cd Vpeljava programa mednarodne
mature v prizadevanju za bolj 0 kakovostno delo na šoli
^ Janez Šušteršicc
^ Gimnazija Bežigrad
^^ Vcasih je za kvaliteten premik v procesu pouka in pouicevanja morda dovolj že to, da poskrbimo za vključitev v skupnost šol, ki v svetu izvajajo uveljavljen in kakovosten vzgojno-izobraževalni program. Po spletu dobrih okolišCin in zaradi pogumne vodstvene odločitve v pravem trenutku je to pred ^etrt stoletja uspelo dvema slovenskima šolama. Sprejeti sta bili v družino šol, ki v svetu izvajajo program mednarodne mature. Program predstavlja vzorCni primer kakovostne izvedbe eksternega preverjanja znanja. Poudarimo še, da je osnovni namen eksternih izpitov dosegi kolikor se da objektiven na^in ocenjevanja učencev, Cim manj odvisen od učiteljeve subjektivne ocene in ^im manj podvržen zunanjim pritiskom na višino ocene, ki se nemalokrat kažejo v »trgovanju« za oceno tako pri ucencih kot pri njihovih starših. Hkrati dajejo pomembno informacijo, na osnovi katere lahko v povezavi z drugimi kriteriji sprejemamo pomembne odločitve pri oblikovanju pogojev za prehod na višjo raven izobraževanja (iz osnovne šole v srednjo in iz srednje na univerzo), pogojev za sprejemanje posameznikov v službo, pogojev za dodeljevanje štipendij idr.
Ključne besede: mednarodna matura, eksterno preverjanje znanja, kakovost pouka in poucevanja, višja in osnovna raven zahtevnosti
Uvod
Že dalec v preteklosti, ce merim cas s casovnimi enotami, ki jih doloca clovekovo življenje, sem na svojem poklicnem popotovanju po poti vzgoje in izobraževanja dospel do križišca, na katerem sem se usmeril na pot vodenja. Bil sem popolnoma neveden, opremljen le z bolj ali manj dobrim obcutkom za delo z ljudmi in poln radovednosti. Kmalu sem se srecal z vprašanjem, kako udnkovito izboljšati kakovost pouka in poucevanja na šoli. To je bilo, je in bo eno od kljucnih prizadevanj vseh, ki se na strokovnem podrocju ukvarjamo s tem. Bil sem na celu mladega kolektiva, saj je ravno v tistem casu povsem po nakljucju prišlo do velike pomladitve uci-teljskega zbora. Tako sem bil obdan s kolegicami in kolegi, ki so bili polni mladostne energije in se niso bali novih izzivov pri iska-
voDENJE 1I2015: 119-130
nju kvalitetnih pristopov v procesu pouka in poučevanja. V naših prizadevanjih, kako doseci, da se bo zacel nov zagon kvalitetnega razvoja šole, nas je vodilo sporočilo, ki so ga v Unescovi publikaciji Uc:iti se biti, izdani že leta 1972 in nato ponatisnjeni še v letih 1974, 1975 in 1982, zapisali Edgar Faure idr. (1972, 69): »Uciti se za življenje, nauciti se, kako vse življenje vsrkavati novo znanje; uciti se, kako misliti svobodno in kriticno; uciti se, kako ljubiti svet in prispevati k temu, da bi se vec ljudi naucilo razvijati se z ustvarjalnim delom.«
(Čutili smo, tistega daljnega leta 1988, da naš šolski sistem potrebuje prevetritev in nove pristope. Zastavili smo si preprosto vprašanje, kako to doseci. Preprostega odgovora, ki nam bi nakazal rešitev, pa ni bilo, saj se je šolska stroka takrat še vedno ukvarjala s težavami usmerjenega izobraževanja in le v medlih obrisih so v dolocenih strokovnih krogih zacenjali razmišljati o ponovni vzpostavitvi gimnazije. Po srecnem nakljucju sta v tistem casu dve slovenski šoli (11. gimnazija Maribor - takratna Srednja naravoslovna šola Miloša Zidanška v Mariboru in Gimnazija Bežigrad -takratna Srednja naravoslovna šola v Ljubljani) tesno sodelovali z mednarodno šolo v Devinu (United World College of Adriatic), ki jo je vodil ravnatelj David Sutcliffe. Program mednarodne mature, ki ga je kolidž izvajal, se je skoraj v celoti prekrival s Faurovim sporocilom.
