni Virgin i ji in Kentuckyju. P'svi o položaju: "fttrajkarji so '^•mačink rojenj v tem distriktu. ■n nikdar uiae sa to, da bodo is-xnaai ia njega. Kdar i»osna gor-•naki temperament, ve. da se ti 11 udje ae dajo oetrsšiti. «la «a l»"do dovolili, da njih otroci la >enc postanejo tarče. Mene • »dfegovali sa denar, da kiipiia '">žje in strelivo. "Seveda sem tc zahteve odbil »• jim svetoval, da naj bodo mir- mik ^FrENUiftJ' bpd0 b takoj HtrcUali nazaj, kakor nat/cdbo , dana brez zakonite podlage, to je priznal in moral prizuaM minister "policije'- g. Draškovič sam!I — ampak zadeti je hotel vae opao eijoiiklne stranke! Naredba je štiliairana tako, «la pošljejo administrativne , ajwM lahko vsak moment v vsako hišo, k vsakemu državljanu žandsrja s poveljem, da odvsde človeka na vsren ia miren kraj, kjer ga lahko pridršs tako dolgo, dokler masira to administrstivna oblast potrebno! Kje pa smo? Kam gremo f Vkdaj je bila ceraha »oslja, hckfej jc bilo turško cesarstvo Tam se je ns ta način vladale, su-rovo, nečloveško. Bile po pa tudi države in so še, kjer se je vlsdslo teko: I Čc ti obdoUea kaiajivega deja-aia nima a ta« deflnttivno odlo-^ faghitladaadvl^ ad mžateuav ia vla- » ti te obdol '"take države m imeaovali v Rv repi pravne države, ker ja v. njih vladalo prave in zakon. Kakor intima, na« «Hi ht H nI m Mveli mnogo v Hvgpi DoaUj niso niti eaega "komani^ea P^ lagt Oheaaaa" ia ga l«a«ie aa- 1 itr» a ebo stresalo na njih hišr «li šotomo kolonije, v ksterih >"lai šive, od kar so bili poatav •^ni Ig kompauijskik WA" ¿^¿^T&b eh pH» !! Kdo ia odkod so — lUiJfj z lahkoto uče druglb jezikov. Kilojogi pravijo, da .te malo 'podobeu finskemu in maOUi'ske-um jeziku. Baski pišejo svoj je-4k z latinico in imajo uakolika svoje literature in časopisov. Njihove tiakane kuj^ge ne segsjo tlalj kot do polovlec ta. etoletja. Kot že rcčeup, je oknpg pol ml-ljoue BaakovL »sjyeö $00.(?00, ki £vc v gorskih krajih IHrcnejev. Veliko a« jih je isaeHlo v Argen- tlnijo. T aZffiWdtA vim jacikom v Evropi, kar je znanih*- ' r ».,, Ker Baski sami ne vedo ničesar kou' WMi M«v««, r*. ZATAPHU oaaošjti A.U. šJCTsJTo4. Utm», KmCJT Lm Kuli*r, B«> sa. CtlUrt. Mi.«.. M .» . ^ 4 >>t. - Nadzorni odbor: P Mau r«r»vi4 »Mataas, Wtf a SI.. asa, Jaha '41 • Ctorc« Stn t^lk. MU».. r.Ur fnOk. tltt S. kUrZTli^^^ Tiskovni odbor: Vm+n—4 la MM« NmM.^ « ' ' J Združitveni odbor t «taM* am, tls4 s*. CrMTferS av^. cklcf«. iu. • Trmi fek> ttk UMMM h, LT Maty UIS44 U. IU.«m Av*h Ckk—% III. VtHOVHJ tnaAVNIKi Or. r. J. K«m. asoa t«. CMr AvH CUvUmI. Oku OOOOVOaKI liatONIK TSOSVtTZ-, W Tll^a» cTT raaoai ~ |yen»>.> a «L aas.mlkl, y v «U^a« aa tri VIA riSMA. U aa Maalaja u »aala «I, »r^aaSalka aa a«MWva« rvaSaaSaUlva a n. r. k mtf*ee ts. a^. dkiM«*. ia vat zaotva bolniški roorosc tg naslovi, tataiih« uj.ii»,. t, n. r. j. SSST-SS S^ La«a4ala Avi, CSIaa^ Hi DtNAaVtg rOŠlUATVI IN STVAai. y a« UtoJa (I, lavrAavalaat* MMr. Ib |MtoaM m M*HI TaJ«Ut«a a H. f. U sssv-ss U. Ava« cttaaea, ia vst CAOgVB V zvau a BLAGAJNIŠKIMI POBU aa s««U|aJa aa aaatevi au,«J. • Ut«a s. N. r. J, SSSV-SS ta. U**UU Av«., Cklca««, is. m^^m^m aa^^n^a "šmmr Rvvrvv )9 a|lfl|i VM setavt aa Si »motal aM m aaj aa asatovi Ma Uafrnm«, Ste Mar ' ■Hll|yi m 4 fr(i i v* i "«i £T ~ VHMA W '»I Ji Av I f' T T r a I Ni i »i smU urw.i*uu fUtll« aa mJ Po*iu.j. a« ...Uv. rra4aMaUlva a N. ■ aluia» liAiiii. aal af pa4U|a aa aaaUvi n ATVf V tiranih ? »anuuHH. Bukarešt, 14. majt. - Tukaj se je vrHl kvpmm rumunske socialist ične stranke, na katerem je *ils sprejete resolucija za brez-pogojni vstop stranke v tretjo ln-ternaeloiialo. ^im ja kongres od-klitsovsl zs rczolucijo, 'je !