Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo leto 4- krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 27. malega srpana 1912. St. 30. Interpelacija poslanca Grafenauerja in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda pravosodnega ministra glede konfiskacij ske prakse v Ljubljani in na Njega ekscelenco gosp. naučnega ministra v zadevi postopanja višjih šolskih oblasti na Koroškem nasproti okr. šolskemu svetu v škofičah. Državno pravd;ništvo v Ljubljani kale posebno naklonjenost do lista »Mir«, glasila koroških Slovencev, ki izhaja v Celovcu, pa se začasno tiska v Ljubljani, s tem, da ga je opetovano zaradi prav nedolžnih Qlankov konfisciralo. Konfisciralo je celo inserat, ki ga je imenovani list objavil prej že neštetokrat in ki ga je v istem času objavil tudi v Kranju izhajajoči list »Korošec«, ne da bi bil konfisciran. Besedilo konfisciranega in-serata v št. 17. z dne 5. maja 1911. se glasi: Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda točno in pravilno razvijajo in vzporedno napredujejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz rok vsiljivih tujcev. Geslo: Svoji k svojim! naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine primesi v Ljubljani, katera se prodaja v korist »Slovenski Straži«. S štev. 61. »Mira« z dne 30. decembra 1911., je ljubljansko državno pravdništvo konfisciralo v celoti z naslovom vred sledeči članek: Na vislice s Slovenci! Odkar je prešla občina Škofiče ob Vrl> skem jezeru popolnoma v slovenske roke in so se tamošnji Slovenci gospodarsko organizirali, nemškemu »Volksratu« . in njemu podvrženim oblastim ne da miru. Ker nemškutarji ne morejo dobiti občinskega zastopa in krajnega šolskega sveta v svoje roke po ustavnem potu, pri volitvah, zato Je šolska oblast iskala »isenco«, da bi mogla ■— ii" « —■ pod krinko in z 'zlorabo 'zakona popolnoma uveljaviti prosluli koroški šolski sistemi tudi v Škofičah. Take »sence« pa ni težko najti; dobi se jo povsod lahko, če se je išče. Šolska oblast jo je srečno iztaknila tudi v Škofičah! Načelnik krajnega šolskega sveta je, kakor njegovi predniki, iz varčnih razlogov in v priležnost občanov skliceval seje v občinsko pisarno, ki ima svoj prostor slučajno v praznem župnišču v Škofičah. Iz praktičnih razlogov se vršijo seje po končani službi božji, ker je za stranke to posebno ročno. Nadalje ima tam krajni šolski svet na razpolago vse pisarniške potrebščine in akte, ki jih hrani v občinskem! arhivu. Ko-nečmo je upoštevati, da se z uporabo občinske pisarne za seje krajnega šolskega isveta prihranijo stroški za kurjavo. Če je prostor občinske pisarne primeren za opravljanje občinskih poslov, menimo, da bo tudi pripraven za posle krajnega šolskega sveta. A tega ne mara uvideti c. kr. šolska oblast, ker je občinska pisarna in pisarna krajnega šolskega sveta —brrr — pod streho župnišča, kljub temu, da v Škofičah ni nobenega duhovnika in je torej župnišče prazno. G. nadučitelj' v Škofičah se namreč strašno hoji namišljenih klerikalnih, po cerkvenem kadilu dišečih bacilov v župnišču, ki bi utegnili njegovim občutljivim liberalnim pljučami škodovati. Zato se ni maral udeleževati sej krajnega šolskega sveta. Kaj je nato storila germanska šolska oblast? Namesto da bi raztolmačila