m e s e č n i h (OBČINA TREBNJE NA INTERNETU^ http://www.trebrye.5i . MAGNETOGRAMSKI ZAPIS 14. redne seje Občinskega sveta Občine Trebnje SPREMLJAJTE PROGRAM PRIREDITEV ZA MESEC DECEMBER . NOVE ZANIMIVE POVEZAVE DVESTOLETNICA PREŠERNOVEGA ROJSTVA Ne le na državnem nivoju, tudi v trebanjski občini, je bilo več slovesnosti, ob katerih so občani začutili moč pesnikove besede, ki odjekne tudi v tem času in tem prostoru. V organizaciji KUD Klas Mirna in v sodelovanju Trebanjskega okteta so izvedli zelo uspešen kulturni večer ob 200-letnici rojstva, in sicer 2.12. na Mirni in 3.12. v Trebnjem. Prireditev z naslovom Dr. France Prešeren malo drugače je dramska igra domačinke, študentke Petre Krnc, zrežirala sta jo Petra Krnc in Stane Tomšič, v tem zahtevnem projektu je vključena obsežna ekipa, poleg igralcev še ostali umetniški in tehnični sodelavci. /nadaljevanje na 7. strani/ BLAGOSLOV KAPELE I Ipokojeni ljubljanski oskrbovanci v domu prido-I nadškof je na praz- bili nujno potreben prostor, nik Marije Brezma- ki bo služil za maše, mo-dežne 8.12.2000 blago- litev in premišljevanje. V slovil kapelo, poimeno- svojem govoru se je nad-vano po p. Piju, v Domu škof med drugim spomnil starejših občanov v Treb- tudi časov, ko duhovniki njem. Kapela je bila do- niso imeli dostopa v dograjena in opremljena s move starejših občanov, proračunskimi sredstvi zapore in druge podobne občine Trebnje, ker država ustanove. Po maši si je žal ni imela posluha za to. ogledal dom in se pogo-Ob tej priliki je somaševalo varjal z oskrbovanci, več duhovnikov. S tem so SREČANJE OKTETOV "7adnjo soboto v novem-/ bru so se v kulturnem fc-domu v Trebnjem na prvem srečanju oktetov Do- lenjske, Bele krajine in Posavja poslušalcem predstavili: oktet Lipa Trebnje, umetniški vodja Tone Strmo- le (KUD oktet Lipa je bil tudi organizator srečanja Trebanjski oktet, umetniški vodja Stanko Cvelbar, oktet Adoramus Novo mesto, umetniški vodja Tomaž Tozon, Šentjernejski oktet, umetniški vodja Milan Pavlič, Metliški oktet Vitis, umetniški vodja Mateja Jakša -Jurkovič, posavski oktet Brežice, umetniški vodja Marjeta Podgoršek - Horžen, oktet Jurij Dalmatin, umetniški vodja Emil Lenarčič in Šentjurski oktet Grosuplje, umetniški vodja Jakob Ivan. Simpatična Renata Mikec, ki je program povezovala, je povedala, da so okteti nekakšna slovenska posebnost, ki so vzniknili po vzoru legendarnega slovenskega okteta in jih je danes po vsej Sloveniji že kakih sto. Razen na vsakoletnem vseslovenskem srečanju oktetov v Šentjerneju podobnih prireditev ni. Organizator prireditve upa, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. Petje polepša življenje. Pojte, poslušali vas bomo! D.Z. Oktet Lipa med nastopom OBISK DEDKA MRAZA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI TREBNJE DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST KJE ČE 21/12-00 15.00-16.30 KS Štefan in Račje selo Kulturni dom Trebnje 17.15 - 18.30 KS Šentlovrenc Kulturni dom Šentlovrenc PE 22/12-00 15.00-16.30 Mokronog Kulturni dom Mokronog 17.00 Trebelno Lovska koča Trebelno 16.00 KS Veliki Gaber, Sela Šumberk, VVZ OŠ Veliki Gaber PE 22/12-00 15.30 KS Mirna TVD Partizan Mirna NE 24/12-00 15.00 KS Velika Loka Kulturni dom Velika Loka TO 26/12-00 14.00 15.00 KS Šentrupert Kulturni dom Šentrupert SRE 27/12-00 15.30-16.30 KS Čatež Gostilna Ravnikar 17.00 KS Dobrnič, Knežja vas, Svetinje KD Dobrnič ČE 28/12-00 14.00, 15.30 17.00 KS Trebnje Kulturni dom Trebnje 15.30 KS Dolenja Nemška vas Gasilski dom Ponikve Informacije in novice zbrala: Mojca Femec, Območna izpostava Sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje MIKLAVŽ JE ŽE RAZDELIL DARILA (posnetek je z obdarovanja v Trebnjem, več na str. 3) SODOBNO KURJENJE LESA "Tisočletja je les tisti, ki nas I spremlja od zibelke do groba. I Že v pradavnini je človek znal izkoristiti njegove prednosti. Najprej v preprostih kolibah, ko je z njim kuril ognjišče, kasneje v tovarnah, ko je koval železo. Samo kratek čas v človeški zgodovini, konec dvajsetega in začetek enaindvajsetega stoletja, ki ga trenutno živimo prav mi, se je les kot kurivo umaknil fosilnim (neobnovljivim) energetskim virom, predvsem nafti in zemeljskemu plinu. A vse kaže, da se s hitrimi koraki približujemo koncu tega obdobja. Naraščanje potreb po energiji, omejenost fosilnih goriv ter vse večje onesnaženje ozračja zahteva nove rešitve trajne oskrbe z energijo. Obnovljivi viri energije so ena izmed najbolj pogosto predlaganih rešitev, saj so v manjši ali večji količini prisotni povsod, ekološko niso problematični in so, kot pove že ime, obnovljivi, tako da trajnost ob smotrni izrabi ni vprašljiva. V Sloveniji je les najpomembnejši domači obnovljiv energetski vir, do leta 2010 pa lahko dosežemo enak cilj, kot si ga je zadala EU, to je podvojitev deleža obnovljivih virov energije. Les včeraj, danes, jutri Lesna biomasa je najstarejši in preizkušen energetski vir, ki pa so ga v dvajsetem stoletju marsikje zamenjali drugi viri (nafta, plin, premog), ki močno onesnažujejo okolje s toplogrednimi plini in so na razpolago le v omejenih količinah. Raba lesa za energetske namene pa dobiva v zadnjem času nov pomen, predvsem iz naslednjih razlogov, tudi v Sloveniji: - obveznost po zmanjšanju emisije CO - nujnost povečanja samooskrbe države z energijo - ohranjanje poseljenosti in spodbujanje razvoja podeželja - preprečevanje nebrzdanega zaraščanja kmetijskih površin - povečati izkoriščanje drobne lesne biomase in lesnih ostankov « - intenziviranje gojitvenih del v gozdovih in izraba tako pridobljenega lesa - dati možnost gospodarne rabe gozdov tudi manjšim lastnikom , Lesa, kot energetskega vira, ob trajnostni rabi ne zmanjka in kot obnovljiv vir energije ne onesnažuje okolja. Kurjenje lesa ne prispeva k povečanju koncentracije CO , saj v celoti ostaja v krogu rast drevesa, kurjenje drv, rast drevesa. Ob visokih izkoristkih kotlov in majhnih emisijah je pomemben tudi lokalni izvor in dosegljivost goriva, kar je pri lesu zagotovljeno. To dolgoročno zagotavlja tudi ohranjanje delovnih mest, negovanost kuiti* • ne krajine in ohranjanje obdelo-valnih površin. Sodobni načini kurjenja lesa Samih načinov energetske rabe lesne biomase je več, v grobem pa ločimo daljinske (toplarne za cela /nadaljevanje na 8. strani/ Tiskarna Primci, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS st. 89/ /8) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji. [2 IZ OBČINSKEGA SVETA AVTOCESTA IN PRORAČUN eja Občinskega sveta je zaradi obsežnih pri-I# pomb in razprave glede avtoceste na odseku Bič-Korenitka in sicer obsežnega dnevnega reda tokrat potekala v dveh delih, 22. in 29. novembra. Sprejet je bil rebalans proračuna. Svetniki so se dlje časa zadržali ob Odloku in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od 1986-2000 in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od 1986-1990 dopolnjene 2000 (v delu, ki jih opredeljuje lokacijski načrt za avtocesto na odseku Bič-Korenitka). I. obravnavi odloka je prisostvovala močna ekipa DARSA, predstavnik Toposa, izdelovalec lokacijskega načrta in drugi. Direktor Urada za prostorsko planiranje, g. Novak, je poudaril, da je Trebnje eden od najtrših orehov v Sloveniji. Menil je, da potek čez sam Medvedjek ni sporen. Vse povezave ostanejo. Premiki so le v globino in v razmiku 30-40 m. G. Novakje zagovarjal ustreznost priključka in zaščito lokalnega prebivalstva. Nato je sledila obravnava pripomb, sprejetih pred tem. Zaustavili so se ob presihajočem jezeru pri Biču. G. Metelko je menil, da je njihova obrazložitev nesprejemljiva; če je voda visoka, je tam pač treba iskati druge rešitve, npr. razbremenilni kanal. G. Podobnik, avtor lokacijskega načrta, je izrazil potrebo po študiji tega presihajočega jezera, predstavnik novomeške izpostave Uprave za varstvo narave pa je poudaril, da se vodne razmere ne smejo spreminjati. V pripombah je predstavljena tudi drugačna rešitev priključka Biča na cesto, pri čemer se ohrani vse objekte, zemljišče cestnega telesa pa se lahko vklopi v funkcionalna območja domačij, ki so s sedanjim potekom regionalne ceste deljena. DARS-ovi ekipi ta pripomba ni ustrezala, zato so se ob njej precej zadržali, a so svetniki zahtevali, da se upošteva. Glede nato, da se bo nova cesta pri Medvedjeku poglobila za cca. 15 m, je g. Kozlevčar predlagal pokriti vkop, ker bo tam nastalo pravo brezno. G. Novak, projektant in ostali del ekipe je utemeljeval, da tam pokriti vkop ni potreben (dodatni stroški!), vendar se je Kozlevčar, ki so ga podprli tudi drugi svetniki, še nekajkrat vrnil v razpravo z utemeljitvijo, da so krajani tisti, ki smejo izraziti interes. Izrazil je kot neustrezno, da bo vsek tako globok in da se cesta pomika proti S, bližje Medvedjeku, torej je nujen pokrit koridor. Svetniki so vztrajali pri navedeni pripombi. Ostale pripombe so bile sprejemljive tudi za DARS, oz. so bile že upoštevane v popravljeni verziji lokacijskega načrta. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli Rebalans proračuna občine Trebnje za leto 2000 z vsemi pripombami, ki so jih predlagali odbori sveta. Predlagani Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organiziranju javnega podjetja Komunala Trebnje na predlog dbora ni bil sprejet, ker še ni sprejet statut. G. Metelko je zato predlagal umikte točke. Svetniki so potrdili soglasje k Statutu in Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Dolenjskih lekarn Novo mesto. Na predlagano povišanje cen storitev v vrtcih - priprava na šolo - so potrdili sklep Odbora za družbene dejavnosti, da posebna skupina preveri, kaj zajema skrajšana priprava na šolo in v kolikor bo nastala razlika zaradi povišanja, se le-ta upošteva od 1.10. dalje. Svetniki so sprejeli sklepe o sofinanciranju: dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, prestrukturiranja kmetij, zavarovanja kmetijskih pridelkov in štipendiranja naslednikov kmetij na kmetijskih šolah; potrdili so tudi sklepa o urejanju kmetijskih zemljišč in odpravi posledic naravnih in drugih nesreč. Podana je bila informacija s sestanka župana s predstavniki političnih strank na temo imenovanje direktorja JP Komunala. Poudarjen je bil čimprejšnji sprejem Statuta JP Komunala Trebnje po postopku, ki ga predvideva veljavna zakonodaja. Med vprašanji in pobudami svetnikov je bila predlagana izgradnja ležečih policajev v Starem trgu, na Rimski cesti in na Slakovi ulici v Trebnjem. I.V. ZAHVALA V 94. letu starosti je zatisnila trudne oči draga ANI OREL Rojena je bila 31.3.1907 v vasi Segonje pri Škocjanu, več desetletij pa je živela v Trebnjem. V zadnjem času je bila oskrbovanka Doma starejših občanov Trebnje. Pokopali smo jo v torek, 12.12.2000 na trebanjskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki ste znali ceniti njene pridne in darežljive roke, ki ste radi prisluhnili njenim nasvetom in pesmi; v zadnjih letih pa ji lajšali samoto in oslabelost z