>ollelja udri a v dvorano in aretirals delegate — med temi tri poslancč v parlamentu — ki *<> glasovali /.a tretjo internaeionslo, TI številu. gibanja o izvoru Baakov in njilio vega jezika Vzemimo hajorvo jitik. la gcogrifičnjjl^ Iu arheo-ogiških ozirov «ibatoji teorija, da Baski govod«' jezik Kromagnon-cev. (To je bilo predhlstoričm» judatvo iz dobe kamna, ki jc zs-pustilo v mnogih jamah na Fran-eoaketn in španskem ostanke čudovite primitivne kulture v slikarski umetnosti in industriji. Arheologi se selo zanimajo sa ts nadarjen rod. ki je živel v krsjlh današnje Frsjicij*. flpsnlje, morda tu41 NVu^ije iu Italije prčd kakimi 15i»n leti. (Ime Kroma« noti izvira ia »m*»a iU^^ffl vsal Cro Msanop, k^r eo našli v ......... _ največ iiftfnliov tega Uu«havB In yt izobilje. Italija P** tudi kost n jakov.) - . « jitra Anglijo na vsej #rtl. I aa. Mis teoriji Oppeln. Alezij^ BHia. H BKIAKB DI LLOYD «BOMft SB EAtSA1A.W (Nadaljevanje a t eértaM. % skolm etial o vsebino ha1 • leta 1914. 'Mi-duarodfrf veš pravijo odprto, ka rif umakne lii.M . 'Jil1 SltlMlkt N|rodna tripnu IMIf PodpovM Pracoekt ktvslcrlja je včeraj v več krajih odprto branila poljsko vstaše In napadla nenifke prebivalce z goJiml Habiisini. To se je «godilo v Katowitzu in Beuthemi. Bilo je mnogo mrtvih in nujenih, toda podrobnosti še aiso.snene. j « - ALI vam DA JI VSAK 0LO- . VII USA. PftpDtfO JX _ Natančna pojasnila a tej roeni* cl dobite v knjigi "Sakaa hloge-uetija," katero je Udtlt Književna matici S. S. P. J. Knjiga je trtdo vezana, Ima II slik in stane 11.50. Ako hočete epoznati težke posledice, ki jlk Ima v mnogih slu< čajih san.sko življenja ešenjone-ga možvai oueti ženo v starem kraju, čitajte knjigi» "StJedalol," katero ja iadala KnjiŽovna matica d. S. B. J. Knjige je trdo yesana, ima 304 strani iu stane $1.75, ' r * 'T * ■ * • > Kdor naroči obenem ol)e knjigi Zakon biogen^zije in Sajedalea. ja dobi ta tri dolarje tioštnlue proeto. Naročila prejema tajnik Kajiševne maUoet Tnali Aleeh, Oraarford Ava.. Ohioagoj * i"";1. • IZVEDELA, RADA ■■ kje ee Mithtjt Frank Karlo^šek, zanj M radi izvedela spodaj pod- vse pitana, imam mu sporočati zelo vsžnc stvari. Naj se ml nemudoma prijavi na moi naslov: Msry P«]Trršlnar, P. O. Ilo* 42fl, Frsnk-fort Belghta, III. (Adv. Msy M, IT, W) Za kuhanja piva doma Imamo v zalogi mM, h m olj, »Udkor ia vaa drug« potrebMine. jNmkuiiiLe In »a prepi rajta, da Je doma pri naa, Huhanl v»(lno le naJboliU ln paJca nejŠI. Dobiti js tudi sbirko i.o.lov, stekUnie in rsanlh loncav, itd. Mi vam deatavlmo naročilo po polti, točno v vsa krajo,.. < Oroctrljsm, ■ladfičamam in v pro» dajalne šeltablne dsmo erimeran popust pri vetjih nuro^lIlt^HlIU P«. Ui/ormsoUt na t ^ ^ * , FRANK OGLAR, r/, 4401 taperier Ava, CUvalaai, Okla. SA PRODAJ DVft MOLZNI KOZtl JCna ja potlebn«i Nnubifii In br« rogov in (lajs po Druga js prsvsTi dva kvarts mM roje in dsje dva kvarta it" 2 In .1 lata, mladi*« oggsnburg ima male a mlaka, staro boate imel» koncem mesacs maja oalemonjene s Angin Nuubian in as !