Prišli smo na idejo, da bi mimo vseh strokovno-teoreticnih reformnih nacrtovanj splošnega izobraževanja najucinkoviteje in najhitreje vnesli kvalitetne spremembe v delo obeh šol, ce bi se preprosto pridružili veliki družini šol, ki po svetu izvajajo program mednarodne mature.
Število šol, ki izvajajo program mednarodne mature (preglednica 1), se mocno povecuje.
Kratek zgodovinski vpogled v uvedbo eksternih izpitov in mednarodne mature
Odkritje eksternih testov pripisujemo starim Kitajcem (Desforges 1989). Pomagali naj bi jim pri izbiri primernih kandidatov, ki bi bili sposobni opravljati državno službo, in to izmed zelo velikega števila tistih, ki so za ta mesta konkurirali. Izpiti naj bi bili pošteni in namenjeni posameznikom iz vseh socialnih slojev. Da bi lahko vsem zagotovili enake razmere, so vsi kandidati istocasno dobili enake teste in pod enakimi pogoji.
Zamisel o eksternih izpitih je v Veliko Britanijo prodrla sredi
PREGLEDNICA 1 Število šol IB po številu prijavljenih kandidatov
Število prijavljenih kandidatov	2008	2009	2010	2011	2012	2013
1-10 kandidatov	162	167	200	264	264	291
11-30 kandidatov	397	459	506	559	619	631
31-50 kandidatov	268	309	338	380	407	402
51-80 kandidatov	251	256	272	274	298	325
81-120 kandidatov	164	179	198	217	230	249
121-200 kandidatov	131	145	155	161	165	175
Vec kot 200 kandidatov	59	67	71	71	81	83
Skupaj	1432	1582	1740	1926	2064	2156
opoMBE Pripravljeno na podlagi podatkov IBO (http://www.ibo.org/en/about-the-ib/facts -and-figures/statistical-bulleting/diploma-programme-statistical-bulleting/).
devetnajstega stoletja, ko sta univerzi Oxford in Cambridge zaceli uvajati sprejemne izpite za vstop na univerzo (Desforges 1989). Z izpiti so hoteli doseci tudi pozitiven vpliv na predhodni srednješolski ucni nacrt, ki naj bi postal vsebinsko bogatejši, pestrejši in v izvedbi bolj kakovosten. Pozneje so se testi hitro razširili in predvsem v šolah postali obvezna, skoraj vsakodnevna sestavina dela.
Mednarodno maturo so v mednarodni prostor vpeljali ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja. Namen uvedbe je bil v tem, da se dijakom v starosti med 16. in 19. letom omogoci opravljati zrelostni izpit, ki predstavlja zakljucek dveletnega ucnega procesa, zasnovanega na mednarodno postavljenih vsebinah dela, neodvisnih od jezikovnih, kulturnih, ideoloških in verskih ozadij v posameznih deželah. Izpit lahko opravljajo dijaki v šolah, kjer ves program poteka po zahtevah ibo (International Baccalaureate Organisation), ali pa dijaki tistih šol, ki poleg rednega programa izvajajo tudi pripravo dijakov na mednarodno maturo (International Baccalaureate - ib). Mednarodno maturo (http://www.ibo.org/) priznajo prakticno vse svetovne univerze. Program poteka v angleškem, francoskem ali španskem jeziku. Izpitni center je v Car-diffu v Walesu (Cymru), vodstvo mednarodne organizacije (ibo), ki bdi nad celotno izvedbo programa po svetu, pa ima sedež v Ženevi. Dijaki lahko opravljajo celoten zakljucni izpit, za kar dobijo diplomo (ki jo izda mednarodna organizacija ibo), ali pa samo del zakljucnega izpita, za kar dobijo potrdilo o opravljenem delu za-kljucnega izpita (certifikat).
V zgošcenih obrisih si oglejmo zgradbo (okvirni predmetnik) mednarodne mature:
i. cCasovna opredelitev v dveh letih:
•	na višji zahtevnostni ravni (vr) najmanj 240 ur (1 ura = 60 minut);
•	na osnovni zahtevnostni ravni (or) najmanj 150 ur (1 ura = 60 minut).