obiski. Ohranite jovspominu. »GOSPODARSTVO OBČINE TREBNJE NA INTERNETU« AVTOCESTA BIČ - MEDVEDJEK bmočna obrtna zbornica je I Jena prvih v Sloveniji in prva na Dolenjskem, ki se je odločila, da svojim članom in širši gospodarski javnosti ponudi prednosti sodobnih tehnologij, povezanih z Internetom. Zavedamo se, da sam projekt, ki je sicer velik korak v razvoju, pomeni šele začetek. V naslednjem letu pripravljamo na to temo kar nekaj zanimivih izobraževanj in seminarjev, ki bodo obrtnikom in podjetjem v občini Trebnje omogočili, da bodo s pridom uporabljali prednosti računalnika in Interneta ter tako pridobili še eno poglavitno prednost v primerjavi s konkurenco. Projekt, katerega cilj je predstaviti celotno gospodarstvo občine (vsa podjetja in obrtnike), je bil predstavljen različnim državnim (MMGT, GEA College), regijskim (Podjetniški center) in lokalnim ustanovam in bil zelo dobro sprejet. Tako so k sofinanciranju projekta kot prve pristopile Območna obrtna zbornica Trebnje, Klub podjetnikov Trebnje, Občina Trebnje, dogovarjamo se tudi z drugimi institucijami. V okviru projekta nameravamo vsako podjetje vključiti v skupno bazo in mu nameniti okvirno dve predstavitvene strani (A4) na Internetu, kjer bo kratka predstavitev podjetja, predstavitev njegove dejavnosti, njegovih proizvodov (v kolikor je proizvodno podjetje), kakšna slika (proizvoda, zgradbe, direktorja, drugih kontaktnih oseb, ipd), kontaktne osebe in tudi drugi podatki specifični za posamezno podjetje, ki so nujno potrebni za oblikovanje celotne predstave o podjetju in o njihovih proizvodih. Predstavitev podjetja bo narejena v treh jezikih in sicer v angleščini, nemščini in slovenščini. Dodeljen vam bo tudi elektronski naslov, ki omogoča hitro vzpostavitev poslovnega stika. Predstavitvene strani vseh podjetij se bodo sproti obnavljale in dopolnjevale. Apeliramo tudi na podjetja, ki že imajo narejene predstavitvene strani, da se tudi vključijo v projekt, saj bodo s tem vključeni v skupno bazo, ki je deležna številne promocije in nadaljnje posodobitve. Z le-teh strani bo prirejena tudi povezava na vaše strani. Prednost, ki jih projekt ponuja: zaradi sofinanciranja projekta s strani občine trebnje in drugih institucij, lahko zelo poceni pridete do lastnih predstavitvenih strani, tudi v tujih jezikih (ang + nem) in drugih ugodnosti, ki jih ponuja projekt. Vključenim podjetjem in obrtnikom iz občine bo projekt omogočal, da jih podjetja v Sloveniji in v svetu spoznajo, spoznajo tudi njihovo dejavnost, izdelke ipd. Vseskozi bo omogočen vpogled in spremljanje števila podjetij in obrtnikov ter sam razvoj njihove dejavnosti. S projektom pridobimo nekakšno podatkovno mrežo o podjetjih in obrtnikih iz občine. Večje sodelovanje med podjetji in obrtniki v sami občini. Lažje obveščanje obrtnikov in podjetij o poslovnih priložnostih in nevarnostih. Območna obrtna zbornica je svojim članom že razposlala prijavne obrazce. Že v prvem tednu je prišlo nazaj okoli 50 prijavnih obrazcev. Številni obrtniki izven naše občine kličejo, ker se želijo vključiti v projekt, vendar je projekt in sofinanciranje le-tega namenjeno samo podjetjem in obrtnikom iz občine Trebnje. Apeliramo na tiste obrtnike, ki se na pošto še niso odzvali, da to storijo v kratkem, da optimiziramo samo izvedbo projekta. Podjetja bomo v sodelovanju s Klubom podjetnikov pričeli obveščati z dvotedenskim zamikom. l/se informacije v zvezi s projektom dobite pri vodji projekta g. Robertu Megliču, tel.: 07/30 44 337 ali 041/418-144 Območna obrtna zbornica v sodelovanju s Klubom podjetnikov in Oddelkom za gospodarstvo občine Trebnje Občinski svetnik Franc Kozlevčar, krajan Medvedjeka, je r „ , . imel na ob- FrancKozlevčar činski seji veliko pripomb glede graditve nove trase avtoceste Bič -Medvedjek. Kozlevčar se ni strinjal glede priključka v Biču zaradi poplav, ki se povečujejo s takšnim posegom v naravo. Kritiziral je tudi predstavnike uprave RS za prostorsko planiranje, da bo v Biču potrebno pred začetkom gradnje priključka zgraditi sistem za odvajanje vode presihajočega jezera. Poplave so se že sedaj povečale, ko se je cesta zgradila do Pristave. S tem zasutjem zemljišča za cestninsko postajo se je voda ob poplavah zvišala. Kozlevčarje še poudaril, da ko bo cesta zgrajena in bo stekel promet po njej, se DARS ne bo več veliko zmenil, koliko bo voda poplavljala. Ogrožene so tudi hiše. Krajani Biča in Pristavice imajo že zdaj neprijetne izkušnje z gostim prometom zaradi cestninske postaje. DARS-u na ta vprašanja ni treba odgovarjati, saj je cesta že zgrajena. Opozori jel predstavnike cest, da krajani Biča in Pristavice ne bodo pustili prej graditi avtoceste in priključka, dokler ne bo zgrajen odvajalni sistem iz presihajočega jezera. Ta možnost je izvedljiva, saj požiralniki že obstajajo, le treba jih je očistiti in vodo po ceveh speljati do njih. Bil je tudi zelo kritičen, ker se nova cesta sedaj še bolj približa k naselju Medvedjek. Trasa, ki je zarisana severno od obstoječe avtoceste, ni sprejemljiva za krajane Medvedjeka, saj se k hišam približa na 100 metrov. »Prebivalci vasi Medvedjek bomo živeli s to cesto, ki bo pov-zročalav hrup, posebno iz doline Žulmarca. Hiše bodo stale blizu avtoceste, na bregu, zato je nemogoče postaviti protihrupno ograjo. Hiše bodo zelo na udaru hrupa. Cesta se bo poglobila še za 15 metrov in tako bo novi vkop globok preko 30 metrov in oddaljen od že obstoječe ceste za 35 metrov severno proti vasi. Potem bo dejansko nastal iz Medvedjeka "Med-vedješki prekop,« se je jezil svetnik, sicer domačin iz Medvedjeka. Njegov predlog je bil, da bi morala cesta potekati že po obstoječi trasi in se razširiti južno od nje, po gozdu, kjer ni naselja. Potrebno je zgraditi pokrit koridor na severni strani vkopa, ker prekop 30 metrov globine ne sme ostati odprt greben, preko njega pa naj bi potekal most za Male Dole. Predstavnik DARSa, Podobnik je zagotavljal, da s tem projektom cesto ravnajo. Svetnik Kozlevčar pa mu je pojasnjeval, da se moti, saj če pelje cesta severno, bo še večji ovinek avtoceste, kot je sedaj. Če bi cesta peljala južno, pa bi se izravnala, kar bi bilo sprejemljivo tudi za Medvedjek. Spoštovani! Vabim Vas, da me obiščete vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu med 11. in 13. uro v poslanski pisarni na Gubčevi cesti 16 (nad SKB banko) v Trebnjem. Lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko 34 60 810. Z veseljem bom prisluhnil Vašim predlogom in po najboljših močeh ravnal za blaginjo naše občine in celotne države. Beseda velja! Vaš Lojze Peterle SPREMEMBA TELEFONSKIH ŠTEVILK UPRAVNE ENOTE TREBNJE Občanke in občane občine Trebnje obveščamo, da imamo v Upravni enoti Trebnje spremenjene telefonske številke, in sicer: NAČELNIK UE TREBNJE 07 30-41-350 ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE 07 30-41-351, 07 30-44-042, 07 30-41-204 ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR TER PROMET IN ZVEZE 07 30-44-031, 07 30-41-205 ODDELEK ZA GOSPOD. IN KMETIJSTVO 07 30-44-043, 07 30-45-776 ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE. NALOGE IN SKUPNE ZADEVE 07 30-44-315, 07 30-41-349, 07 30-41-206 FAX ŠTEVILKA 07 30-41-207 SKUPINA OBČINSKIH SVETNIKOV NA SODIŠČU! Skupina občinskih svetnikov je na upravno sodišče vložila tožbo za razveljavitev sklepa župana o imenovanju direktorja javnega podjetja Komunala Trebnje, ter zaprosila, da odločanje o tem prepusti občinskemu svetu. Istočasno so od župana zahtevali, da do pravnomočnosti sodbe zadrži sklep o imenovanju direktorja. Da bo Glasilo občanov vaš časopis, sodelujte s svojimi prispevki. Pišite na naslov: Glasilo občanov, Občina Trebnje, Goliev trg 5,8210 Trebnje KRAJEVNE SKUPNOSTI V VELIKEM GABRU SLOVESNOST OB 90-LETNICI CERKVE IN 30 - LETNICI ŽUPNIJE ANerkev svetega Urha I stoji na vrhu Velikega V/ Gabra, s katerega se razprostira čudovit razgled. Poleg cerkve stoji župnišče in še nedokončana mrliška vežica. Cerkev ima tri oltarje. Glavni oltar je posvečen svetemu Urhu, stranska pa svetemu Antonu in pa Mariji. V nedeljo popoldne, 8. oktobra 2000, smo župljani Velikega Gabra praznovali 90 let župnijske cerkve svetega Urha in 30 let župnije Veliki Gaber. Ob tej priložnosti je župnik Marko Marinko priredil slovesno sveto mašo. Slovesnost je vodil domačin, pater Peter Lavrih, ob somaševanju ustanovitelja župnije Cirila Oražma in njegovega naslednika Ivana Jagodica. Maše sta se udeležila tudi župnik Jože Koželj iz Šentvida pri Stični, ki je tukaj maševal, ko je bil Veliki Gaber še podružnica Šentvida pri Stični, in sedanji župnik Marko Marinko. Slovesnosti sta dodala svoj čar tudi mladinski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Maje Gliha, in moški pevski zbor, ki ga vodi Doris Umberger. Ciril Oražem je imel tudi govor, v katerem je obujal zgodovino in spomine. Žup- nijo je poimenoval kar: »Moj otrok!« Pripovedoval je, da so opeko žgali v Glinah in ker so bili vaščani veseli gradnje njihove nove cerkve, so se postavili v en kilometer dolgo kolono in si podajali opeko iz roke v roko. Vodo pa so nosili v vedrih na glavah iz reke Temenice, ki je oddaljena več kot petsto metrov. To je bila lepa izkušnja in spomin v njihovem življenju. Ciril je tudi dal pobudo, daje Veliki Gaber postal župnija in se tako ločil od Šentvida pri Stični. Pri tem je imel veliko težav, saj so bili nekateri tamkajšnji prebivalci proti ustanovitvi župnije. Toda, ko mu je uspelo, še zdaleč ni bilo vsega. Najprej je moral obnoviti vse podružnice župnije Veliki Gaber in župnišče. Oražem je imel težave z veroukom, saj mu je šola nasprotovala. Ni mu hotela izdati urnika učencev, da bi mu lahko prilagodil veroučni pouk. V njegovem času smo dobili nove orgle, kar je bilo velikega pomena za našo župnijo. Njega pa je nasledil Ivan Jagodic, ki je bil gospodaren človek. Zgradil je lepo novo župnišče, obnovil notranjost cerkve in vse podružnice. Odkupil je tudi zemljišče za izgradnjo vrtca oziroma doma za starejše občane. Sedaj pa je naš župnik Marko Marinko. Maše so se udeležili tudi nekateri trebanjski svetniki in poslanec Lojze Peterle. Po slovesni maši smo se zbrali pred cerkvijo in se pogostili z dobrotami, ki so jih pripravile gospodinje ter še kakšno rekli ob kozarčku vina. Lojze Peterle pa nas je zabaval z igranjem na harmoniko. Brigita Kozlevčar, Medvedjek MIKLAVZEVANJE Miklavž je tisti sveti mož, ki že od daljne preteklosti obiskuje slovenske otroke, le obdarovanje se je precej spremenilo. Včasih so bili otroci veseli suhih krhljev, jabolk, morda pomaranče in kakšnega kovanca, danes pa so pričakovanja precej drugačna. O tem govori igrica, ki so jo zaigrali skavti in ostali sodelavci pod vodstvom Maje Sušin v Trebnjem in na Čatežu. V svoji zasedbi pa so jo zaigrali tudi v Velikem Gabru in Selih pri Šumberku, kjer so imeli miklavževanje 6.12. Župnijska Karitas Trebnje je v nedeljo, 3.12.2000, v trebanjski župnijski cerkvi ob 14. uri in ob 15.30 pripravila obdarovanje z izbrano igrico in tako razveselila štiristopetdeset otrok, že v soboto, 2.12. pa se je Miklavž s spremstvom odpravil na Čatež, kjer se ga je v čateški cerkvi razveselilo kakih sto otrok. Na Čatežu so pri obdarovanju sodelovali TEM Čatež in samostojni podjetniki s Čateža. Letos smo v Velikem Gabru imeli posebno srečo, da nas je sveti škof Miklavž obiskal prav na dan svojega praznika. Tudi letos je sveti Miklavž prišel prav tak, kot hodi že 1600 let, v vsej škofovski opravi in vsem modernim prevoznim sredstvom navkljub, kar peš prisopihal navzgor po bregu. Naj otroci vidijo, da se da tudi preprosto živeti in se veseliti še tako majhnih stvari. Otroci so ga bili zelo veseli in so mu tekli naproti ter ga z veseljem spremljali na njegovi poti. Tudi daril so bili veseli, pa čeprav je Miklavž prinesel le parkeljna, mandarino, nekaj “škrebeljnov” in bonbonov. D MARJAN UHAN IN KS DOL. NEMŠKA VAS JQret/ dvema letoma ste prevzeli vodenje KS M Dolenja Nemška vas. Kaj bi rekli o dosedanjih izkušnjah? »KS Dolenja Nem-"■"M ška vas je ena večjih KS v občini po prebi-valcihtako (tudi po potrebah. Predsednik KS Dol. Nemška Kljub temu vas Marjan Uhan da mejimo na mesto Trebnje, se ubadamo s problemi o katerih nekateri že dolgo več ne razmišljajo. Več sto gospodinjstev nima pitne vode, oziroma se napaja iz vaških vodovodov. Ta voda pa je oporečna. Smo edini v občini, ki še nimamo zgrajene mrliške vežice. Imamo zgrajeno čistilno napravo, pa ne služi nam, temveč drugim.