g. nadučitelju, ki je hud nemškutar in liberalec, kaj je njegova dolžnost, je udarila le po krajnem šolskem svetu in njegovem načelniku, ker niso verjeli nalezljivosti cerkvenih bacilov za liberalne možgane nemšku-tarskega nadučitelja in so se slej kopre j ^vršile seje krajnega šolskega sveta v občinski pisarni. Načelnika je obkladala zategadelj z denarnimi globami in sicer z najvišjo kaznijo, ki jo sme c. kr. okrajni šolski svet naložiti. Vprašanje pa je, je li imela šolska oblast postavne razloge, prepovedovati docela primerne in praktične prostore za seje krajnega šolskega sveta? Ne da bi c. kr. okrajni šolski svet navedel postavne razloge, je zaukazal krajnemu šolskemu načelniku, da mora sklicevati seje v šolo, dasiravno je načelnik navedel tehtne razloge iza seje v občinski pisarni. Postavnega razloga c. kr. šolska oblast za svoj ukaz nima, ker celo c. kr. naučno ministrstvo z naredbo od dne 1. oktobra 1886, št. 14.407, ne zahteva več, kakor da se naj vršijo seje krajnega šolskega isveta v šolskem kraju in č e le m o g o č e v šoli. Torej od naj višje šolske oblasti ni absolutno zaukazano, kar pod kaznijo zahteva c. kr. okrajni šolski svet celovški; da ne kaže sklicevati sej v šolo, ampak le v občinsko pisarno, ki leži v »šolskem kraju«, se je c. kr. okrajnemu šolskemu svetu opetovano in natanko pojasnilo. A za težnje slovenskega kmeta naša koroška šolska oblast nima posluha, pač pa za vsakega posameznega ha j lovca; saj velja pri nas na Koroškem kot pravno načelo: »Volksrat! tvoja volja naj se zgodi pri c. kr. deželni kakor tudi pri okrajni oblasti!« Da je temu tako, priča dejstvo, da isti c. kr. okrajni šolski svet mirno pripušča krajnemu šolskemu svetu, ki je seveda 'sestavljen po kopitu »Volksrata«, seje, ne morda v šoli, ne v župnišču, temveč — v gostilni. In vendar je c. kr. šolski svet že opetovano kaznoval krajnega šolskega načelnika z globo 40 K in sicer sklicevaje se na § 6. in 13., lit. f, postave z dne 11. februarja 1873. leta. Kaj pa predpisuje ta postava? § 6. pravi:Krajni šolski svet je v svojem poslovanju ter za izpolnitev svojih dolžnosti odgovoren šolskim oblastim. Če tedaj zanemarja svoje dolžnosti ter je netočen v svojem uradovanju, tedaj se sme še-le postopati proti njemu z globami; in dolžnosti krajnega šolskega sveta so lepo naštete v § 1. navedene postave. Tam pa se nikjer ne Podlistek. Zadnji svojega rodu. H. Sienkiewicz. (Konec.) Vse gleda na glavarja, ki ponosno pri-Waka v areno. Njegovo vitko, mišičasto telo je zavito v bel hermelinov plašč — kamenje njegove glavarske časti. Njegov °braz je kakor iz brona vlit, in na njego-v6m orlovskem obličju se sveti dvoje pra-vKt indijanskih oči, v hladnem, brezbriž-blesku. Njegov pogled preleti občinstvo, "kot bi iskal žrtev. Glavo ima okrašeno z veli-peresom in za pasom mu visita sekira lr* nož. V roki drži mesto loka balansni tlr°g, da si ohrani ravnotežje na vrvi. Sredi arene, na grobu svojih prednikov, Obstoji in zakriči vojni vzklik »črnih kač«, ^isti izmed 'navzočih, ki so se udeležili raz-o^janja Haviate, se spomnijo tega krika, in mrzel pot jim stopi na čelo. Glavar proizvaja svoje umetne vaje vi-■oko nad zemljo. Kar postane nenadoma Uegoy obraz grozeč. Njegove oči zažare v • °Vr^žnem blesku, in bojna pesem se oglasi