2. Predmetnik (dijak glede na lasten interes izbere šest predmetov, po enega Iz vsake skupine, od tega najmanj tri in največ štiri na višji zahtevnostni ravni):
•	Skupina 1 - jezik A, vr ali or
•	Skupina 2 - jezik B, vr ali or
•	Skupina 3 - družboslovno področje in humanistika: zgodovina, vr ali or
geografija, vr ali or ekonomija, vr ali or filozofija, vr ali or psihologija, vr ali or
socialna in kulturna antropologija, vr ali or informatika v globalni družbi, vr ali or svetovna religija, samo or blznis in menedžment, vr ali or
•	Skupina 4 - naravoslovno področje: biologija, vr ali or
kemija, vr ali or
fizika, vr ali or
računalništvo, vr ali or
tehnologija (design tečhnology), vr ali or
šport, vadba in zdravje, samo or
•	Skupina 5 - matematika: matematika, vr ali or matematika 11 (studies), samo or intenzivna matematika, samo vr
•	Skupina 6 - umetnost: likovno oblikovanje, vr ali or glasba, vr ali or
film, vr ali or gledališče, vr ali or ples, vr ali or
Namesto predmeta iz skupine 6 lahko dijak izbira še med možnostmi:
• tretji jezik,
•	drugi predmet iz družboslovne skupine in humanistike,
•	drugi predmet iz naravoslovne skupine.
Vsak kandidat mora dokazati, da je uporabnost pridobljenega znanja in vešcin sposoben pokazati tudi v raziskovalni nalogi, tako da uspešno napiše razširjeni esej. Rezultat je obvezni sestavni del zaključnega spričevala. Pokazati mora še, da je sposoben kritičnega razmišljanja in v ta namen opraviti ioo-urni program predmeta »teorija spoznavanja«. Veščino kritičnega razmišljanja mora dijak pokazati v daljšem eseju (1600 besed), s čimer zaključi obveznosti pri tem predmetu.
Število točk, ki jih lahko dijak doseže na maturi, je vsota očen, ki jih dobi za posamezne predmete. Za posamezen predmet na višji in osnovni ravni dobi dijak očeno med 1 (najnižja očena) in 7 (najvišja očena). Za tečaj teorije spoznavanja (tgk - Theory of Knowledge) in razširjeni esej pa dobi očene med E (najnižja) in A (najvišja očena), ki se po posebej določeni kombinačiji obeh očen pretvorijo v to čke od o do 3. Tako lahko dijak na maturi doseže najve č 45 to čk (6 x 7 to čk za posamezne predmete in 3 to čke za tgk in razširjeni esej).
Za uspešno opravljeno maturo mora dijak dose či 24 in ve č to čk, če zadosti pogojem, po posebej opredeljenih kriterijih, ki se nanašajo na višino pridobljene o čene za vsak predmet posebej. O čeni 2 in 3 sta samo pogojno pozitivni.
Za obe zahtevnostni ravni pri posameznih predmetih dobi dijak enako o čeno, s čimer je posebej poudarjeno, da sta obe ravni enako pomembni, hkrati pa je namen dijaka spodbuditi, da tudi pri predmetih na nižji zahtevnostni ravni da od sebe kar najve č.
Kandidat se mora, če ho če uspešno opraviti maturo, v dveh letih obvezno udejstvovati tudi v interesnih dejavnostih: kreativnosti, športu in delu, koristnem za širšo skupnost.
Naša izkušnja z uvajanjem programa mednarodne mature
Vre či se v za slovenske razmere povsem neznane vode programa mednarodne mature in za četi plavati je bilo za obe slovenski šoli velik izziv in hkrati veliko tveganje. Vodstvo mednarodne organi-za čije za mednarodno maturo (ibg) je ob priporo čilu D. Sutčli-ffa pokazalo pripravljenost, da obema slovenskima šolama da priložnost za včlanjenje v to mednarodno združenje. Ozna čili so nas kot prvi šoli, ki naj bi se v organiza čijo po takratni delitvi Evrope vklju čili iz njenega tako imenovanega nerazvitega vzhodnega in osrednjega dela. Pri vstopnih pogajanjih smo imeli še nekaj težav,
SLIKA 1 Spričevalo o avtorizaciji izvajanja programa mednarodne mature na Gimnaziji Bežigrad
da smo vodilne v mednarodni organizaciji prepričali, da si želimo program v celoti izvajati s slovenskimi učitelji. Nismo namreč hoteli, da bi šoli postali le dve novi lokačiji, kjer bi zaposlitev dobili tuji učitelji, temveč je bil naš izvorni namen, da so bili domači učitelji obeh šol postavljeni v položaj, ko bodo z usposabljanjem za izvajanje tega programa in s poznejšim aktivnim sodelovanjem pri njegovem oblikovanju lahko neposredno udejanjili omenjeno potrebo in željo po kakovostnem razvoju šole. S podporo tistih predstavnikov v mednarodni organizačiji, ki so poznali dobro delo in rezultate obeh šol, nam je to uspelo! S prvimi rezultati (iz leta 1992), ki so naši gimnaziji uvrstili v sam vrh vseh šol, ki so v svetu izvajale program mednarodne mature, smo v mednarodni organi-za čiji razblinili vse dvome o naši pravilni odlo čitvi. Še ve č, postali smo prvi na svetu, ki smo program mednarodne mature za čeli zelo uspešno izvajati s svojimi u čitelji.