« - Toda v teh dveh letih ste zaželi intenzivno delati na teh projektih. Kako daleč ste pripeljali omenjene investicije ? »V letošnjem letu je bilo končno pridobljeno soglasje krajanov in dovoljenje spomeniškega varstva za gradnjo mrliške vežice. Odkupili smo zemljišče in v kratkem pričakujemo gradbeno dovoljenje, tako da bi spomladi začeli z gradnjo. V izvajanju je vodovod Rih-povec, napeljava glavnega voda v vrednosti 65.000.000,00 SIT financiranega iz občinskega proračuna. Spomladi bo zgrajen zbiralnik vode in nadaljnje razpeljevanje vode po vaseh do gospodinjstev: Želimo, da se priključijo vsa gospodinjstva. Obstoječe vire vode pa se uporablja v kriznih obdobjih, za pranje avtomobilov in zalivanje vrtov. V postopku projektne dokumentacije je vodovod, ki bo potekal od Primštala preko Rodin do Gradišča«. - Tudi na cestnem področju verjetno ne zmanjka potreb. »Še vedno je nekaj cest potrebno utrditi in asfaltirati, druge preplastiti, razširiti, dokončati, obnoviti. Nujno je potrebno urediti pri šoli pločnik in postajališče za šolarje zaradi same varnosti otrok. Tudi v letošnjem letu je bilo nekaj cest na novo asfaltiranih. Vesel sem, da se je asfaltirala cesta od Rodin do Gomile. Pa ne samo zato, ker to poteka od naše vasi proti Mirni, ampak ker gre mimo Lanšpreža, kjer je pokopan največji slovenski čebelar, duhovnik Peter Pavel Glavar. Veliko poti je potrebnih in mnogo vrat je potrebno odpreti, da se karkoli premakne, predvsem pa je v teh časih potrebno veliko volje. Smo KS, ki že dolgo nima samoprispevka, sedaj se prispevki tudi zakonsko ukinjajo. Torej smo vezani na občinski proračun in direktne prispevke krajanov. Tu bi se zahvalil vsem svetnikom, zlasti dr. Marjanu Pavlinu, ki podpirajo naša prizadevanja.« - Tudi vam ni vseeno kje in kako bo posegla v prostor nova avtocesta. Z zborom krajanov ste izrazili potrebe in zahteve samih krajanov. Z oglašanjem v javnosti opozarjate odgovorne na izbiro ustreznih variant poteka avtoceste. »Nova avtocesta je nujno potrebna. Vsi si želimo, da bi bila čimprej zgrajena zaradi gospodarskega pomena, predvsem pa zaradi varnosti udeležencev v prometu. Toda ne pristajamo na variante, ki bi kakor koli ogrožale krajane, jih razdvojile. Poseg v samo reko Temenico je nedopusten. Spodnji del je kulturno zaščiten, regulacija struge lahko privede do poplav v J delu KS. Cesta naj gre za vasmi, po manj funkcionalni zemlji. Na to opozarjajo strokovnjaki, ljudje z izkušnjami. Izgradnja avtoceste je trajen poseg v prostor, zato naj bo premišljen, izbrana pa najboljša varianta poteka ceste. Tu ne moremo gledati na cenene variante in še politično obarvane.« - Verjetno pa se ubadate tudi z manj znanimi opravili, zahtevami krajanov. Verjetno bi bilo tudi brez teh velikih projektov dovolj dela? »Ko ne bi bilo za vsako stvar potrebnih toliko papirjev, časa in denarja. Vse se naredi, samo dlje traja. Pred nami je zima. KS ima na skrbi še zimsko čiščenje javnih poti, obdaritev otrok. Ljudje se obračajo na svet z različnimi prošnjami. Na splošno se vsi prizadevamo za razvoj, lepši izgled krajev in boljše življenjske pogoje. Veliko prispevajo krajani sami. Zberejo soglasja, finančna sredstva. Samo, če omenim, kako smo pred destletjem dali več sto tisočakov za izgradnjo telefonije. Danes lahko pride do telefona vsak otrok zastonj.« - In kaj bi rekli za konec krajanom in bralcem glasila ? »Pred vrati so božični in novoletni prazniki. Stopamo v novo leto. Vsem občanom, posebno pa krajanom KS Dolenja Nemška vas, želim v imenu Sveta KS Dol. Nemška vas zdravja in zadovoljstva ter še naprej uspešno sodelovanje.« ZDRUŽENA VAJA CIVILNE ZAŠČITE a območju obrtne cone v Trebnjem, na prostoru med bencinsko črpalko diskoteko Afrika, se je 7.11.2000 odvijala izredno zanimiva in strokovno poučna vaja enot za zaščito in reševanje , ki jo je spremljalo veliko gledalcev. Vajo je ob sodelovanju gasilcev PGD Trebnje, medicinskega osebja Zdravstvenega doma Trebnje in Policijske postaje Trebnje, organiziral Občinski štab za civilno zaščito. Vaja z nazivom »varstvo okolja« je cani tako policisti, kot tudi zdravstvena ekipa Zdravstvenega doma Trebnje, zatem pa še tehnično reše-valna enota PGD Trebnje. Zaradi zavarovanja bližnjih objektov pred požarom (bencinske črpalke in mizarske delavnice), je bila aktivirana sirena in na mesto nesreče so prišli še drugi člani gasilskega društva Trebnje. Akcija reševanja je potekala izredno organizirano, pri reševanju pa so gasilci uporabili najbolj sodobna sredstva za primer nevarnosti eksplozivnih in temeljila na realno možni predpostavki. Na mostičku potoka, ki preseka obrtno cono, je prišlo do prometne nesreče. Pri srečanju kamiona, ki je vozil solno kislino za bližnjo galvanizacijo, in osebnega vozila, ki je imelo pripeto prikolico in na njej sode s kurilnem oljem, je prišlo do oplazenja vozil. Zaradi nesreče so se sodi z oljem prevrnili v potok, sodi na kamionu pa so se odprli in vsebina je stekla po cestišču. Pri nesreči se je lažje poškodoval voznik osebnega vozila, oba voznika pa sta zaužila hlape solne kisline. Po obvestilu voznika kamiona na znano številko 112, je stekla akcija reševanja. Na mesto nesreče so bili pokli- strupenih snovi. Občinski štab za civilno zaščito je z vajo dosegel zastavljeni cilj. Preveril je usposobljenost sodelujočih, medsebojno koordiniranje reševalne akcije in preizkusil novo opremo, ki jo bodo gasilci Trebnjega uporabljali v resničnih nesrečah, ki so vsakodnevni spremljevalec našega življenja. Vsem sodelujočim na vaji, gasilcem PGD Trebnje, strokovni ekipi Zdravstvenega doma Trebnje in kolektivu PP Trebnje, se štab zahvaljuje za njihov prispevek k uspešnemu preverjanju znanja in usposobljenosti ukrepanja v primeru razlitja nevarnih snovi. D.M. PODELITEV CERTIFIKATA KAKOVOSTI Družba Prevent SPM D.o.o. je v septembru uspešno opravila certifikacijsko presojo s strani TUV Bayern za poslovanje po standardih kakovosti ISO 9001 ,VDA in QS 9000 in v novembru 2000 realizirala investicijski načrt prenove proizvodnih proizvodov. Slovesna podelitev certifikata je bila v torek, 12.12.2000, ob 12. uri v prostorih Prevent SPM V trebanjskem gasilskem domu je v soboto, 18. novembra, potekalo srečanje gasilskih veterank in veteranov, ki sta ga organizirali Komisija za veterane in Gasilska zveza Trebnje. Udeležilo se ga je okrog 200 veterank in veteranov ter vabljena gosta, župan, g. Ciril Metod Pungartnik in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, g. Alojz Muhič. Najstarejša udeleženka je bila Francka Ilc iz PGD Velika Loka, najstarejši veteran pa iz PGD Trebnje, Viktor Germovšek. V kulturnem programu so sodelovali: Glasbena šola Trebnje, gasilska mladina z Vrhtrebnjega in harmonikaš Simon Ceglar iz Velikega Gabra. NO €1 NA OBISKU PRI GASILCIH KLUB TAJNIC TREBNJEGA IN OKOLICE \/er je oktober mesec po-IA žarne varnosti, smo se v I Nšoli pogovarjali, kaj lahko storimo, da preprečimo požare. Obiskali smo gasilski dom. Pričakali so nas trije člani PGD Dobrnič. Predsednik Jože Pekolj nam je razkazal prostore, gasilsko opremo ter diplome in pohvale, ki so jih osvojili. V garaži gasilskega doma smo videli tudi staro gasilsko sireno. Težko sem že čakal, da bom videl gasilsko interventno vozilo, ki je sodobno opremljeno. Ima svojo cisterno za vodo, nov vodni top, jeklenke s kisikom ter vso drugo opremo, ki jo gasilci uporabljajo pri gašenju. Tudi sam sodelujem z gasilci kot mladi gasilec. Jože Trunkelj, 4. razred PŠ Dobrnič \ # Klubu tajnic in po-\ # slovnih sekretark Trebil njega in okolice, ki obsega 25 članic, vodi pa jih Zdenka Novak, tajnica Trima, skušamo uresničiti zastavljene cilje. Septembra smo se zbrale v gostišču Pri Francki na Mirni. Predstavili so nam svojo pestro ponudbo. Poleg malic, poslovnih kosil, zabav in seminarjev so v njihovi ponudbi tudi lepo urejena prenočišča. Za gostoljubnost se jim lepo zahvaljujemo. Zadnjo septembrsko soboto smo se podale na Blegoš. V tednu vseživljenjskega učenja pa nam je Center za izobraževanje in kulturo Trebnje organiziral brezplačno delavnico na temo Komunikacija - umetnost dialoga, pod vodstvom strokovne predavateljice Tatjane Zidar -Gale. S to delavnico smo si NA MARTINOVANJU V GOSTILNI MEGLIČ l™"Vijetna družba veselih Martin in Martinov se je na povabilo gostilničarja Tineta Meglič 11.11. ob 11. uri /Foto: F rane Bartolji zbrala na martinovanju, kakr- šnega v njihovi hiši še ni bilo. Gostilničar Tine je ob prihodu vsakega pozdravil, ga »polepšal« z Martinovim simbolom in prijazno pospremil do obložene mize. Slehernega je čakal tudi spominski kozarec, za katerega je Tine skrbel, da nikoli ni bil prazen. Izvolili smo tudi Martinovo MISS, Martino Zakrajšek. Za pravo Martinovo pojedino je poskrbela Tinetova žena Marija, častna gosta pa sta bila tudi Tinetova starša.Ob zvokih ansambla Suha solza smo vsi skupaj tudi zapeli Martinovo himno in se veselo zavrteli. V izredno čast mi je bilo, da sem se kot Nemartina udeležila krstnega martinovanja in se pridružila slovesni obljubi: »Naslednje leto 11.11. ob 11. uri nasvidenje!