njegovih prsi. Indijanska bojna pesem, za?e -V materinem, indijanskem jeziku — dnji potomec »črnih kač« ga ni več znal. Pesem postaja čim dalje bolj divja. Glasila se je tako-le: »Po veliki deževni dobi je odrinilo petsto bojevnikov iz Haviate na bojne pohode, in ko so se vračali domov, so bili njih pasovi okrašeni s skalpami (lasje s kožo vred). Njih žene so jih z veseljem pozdravljale in so plesale na čast velikega duha. Haviata je bila srečna. Žene so delale v svojem vigvamu (indijanska koča), in otroci so doraščali v hrabre vojščake in zale de-vojke. Bojevniki so padali na polju časti in slave in so lovili s svojimi očeti v širnih gozdovih. Njihova sekira se ni nikdar pordečila, nikdar s krvjo žensk in otrok, kajti vojščaki iz Haviate so bili plemeniti možje. Haviata je bila mogočno mesto, dokler niso prišli bledokožci z onstran velikega morja, da porušijo Haviato. Splazili so se v vigvame spečih in za-sajali svoja bodala v prsi mož, žen in otrok. Haviate ni več. Na njenih razvalinah so bledokožci pozidali svoje kamenite vigvame. »Črnih kač« ni več, in porušena Haviata kriči po maščevanju!« Glavarjev glas je postal hripav. Visoko nad glavami množice je vihtel svoj grozni balansni drog. V šotoru je vladala mučna tišina — celo ravnatelj je bil vidno vznemirjen. »Iz rodu »črnih kač« ostal je en sam otrok, samo en deček. Bolj majhen je in. slab, pa pri duhu zemlje je prisegel osveto očetom. V krvi je hotel videti trupla bledokož-cev, mož, žensk in otrok — v njih lastni krvi in plamenih.« Občinstvo se zgrozi in postaja vedno bolj razburjeno. Glavar zavihti še bolj divje drog okrog svoje glave, zavihti ga tako visoko, da zadene skoro v svetilke. Kot blisk se polasti strašna misel vseh navzočih. Oči-vidno je, da hoče pretrgati jekleno žico, na kateri vise svetilke. In če to stori, bo naenkrat ves šotor preplavljen z gorečim petrolejem. Vzklik groze zaori po prostoru, vse se dviga s sedežev. V tem čuješ še močnejši, velevajoč glas: Stoj, stoj! V trenotku izgine glavar. Občinstvu pa se zasvita v glavi, da je bil ves grozen prizor samo del programa, samo iznajdba zvitega rav'natelja. * * * Glavar se spet prikaže. S krožnikom hodi okrog in pobira denar ... in po dolarju in po pol dolarja dežuje na njegov krožnik. Po predstavi pa je izpraznil »Sahem« mnogo kozarcev piva v družbi morilcev svojega rodu. nahaja zaukazano, da mora krajni šolski svet imeti svoje seje v šoli. (Dolžnost predsednika okrajnega šolskega sveta bi bila, opozoriti člane istega na to, oziroma ustaviti take sklepe, ki so v postavi neutemeljeni. Ali kaj se brigajo naše oblasti na Koroškem za postavne d o 1 oč b e , če se gre za to, udariti po Slovencih! Ne da bi bil torej krajni šolski načelnik zanemarjal svoje dolžnosti, ki mu jih nalaga šolska postava, temveč, ker se poslužuje prostora za seje v občinski pisarni, do česar ima pravico, se obklada z globami po 40 K. Slavna c. kr. šolska oblast! ali je to še avstrijsko? To so res že pravcate turške razmere ! Postopanje predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta nas spominja na čase, ko nas je bičal znani Mac Nevin; g. Rainer, Mac Nevinove batine nas niso omehčale, tudi vaše nas ne bodo! Zapomnite si to dobro! Da bi našli pomoči proti takemu na-silstvu pri deželnem