>«• uns da bodo dajal» do 0 kvartov miška. Cena ja po 110 as vsako. F. O. B. Pilit« na: ^ A, HOMER WH!TNIY, NarkS, Ksaa. (Adv,) 1 ............, 1 Uniči vta sitne • r stenice P. D. Q. r 1 a p t a v 11 «• ♦»»! kvort t «• 11 rt 1C111 Milijon** «to t in turavlj ln vsta» ns «sUgo, bres ds In sento. r»remaaali iifomeauonci. jih pod Poljski vstsši so hptrli včersj oku-jsrmili iu sdr»pti«aU njfeov jerjk pirati teritorij zapsdpo od (hrom V zgodovini 4.u> ntf luivega-'de Hjbrelbz«, to<^ 7» nemških pro ji tuočaa uvxi prcvtel jrzik in »toyoljecv jim > prekrižalo râfU kulturo t^iuaiouiega, Mj ni. Poljaki, teprgv jih k bilo šivilji ranega Uiglelva. Ampak ftp, w hi» teueni In m«(rsll U teorijs akmj us |elo ^ ineljik. Nihčf aa ve. ks . „^ ________ govorili Kreauam»"'1' - dasL jr fU|. Xf|p<., ^^blli W m^. dni držal peotojM^> PH rrrJÄrJf i s« «Nf '-t 4 SH^fflHB Hajyèj» Slflyua»ltiU»Usfit(L EtNIH VAM POSUEMO iestih tednih MMf^to* * ' iTS^JSSZttMZS *''*|PSI poverita ifoj denar M«m mu 1Mb (llfktfto >u nf IK ■1 ¿ris Ärs'¿¡sztssL Ml tpoaar »S( vse orugo aar je poywne ss p tudi p ve (po—i ta ta deiaovtae v Am#Hko. KWIDMIL V. Jlmmle Hlggfns. Vamurji kl ta Mwtli naborno komi«i jo., so ls-bko uganili starost konja, niso na »ogli uganki «tarnati flovska. < "Vzamemo ta vaaaao", je dejal končno načelnik komisije, starec a konjo brado, ki je bU ob euem mirovni aodnUU "Ali rigkt"» odvma Jimmie. "ampak to vam na bo nič pomagale." . "Kaj misli* a temf" "To, da aa ne bom bojeval; jea sem proti vojni" "Ako si proti vojni. boš ustreljen." "Dobro. Vzemite puflco in me ustrelite/' "Zepro te aa vsa flivljenje." "Kaj ma bjigar* ' Naborni komisarji ae bili v sadregi. Težko ja imeti opravek a človekom. ki aa ae «lirigs, kaj ae «godi a ajhn. Ako ga «apre, as morajo hraniti na pbšiaake stroške in to ne bo pomagalo do amage aad Nemci. Ogenj njegovih oči jim je povedal, da je njegovega odpora ne bodo strti tako hitro. Odločili ae lokalni interni in «tarée a kos jo brado ja «opat nagovoril Higginaai "AU pojds* ia našega okraja, ako te ispisitimef" "Ne brigam ae ca va« prro«tano kszsti tlatega «trastnega sovraštvu do dralb*. ki je last»»«. nokstsrim "divjim" rrvoluri«msrj*m : tudi ni nikdar misHI na kakš™ maščevanj* kakor de-lajo «abotkrtl. Iliggina je h,I «»ci.H« v pravem .mmenn beseds — prišteval se jc k dmlil in ks kur al je želel miru. bls«»»Ma«,ja in are*, je jelel ravno to vsej drtftbl Niti *.njalo ar mu nI da bi marali delovei postapeti a k.pttah.ti rsvno tsko hmtalno. kakor dmaaa dela,., kapitalisti s delsv-el. kadar dobe industrije vavojs roke; no njegovem mmnm ja bil tod! kapitalist dalešen pravie Vsem ljudem enake pravice! Jimmie bi bil v enem dnevu odpiartil vsem svojku sovrsžuikom ki isbriaal vae eovraštvo, it bi bU mogel. Njegova propaganda — ko je bil sam brca vpliva drugih —ij je zopet dobila prejšnji idejelistični značaj. .Skratka* Jimmie je pokasal «obe le Še takrat. kadar ga je hotel kdo posili praviti v Človeško klavnico, Zdelo aa mu je. da je zopet srečen — «reč nejši kakor je bil kdaj prej v svojem življpoju. Zsstonj si ja včasih rekel, da je njegovo življenje braa namena in cilja: — takoj ae je epomnil, da ima cilj; vizijo pravične, pametne in s ročne človeške družbe. Kadarkoli je imel koga, ki gs je poslušal, ka mu je on raskledsl sijajno bodočnost človeške družbe, j«* bil srečen in življenje mu je