Priprave smo za čeli leta 1989, avtoriza čijo za izvajanje programa mednarodne mature nam je mednarodna organiza čija iBo podelila leta 1990, leta 1992 pa smo dobili prve maturante.
Rezultati uspešnosti v mednarodni maturi na Gimnaziji Bežigrad
Predstavil bom uspešnost izvedbe programa mednarodne mature za Gimnazijo Bežigrad. Program mednarodne mature od leta 1990 124
SLIKA 2 Prva generacija maturantov mednarodne mature na Gimnaziji Bežigrad na sprejemu pri predsedniku Republike Slovenije Milanu Kucanu, 1992
izvajata ii. gimnazija Maribor in Gimnazija Bežigrad, od leta 2010 pa še Gimnazija Kranj. Podatke o povpreCno doseženem številu toCk na maturi in številu zlatih maturantov vsako leto objavlja Državni izpitni center, podrobnejši rezultati (število prijavljenih kandidatov, število podeljenih diplom, odstotek uspešnosti in pov-preCna dosežena ocena) pa so mi dosegljivi samo za Gimnazijo Bežigrad, zato se pri njihovi predstavitvi (preglednici 2 in 3) osre-dotocam zgolj nanjo. Na osnovi objavljenih podatkov Državnega izpitnega centra pa lahko utemeljeno sklepam, da so tudi rezultati, ki jih dosegajo dijaki na preostalih dveh šolah, primerljivi s temi, ki jih predstavljam.
Število kandidatov, ki so opravljali mednarodno maturo na Gimnaziji Bežigrad, predstavlja v šolskih letih od 2005/2006 do 2011/2012 v povprecju 0,08% vseh, ki so opravljali maturo na svetu.
PovpreCCne toCCke in povpreCCna ocena
Povprecna ocena na sedemstopenjski ocenjevalni lestvici v programu mednarodne mature je bila v letih od 2004/2005 do 2011/ 2012 na svetu 4,69, na Gimnaziji Bežigrad pa 5,74. To pomeni, da je šola svetovno povprecje presegala za 22,28 %.
V preglednici 3 predstavljamo še dosežene povprecne tocke in dosežene povprecne ocene na Gimnaziji Bežigrad v primerjavi s svetovnim povprecjem.
Že od vsega zacetka smo nameravali udejanjiti takšno izvajanje
preglednica 2 Število kandidatov, ki so opravljali mednarodno maturo
Šolsko leto	Število	Delež uspešnih		Število podeljenih	
	kandidatov	kandidatov*		diplom	
	(1) (2)	(1)	(2)	(1)	(2)
2005/2006	31-853 36	80,35	83,33	25.601	30
2006/2007	35.610 37	78,78	94,59	28.078	35
2007/2008	39.514 27	79,02	92,59	31.285	25
2008/2009	44.699 36	78,71	97,22	35.181	35
2009/2010	48.522 33	78,06	96,97	37.920	32
2010/2011	53.168 37	77,99	91,89	41.507	34
2011/2012	57.i0i 39	78,48	100,00	44.858	39
2012/2013	61-519 31	79,06	96,77	48-637	30
opombe *V odstotkih. Naslovi stolp čev: (1) svet, (2) Gimnazija Bežigrad.					
preglednica 3	Povprečno število doseženih to čk in povpre čne o čene				
Šolsko leto	Točke			O ene	
	(1)	(2)		(1)	(2)
2004/2005	37,30	30,09		5,70	4,78
2005/2006	38,68	29,89		5,89	4,74
2006/2007	39,90	29,56		5,69	4,68
2007/2008	38,20	29,57		5,89	4,69
2008/2009	38,40	29,51		5,79	4,66
2009/2010	36,60	29,55		5,73	4,65
2010/2011	36,00	29,61		5,57	4,66
2011/2012	38,31	29,77		5,54	4,67
2012/2013	38,00	29,90		5,84	4,70
GPGMBE Naslovi stolpčev: (1) svet, (2) Gimnazija Bežigrad.