« ZENSKE BOLJ USTVARJALNE r^ri Centru za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje že vrsto let uspešno deluje univerza za 3. življenjsko obdobje, ki s svojim programom pestri življenje starejših občanov, predvsem upokojencev. Željni dodatnih znanj se vse bolj množično vključujejo v organizirane oddelke, kjer pridno »nabirajo« znaje iz računalništva, tujih jezikov, raznih praktičnih dejavnosti in še kaj. Likovni ustvarjalni krožek ob sredah redno obiskuje devet občank, v program pa so si zapisale: aranžiranje, vizitke, prenašanje vzorcev na keramiko, slikanje na svilo, pisanice, obisk razstave v Ljubljani. Zanimivo in pestro delo bodo opravljale skozi vse leto, marsikaj od pridobljenega znanja pa jim bo v korist pri vsakodnevnih opravilih ter polepšanju življenjskega prostora doma in v okolici. Vodenje krožka, na katerem se učijo aranžiranja (cvetje, šopki, darilca, okraski ...)je prijazno (brezplačno) prevzela brezplačno) gospa Martina Opara iz cvetličarne Florami, za kar se ji udeleženke krožka tudi javno zahvaljujejo. Animatorka tovrstnih krožkov, gospa Stanka Pungartnik, skrbi za kadre, ki so usposobljeni za vodenje krožkov, material pa nabavijo sami udeleženci in razumevajoči sponzorji. D.Z. NEPOZABNO SREČANJE % # nedeljo, 26. novembra, je \/Krajevna organizacija V Rdečega križa iz Velikega Gabra pripravila prednovoletno srečanje starostnikov. Vsi smo bili zelo zadovoljni, ker je bilo to za nas nekaj nepozabnega. Zato se najlepše zahvaljujemo prizadevni ge. Lojzki Borak in njenim neutrudnim pomočnicam in pomočnikom ravnateljici, ge. Mariji Mežnaršič ter učiteljicam in učencem OŠ Veliki Gaber, ki so nam pripravili tako prisrčen program. Vsem, ki ste se kakorkoli potrudili, da nam je bilo lepo, iskrena hvala. Hvaležni udeleženci PRIZNANJE POLICIJI Turistična zveza Slovenije je v I sodelovanju z Ministrstvom za I notranje zadeve tudi v letošnjem letu izvedla ocenjevanje urejenosti vseh policijskih postaj v Republiki Sloveniji. Ocenjevanje poteka vsako leto v okviru projekta postaj, saj je že dvakrat dosegla prvo mesto. Lahko rečemo, da dajejo zgled prizadevnosti za izboljšanje urejenosti Trebnjega, zato bi jih morali tudi drugi posnemati, da svoj kraj naredimo lep in prijazen do nas, ki tu živimo in »Moja dežela lepa in gostoljubna«. Policijska postaja Trebnje je bila na regionalni ravni (PU Novo mesto) ocenjena kot najbolj urejena, na državnem nivoju pa se je uvrstila na tretje mesto (prvo mesto je dosegla PP Tržič in drugo PP Koper). Slovesna podelitev priznaj Turistične zveze je bila 17.11.2000 v Slovenskih Konjicah. Policijska postaja Trebnje je že nekaj let v vrhu urejenosti policijskih do vseh, ki nas obiščejo. Mogoče bomo v prihodnosti tudi Trebanjci prišli v ožji krog urejenosti naselij, le malo več skrbi moramo posvetiti naši okolici, našim hišam... Kolektiv PP Trebnje se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepšemu izgledu policijske postaje in njene okolice, najlepše zahvaljuje. Mi pa jim čestitamo in jim še v naprej želimo veliko uspeha.. D.M. Vaja v okviru meseca požarnega varstva, poimenovana »DSO Trebnje 2000«, je potekala v četrtek, 26.oktobra 2000, v Domu starejših občanov Trebnje s predpostavko reševanja varovancev doma ob požaru. Vajo je organizirala Gasilska zveza Trebnje v sodelovanju s PGD Trebnje, Ponikve, Lukovek, Račje selo in Velika Loka ter v sodelovanju z delavci doma._______________________ obogatile znanje s področja komunikacije. Spoznale smo, kje tičijo mehanizmi, ki lahko naše komunikacijske spretnosti okrepijo in nam pomagajo do boljših odnosov. Direktorici CIK-a, gospe Darinki Tomplak, ki nam je izobraževanje omogočila, se najlepše zahvaljujemo. Gospa Zdenka Seničar, dipl. med. sestra, nam je na srečanju, 17. oktobra, podala koristne napotke, na kaj moramo biti kot ženske pozorne pri zgodnjem odkrivanju raka na dojki. S pomočjo glasbe, slike in besede nam je na nazoren način nakazala smernice, kako spoznati sebe in biti pozoren na vse spremembe, ki se dogajajo v našem telesu. Istega dne smo pod vodstvom gospe Bojane Zupan izpeljale delavnico o marmo-riranju raznih izdelkov. Spoznale smo materiale in tehniko marmoriranja. Izdelke lahko uporabimo kot samostojno darilo ali pa z njimi dekoriramo namizni aranžma. Zdaj je za nami že redna letna skupščina, ki smo jo imele 8. decembra na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. Poročale smo o našem dosedanjem delu in sprejele načrte za naslednje obdobje. DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR - 80 LET Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 07 34 60 211 Zdenka Novak PNelegacija občinskega I sveta občine Trebnje je LZ skupaj z županom g. Cirilom Pungartnikom 27. 11. 2000 obiskala dr Alojzija Šuštarja, upokojenega ljubljanskega nadškofa, rojaka in častnega občana občine Trebnje ob njegovi 80 letnici ter mu čestitala in izročila priložnostna darila. Nadškof je z velikim zadovoljstvom sprejel delegacijo ter se ob tem spomnil svojih mladih let, ki jih je preživel v naših krajih. Ob tej priliki je kot vedno pokazal veliko zanimanja za naše kraje in ljudi. SRAMOTA 1 # samem središču kraja ponovno pozidati objekt na \ / Mirna se že vrsto let sa- enakih temeljih, za kar pa V ma od sebe (zaradi sta- sedanji lastnik ni zainteresiran, rosti in nevzdrževanja) podira V navodilu je tudi določba za »Marinova« hiša. Pred sto in pridobitev lokacijske in grad- več leti je bila to ena od naj- bene dokumentacije. Seveda je večjih in uglednejših hiš takrat vse to povezano z znatnimi premožnih Mirnčanov. stroški, ki pa jih lastnik ni pri- Zob časa, neurejeno lastništvo pravljen prevzeti. -danes je lastnik podrtije Boris Rezultat začaranega kroga je Jezernik, ki je moral izplačati dobro viden na »stavbi« da bi 20 solastnikov! Seveda pa tudi problem rešili, se je vključila »neživljenjska« zakonodaja so tudi KS Mirna, vendar brez pripomogli k sedanjemu iz- možnosti rešitve, gledu stavbe, ki vsak moment Koristimo priliko in postav-grozi mimoidočim krajanom z ljamo iavno vprašanje Občini resno nezgodo. Trebnje, oziroma odgovornim Nevarnost je sedanji lastnik institucijam: Kako in kdaj se želel preprečiti takoj po odkupu bo Mirna rešila te velike sra-razpadajoče stavbe s tem, da mote? Ali res ni nobene spre-bi jo varno porušil in uredil na jemljive rešitve in kdo bo v tem mestu parkirišče (ki ga primeru nesreče odgovoren? tudi na Mirni zelo potrebu- Vemo,da so v korist varnosti, jemo). lepšemu izgledu, sodobnim Zavod za varstvo naravne in zahtevam in potrebam v večjih kulturne dediščine Novo mestih odstranili stavbe, ki so mesto mu je v navodilu za imele večjo zgodovinsko vred-rušenje določilo, da mora nost ali so bile celo pod okri-zaradi ohranjanja urbanističnih Ijem kulturne dediščine, kvalitet takšnega jedra Mirne D.Z. D KS VELIKA LOKA Vsem krajankam in krajanom KS Velika Loka kakor tudi vsem občankam in občanom občine Trebnje želimo vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 2001! Svet KS Velika Loka KS KNEŽJA VAS Drage krajanke in krajani KS Knežja vas! Želimo Vam prijetne božične praznike ter izpolnitev zastavljenih pričakovanj v letu 2001! Svet KS Knežja vas Veselo božično praznovanje! Srečno, zdravo, zadovoljno in vsestransko uspešno novo 2001. leto ter medsebojnega razumevanja in sodelovanja želi vsem bralkam in bralcem Glasila občanov! KS TREBELNO Spoštovane krajanke in krajani KS Trebelno! Vesele božične in novoletne praznike ter srečo in dobro počutje v domačem kraju tudi v letu 20011 Vam želi Svet KS Trebelno KS ŠTEFAN Vesele božične praznike in srečno, zdravo in uspešno leto 2001! Vam želi Svet KS Štefan Spoštovane občanke, dragi občani! Čas sprememb ... je čas novih podvigov in uspehov. Naj Vam leto 2001 prinese novih moči in uspehov ter odnese vse skrbi in tegobe. Igor Teršar, predsednik LDS Trebnje Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in voščimo vesel božič ter zdravja, miru in vse dobro v novem letu Spoštovane občanke in občani! Jože Smolič s.p. Vesele in blagoslovljene božične praznike ter obilo uspehov in zdravja v letu 2001 Vam želi Artmanja vas 7, 8211 Dobrnič Trgovina in servis kmetijskih strojev SIP POTTCNGER CERJAK VVALTERSCHEID N.Si Nova Slovenija CREINA • VICON A6ROMEHANIKA ».» TEHNOSTROJ ZETOR URSUS UNIVERZAL Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Trebnje tel. 07/34-65-389 GSM 041/693-221 Predajte se čarom prazničnih dni; naj vam bodo prijazni, vedri in ustvarjalni vsi dnevi prihajajočega leta 2001 Vsem ustvarjalcem, skupinam in društvom se zahvaljujemo za delo na kulturnem področju. Zveza kulturnih društev Trebnje in Območna izpostava Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost Trebnje Poglejte mi kvišku, kak zvezda kraj zvezde gori in bolj žari in blešči čim bližji čas je polnoči! J. Murn Vsem gasilkam, gasilcem, veteranom in mladini, vsem občankam in občanom želimo prijetne praznike ter zdravja in uspehov v prihajajočem letu. Gasilska zveza Trebnje Demokratična stranka upokojencev Slovenije Območna organizacija Trebnje Želi vsem občanom zadovoljne božične praznike in srečno novo leto 2001! Zahvala Vsem, ki ste na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 zaupali svoj glas stranki DeSus in meni kot kandidatu za poslanca v državnem zboru, se iskreno zahvaljujem. Občani, želim vam prijetne božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2001! Magister Franc Žnidaršič KS ČATEŽ Vsem krajankam in krajanom KS Čatež kakortudi vsem občankam in občanom občine Trebnje želimo vesele božične praznike, v novem letu pa naj vas spremlja sreča, zdravje, prizadevnost in skrb za nadaljnji napredek našega kraja. Svet KS Čatež Spoštovani krajani! "Božič bi moral biti čas velike radosti, opojnega vonja po cvetju in vinu, prijetnega kramljanja, lepih spominov in oživljene vdanosti. Toda, če bo manjkalo vse- bo zadostovala ljubezen." (Jesse 0'Neill) Ljubezen, mir in sreča božičnih praznikov naj vas spremljajo skozi vse prihodnje leto, prijateljski stisk roke pa naj najde pot tudi v vaša srca, Vam želim v svojem in v imenu Sveta Krajevne skupnosti Dobrnič, Silvester Prpar, predsednik KS Dobrnič KS ŠENTLOVRENC Krajanom in krajankam KS Šentlovrenc želimo vesele božične praznike ter veliko uspehov in sreče v novem letu 2001! Svet KS Šentlovrenc V božičnem miru in spokojnosti se poslavljamo od prelomnega leta 2000 in vstopamo v novo leto polni pričakovanj in dobrih želja. Vsem vam želimo zdravja, miru, ljubezni in sreče v novem letu 2001. Alojz Kastelic in TIKA Trebnje o Drage bralke, spoštovani bralci! Za nami je deset let, odkar smo s plebiscitom potrdili voljo po lastni državi. S spominom na čas, ko smo se zrelo odločili za svobodno prihodnost, Vam iskreno voščim lepe božične praznike ter zdravo in uspešno leto 2001, ki res pomeni začetek novega stoletja. ___________________________ Lojze Peterle, vaš poslanec. Vsem občanom občine Trebnje želimo srečno in poslovno uspešno leto ter čimveč sodelovanja! Uredniški odbor Glasila občanov Tiskarna Printel, Marko Bukovec s.p. VABILO Društvo Ragle vas vabi na razstavo jaslic. Razstava bo od 17. do 24. decembra 2000 v galeriji v Trebnjem. Odprtje s kulturnim programom bo 16. decembra ob 19. uri. Ogledate si jo lahko vsak dan od 16. do 19. ure. V soboto in nedeljo od 8.00 do 11.30. Za posebne želje lahko kličete na telefon Društva Ragle 07/30-45-001. Vstopnine ni! Naj se tudi Vam v letu 2001 uresničijo najdrznejše želje... IT Trimo Vesele božične praznike in srečno novo leto 2001! Občinski odbor SDS Trebnje ČAS JE ZA SLOVENIJO SLS...