bilo dragocepo. Le včasih ao mu grenki spomini obudili srčne bolečine kadar ae je ponoči ¿budil i« sanj, v katerih je objemal mehko, gorko in ljubeenjivo telo Bliže Betusar — ali kadar jc prišel v farmarsko hišo. kjer ao bili otroci, katerih čebljanje ga je apomnilo na njegovega fantička, radi katerega sc je ftekot najbolj bojeval za pravičnejši, svet. . . Jnnmie jc spoznal, da ne more delati pri gospodarju, ki ims otroke. Ve<čkret je povedal farmarju vzrok, aa-•kaj mu je te$u>, kadar vidi «»trpke in v takih slučajih jc farmarica navadno sklenila z njim premirje v razredni vojni in mu poklonila polovico velike jabolčne pot vice. asa ' M- Socialistična stranka je imela konvencijo v St. LotilfO in aprejela izjavo proti vojni, ftt rs lika jc izjavlUr, da jc to najkrividnejša vojna v zgodovini Amerike in "zločin nad] ljudstvom Združenih držav"; dalje je stran A pozvala ameriške delavec na vojno proti vojni in se za-vcaala. da bo "podpirala vsako gibanje mase proti fcenakfepciji." To jc bil «eveda resen ko rak v tistem času in sodrugi ae «e s«vedeli te resnosti. Bile ao burne raaprave in veliki prepiri «aradi omenjene strankine izjave proti vojni. , V mestecu liope)andur blizo katerega je Jimmie delal, je Mla krajevna socialisttf-na organizacija, v katero je Jimmie prestopil iz leeevil-ske organizacije. Plačal je vae zaostale mesečne prispevke in njegova dragocena rdeča, članska knjižica je pričala, da je zopet dober član stranke. Nato je redno pohajal na aaje ki poslušal razprave, ki so bile ravno tako vroče in bunpe ka kor v Leeevillu db času izbruha evropejske vojne. V organizaciji so bil^ člani, kt ao natanlšno razložili pomen besed "vsako gibanje maae proti konskripciji". Vodilni trgovec z mešanim blagom vNmestu, ki je bil socialist, > dejal, 'ds te besede pomenijo vstajo in drhaleko nasilje in «blesti bode iflmodile strankino izjavo kot vele-izdajsko. Rusko židovski'krojač po imenu Kabin je,pa pobijal trgovca, č«* da kaj. socialiste brigs, kaj pomenijo besede. Besode so besede, pustimo jih aovrašnfku, naj ai on bcli f glavo e njhnif Jimmie ju ae je - «delo, da poskaU «odruga fttati-ksvila v^ LeesvilH». Jšdino razliko je videl, da v tem me«tu ni bilo toliko Namcev; kar jih je bilo, «o molčali o vojni in razpravlja» so k večjemu o Irski in Indiji. / f ' Jimmie je slišal dokaze in protidokaze, izjave In protiizjeve — in njegova glava nj bila Še nikdar tako zmešana. Sovražil je vojno ko prej, aH efe enem je zdgj aovrašil tndl Nemčijo. Ko jc ameriška vlada napovedala vojno, je seveda nto-rila vse. da ss opraviči pred ljudstvom. Vsa mesta se bila pokrita a plakat) a tiskanimi prokla-maeijami iu alikami in Čaaopiai ao bili dnevno polni gradiva o zločinih, ki jih je izvjiila \em čija nad človečanstvom. Jimmie sc je lshko ognil tega "strupa is Wall Streeta?, kakor jc imenoval vladne proklaraacije in čtivo ter allke v časopisih, toda delavci, a katerimi je bil v teani dotiki, ao čltall te reči od prve do zadnje Črke in mu jih aalučali v obraz, kadar «e je z njimi prepiral. Poteai so bile dnevne vc«ti — o potapljanju parnikov. ki ao bili polni ranjencev, strelja* nju na rešilne Čolne in odvajanju belgijakSi otrok..trinajst in Štirinajst let stsrih. v aužnost na NgiaŠko. - kjer so morali delsti v rudnikih 1 Kje je človek, ki «e bi sovrsžil lu se bal take via-def Kdo ae