programa mednarodne mature, ki se bo dotaknilo kar največjega števila u čiteljev na šoli. Zato je vsak u čitelj, ki je u čil v programu mednarodne mature, hkrati učil tudi v na čionalnem programu. S tem smo mu omogo čili, da je lahko dobro prakso iz programa mednarodne mature prenašal v na čionalni program in se z dobro prakso v na čionalnem programu hkrati potrdil v programu mednarodne mature. Vsak u čitelj pa je bil odgovoren tudi za to, da tam, kjer je bilo le mogo če, dobro prakso in izkušnje iz poučevanja v programu mednarodne mature prenaša v širši slovenski prostor! Kar nekaj tega vpliva se je v slovenskem prostoru v vseh teh letih v resniči prijelo. Še vedno pa nas čakajo vsebinske spremembe splošnega izobraževanja in tu bodo izkušnje s poučevanjem v programu mednarodne mature, če bomo le hoteli, zelo drago čene.
Omenim naj še, da izvajanje programa mednarodne mature
vsakih pet let ovrednoti mednarodna organizacija, od cesar je odvisna licenca, ki jo šola dobi za izvajanje. Vsi ucitelji vsako leto pripravijo pisno refleksijo o izvajanju programa, podajajo pripombe in navedejo predloge za spremembe, nekateri so vkljuceni v posamezne predmetne komisije, kjer te predloge in spremembe prou-cijo in predlagajo morebitne izvedbene in vsebinske spremembe, vsi pa so nato vsaki dve leti obvezno vpeti v usposabljanje, na katerem se seznanijo s predvidenim vsebinskim razvojem programa.
Naj na kratko poudarim bistvene razlike, s katerimi smo se sre-cevali pri izvajanju programa mednarodne mature v primerjavi z izvajanjem splošnega izobraževalnega programa v slovenskem prostoru.
Program mednarodne mature je zasnovan predvsem na izbir-nosti, saj vsak udeleženec izbere šest predmetov iz nabora tistih, ki jih ponuja posamezna šola. Izbira pa je omejena s pogojem, da mora pokriti vsa predmetna podrocja, poleg materinšcine tako še predmete jezikovnega podrocja, matematike, družboslovja, huma-nistike in naravoslovja. Trije predmeti, vendar ne vec kot štirje, morajo potekati na višji zahtevnostni ravni, kar pomeni poglobljeno delo na dolocenem podrocju in pridobivanje tudi tistega znanja, ki sloni na povezovanju najrazlicnejših dejstev, pridobljenih s »pravo« kolicino enciklopedicnega znanja, na sposobnosti uporabe naucenega in pridobitvi vešcin, kako se uciti. Ta izbirnost je vgrajena tudi v vsebino samega zakljucnega izpita po dveletni pripravi. Sestavljen je tako, da lahko kandidat izbira med ponujenimi možnostmi in bolj ali manj dobro pokaže tisto znanje, ki ga je pridobil v predhodnih dveletnih pripravah.
Zakljuccek
Povzamem lahko, da smo z uvedbo programa mednarodne mature v teh petindvajsetih letih v Sloveniji pridobili že kar nekaj dobrih izkušenj. Uspešno smo povzeli logistiko izvedbe gimnazijske mature, že kar nekaj vsebinskih in izvedbenih (metodicno-didakticnih) oblik prenesli na nekatera predmetna podrocja, hkrati pa imamo v tem kontekstu na zalogi še obilico materiala, ki bi nam lahko bila, kot smo enkrat že omenili, vodilo pri vse nujnejših vsebinskih dopolnitvah in reformnih posegih v gimnazijski maturi.
Še vedno mislim, da bi morali doseci, da bi dijaki maturo prihajali opravljat z obcutkom, da so se v gimnaziji dovolj naucili in da na koncnem izpitu le preverjajo raven pridobljenega znanja. Sklenem lahko, da je prav, da je šola zahtevna, vendar pa jo lahko, kar
smo dokazali z uspešno uvedbo programa mednarodne mature, naredimo manj stresno in zato prijaznejšo.