-inSED OBČINSKI ODBOR TREBNJE Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2001 vam želi Občinski odbor SLS-SKD Trebnje MESTO TREBNJE KRAJEVNA SKUPNOST TREBNJE V veselem pričakovanju božiča, ob prazniku Dneva samostojnosti ter ob vstopu v tretje tisočletje želimo vsem krajankam in krajanom veliko medsebojnega spoštovanja, miru, sreče in ljubezni ter prizadevnosti za napredek in razvoj našega kraja. Svet KS Trebnje Krajanke in krajani KS Račje selo »Da bi veselo praznovali, želimo vam prav od srca, da srečni, zdravi bi ostali, ves čas življenja svojega!« S. Makarovič člani Sveta KS Račje selo KS SVETINJA Svet krajevne skupnosti Svetinja želi vsem krajanom in krajankam obilo sreče, zdravja, delavnih uspehov in osebnega zadovoljstva, v prihajajočem letu 2001. Predsednik KS Svetinja Perpar Drago KULTURA DRUGAČNI DNEVI r^oznojesenski čas je čas, I—^ ko dnevi postanejo turobni I in dolgočasni. Sonce, ki sicer bogato obsije naš dom, se skriva za oblaki in le redko prežene meglo. Tudi mi v hiši postanemo bolj otožni in komaj čakamo, da nam posije kak sončni žarek. Tak sončni žarek so lahko tudi prijetni trenutki druženja z ljudmi, ki so pripravljeni priti med nas in nam popestriti dan ter tako pregnati enoličnost in pustobo dneva. Čisto drugačen dan je bil četrtek, 30. novembra, ko je bil zapolnjen vsak kotiček naše, sicer ne tako majhne jedilnice. Med nas so prišli pevci, ljudje dobre volje in vedrega srca, na drugo srečanje upokojenskih pevskih zborov. Srečanja so se udeležili: Mešani pevski zbor upokojencev Mirna, MePZ Društva upokojencev Novo mesto, MePZ DU Straža in gostitelj Mešani pevski zbor KUD Zlata jesen iz Trebnjega. Organizacija prireditve je bila v skrbi ge. Rezke Majer, ki se trudi, da bi prireditev postala tradicionalna. Njenim prizadevanjem z veseljem prisluhne tudi direktorica doma, ga. Majda Ivanov, ki ve, da prav drugačni dnevi prispevajo k večji kvaliteti življenja naših stanovalcev. Tudi stanovalci so dogodek z veseljem pričakovali in prireditev sprejeli za svojo. Bili smo priča prenekateremu prijetnemu srečanju starih znancev. Veseli smo, da postajajo pevska srečanja v našem domu že kar tradicija. Letošnjo kulturno sezono v Domu starejših občanov so pričeli Zagriški fantje, prav tako naši stari znanci, ko so nam NAPOVEDNIK KULTURNIH PRIREDITEV DATUM URA KAJ KJE Organizator 7. 12. 00 16.00-18.00 Izdelovanje novoletnih čestitk in okraskov Knjižnica Trebnje Knjižnica Trebnje 14. 12.00 16.00-18.00 Izdelovanje novoletnih cčstitk in.okraskov Knjižnica Trebnje Knjižnica Trebnje 16. 12. 00 17.00 19.00 Komedija »Svobodno razmerje« Ptujsko gledališče Potopisno predavatue:,Maroko Jčuitpmi dom Trebnje Diskoteka Africa Trebnje jfCultumi dom Trebnje ZKD in SLKD 01 Trebnje KŠOT 20.00 Komedija »Svobodrto razmerje«,Ptujsko gledališče ZKD in SLKD 01 Trebnje 17.12. 00 15.00 Novoletni živ-žav ■- OŠ Mokronog OŠ in Društvo za sožitje v družinah 17.-24. 12.-00 Razstava jaslic 'balerija likovnih,samorastnikov KUD Ragle 18.12.00 17.00 Praznični koncert Kulturni dom Trebnje Glasbena šola Trebnje 20.12.00 16.30 Zabavna prireditev za otroke in starše Športna dvorana Trebnje VVZ Trebnje 21. 12.00 16.00-18.00 Izdelovanje novoletnih čestitk in okraskov Knjižnica Trebnje Knjižnica Trebnje 22. 12. 00 8.00-12.00 Ocenjevanje novoletnih jelk Osnovne in podružnične šole KŠOT 18.00 Božični koncert Župnijska cerkev Trebnje KD Trebnje 23.12.00 19.00 Potopisno predavanje: Izrael, Jordanija, Egipt Diskoteka Africa Trebnje KŠOT 27. 12. 00 14.00 Svet igrač (za otroke razredne stopnje) Kino Trebnje Novoletno darilo Občine 17.00 Aljaska (za otroke predmetne stopnje) Kino Trebnje Novoletno darilo Občine 28. 12. 00 18.00 Novoletni koncert Športna dvorana Trebnje OPO Trebnje popestrili četrtek pred Martinom. Tudi v našem domu imamo dobre pevke in pevce, ki se redno srečujejo in pridno vadijo, da se bodo morda na nasled- njem 3. srečanju upokojenskih pevskih zborov predstavili kot samostojen zbor. GRAD MALA LOKA GOSTIL MLADE FILMARJE \/ ljub zaključeni bogati sezoni Zavoda Arti na I \gradu Mala Loka, je stari gradič gostoljubno odprl vrata mladim filmskim ustvarjalcem. Nastaja namreč nov slovenski omnibus film z delovnim naslovom »Marmelada«. Opraviti imamo s štirimi zgodbami, vsako režira drug režiser, prav tako je tudi direktor fotografije pri vsaki zgodbi druga oseba. Le producent (Filmski sklad Slovenije), organizator in glavni igralec, ki povezuje vse štiri zgodbe, ostajajo isti. Junaku filma, kinooperaterju, ki potuje po Sloveniji, se iz zgodbe v zgodbo dogajajo vse bolj čudne stvari, tako da je na koncu že povsem zmešan. V glavni vlogi nastopa naturščik Ivan Volarič - Feo, znana poetska in zabavljaška kantavtorska legenda 60-ih. Prve tri zgodbe se dogajajo v Pivki, Mostu na Soči, Ljubljani -Brniku, zadnja pa pri nas na Dolenjskem na Jordan Kalu. Dolenjsko zgodbo, kateri namenjamo malo več pozornosti, saj je nastala na podlagi notice v črni kroniki naše krajine, režira Hanna A. W. Slak, hčerka znanega slovenskega režiserja in pedagoga Francija Slaka, ki je po rodu iz Jordan Kala, kjer je živela njegova babica, znana Ana Aubar, imenovana Ana Hribska, ki jo starejši Dolenjci dobro pomnijo. Eksterier te zgodbe so posneli pri Zijalu - jami, kjer izvira Temenica in na cesti Mirna Peč - Jordan Kal, interier pa na gradu Mala Loka, kjer so grajski hodnik in dvorano preuredili v kmečko izbo in mrliško vežico. Mlada režiserka je film ali pa le svojo zgodbo označila kot psiha-delično družinsko dramo. V njeni zgodbi je direktor fotografije Ven Jemeršič, ostale tri zgodbe režirajo Boris Petkovič, Simon Pintar in Tine Perko. Med igralci se pojavi tudi Pavle Ravnohrib, znani gledališki in filmski igralec, ki je pravkar upodobil tudi dr. Franceta Prešerna v TV filmu Francija Slaka. Film bo v postprodukcijski obdelavi vseboval tudi računalniško animacijo, ki bo pričarala junakove sanje. Kot zagotavljajo, bo film končan do jeseni 2001. Snemanje na gradu je potekalo neverjetno tekoče in uigrano, kar ni ravno odlika organizacije snemalnih dni pri slovenskem filmu. Lahko mirno povemo, da je tako Zavod Arti, kot mlada filmska ekipa povsem zadovoljna z dovolj konkretnim sodelovanjem. Mladim ustvarjalcem želimo uspešno dokončanje in prezentacijo novega slovenskega filma in srčno upamo, da prerastejo znano krilatico o slovenski in tudi tujih filmskih delavcih: »Kamor filmar stopi, trava ne raste več.« A. M. DERGANC DVESTOLETNICA PREŠERNOVEGA ROJSTVA /nadaljevanje s 1. strani Vzpodbudno je, da so Mirnčani po letos tako uspešnem pasijonu zmogli združiti toliko umetniškega čuta, volje, energije in časa in se že predstavili z novim, široko zasnovanim projektom. V svoji ekipi imajo ustrezen umetniški kader, kakortudi tehnične sodelavce, ki opravijo svoje naloge. Glede nato, da v Trebnjem že kar nekaj časa nimamo prodorne dramske skupine, ki bi se lahko lotila tako obsežnega dela, kot to počne KUD Klas Mirna, jih lahko le pohvalimo in želimo novih idej in ustvarjalne energije. Spomin na pesnika smo obeležili tudi na šolah v trebanjski občini, oz. so šolarji skupaj z mentorji pripravili prireditve za starše in ostale krajane. V petek, 1. decembra,, ob 18. uri smo učenci OŠ Veliki Gaber pripravili kulturni program za naše krajane. Nastopili smo člani literarno-novinarskega krožka, ki smo povezovali program in deklamirali Prešernove pesmi. Mladinski pevski zbor se je predstavil s tremi pesmimi, lutkovni krožek je uprizoril lutkovno igrico Kako nastane pesem, dramski krožek pa je popestril večer z dramatizacijo Lepe Vide in Povodnega moža. Gost na prireditvi je bil Mešani pevski zbor dr. Petra Držaja, ki deluje že več kot trideset let. Program so oblikovale tudi glasbene točke učenk Glasbene šole Trebnje. LITERARNO-NOVINARSKI KROŽEK OŠ VELIKI GABER, Andreja Kotar, 8.a OTROŠKI ABONMA ZA OTROKE OD 3. DO 10. LETA STAROSTI VSAK DRUGI ČETRTEK V MESECU, OB 17.URI V KULTURNEM DOMU TREBNJE ČETRTEK, 14. 12. 2000 MIŠKOLIN (LG Kranj), 30 minut ČETRTEK, 11. 1.2001 MUCA COPATARICA (LG Fru-Fru Ljubljana), 35 minut SPORED FILMSKIH PREDSTAV V KINU TREBNJE ČETRTEK 14/12-00 14.00 TIGER IN MEDVEDEK PU PETEK NEDELJA 15/12-00 17/12-00 20.00 17.00 SAMO 60 SEKUND akcija PETEK »SOBOTA 22/12-00 23/12-00 20.00 17.00 TRENUTEK ODLOČITVE (triler) PETEK »SOBOTA 29/12-00 30/12-00 20.00 17.00 MODJEX PETEK 5/1-01 20.00 TRČENI PROFESOR 2 NEDELJA 7/1-01 17.00 (komedija) PETEK 12/1-01 20.00 JACK BRIAN ANA NEDELJA 14/1-01 17.00 ČETRTEK 18/1-01 14.00 KOKOŠKE NA BEGU PETEK NEDELJA 19/1-01 21/1-01 20.00 17.00 VESOLJSKI KAVBOJI znan. fant. komedija PETEK NEDELJA 26/1-01 28/1-01 20.00 17.00 DOBRE MRHE Filmi bodo na soboto samo izjemoma zaradi praznikov. NOVOLETNO SREČANJE Krajevna skupnost Trebnje bo 1. januarja 2001, ob 0.30 uri, v mestnem parku organizirala novoletno srečanje, na katerega je vsakdo prav prijazno povabljen, da skupaj nazdravimo mlademu letu. Prispevke za naslednjo številko Glasila občanov sprejemamo do 2.januarja 2001, praviloma na disketah, na naslov: Glasilo občanov, Občina Trebnje, Goliev trg 5,8210 Trebnje. VABILO Vabimo Vas na tradicionalni Božični koncert, ki bo v torek, 26. decembra, ob 19. uri v trebanjski župnijski cerkvi. Nastopila bo skupina Popotnik. Kulturno društvo Trebnje Na sliki: 30.11. so učenci OŠ Trebnje in GŠ Trebnje predstavili staršem in ostalim občanom projekt Prešeren in njegov čas. Prešernove pesmi je deklamiral tudi Jože Falkner. RAZSTAVA MASK Majda Kočar, slikarka, pevka in glasbenica, ki je pripravila že več likovnih razstav in okoli 40 glasbenih večerov, se tokrat predstavlja z razstavo mask v Salonu pohištva Tom Puščava. Otvoritev razstave je bila 6. decembra. Na otvoritveni slovesnosti se je predstavila avtorica kot šansonjerka, spremljal pa jo je Ratko Zekič, prof. kitare in čela. Zanimivo razstavo si lahko ogledate še do 10. januarja od 8. do 18. ure. Vljudno vabljeni na TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT OBČINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA TREBNJE IN TREBANJSKIH MAŽORET Koncert bo v četrtek, 28. decembra 2000, ob 18. uri, v športni dvorani v Trebnjem. Sodelujejo tudi: mladinski pihalni orkester mažoretni skupini OŠ Trebnje povezovalec Janko Ropret vstopnina 1000 SIT, do 15. leta starosti vstop brezplačen VLOGA STROKOVNIH SLUŽB KGZ Dod naslovom Vloga stropi kovnih služb kmetijsko I gozdarske zbornice v razvoju kmetijstva in podeželja je koncem novembra potekal na Bledu posvet, katerega so se udeležili poleg kmetijskih svetovalcev tudi vsi vidnejši predstavniki slovenske kmetijske politike, med njimi minister za kmetijstvo Republike