ne bi agroiil ob miali, d« morda na kak našln pomaga brutalni nemški vladi do zmage! Jimmie je bil pošten ln je vaal dejatva, kar kršna je videl. Ko je pa dobro premislil vse od kraja de konca, ko ae je apomnil, kaj je vse počf-njal v družbi Divjega \1ltfota. "Maline" Cur-rana ln Jošcta "Ploščrftoglavca". tedaj je moral sam aebi priznati. da(ja nevsde in nehote pomagal k^jaerju do smage. Heveda ni tega povedal drugim, ampak kadar je sem s seboj rasprsv-Ijsl. je veHk dfom napolnil njegovo dušo. Ksj še l>i idio rša, H#F de tolikokrat povdsril dr. Scrvi-ee, da se bo morala Ameriks pripravljstl na vojno v prihodnjih dvajaetlk ali trideaetlh letih, ako zraa«a kajsert Ali ne bi bilo v tem slučaju ps-metno. da sodslisti s«Č«sno prenehsjo « revolu-eioaamo agitacijo, dokler nc bo Viljem vršen « prestol« t Bila je mnogo socialistov, ki so resnično bili tege mnenja — In to diss hill sodslisti ml včeraj, peč pa stari veterani, ki ao še leta ln leta v gibanju ln katere je Jimmie visoko eenil pred vojno. Ti »oris I isti so «daj- dhsojall at.-louMko reeoluaijo ali "poročilo večine" kakor ao imenovali proti vojno isjsvo socialistične stranke. Ko je člasetvo streaks pri splošnem glasovanju odo-brila resolucijo s ogromno vešino osem proti enemu. so omenjeni aorlalisti Issteplli la stranke ln n«4ateri so pričeli ostro nspsdsti svoje hivŠc aodruge In prljstelje. Kapitalistično čssnpiaje je kajpsds hitm hlastnilo po iajavah imtopivših so. dslistov in jih priobčilo, češ poglejte, ksj prsVl-jo "pravi sodslsrf" O "IsdajakkAi sorisliatNi" Jimmie Hiagina jc silno aa meril tem nod ru som. Lepi socialist i. ki pobegnejo v uri nevarnosti I ln Jimmie jih je primerjal s Judežem Mkarjotsai. Benediktom Arnoldom ln drugimi Majicami ne-»lavnega imens. ki ao se ohranila v zgodovini. Novice iz Jigeslarije. PKOnCSV MANDAT AMUU NAOUA POLICAJ DEM O KKATOV. "Naprej" piše: , Kouštatiramo na podlagi poročila dopisuega urada, ki temelji na podlagi stenografških protoko o v narodne skupščine, da je bil poslancu Htajonu Protiču njegov mandat nasiluo odvzet. Največjo zaahtg« za ta slavi« čin "demokratskega" parlamentarizma-ima »odoci polieajmiuiater g. Hvetozar Pribiievič, Pripominjamo aamo to, da je bil gospod 8tojan Protič za radi političnih deliktov Že mnogokrat zaprt, da j« presedel 4 dolga Irtp neposredno po avoji poroki v ječi ,a vrnil se jc vedno kot zmagovalec nad nasiljem. Mažaronske nasilne vladne metode ne bodo rešili ne "demokratske" stranke, in tudi g. Priblčevjčn ne bodo zasi-gurale trajne oblasti nad državo. Vmm goni g. Pribičevič Stojana Protifca v politično smrt. jutri bo pa ljudstvo pognalo polieajdcmo-krabijo v trajni pogin. Na to nam Bor pomozi! In magari romamo vsi v ječe I Zora puca bit'če da nal 0. Pribičevič, pozor l Torej verifikacij«ki odibor je na svoji seji, katere nikdar bilo ni, akkail, da se odvzame g. Proti eu mandat. Prav ja tako. Sedaj bo imel g. Stojan Piotii vaa j pr* «te roke. če ga ne bo bankokrat «ka banda, s katero ao v zvezi tudi slovenski bankokrati (bolje bi bilo rečeno: bankokradi) zaprl« v najglobje joče na Kallmegda- (Dalj« prihodnjič.) ^ nu. Vlado bo prevzel v svoje ro kc g. Pribičevič. ki bp vladal i "obznanami." Pred 3 dnevi je izšla k tretja — on jih bo pride-jal še nekaj. Pridejal jih bo toliko .kolikor jih bo diktirala fran eoska framasonska loža "Grand Orient". Naši demokrataki tepe bodo seveda nasedli na ta sladki llm, ker ne vedo, zakaj se gre. Ampak loža "Velika Moskva' ne spi! Bo polom! Bomo videli kdo bo jačji. ft ledi poročilo iz parlamenta: Beograd. 