šolskem svetu, je pri naših koroških razmerah izključeno! Vendar pa to še ni konec pesmi! Krajni šolski svet škofiški leži naši c. kr. šolski oblasti tako v želodcu, da iso c. kr. šolski činitelji čisto iz sebe. Kako si pomagati? To je — na Koroškem — zelo latiko; razpustimo krajni šolski svet, in »Volksratovi« želji je ustreženo. Razloge ima naša šolska oblast hitro na razpolago; če drugega nima, pa reče: ta krajni šolski svet, ki ne caplja za zastopnikom šole kakor pohleven psiček, ki ni s tem zadovoljen, da gospod učitelj po gostilnah o članih krajnega šolskega sveta govori žaljivo, —- tak krajni šolski svet je »schulfeinldlich«. Razpustimo ga! Tako je res ukrenil tudi deželni šolski svet s šolskim zastopstvom v Škofičah. Z Odlokom od dne 11. novembra t. 1., št. 5017, je razpustil krajni Šolski isvet in sicer iz sledečih razlogov: 1. krajni šolski svet je baje zanemarjal vzdrževanje šolskega poslopja, 2. je baje zanemarjal priskrbitev za šolo' potrebnih reči, za katere je dobil naročila, 3. se je baje pregrešil vkljub opetovanim opominom in kaznim z zanemarjanjem poslov in isicer na način, ki je šoli v kvar. Doslov-no :se ti razlogi glasijo: »Der k. k. Landes-schulrat fand die Auflòsung des Ortlsschul-rates mit der Begrundung zu verfugen, dah der Ortsschulrat sich durch Niohtbefolgung der im Interesse der baulicheni Instand-haltung sowie der Ausgestaltung der Schiude ergangenen Weisungen trotz wioderholter Ermahnungen und Bestrafungen einer Ver-nachlàBigung seiner Obliegenheiten ih einer die Schule schadigenden Weise schul-dig gemacht bat.« In kaj je na vsem tem resnice? Krajni šolski svet je dobival res že skozi eno desetletje Od višje šolske oblasti naročila, prirejati svoje seje v šoli, ne pa v župnišču, oziroma v občinski pisarni. Tem ukazom se seveda krajni šolski svet ni uklonil, ker c. kr. šolska oblast za te ukaze nima postavnih razlogov, povratno pa je za to ukrenitev krajni šolski svet navedel tehtne razloge, katerih p& c. kr. okr. in deželni šolski svet nočeta upoštevati. Toreji samo zaradi tega in še v tem slučaju krivično je bil kaznovan načelnik krajnega šolskega sveta, ne pa krajni šolski svet, ne pa da bi bil »kijub opetovanim opominom ter kaznim zanemarjal naročila v svrho vzdrževanja poslopij in izpopolnitve šole.« Če je kdo ravnal šolstvu v kvar, je bil to le zastopnik šole, ki ni maral prihajati k šolskim sejam v občinski pisarni in ki je zagrizen nasprotnik šolskega sveta in v Občini Vladu j oče stranke; njegovo postopanje je šolstvu v kvar, ker samo po sebi goji razpor med šolo in prebivalstvom, ki mora šolo vzdrževati! Zato pa sedanji krajni šolski svet, ki posluje še-le od 1. 1910., zaradi zanemarjanja vzdrževanja ali izpopolnitve šole, ki obstoji še-le od 1. 1890., še nikdar ni bil kaznovan! V resnici je storil krajni šolski svet svojo dolžnost v polni meri! Za snažen je je plačeval g. nadučitelju 66 K na leto. Da skrbi za šolsko poslopje, spričuje dejstvo, da so narastle šolske doklade na 17 odstotkov, ko iso prej znašale vendar le 5 do 9 odstotkov. Z odlokom od dne 22. julija t. 1., št. 3990, je naročil c. kr. okrajni šolsiki svet nekatera popravila pri šoli; ta dela so bila v smislu tega odloka tudi dovršena. Ne da bi se bila šolska oblast o tem