Slovenije, presednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, direktor Zadružne zveze Slovenije, predstavniki obeh kmetijskih fakultet, zastopniki kmetijsko gozdarskih služb iz nekaterih evropskih držav in še mnogi drugi. Poleg tega so bili s svojjimi referati prisotni na posvetu tudi člani rejskih združenj, predstavniki mladih kmetov ter predstavnica kmečkih žena. Namen posveta je bil, da novoustanovljena Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kar najbolje zaživi in odigra svojo vlogo. Se posebej so bili zanimivi referati predstavnikov Avstrije, Nizozemske, Irske in Danske. Medtem ko so naši predstavniki govorili predvsem o viziji delovanja KGZ, so predstavniki iz tujine predstavili svoje izkušnje. Vizija delovanja strokovnih služb, predvsem pa delovanja kmetijske svetovalne službe v okviru KGZ Slovenije je zelo podobna zdajšnjemu delu in organiziranju Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Tudi kontrolna in selekcijska služba v živinoreji bo v kmetijsko gozdarski zbornici podobno organizirana kot je sedaj. Kmetijski svetovalci so že sedaj po večini strokovni tajniki raznih združenj kmetov in morda so se v mnogih primerih preveč ukvarjali z administrativnim delom. Upanje je, da bo z novo organiziranostjo del administrativnega dela kmetijskih svetovalcev odpadel in da se bodo lahko svetovalci bolj posvetili svojemu strokovnemu delu. Namreč preveliko ukvarjanje z administrativnim delom lahko pripelje do strokovnega nazadovanja svetovalcev in službe kot celote. Vsekakor pa bodo kmetijski svetovalci še naprej sogovorniki s predstavniki lokalnih skupnosti, državne uprave ter strokovnimi in znanstvenimi inštitucijami, seveda v okviru potreb slovenskega kmeta. Podanih je bilo še veliko koristnih informacij in razmišljanj. Kaže pa se tudi vse večja potreba po pravnem svetovanju kmetom. Obljuba vodstva Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je, da bo v kratkem vzpostavljeno tudi tovrstno svetovanje. Janko Širec, univ. dipl. ing. agr. KSS Trebnje OGLED ZNAMENITOSTI X lani in članice zadružne eno- videli krave dojilje pasme Limusine I te Velika Loka smo se konec in Charolais. Po zaključku strokov-\J oktobra odpravili na strokov- nega dela v dopoldanskem času, no ekskurzijo. smo si v popoldanskih urah V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili proti Ljubljani, kjer smo si ogledali kmetijo, usmerjeno v prosto rejo krav molznic. Pot nas je nato vodila proti Logatcu, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali pedagoško raziskovalni center Biotehniške fakultete Ljubljana v Logatcu. Ogledali smo si tudi čredinske pašnike, kjer smo privoščili še ogled Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Na ogled jezera nas je popeljal furman Lojze z vozom lojternikom. Po ogledu Cerkniškega jezera smo odšli v Dutovlje, kjer smo s teranom in pršutom dokončali naše potovanje. Če niste bili z nami, vam je lahko žal. A.M. UVELJAVLJANJE ZAHTEVKOV IX /I inistrstvo za kme-l\/ltijstv°, gozdarstvo in IVI prehrano je v aprilu objavilo Uredbo o finančnih intervencijah v kmetijstvu. Takoj po objavi je Kmetijska svetovalna služba organizirala po terenu inštruktažo za izpol-nevanje obrazcev. Kmetijska svetovalna služba Trebnje je nudila pomoč pri izpolnjevanje obrazcev, zato je bilo tudi tu veliko čakanja na vrsto. Služba je delala takrat po 12 in več ur na dan in sobote. Razdeljenih je bilo okoli 2000 kompletov obrazcev. Rok za oddajo je bil nekaj dni pred iztekom prvotno določenega roka sicer podaljšan za mesec dni, vendar je večina vlagateljev oddalo zahtevke do konca maja. Na območju občine Trebnje je oddalo zahtevke okrog 1500 vlagateljev. Glede na to, da je po podatkih statistike na območju občine Trebnje 2250 kmetij, smatramo, da precej lastnikov ni oddalo zahtevkov. Glede na to, da bo uveljavljanje zahtevkov za neposredna plačila vsako leto, svetujemo vsem lastnikom zemljišč, da si uredijo vse dokumente glede zemljišč, to je da si ažurirajo kataster, uredijo najemne pogodbe, lastništvo... Kmetijska svetovalna služba Trebnje, Tone Zaletel ing. agr. SODOBNO KURJENJE LESA /nadaljevanje s 1. strani/ naselja, nazivne moči nad 1MW, primer Gornji grad), skupinske (za nekaj hiš v strnjenem naselju ali delu vasi, nazivne moči do 1 MW) in posamezne - individualne (posamezna hiša in nanjo vezani objekti, nazivne moči do 100 kW). Sodobne peči za kurjenje lesa dosegajo izkoristke nad 90%, emisije pa so na ravni emisij na kurilno olje ali plin oz. celo manjše. Zagotavljajo izrabo različnih vrst lesa, izraba lesne mase iz gojitvenih in varstvenih del, vseh drevesnih vrst in ostankov predelave lesa. Pri samih pečeh za kurjenje ločimo glede na kurivo: peči na sekance (s sekalniki drobno sesekan les) in samodejnim dovajanjem kuriva, peči na polena in ročnim nalaganjem in peči na pelete (stisnjen, zdrobljen les). Peči na polena in peči na pelete so primerne za individualno rabo, peči na sekance pa tako za individualno, skupinsko in daljinsko rabo. V izraziti prednosti, predvsem za vaška okolja in posestnike gozdov je kurjenje z lesnimi sekanci (mehanizirana priprava in transport, samodejno polnjenje peči, izraba drobnejših lesnih sortimentov, itn.). Gospodarnost in javne spodbude pri rabi lesa za kurjenje Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj je v preteklih letih les kot kurivo vse bolj zgubljal na pomenu in so fosilna goriva prodirala celo v vaška okolja, čeprav je Slovenija ena najbolj gozdnatih dežel? Vzrok je v negospodarnosti kurjenja lesa v primerjavi s fosilnimi gorivi. Poleg same cene fosilnih goriv (ta se sicer v zadnjem času močno dviguje) sta tu zamudno, umazano in neavtomatizirano delo pri pripravi in kurjenju lesa po klasičnih metodah (polena), predvsem pa velika razlika v nabavni vrednosti sodobnega kotla na lesno biomaso (lesne sekance), ki je v primerjavi s kotlom na ekstra lahko kurilno olje tudi do petkrat večja. Tudi druge prednosti, kot so povsem samodejno kurjenje, strojna priprava kuriva (sekancev), izraba lastnega lesa itn., očitno ne odtehtajo, saj se ljudje ne odločajo za take investicije. Tuje izkušnje (predvsem avstrijske, finske, švedske in danske) kažejo, da je šele subvencije v višini od 30 do 40% investicije spodbudijo množičnejše zanimanje in investiranje v sodobne načine pridobivanja in energetske rabe lesa. Nedvomno ima energetska raba lesa velik narodno gospodarski pomen, zato je vlaganje javnih sredstev v ta namen smiselno, tako na nivoju države kot občine. Neprecenljiva je tu vloga lokalnih skupnosti občin, kar je v letu 2000 pokazal primer Mestne občine Novo mesto, ki je sofinancirala nakup dveh sodobnih pečiinsekalnika. Odločitev za sodobni sistem kurjenja z lesno biomaso Če ne živimo v naselju, kjer imamo možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje, imamo ponavadi dve možnosti: les ali fosilna goriva. Odločiti se je torej treba, katero možnost bomo izbrali. Ko gre za fosilna goriva, je ponavadi izračun preprost: cena kurilne naprave + cena porabljenega kuriva na sezono pomeni trenutno investicijo, ki se bo poznala v družinskem proračunu. Seveda je do sedaj le malokdo dopuščal možnost več kot stoodstotne podražitve kurilnega olja - in to v enem letu, da bi pa kdo pomislil na količino plinov, ki bodo povzročili stanj-šanje ledenikov, naravne katastrofe s hudimi poplavami in dolgotrajnimi sušami ter seveda dolgotrajno otoplitev ozračja pa tudi ni bilo upati. Navsezadnje pa je tudi država tista, ki spodbuja nakup in posodobitev naprav na fosilna goriva. Zakaj torej odločitev za les? Zaradi zmanjšanja onesnaževanja, vonja po domačnosti, prijetnega pogleda na sukljanje dima iz dimnikov? Morda, toda to je romantika, ki je dobra za turiste, ki pridejo iz umazanih mestnih okolij, za tistega, ki se mora odločati, pa je stvar drugačna. Če se odloča za klasično peč na drva, ve, da bo moral za pripravo drv vložiti toliko in toliko dela, po možnosti pa tudi najeti delovno silo. Včasih je višek drv lahko prodal, danes se to ne izplača, četudi proda lastno delo. Potem pa skrb, da bo vedno ravno prav toplo - ne prevroče, prehladno pa tudi bog ne daj! Kaj pa sodobne naprave? Recimo, da imamo pripravljena polena. Lahko bi nabavili peč, kjer je treba nalagati le enkrat ali dvakrat dnevno. Peč na lesne sekance? Udobje, primerljivo kotlu na fosilna goriva. Toda izračun stroškov tukaj ni več tako preprost kot v prvem primeru. Če samo pogledamo začetno investicijo, je jasno, da to ni majhen strošek. Potem pa še najem ali nakup lastnega sekalnika, to pa je seveda strošek, ki ni več mačji kašelj. Če predpostavljamo, da nam nekdo pomaga poravnati vsaj tretjino stroška za nakup take naprave in če upoštevamo, da bo strošek kurjave (npr. lesnih sekancev) letno minimalen, ker imamo lasten vir lesne biomase, potem je stvar že drugačna. Turisti, ki prihajajo na našo kmetijo (pa ne samo turisti), bodo lahko občudovali urejeno okolico, ko bodo šli v gozd po gobe ali pa kar tako, pa jim ne bo treba več paziti, da se spotaknejo ob kupu vej, ki so ostale od prejšnje sečnje. Ko se bo torej našel nekdo, ki bo pripravljen pokriti del stroškov, ki jih imamo z nakupom take naprave, se bomo lahko hvalili tudi z našim prispevkom za čisto okolje. V tujini, kjer imajo že dolgoletne izkušnje z ogrevalnimi sistemi na biomaso, imajo svoj, lahko bi rekli tudi ekološki način izračunavanja stroškov. Razmišljajo namreč - in kar je še pomembneje - javnosti se predstavljajo takole: S postavitvijo določenega števila naprav na ogrevanje z lesno biomaso, smo proizvedli in prihranili določeno število MW energije, kar pomeni zmanjšanje konkretnega števila ton CO , zaradi manjše porabe fosilnih goriv pa to pomeni tudi manjši devizni odliv v države, kjer se prodaja črno zlato. Veriga se sklene s povečanjem števila prostih delovnih mest zaradi razvoja trga z lesno biomaso, trženja domačega znanja itd. itd. Če torej upoštevamo vse te dejavnike, les postane zopet zanimiv vir ogrevanja našega doma. Za začetek je treba le malo stisniti zobe in pas, pa gre. Veronika Valentar, Kotlje Marjan Dolenšek, Mokronog Sekalnik pri delu DEDIŠČINA NAŠIH KRAJEV KAKO OHRANITI STARA DREVESA NA LANŠPREŽU 1 j okolici kapele na Lanšprežu najdemo V večje število mogočnih dreves, predvsem kostanjev. Blizu kapele stoji tudi stara lipa, nekoliko dlje stran pa še nekaj mogočnih orehov. Obseg debel nekaterih dreves krepko presega tri metre. Takšna drevesa običajno že vrednotimo kot naravno dediščino, predvsem pa tukajšnja drevesa predstavljajo pomemben sestavni del ambienta kulturnega spomenika. Na Lanšprežu že nekaj let poteka obnova kapele Petra Pavla Glavarja, ki predstavlja edini ostanek nekoč mogočnega gradu. Prenovitvena dela se počasi približujejo koncu, tako da bo ta čudovita baročna stavba lahko (upamo) kmalu nared za prezentacijo javnosti. K ustrezni prezentaciji kulturnega spomenika v prostoru pa sodi tudi primerno urejena okolica, ki patrenutnonekaže tako navdušujočega videza. Bližnji objekt nekdanjih grajskih gospodarskih poslopij po svoji sedanji zunanji podobi ne sodi najbolj v ambient baročnega spomenika še manj pa obstoječe strelišče na glinaste golobe. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da zadnje čase tudi mogočna drevesa, ki so nekoč krasila okolico kapele, vse bolj hirajo. Kaj je temu vzrok? Drevesa so živa bitja, ki, tako kot vsa druga, ne trajajo neomejeno, ampak se slej ko prej pokažejo znaki pojemanja njihove življenjske moči. Za časa življenja so drevesa podvržena različnim boleznim, pogoste pa so tudi fizične poškodbe. Kaže, da imamo na Lanžprežu opravka z neugodno kombinacijo vseh treh negativnih dejavnikov - starosti, bolezen! in poškodb. OGROŽENOST DIVJIH KOSTANJEV Trenutno so najbolj ogroženi divji kostanji (Aesculus hippocastanum). Teh je na Lanšprežu še 11, nekoč pa jih je bilo še bistveno več, naj bi bili (po pripovedovanju domačinov) posajeni vse do križišča s cesto, ki vodi proti Mirni. Danes stoji pri kapeli 5 divjih kostnjev z obsegom debla med 210 cm in 350 cm, okoli nekdanjega vodnjaka pri kozolcu pa še 6, vendar ne presegajo obsega dveh metrov. Divje kostanje pri nas že dlje časa napada glivična bolezen, ki jo imenujemo listna sušica, vendar pa ta na kostanjih ni povzročala večjih poškodb. Nedavno pa se je na divjih kostanjih pojavila hujša nadloga. To je tako imenovani kostanjev zavrtač (Cameraria Ohri-della). Gre za majhnega metuljčka, dolgega približno 3 mm (z odprtimi krili približno 7 mm). Odkrili so ga v začetku 90-ih let v okolici Ohrida, od tod pa se je z izjemno ekspanzijo v kratkem času razširil skoraj že po celi Evropi. Dandanes so okuženi praktično vsi divji kostanji v Sloveniji, kar velja tudi za kostanje na Lanšprežu. Vsaka gosenica tega metuljčka med razvojem izvrta v list kanale, dolge približno 4 cm. Ker ima vsak list lahko celo več deset takšnih "obiskovalcev", se lahko zgodi, da so listi popol- noma suhi že sredi poletja, kar povrzroči njihovo prezgodnje odpadanje ter pojav drugega cvetenja in olistanja ob koncu poletja in v začetku jeseni. Po dosedanjih podatkih še ni dokazano, da bi katero drevo propadlo samo zaradi te bolezni, mu pa gotovo zmanjšuje vitalnost in povečuje občutljivost za druge bolezni in poškodbe. Trenutno stanje kostanjev se od drevesa do drevesa razlikuje. Na srečo sta najdebelejša kostanja (obseg debla 350 cm in 330 cm) v razmeroma dobrem stanju, medtem ko je en kostanj (z obsegom 260 cm) že pratktično mrtev. Pred kratkim so namreč, da bi se v njegovem duplu znebili gnezda sršenov, to enostavno zažgali, s čimer so uničili še zadnje možnosti za njegovo preživetje, (se nadaljuje) Mitja Simič, univ. dipl. ing. r druženja] 9^ VESELI DECEMBER V VRTCU TREBNJE od 4. do 8. decembra * izdelovanje novoletnih okraskov, okrasitev vrtca in novoletne jelke od 11. do 15. decembra * izdelovanje voščilnic, integracijsko igralno dopoldne, medsebojno gostovanje med oddelki, družabne igre v telovadnici od 18. do 22. decembra * 19. dec. v vrtcu Kekec lutkovna igra Kuža išče prijatelja, slaščičarska in pekovska delavnica, 22. dec. novoletno rajanje V SREDO, 20. DEC., OB 16.30 BO V ŠPORTNI DVORANI OŠ TREBNJE zabavna prireditev za otroke in starše z ansamblom Hop Cefizelj in prihodom dedka Mraza od 11. do 19. dec, dobrodelna akcija zbiranja rabljenih igrač “Prijatelj prijatelju”. Otroci iz vrtca Kekec bodo predpraznične dni z nastopom polepšali otrokom staršev zaposlenih v ZD Trebnje ter stanovalcem v Domu starejših občanov Trebnje. l/se dejavnosti bodo potekale v vrtcu Trebnje vsak dan v času med 9.30 in 10.30. V tem času bomo z veseljem sprejeli tudi otroke, ki niso vključeni v vrtec. V okviru tekmovanja za zlati sonček se odvija med otroki v VVZ Trebnje več dejavnosti. Ena izmed njih je tudi pohodništvo izleti v naravo. Tako se je letošnjo jesen tudi skupina VEVERIC s Tino, Suzano in Alenko odpravila na dva izleta. Eden od njih je bil izlet z vlakom na Ponikve, da bi spoznali utrip življenja na kmetiji. Že zgodaj zjutraj smo se odpeljali z vlakom iz Trebnjega in »morali« izstopiti že na prvi postaji. Potem smo v. IM *?/v JhafisBR T BS del poti opravili peš do kmetije, kjer smo si najprej ogledali hlev z živino, ki je še pospravljala zadnje zalogaje po jutranjem krmljenju. Nato smo pokukali še v kokošnjak, v svinjak, ogledali smo si stroje, pridelke in pripeljali voziček s svinjskimi bučami (na sliki), mimo katerih kar nismo mogli. Končno smo zavili k mizi na dvorišču, ki je s svojim vonjem po kuhanem in pečenem kostanju kar sama vabila.Čakal nas je še izlet s traktorjem in nakladalno prikolico. Na njej smo med vožnjo od veselja zapeli in pogled se nam je ustavil na ovčkah pod kozolcem, ki so strigle z ušesi in nam prisluhnile. Predno smo se poslovili, smo šli še v hišo, kjer smo otipali toploto krušne peči, poskusili domači kruh in mleko, potem pa se polni vtisov in doživetij vrnili z vlakom v Trebnje. Pri svojem delu z otroki ugotavljam, da so otroci srečni in zadovoljni ob srečanju z naravnimi lepotami že v našem ožjem okolju, saj jih narava sprošča in osrečuje. Zelo si želim, da bi v otrocih oblikovali pozitiven odnos do vseh naravnih lepot ter dela in življenja na kmetiji. TinaKukenberger Risbo je narisala Anja Gorišek (5 let) iz VVZ Trebnje, skupina VEVERICE. Anja je na risbi upodobila vožnjo s traktorsko prikolico, ko so tako prepevali, da so jim celo ovceprisluhnile. Anji bo naš sponzor Stefan Pepelnak sliko okviril, zato naj se oglasi v trebanjskem gasilskem domu (v času od 16. do 20. ure, vsak delovni dan), kjer bo Štefan Pepelnak delal še do 23.12., po novem letu pa bo začel delati na novi lokaciji na Obrtniški 39, nasproti diskoteke Africa; za morebitne dodatne informacije -tudi za vse tiste, ki rabite novi okvir za sliko ali ste pravkar dokončali gobelin, je Štefan dosegljiv na GSM 041 725948. Vsem malim in velikim ustvarjalcem želi Štefan Pepelnak srečno novo leto! NAGRADNI REBUS Med prispelimi pravilnimi rešitvami iz prejšnje številke (LISTOPAD), smo izžrebali Miha Puclja, Martinja vas 38a, 6230 Mokronog. Praktično nagrado, ki jo je prispevalo podjetje Trimo d.d., lahko dvigne v občinski sprejemni pisarni v Trebnjem. Tokrat je rebus pripravila Darja Mohorčič iz Trebnjega. Rešitve pošljite na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje. Izžrebali bomo nekoga, ki bo prejel praktično nagrado. ANKETA PREDNOVOLETNO NAKUPOVANJE December je čas, ko so ulice in izložbe trgovin in različnih lokalov prijetno razsvetljene in okrašene, ko trgovci ponujajo najrazličnejše ugodnosti, s katerimi želijo pridobiti čim več kupcev. Mnogi Trebanjci se na praznične nakupe, ki so povezani tudi z obdarovanji, odpravijo v Ljubljano, v večje trgovske centre ali tudi čez mejo. 0 tem smo pokramljali z nekaj sogovorniki. JANKO ŠIREC, Trebnje. Praviloma se ne odločam | za nakupe le zato, če so popusti, ker sicer se pr.jzgodi, da BSH nabavim stvari, ki jih ne potrebujem. Tako obiskujem trgovine toliko in takrat, ko je to potrebno, ko imam točen namen, kaj želim kupiti, ne oziraje na ceno. POLONA STARE, gostilničarka,Mirna Našo družino (sedem nas je) vsako leto obišče Miklavž. Vedno nam kja prinese, včasih več, spet drugič manj; za odrasle praktična darila, za otroke pa igrače. Darila kupujemo po svojih zmožnostih, je pa to kar velik strošek, ki si ga nekateri žal ne morejo privoščiti. Zanimive igrače znanih proizvajalcev, ki navdušujejo otroke s televizijskih zaslonov, so večini prebivalcev naših krajev nedosegljive. S poslovnimi darili obdarimo tudi naše goste. Moja želja je, da bi odrasli čimvečkrat lahko ustregli željam otrok. BARBARA GRMOVŠEK, Trebnje Mislim, da so novoletni nakupi nekaj posebnega. Motijo me le dolge čakalne vrste v blagovnicah, tako da ponavadi kupujem za domače tik pred zdajci. Ob nakupih uživam, saj imam vedno v mislih tiste, ki jih želim obdariti, zato dragocenost darila zame ni pomembna pač pa sama pozornost darovalca. JOŽICA ŠTEPEC, Veliki Gaber Večina daril ob praznovanjih za otroke nakupujem v trgovini Merkator na Čatežu. Dogovorili smo se da se starejši v sorodstvu ne obdarujemo (razen za večja praznovanja), otroke pa obdarim ob rojstnih dnevih in miklavžu, bližnjih pa se bom spomnila ob božiču kljub draginji. KUHARSKI KOTIČEK šalotko, ji dodamo oprani drobnjak, malo popražimo in zalijemo z vinom. Ko se malo i pokuha, zalijemo s telečjim fondom, sladko smetano, dobro prevremo, zmiksamo in prepasiramo. Preden jo postrežemo, ji popravimo okus s soljo in poprom. Zra-ven ponudimo opečene kruhove kocke. V predprazničnem času gospodinje že premišljajo, kaj bi pripravile za posebno slovesen večer, za silvestrsko večerjo. Za nasvet smo zaprosili zakonca Rakar, lastnika Restavracije Vile Rakar na Gor. Ponikvah, ki sta spomladi, 28.2. tega leta, prejela posebno nagrado ZLATO ŽLICO. Darinka Rakar je predlagala naslednji SILVESTRSKI JEDILNIK Goveji jezik s črno redkvico ali /e možno dati pogrnjeno Vino: Zelen, polsuho, Mare Vipava mizo za podlago jedilniku Drobnjakova juha Ajdova kaša z jurčki Vino: Cviček od fare, suho, Frelih Šentrupert Jelenov file v slanini Vino: Modra_ frankinja 97, suho, Frelih Šentrupert Sladki sirovi štruklji Vino: Millenium, sladko, Tilia Vipava 1. Goveji jezik s črno redkvico Predhodno skuhani in olupljeni jezik zelo natanko narežemo in ga nekaj časa mariniramo v balzamičnem kisu in bučnem olju. Na tanke lističe narežemo tudi redkev ter nanjo položimo goveji jezik. Po okusu še dodatno začinimo. 2. Drobnjakova juha Na oljčnem olju ovenemo 3. Ajdova kaša z jurčki Ajdovo kašo skuhamo v slani vodi, ji dodamo nariban koren in čebulo ter suhe jurčke. Proti koncu kuhanja dodamo še cele narezane jurčke. Tik pred koncem kuhanja dodamo še smetano in vse skupaj hitro prevremo. Okus izboljšamo še z začimbami. 