19. ajpr. 16. aejo usta votvornc .skupščine je otvori predsednik dr. Ribar ob 9.89i Prečrtal se je zapisnik zadnje se je, ki se je odobril brea izvre megrib. Predsednik dr. Ribar sporoči početikom seje, da ae bodo y bodoče vsak dan pred aejo pre Čitall vsi poslanci, ker jih je bi lo pri včerajšnji aeji navzočih nezadostno število. T bodoče «e bo proti odsotnim poslancem postopalo po poslovniku. (Odobrava nje). Nato ae prečita jo došle pro Inje in pritožbe, ki se odksžejo pristojnim odsekom. Poročevslec verifikacijskega odseka dr. Afo gorevič «poroči za tem da je odo brena ostavka poalanca Stoja na Protlča ki da ae poziva na njego vo mesfo za poslanca Aleksander Dodič. — Dr. jLuza Markovi« (radikalec.) To poročate Vi avojem imenu. — Dr. Momčilo I-vanič4 To je falzHIkat. Mi nismo imeli nobene seje in niemo niče-ssr sklenili. (Velik hrup pri rsdi-Wcih ln narodnem khibu.) — Dr. Jovan4logorovič: NI resnica. Prosim, da se mi da besedo, ker morsm odgovoriti. To ni istina. To nI noben fakiflkst. Štiri mesece se že ta oetavka kisa .Vi držite političnega mrtvees.v klubu, pokopajte ga, gospoda! (Velik hrup ln protesti pri delu radikal-cev ln narodnem klubu. — Dr. Momčilo Ivanič: To je falaifikat, gos|M»«1a. Verifikacijski odbor ni imel saje. — Posi. Vujičič: To je falzlflkat. Dajte ml. gospod predsednik besedo., ds govorim. — Dr Momčilo Ivanič: To je falzlfl kat .sram Vaa bodi. Vi bi morah Imeti sejo veriflkacljakega odse-ka. — Poročevalec dr. Mogoro-vič: Ne žalite! Skupščina ima ae-daj sklepati. — Poslanec Ribar: Gospoda! fltvar nI zevršene. To poročilo sc bo tiskslo io razdelilo poslsneem. — Dr. Ivanič: Verifi-karljski odsek nI Imel seje in se m more «klupstl. To je fslzifl-ket! (Velik hrup.) Posl. fttjepsn Barič (jugoslovanski ki,d». Ve-riflkseijakl odsek nI Imel seje. kako mora biti kako poročilo ?! W Posl Vujičič: To je falaifikat. Prosim gospod predsednik zs be-sedo, da pojasnim, da veriflkaeij-«ki odaek ni mrl seje. — 9MJ Htjepan Barč kliče, da je to škandal in vprašuie. kdaj je MU aejs verifikaetyMa odseka. Pravi, ds ae to poročita ne mora tikati. (Hrup ln protesti med hfroslanei. prepir in pojasnjeva-kM — Predsednik Riban Pro- sim, tuk«j js poročilo verifikacij-ak«ga odseka. — Posl. Stjepan Barič: To je navaden fakifikat. (Hrup pri radikalcih, luirodnam in jugoslovstatkem kVubu.) Med-ssbojno pojasnjevanje poslancev izven poslsnakih mest.) Predsednik prosi, naj poslanci ne debatiraj? med seboj in naj zavzamejo svoja mesta. Velikemu hrupu mod poslanci omenjenih klrtbov ae pridružijo tudi komunisti. Predsednik poziva k redu in 74»v-zame avoje mesto. Dr. Ribar: Ho Čem prečltati ^poročilo odseka. (Veliki protesti Pri radikaleih.) Poslanca dr. Ivanič iu Vujičič protestirata in pravita, da jc poročilo falzifikat in da se ni vršila seja verifikacijskega odseka. Komunistični poslanci odidejo skupno s poslanci narodnega kluba iz klopi in debatirajo s poročevalcem dr. Mogorovičein in ostalimi člani verifikacijskega odseka, ki so podpisali poročilo. Pred sednik dr. Ribar kliče k posluhu. Hrup je tolik, da se nc razume nobena beseda. Predsednik sporo čl, da je sprejel