prepričala, je kratkiomalo razpustila krajni šolski svet. Deželni predsednik baron Hein irng sploh to praktično sredstvo, da slovenske korporacije, oziroma društva, če so napoti njegovemu »Volksratu«, kratkornalo razpusti! Toda v enem slučaju si je mož že pošteno opekel prste. In kakor je bil tedaj postavljen na laž, tako tudi v tem slučaju pribijemo, da razpustilni dekret škofiškega krajnega šolskega sveta sloni na — la ž n j i v i h razlogih. Najlepše pa še-le pride; ker je bil krajni šolski svet razpuščen, treba je bilo poiskati »administratorja« (oskrbnika) za šolski okraj Škofiče. In visOka c. kr. šolska oblast same »ljubezni in naklonjenosti« do nas ni dobila drugega nego našega narodnega nasprotnika Ferdinanda Gouleta, gozdarskega in grajskega oskrbnika kneza Rosenberga v Hodišah. Vidimo, da so torej cele Škofiče v našem taboru, ker med pristaši nadučitelja niso našli 'sposobnega moža za visoko čast šolskega administratorja za šolski okraj Škofiče. Torej knezov gozdar bode zdaj vihtel nad Škofičani svoj valpetski bič in jim bo ubijal v glavo, kako da naj so »schulfreundlich« in kako je treba plesati na piščalko oblasti začenši od šolskega vodstva do deželnega šolskega sveta. C. kr. šolska oblast nakoplje >s to ukrenitvijo občanom nepotrebne stroške ; tukaj se kaže prav očividno, kako ji je pri srcu blagostanje davkoplačevalcev. Spravimo na beraško palico 'Slovensko ljudstvo, potem bode lahko gospodaril »Volksrat« na slovenski zemlji, to je očividno geslo naših uradnikov ! Vse postopanje šolskih oblasti proti krajnemu šolskemu svetu v Škofičah nima torej drugega razloga in pomena, kakor da se je porodilo iz sovraštva do Slovencev, in se da s kratkimi besedami tipično izraziti s sledečimi besedami: »Na vislice S slovenskimi korporacijami! Na gavge s Slovenci!« Za koroške razmere zelo značilna konfiskacija je konfiscirala dopis iz Rožeka v št. 56 z dne 25. novembra 1911. Konfisci-rano mesto se glasi: »Kakor se čuje, je prišel k nekemu našemu volilcu mož postave in mu je rekel, da ga je tisti »hudi Slovenc«, njegov sosed, naznanil, da ga mora zaradi tega naznaniti in da bo kaznovan, kar je tega volilca tako razkačilo, da je v jezi rekel, da bo volil z nemčurji, kar si bo gotovo premislil. Tudi pri drugih naših možeh se kar sučejo orožniki in iščejo, kje bi mogli kakemu uglednemu Slovencu škodovati zdaj pred volitvami, da bi tako naše volilce zbegali. Tem potom vprašamo javno, ali so orožniki samo za to plačani, da pred volitvami stikajo pri slovensko mislečih volilcih in jih skušajo drugega proti drugemu nahujskati? — (Gospoda dopisnika in druge zaupnike v Rožeku prosimo, da nam natančno poročajo o »famozni agitaciji« orožnikov pod krinko »uradnega poizvedovanja«. To bi še manjkalo! Ured.) Z ozirom na navedene konfiskacije vprašajo podpisani gospoda pravosodnega ministra in gospoda naučnega ministra: 1. Je-li Njega ekscelenci gospodu pravosodnemu ministru znano, da ima ljubljansko državno pravdništvo poseben nalog, postopati kar najostreje zoper »Mir«? 2. Je-li Vaša ekscelenca gospod pravosodni minister voljan, narediti taki samovoljni konfiskacijski praksi ljubljanskega državnega pravdništva konec? 