4. Jelenov hrbet s slanino Kos jelenovega hrbta začinimo (sol, poper in začimbe za divjačino) in z vseh strani popečemo. Potem ga zavijemo v slanino in pečemo v pečici 10-15 minut, vmes ga polivamo z vinom. Ko je pečen, ga na krožniku polijemo s sokom od pečenja 5. Sladki sirovi štruklji Na vlečeno testo namažemo skuto, v katero smo zamešali sol, sladkor, maslo, naribano limonino lupino in sneg beljakov. Vse lepo zavijemo in kuhamo 20-30 minut. Pred serviranjem lahko še malo posujemo s sladkorjem ali pa jih zapečemo v pečici, če jih prelijemo z jajcem, smetano, sjadkorjem. Želimo Vam veliko veselja pri pripravi prazničnega jedilnika, če pa želite dobrote prej preizkusiti ali jih ne utegnete sami pripraviti, se oglasite v RESTAVRACIJI VILI RAKAR (vsak dan razen torka), kjer bodo veseli Vašega obiska. KLUB ŠTUDENTOV OBČINE TREBNJE Gubčeva c. 16a, 8210 Trebnje uradne ure: pet.: od 18. do 20. ure ter sob. od 10. do 12. ure Tel./fax: 07 30 41 224 KŠOT OBJAVLJA V GLASILU OBČANOV e-mail: ksot@klub-ksot.si SPOZNAVNI »ŽUR« Z začetkom novega študijskega leta se je začelo tudi obštudijsko življenje v Trebnjem. Po občnem zboru KŠOT-a (Kluba študentov), ki je bil v nedeljo, 29.oktobra, je tradicionalno sledil spoznavni žur (le z dnevom zamika). Torej v ponedeljek, 30. oktobra, seje v okviru sekcije za družabne dejavnosti organiziral spoznavni žur v planinski koči na Vrh-trebnjem, kjer so se novopečeni študentje prvič imeli možnost pogovoriti s starejšimi študenti in se kaj "pametnega" naučiti. Žura se je udeležilo okrog 100 študentov in mladih iz Trebnjega, Šentlovrenca, Mirne in drugih krajev iz naše občine, kar pa je bil prjčakovani odziv, saj je KŠOT s pomočjo sponzorjev : Cviblje - Marketa Višček ter Gostilne in picerije Šeligo omogočil študentom zastonj pijačo in jedačo. Mladi ste z udeležbo zopet pokazali, česa manjka v naši občini, zato ste vsi vljudno vabljeni k sodelovanju v KSOT-u. Vsi si želimo več dejavnosti v domači občini zato se enkrat zahvala Viščku in Šeligu za sponzorstvo pa tudi vsem študentom, ki ste pomagali pri sami izvedbi žura. vodja sekcije za družabne dejavnosti Sašo Juvane ŠPORT RAZHODNJA NA ČATEŽU |\ /I artinova sobota, dne I \/111.11.2000, je za nami in z I V I njo tudi prireditev RAZ-HODNJA 2000. Ta največji dogodek na Čatežu je minil v lepem sončnem in toplem vremenu. Tega smo bili veseli tako številni popotniki, ki so se namenili premagati 22 km med Litijo in Čatežem, kakor tudi organizator Razhodnje Turistično društvo Čatež, saj prireditev poteka na prostem. Tudi letos smo na Čatežu obiskovalcem, katerih je bilo po nekaterih ocenah preko 15.000, pripravili prijazen sprejem in jim postregli z domačimi dobrotami, mladim vinom, kostanjem, popotnikom pa tudi s čajem. Med obiskovalce smo razdelili tudi 10.000 razglednic Čateža, ki smo jo izdali ob tej priložnosti. Odprta pa je bila tudi peta lokacija projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele Krajine, ki je z novo obvestilno tablo in prospekti dobila novo prepoznavnost v slovenskem prostoru. V ta projekt je poleg romarske cerkve na Zaplazu vključenih še 27 lokacij naravne in kulturne dediščine Dolenjske in Bele Krajine, katerih namen je opozoriti na zanimivosti posamezne lokacije ter predstaviti lokalno ponudbo. Bogat kulturno - zabavni program Razhodnje je letos prvič potekal že od 10. ure dalje. V njem so nastopili združeni pevski zbori občine: iz Čateža, Mokronoga,Mirne, Velikega Gabra, Trebnjega, Šentlovrenca in Šentruperta; Občinski pihalni orkester Trebnje z mažoretami, folklorna skupina Račna, in domača plesna skupina La Famme. V zadovoljstvo obiskovalcev je prireditev obiskal tudi Krjavelj, ki je s svojimi iskrivimi besedami nasmejal obiskovalce. Program osrednje prireditve, ki se je pričela ob 13.uri, in katere scenarist je bil Stane Peček, je povezovala Simona Zorc Ramovš. Kulturni program Razhodnje je pripravilo KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež v sodelovanju s Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Trebnje in Zvezo kulturnih društev Trebnje. Še posebej odmevna je bila druga letošnja novost - razstava z naslovom "Za dolge zimske dni", ki je vsebovala tudi prikaz izdelave nekaterih izdelkov domače in umetne obrti. Gost osrednje prireditve je bila letos prvič ženska in sicer priznana slovenska igralka, dobitnica Borštnikovega prstana in ambasa- dorka Unicefa - gospa Milena Zupančič, ki je v svojem nagovoru poudarila skrb za lepo slovensko besedo ter skrb za vse otroke tega sveta. Razhodnja 2000 se je po osrednji prireditvi nadaljevala v veselem vzdušju ob zvokih ansambla "Mi trije pa še en" vse do mraka, ko so Čatež zapuščali še zadnji obiskovalci. In takrat smo si oddahnili vsi. Naš cilj je bil dosežen. Uspešno smo izpeljali letošnjo prireditev, s katero so bili, po odmevih sodeč, obiskovalci zadovoljni. Seveda se zavedamo, da se da še marsikaj izboljšati. In na to bomo pozorni pri organizaciji naslednje Razhodnje v letu 2001. Zadnje vrstice tega zapisa pa so namenjene vsem sponzorjem in sofinancerjem letošnje Razhodnje z željo, da bi našli skupen interes tudi pri organizaciji naslednjih prireditev. Ter seveda številnim domačinom, članom čateških društev, ki so s svojim prostovoljnim delom omogočili to prireditev in seveda tudi vse druge. Zato velja vsem iskrena zahvala v upanju, da bo tako tudi v prihodnje. Nasvidenje na Razhodnji 2001. Turistično društvo Čatež REZULTATI VOLITEV V SVETE OBMOČNIH ENOT IN ODBORE IZPOSTAV OBMOČNIH ENOT KMETIJS KO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE IZIDI GLASOVANJA V SVET OBMOČNE ENOTE Novo mesto Novo mesto 3.732 14.244 ANTON F1LAK KMEČKA listadruštvo za razvoj kmetij st va in PODEŽELJA BOŽIDARA CESAR DRUŠTVO SKZ-SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA DRUŠTVO SOCIALDEMOKRATSKE ZVEZE I .272 16.80% 7,40% 2. volilna skupina . volilna skupina TUGOM 1R PLUT JOŽE STARIHA JOŽEF KLEPEC BRANKO PREMELČ IVAN KURE ALOJZ KASTELIC MARJAN UHAN JOŽEF ŽUGELJ JANEZ HROVAT TONE HROVAT FRANC PUST MIHA KALIŠEK IVAN BAČAR DRUŠTVO SKZ-SLOVENSKA KMEČKA KMEČKA L1 STA D R U ŠT VOZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA RIBOGOJNICA Temenica, RIBIŠKA __________DRUŽINA DRUŠTVO SOCIALDEMOKRATSKE KZ METLIKA, z. o. o. KZ KRKA, Z. O. O. BOŽIDARA CESAR MAK d. o. o. ZVEZA ZVEZE IZIDI GLASOVANJA V ODBOR IZPOSTAVETrebnje OBMOČNE ENOTE Novo mesto PO LISTAH KANDIDATOV TREBNJE 3.256 BOŽIDARA CESAR KMEČKA L1STA-DRUŠTVO ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA 468 2. volilna skupina 1. volilna skupina JOŽE SMOLIČ DARKO G LIVAR MARJAN UHAN LUDVIK JERMAN FRANC PUST MIHA KALIŠNIK MITJA BERCE KMEČKA LISTA-DRUŠTVO ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA BOŽIDARA CESAR MAK d. o. o. KZ TREBNJE 5#*m£W Kummč/iravi) T,,,U tč VELIKA LOKA • 03» 30 4B Sljg BADMINTONSKI KLUB MIRNA Badmintonski klub Mirna je imel 12.12. vTVD Partizan Mirna svojo redno letno skupščino s pregledom dela kluba, oblikovali so tudi program za prihodnje leto. ROKOMETNI KLUB TRIMO TREBNJE I esenski del državnega I prvenstva v rokometu se U počasi izteka, do zaključka so za moštvo RK Trimo Trebnje še tri tekme, od katerih to soboto gostujemo v Ribnici pri moštvu Inlesa, naslednjo soboto gostujemo v Veliki Nedelji, zadnjo tekmo pa igramo v domači dvorani proti ekipi Pivka Perutninarstvo, in sicer v sredo, 20.12. ob 20. uri. Dosedanji rezultati niso preveč vzpodbudni, že v pripravljalnem delu smo pričakovali manjše težave zaradi neuigranosti moštva in odsotnosti tako trenerja, ki je bil z mladinsko reprezentanco na prvenstvu v Grčiji, kot dela igralcev, ki so bili na olimpijskih igrah v Avstraliji, v moštvo je bilo vključeno šest novih igralcev, ki naj bi bili ob nosilcih igre v prejšnji sezoni, Likavcu in Šavriču, okostje novega moštva. Žal pa pri izbiri ključnih zunanjih igralcev, ki so bili slabost tudi v preteklih sezonah, nismo imeli srečne roke, čeprav sta oba izbrana igralca prikazala v preizkusnem obdobju veliko znanja, sta v prvenstvenem delu popolnoma odpovedala, ravno tako pa tudi oba predvidena nosilca igre še nista dala tistega, kar od njiju pričakujemo. Medtem ko smo v prejšnjih sezonah znali nagniti tehtnico v svoj prid takrat, ko nam je bilo to najbolj potrebno, in smo zmagovali v tekmah, katerih rezultat je bil do konca nepredvidljiv, nam v letošnji sezoni to nikakor ne uspeva, kar je vsekakor odraz tudi določene psihične nestabilnosti v moštvu, saj smo pravo željo za dobro igro pokazali le v dveh tekmah na domačem igrišču, to je proti Lemgu in Preventu, žal pa sta bila nasprotnika obakrat premočna in smo tekmi izgubili. Ne bi želeli opravičevati dosedanjih rezultatov, glede na razvoj dogodkov pa lahko ugotovimo, da je liga trenutno sestavljena iz treh skupin moštev, med katerimi smo mi v sedanji sestavi v skupini sedmih, ki lahko med sabo premagujejo kogarkoli in kjerkoli, vendar pa se še nismo odpovedali cilju, da bomo na koncu prvenstva v družbi prve četverice, za ta cilj pa bo potrebno zmagati preostale tri tekme v jesenskem delu. V obdobju do pričetka spomladanskega dela prvenstva, predvidoma 17. februarja, v domači dvorani proti Dobovi, pa bo treba konsolidirati moš- tvo tako, da bo sposobno premagovati tudi favorite. V pokalnem tekmovanju bomo prvič nastopili v četrtfinalu. Nasprotnik RD Slovan je ugoden, prva tekma bo v domači dvorani predvidoma 14. februarja. Dne 20.10. smo imeli redni občni zbor članov Rokometnega kluba, na katerem smo sprejeli nekaj bistvenih sprememb statuta, izvolili novo predsedstvo kluba in nadzorni odbor ter sprejeli usmeritve za delovanje kluba v prihodnje. Ob tem smo potrdili glavnega sponzorja Trimo Trebnje, hkrati pa se zahvaljujemo Občini Trebnje za dosedanjo finančno pomoč, ki jo pričakujemo tudi vnaprej. Želimo se zahvaliti vsem ljubiteljem rokometa, ki še vedno, kljub slabšim rezultatom, prihajate na tekme v domači dvorani in zato se bomo v nadaljevanju prvenstva maksimalno potrudili, da vam prikažemo kakovostno igro, zaradi katere prihajate na ogled tekem. Vsem občanom, ljubiteljem rokometa in sponzorjem želimo veliko uspeha, sreče in zadovoljstva v letu 2001 in prihajajočem novem tisočletju. Martin Hočevar I iMGrIT zavarovalnica TRIGLAV d.d. Oakripoi 'lULt < !> KRKfK =Ocfelek°m^ BILI SMO NA KALU IN MRZLICI le že tako, da nam včasih I vreme določi, kdaj in kam v bomo šli v hribe. Tako je bilo tudi z našim zadnjim izletom na Kal in Mrzlico. Še v soboto smo zaskrbljeno pogledovali v nebo, od koder se je neusmiljeno vlivalo. Vendar, računali smo na to, da se bo uresničil stari rek: »Bolj ščije, prej sezlije.« In seje. Zasavje nas je sicer pričakalo zavito v skrivnostno meglo, vendar smo se tolažili, da v teh revirskih krajih sonce sije itak samo kakšno urico na dan. Veter, ki nas je spremljal in se krepil z vsakim metrom višine, nam je dal slutiti, da bi utegnil razpoditi nadležne meglice, ki so nam omogočale razgled le do bližnjih dreves. In tako je bilo vse do vrha, kjer nas je orkanski veter kar napihal v zavetje Planinskega doma na Kalu. Tu je sledila običajna procedura: preoblačenje, čaj, malica, »štempla-nje«... Da pa ne bi koga premamila topla peč in bogata gostinska ponudba doma, smo kaj kmalu nadaljevali pot proti Mrzlici, ki je s 1119 m drugi najvišji vrh v Zasavju. Od tu se nam je že odprl pogled na Savinjsko dolino s Savinjo na eni strani, na drugi pa na nam tako drage dolenjske griče. Malo pod vrhom stoji Planinski dom na Mrzlici, kjer je spet sledil ustaljeni ritual, vendar malo daljši, saj ob dobri kapljici in prijetni družbi čas hitro mine. Vsako slovo je kruto, zato smo se tudi mi s težkim srcem poslovili od oskrbnika, še težje pa od dobrot iz njegove kuhinje, od koder so nas omamne dišave vabile, naj še kdaj pridemo. Minevalo je še eno lepo druženje s prijatelji v družbi z naravo, ki jo cenimo in občudujemo, ne glede ali je obsijana s soncem ali jo prekriva moreča megla in jo »šibajo« vetrovi. Minevala je še ena nedelja, mi pa smo že snovali nove in nove načrte... Marian