Mednarodna matura je tipi čen primer kon čnega pristopa v oblikovanju vzgojno-izobraževalnega programa. Kon čni eksterni izpit in predhodna priprava sta vzro čno povezana. CCe ho čemo, da bodo rezultati, ki jih dijaki dosežejo na izpitu, dobili pravo veljavo, ki jo glede na kakovost programa po mojem mnenju nedvomno zaslužijo, moramo biti pozorni tudi na naslednjo zakonitost vsakega zunanjega o čenjevanja, na katero nas je že leta 1989 opozarjal Desforges (1989, 7-8): »Starši, pa tudi učitelji in šolski svetovalni delav či so mo čno zainteresirani za razvoj svojih otrok in seveda tudi za njihove šole. To gotovo pomeni, da se posebej zanimajo za pravilno razumevanje rezultatov razli čnih izpitov in testov, ki jih morajo otro či opraviti v času šolanja. cCe si ho čejo skupaj z deloda-jalči pravilno razlagati rezultate o čenjevanja in preverjanja znanja in če ho čejo na tej osnovi sprejemati pravilne odlo čitve, potem je pomembno, da natančno razumejo, kako sistem o čenjevanja deluje in kaj pomenijo njegovi rezultati.«
Tudi zato je pomembno, da skušamo javnost vedno znova seznanjati s filozofijo in strukturo programa mednarodne mature!
Ko iz današnjega zornega kota o čenjujem skrb za kakovostno delo, ki smo jo izkazovali pred četrt stoletja, lahko ugotovim, da nam je takrat pogumna in hkrati tvegana odlo čitev, da se vključimo v družino šol, ki izvajajo mednarodno maturo, ob trdem delu prinesla marsikatero spremembo. Intenzivneje smo za čeli sodelovati z ii. gimnazijo Maribor in se hkrati z njo odprli v svet. Prvič smo se v praksi sre čali z eksternim preverjanjem znanja in se soočili s tako imenovanim kon čnim pristopom pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem sta kon čno eksterno preverjanje znanja in samo izvajanje pouka in poučevanja vzro čno povezani in neposredno vplivata drugo na drugo. U čitelji so se pri vseh predmetih sre čali z diferen čia čijo poučevanja na dveh zah-tevnostnih ravneh. Dijaki so dobili možnost, da med dveletno pripravo na opravljanje eksterne mature po dolo čenih pravilih in na različnih zahtevnostnih ravneh izbirajo tiste predmete, ki jim bolj ležijo in jim bolj koristijo pri nadaljnjem izobraževanju. Za uspešno pridobitev diplome pa so se morali s pozitivnimi rezultati izkazati še na podro čjih kritičnega pristopa k uporabi znanja (teorija spoznavanja) in raziskovalnega dela (razširjeni esej) ter se aktivno udeleževati interesnih dejavnosti na podro čju umetnosti, športa in so čialnega dela. Soo čili smo se z dejstvom, da so rezultati vseh teh sestavin pri izvajanju programa mednarodne mature
neposredno vkljuceni v spricevalo o mednarodni maturi, saj to po-vecuje resnost pristopa v procesu pouka in poucevanja tako pri dijakih kot pri uciteljih. Ucitelji so v resnici postavljeni v vlogo mentorjev, ki dijake usmerjajo, da po razlicnih poteh pridejo do globokega ucenja (Dewey 1933), da so torej sposobni samostojno in kriticno iskati vire informacij, da znajo uporabiti pridobljeno znanje, povezovati spoznanja razlicnih predmetnih podrocij in vse to ovrednotiti. Sam koncni izpit je pripravljen tako, da je dijaku to omogoceno, saj se išce znanje in ne vrzeli v njem. Za dijake je takšno preverjanje znanja gotovo precej manj stresno od tistega, ki je znacilno za slovenski šolski sistem.