poročilo verifikacijskega odseka. (Ponoven si len hrup.) — Dr. Ivanič Zahteva, naj se seja prekine. Predsednik prekine sejo (4» 10.30. Vsi poslanci odidejo v klubove prostore, kjer so Ise vršila posvetovanja zlasti pri onih klubih, ki so za-atopani v vladi. Ob 12. otvori predsednik zotfet sejo. Predsednik dr. Ribar isjavi, da je bilo 12 V aprila 1921. prečitano poročilo vprifikacijakega odseka ostavki poslanca Stojaaa Protiča. Takrat je kot predsednik (Vbj a vil, da se bo to poročilo tiskalo In razdelilo mod poslance. Med tem se je pojavilo vprašanje ,ali je bilo prečitano poročilo apre je to v seji verifikacijskega odseka po predpisih poslovnika. Zato ae bo tudi nadalje postopalo po .za konu. Naglasa, da je bilo doseda aje postopanje običajno in da se ja veldno tako praktieiralo. Ke-dar je prišlo na vrsto vprašanje o stavki kakega poslanca in njegovega naslednika, ae je to vpra šanje reševalo vodno avtomatično, po Članih verifikacijskega od seks. Tako je sprejel tudi to poročilo verifikacijski odsek. Nato dobi besedo dr. Šurraki, ki govori, da se s posulovnikom, ki daje svobodo, hoee preveč omeji (i svobodo in kriMti na najdcli katnejši In najbolj nezakonit način. Navaja čl. 17., po % katerem ae seje odsekov objavljajo po slancem na mestu, za to doloČe nim v poslopju ustavotvorne skupščine, vabila pa se morajo pismeno dostaviti vsakemu po slancu, ako ni bil pri sklepu po slednje seje določen dan prihodnje seje. Pravi, d^ je to poročilo seje, na katero on ni bil pozvan, izzvalo veliko nezadovoJj noat v narodnem in jugoslovans tkem klubu, pri delu radikalcev in muslimanov. Zahteva ,da naj poročevalec predloži zapisnik te seje verifikajcijskega odbora, da Sa j nore razvideti, kako je moglo priti do poročila. Mi smo za ta sklep zvedeli šele Iz dansŠnjih listov, pravi govornik, ^iibče Izmed Članov narodnega kluba ni bil pozvan k tej seji. Vpraša predsednike, ali hoče postopati po poslovniku, ker drugače nc morejo vedeti poalancp ,ali sc ne bodo nekega dne našli vsi ulici. — Predsednik verifikacijskega odseks Dragotki Peči* hoče govoriti, vendar ne dobi besede. Jsvijo se tudi drugI govorniki, toda predsednik prekine debato o tej zadevi. — Za tem je govoril miniater za agrarno reformo U-zunovič, ki je obrazložil uredbo o agrarnem vprašanju in vprašanju dobrovoljcev. Zatem je predaednik zaključil sejo ob 2i30 ter določil prihodnjo na 4. uro ;1 popoldne. Na popoldanski seji je nadaljeval svoj govor socijalni demokrat Divac. ki* gg na zadnji seji ni mogel dokončati radi nezadostnega števila prisotnih poslancev. "formalna'* V YOmàLnù 'Ohznaua" ni le napaka, selo važna zakonov, ker je oblika važno jatuj Tudil lijrtia vsebin« ne velja iu je ne. varna Saaaa «labi upravitelji «t. h tavajo maoga oblasti ia široka poverila. V tej atmosferi delaj., vsi hitro in tako morejo poteui nekateri tudi luglašati "potre-bo", da se o ustavi odglssuje v Šestih tednih, kakor je to Vesntf meni ne srce polagal. Ustava ki «a rodi v taki atmosferi in na katera platnicah je prilspljena O banana" Draškovi^- JVaeniče va ne more imeti nobene moral, ne avtoritete. Koustituants pa, ki odobrav^ razne "(lbenane"' ne more nikdar napraviti dobre ustave. Kaj bo s luko Baroš? "Narodna politika" prinaša pod tem na slovom obfiren uvodnik, v katerem zahteva od belgrajake vlade, da pojasni javnosti, koliko je