3. Je-li Njega ekscelenci gospodu nauč-nemu ministru znano postopanje okrajnega šolskega sveta celovškega in deželnega šolskega sveta koroškega proti krajnemu šolskemu svetu v Škofičah v tej zadevi? 4. Je-li tudi voljan, potrebno ukreniti, da višje šolske oblasti na Koroškem ne bodo postopale zoper slovenske krajne šolske svete po navodilih nemškega »Volksrata«, ampak po zakonitih predpisih? Dunaj, 11. junija 1912. Grafenauer. Pogačnik. — Gostinčar. — Dr. Gregorčič. — Pišek. — Žitnik. — J. Hladnik. — M. Brenčič. — F. Jaklič. — Povše. — Roškar. — Mandič. — Šušteršič. — Dr. Korošec. — Fon. — Fr. Demšar. — Jarc. — Dr. Krek. — Dr. Laginja. Sloni, podMe „1“ z iraanjem! Dnevne novice in dopisi. Velik sestanek slov.-hrvatsko katol. na* rodnega dijaštva se vrši dne 1., 2., 3. in l-avgusta v Ljubljani s sledečim sporedom: V četrtek, dne 1. avgusta: Ob pol 3. uri popoldne: Občni zbor »Slov. dij. zveze« v dvorani Ljudskega doma. Istočasno: Glavna godišnja skupština sveukupnog hrvatskog kat. nar. djaštva v veliki dvorani hotela Union. Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer ^ veliki dvorani Uniona. V petek, dne 2. avgusta: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici-Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v proslavo desetletnice slov. kat. akad. tehn. društva »Zarja« v Ljudskem domu. Istočasno: Zborovanje hrv. srednješolcev v Rokodelskem domu. Od 2. do 4. ure popoldne seja slov. nar. obrambne sekcije v Rokodelskem domu. Ob 4. uri seja slov. literarne sekcije v Rokodelskem domu. Vzporedno ob 2. uri popoldne: Skupštine i dogovori hrv. kat. akad. pokrajinskih društava. Zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu: Slavnostna predstava v proslavo »Zarje«. Igrajo slov. kat. nar. akademiki. V soboto, dne 3. avgusta: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v stolnici. Ob 9. uri dopoldne: Skupno zborovanje slov. hrv. kat. nar. dijaštva v veliki dvorani hotela Union. Ob 2. uri popoldne: Seja slov. org. sekcije v Rokodelskem domu. Ob 5. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma: Organizator. sekcija hrv. apstinenata. Ob 8. uri zvečer: Komerz v veliki dvorani hotela Union. V nedeljo, dne 4. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: Izredni občni zbor »Slov. Lige kat. akademikov«. Ob pol 12. uri dopoldne izlet na Bled. — Akademikom in drugim dijakom se ne bodo razpošiljala vabila, ker so itak obvezni, priti na sestanek. Sodalitas ss. C. J. v Celovcu ima mesečni sestanek dne 1. avgusta ob pol dveh. Uradna agitacija za »Siidmarko«. Kam plovemo v Avstriji, posebej pa še na Koroškem, dokazuje reklama uradne »Klagen-furter Zeitung« za »Siidmarko«. V štev. 163. z dne 21. julija je objavila sledečo reklamo: »Jutri od obeh podružnic »Siidmarke« in nemškega »Schulvereina« prirejena velika poletna veselica pri »Schlofiwirtu« obeta postati prava ljudska veselica. Veselični prostor je podoben »Wurstelpratru« (to je pa res dobro povedajno! Ured.), zlasti za mladino in naše malčke je bogato preskrbljeno. Od dveh popoldne naprej avtomobil-na zveza od Kardinalskega trga do Žrelca.