Pri tem moram poudariti, da je bil za del uspeha v opisanem poskusu pomemben tudi pravi vodstveni pristop. Vodilo pri tem nam je bilo mnenje, ki ga najlepše ponazarja Hartley (2006), ko pravi, da je birokratsko vodenje treba nadomestiti z ustvarjalnim, predanim vodenjem, za katero so znacilni jasna vizija, jasno poslanstvo, nenehna refleksija, navdih, predanost delu in celo dolocena strast pri opravljanju dela. Od odlocitve, da si želimo pridobiti licenco za izvajanje programa mednarodne mature, sprejete v letu 1988, sta nam za pripravo na izvajanje preostali le slabi dve leti. Vodstvi obeh slovenskih šol sta morali najprej pridobiti sponzorska sredstva za izvedbo poskusa, poiskati šolo v tujini, ki je program mednarodne mature že izvajala in je bila pripravljena prevzeti mentorsko vlogo pri strokovnem usposabljanju naših uciteljev (St. Claire's v Oxfordu), omogociti dodatno usposabljanje v angleškem jeziku, zagotoviti vso strokovno literaturo, potrebno za izvajanje programa, prepricati slovensko strokovno in politicno javnost, da je poskus uvedbe programa mednarodne mature v Sloveniji ustrezen, ter zadostiti vsem zahtevam, ki jih je pred šoli v pripravljalnem obdobju postavljala mednarodna organizacija. Pomembno je bilo, da so se tudi clani vodstev obeh šol sami neposredno vkljucili v priprave in tako vse ucitelje dodatno motivirali za delo.
Hkrati smo se vseskozi skušali zavedati dejstva, da si intelektualno dozorel posameznik prizadeva za oblikovanje pojmov o svetu in samem sebi po poti, kljucno pogojeni s strategijami, nacini in postopki, ki vodijo k spoznanju. Pri tem ni, kot pravi Piaget, le od-krivajoci raziskovalec, temvec je predvsem družbeno in kulturno pogojeno bitje, ki je vseskozi celostno odvisno tudi od medcloveš-kih, družbenih in kulturnih okvirov (Vygotsky 1978). In tu je vloga ucitelja nepogrešljiva. Nalaga mu odgovornost, da se pri ucecem to tudi v resnici zgodi, in pokazalo se je, da ima v programu mednarodne mature za to gotovo vec možnosti! Morda to še najbolje
nakazujeta kar sama vizija in poslanstvo, ki si ju je zastavila mednarodna organizacija ibo:
Mednarodna matura si prizadeva za razvoj vedoželjnih, izobraženih in cutecih mladih ljudi, ki z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem pomagajo sooblikovati boljši in mirnejši svet. S tem namenom organizacija za mednarodno maturo sodeluje s šolami, vladami in mednarodnimi organizacijami, da bi ustvarila zahteven mednarodni program izobraževanja, ki ga odlikujejo visoko zastavljeni cilji. Programi ibo spodbujajo dijake po vsem svetu, da postanejo dejavni in socutni državljani, ki se zavedajo pomena vseživljenjskega ucenja ter razumejo in sprejemajo tudi drugacna stališca od svojih.
Po vsej doslej prehojeni poklicni poti ugotavljam, da sem svojo nevednost le malo izboljšal, še vedno obdržal dober obcutek za delo z ljudmi in, kar je najpomembneje, še vedno ostal poln želje po odkrivanju neznanega. Življenje nasploh je prelepo, clovekovo življenje pa hkrati prekratko, da ga ne bi, gnani s pravo mero radovednosti, v polni meri užili, pustili, da se nam tu in tam zgodi. Tudi na naši poklicni poti.
Ne morem si kaj, da ne bi tega pisanja sklenil s spoznanjem, s katerim se pri poucevanju srecujemo ucitelji, ko si prizadevamo, da bi ucence kaj naucili. Znanja ni mogoce vliti v otroške glave, lahko le poskrbimo, da bodo otroci dovolj motivirani za odkrivanje novega, da bodo torej ostali dovolj radovedni - in ucenje se bo zgodilo. Tudi z glavami nas odraslih je velikokrat tako.
Literatura
Desforges, C. 1989. Testing and Assessment. London: Cassells.
Dewey, J. D. 1933. How We Think: A Restatement of the Relation of Reflective Thinking to the Educative Process. New York: Heath.
Faure, E., F. Herrera, A. R. Kaddoura, H. Lopes., A. V. Petrovsy., M.
Rahnema in F. C. Ward. 1972. Learning to Be: The World of Education Today and Tomorrow. Pariz: Unesco.
Hartley, D. 2006. »The Instrumentalization of the Expressive.« V
Education v Schooling, Society and Curriculum, ur. A. Moore, 60-70. London: Routledge.
Vygotsky, L. 1978. Mind and Society: The Development of Higher Mental Processes. Cambridge, MA: Harvard University Press.
■ Janez Šušterši^ je direktor Gimnazije Bežigrad. janez.sustersic@gimb. org