resnice na vesteh italijanskih in drugih inozemekib listov, ki trdijo, da obstoji glede pripadno sti te luke k Jugoslaviji ae Ni>r;i šanje, ter da baje obstoji med I talijo in Jugoslavijo tajiNi dogovor, po katerem naj bi baje !u-ka Baroš ol>enem z Reko bila v upravi avtonomne oblasti, katero -bi predstavljale italijanska, ju goslovanska in reška drŽava; Ju goslavija je baje Italiji tudi jamčila, da nobeno njeno pristanišče nc bo tekmec Reki, ki naj bi potemtakem bila edini izhod jugoslovanskega teritorija na morje. — Lepo! Po rapalski pogodbi še italijanska ekonomska kontrol«. Če stvar odgovarja resni«, potem smo res lahko "ponosni"^ svoje " državotvorne." zunanjepolitične zaradnike! Ljudstvo v tej "demokratični" vladavini o zunanji politiki naših državnikov prav nič ne vel Menda tudi v tem poglavju smrdi korupcija "porodice " do neba. . . Faaek v moki. Belgrejaki nadzorni organi «o konfiscirali pri tamkajšnjih pekih velike množine krušne moke, ki je bilo pri-mešanega mnogo peska. Zanimivo je, da se je občinski predsed nik potem branil, da napravi luke korake in ipoličc krivce. Seveda, če je pa sam prizadet ! . ''X na. Visoko.::ttrko in »t*rtf*vao zidovje ljubljanske c«kr«rna. ki hrani najlepše momente iz življenja naših kulturnih delavcev, nam, razkriva globoko stanovanjsko bedo m obenem tetko moril-no sliko. Kajti fgenja številne rodbin« v «no — s«mo lu knjo. Ta beda rodi zle posledice, Nedavno je nastal y neki sobi kjer stanujejo kar tri rodbine, siloviti pretep zaradi «emoralho-sti. Zadnje dejanje teh bediuili družin se odigrava pred sodišč ščem. r Pretep v damokratakem kh bn. Znano je. da ae je v zadnjem času v "demokratskem" klubu pojavilo resno nesoglasje. Nekateri od "demokratov" so Jugoslovani, drugi aamo Srbi; nekateri so odločni nasprotniki sgrar-ne reforme, drugi hioiČejo zopet biti v tem vprašanju radikalnejši. — Jasno je potemtakem, da sc gledajo ,med aeboj kot pes ln mačka. In tako poroča "Balkan', da je prišlo na aeji med njimi že do resnih pretepov in je nekdo nekega "levičarske*" poslanca udaril celo « stolom po glavi! — Taki so torej "sklepi* nsštti poli ca jdemokratov t Ia naroda« aknpščins. Dne 19. aprila je govoril v konštituanti posl. dr. Lukinič. On je rekel, da hoče narod kralja« ln kdor tega nc'verjame, ta bo zaprt. Mi verjamemo. » Značilna izjava StojaM Proti ša. Htojan Protič je v »»elgrsj-skeu» "Balkanu" objavil članek, v katerem pojasnjuje, ksj ds gs loči od vlad«» politike. Med drugim piš*: "Ne mislim «e odtegniti političnemu življenju. 6« tega ne de Is j«> tisti ki so stsrejši od mene. zakaj bi to napravil js« in to celo «odaj. ko «e dsje državi ustsvs v tako nenavadnih rssmc rak. "Obsnsns" ni bils rdM ra-slog mojega korak« ml 8. spri Is t. I. (iastop is radikalne stranke). To js Mla aeaao «adnja kaplja .ki je do vrha napolnila čsšo mojega neaadovoljstva. ki dstlra še od U meseca Isnsksgs leta. Učsa člvsk kupi najboljšo RABITE SLAVNI "KING" za okus vašim pijačam. "KING" zmes daje pijačam pravi okua in barvo. Mi prodajamo "Ki*g" Smea aa okua Ruma, Al» laah, Slivovice, Trester. Hruškovac, Žganje Kimel in drugs žgana pijače. 1 del zadoetuje sa šMri anione in atana la flJS. 6 dalov katera koli vrata ata ne $6.00. 12 dalov aa I10.0S. Požljtls postal Money Ordsr all ps ga«sv denar v prjssrsšs Hita pHIsilSis v National Fia SI JO Jo«