« — Uradno glasilo c. kr. deželne vlade, ki bi bila poklicana, blažiti narodne boje in za-branjevati nemškonacionalno-protestantov-ske prireditve na slovenski zemlji vabi na tako prireditev celo — otroke. Seveda bi radi shujskali pol Celovca na »Siidmarki-no« veselico v Žrelcu, da bi utrdili žrelsko trhlo nemškutarijo ter jo še bolj zaslepili. Če bomo na Koroškem tako napredovali, kmalu ne bomo razločevali več deželne vlade od nemškega »Volksrata«, uradnih listov pa ne od nemškonacionalnih glasil. Veliko razločka že itak ni več! Sicer je pa mi-nolo nedeljo skvarilo »Sdmarkino« veselico v Žrelcu deževno vreme, da so veselico preložili na prihodnjo nedeljo. Na veselico bo vsekako treba pogledati, da se prepričamo, koliko c. kr. uradnikov je kaj zvabila tja agitacija »Celovčaftke«. 700 romarjev v Celovcu. Tržaška Marijina družba se je na povratku iz Gospe- Svete dne 18. t. m., nad 700 romaric po številu, ustavila opoldne v Celovcu, kjer je v hotelu Trabesinger južinala. Potem so si romance ogledale mesto, deloma tudi Vrbsko jezero-Po vseh trgovinah, kamor so prišle, so bili Celovčani polne hvale in so povsod znali — slovensko. Manj zadovoljne so pa bile romance s postrežbo v Gospa-Sveti, kjer so v neki gostilni preklinjali, ko so zjutraj nekatere prosile za kavo. Tako se tujce odganja, ne pa vabi v deželo. Preč. g. dr. Josip Ujčič, profesor bogoslovja v Gorici, pojde, kakor poroča »Gorica« iz zanesljivega vira, za dvornega kaplana in vodjo avguštinskega zavoda na Dunaju. 200 kron za plačilo dobi tisti, kdor najde truplo na Vrbskem jezeru dne 12. t. m-ponesrečenega sodnega sluge Matije Markuša. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu s prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisa- nih 36 prostih mest, Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K, v zimskem tečaju pa 150 K. Nekolkovane prošnje je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15. septembra t. L Tam se dobe tudi natančnejša pojasnila. Konec skrbi bo dne 1. avgusta t. L za tistega, ki naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 K 75 v in z njo zadene glavni dobitek 400.000 zlatih frankov. Za nameček pa zamore zadeti tudi še dne 18. novembra t. 1. 5000 kron vreden dobitek s srečko Slovenske Straže v korist revnim otrokom, ki se vsakemu naročilu zastonj priloži. — Pojasnila daje gospod Valentin Urbančič, Ljubljana. Nemškonacionalni učitelji v Dornbirnu. Avstrijski učitelji nemškonacionalnega mišljenja so imeli dne 20. t. m. učiteljski shod v Dornbirnu na Predarlskem. Dorn-birnski župan Luger je na povabilo odgovoril, da učiteljskega shoda ne more pozdraviti, ker je s shodom združeno tudi zborovanje društva »Svobodna šola«; namen tega društva se ne strinja z nazori večine' mestr nega zastopstva in meščanov, ki so se vedno kazali zveste katoličane in branitelje prave verske vzgoje. Zato je naravnost dolžnost župana, da se ne prikaže blizu. Na shodu je govoril deželni poslanec Otter iz Gradca proti reformnim načrtom dr. Steinwender-ja. Govornik je očital meščanstvu, da je izgubilo »svobodomiselne ideale« in da se bliža »klerikalizmu«. Steinwenderjevi predlogi so nazadnjaški. Sklenili so tudi ostro resolucijo proti šolski reformi v smislu dr. Steinwenderjevega predloga v koroškem deželnem zboru. Da v resoluciji ne manjka fraz »fortschrittlich«, »ultramontanci« itd., je umevno. Saj ti ljudje živijo in govorijo v samih puhlicah. Dr. Steinwenderju so očitali celo narodno izdajalstvo. Poročena sta bila v celovški stolni cerkvi dne 21. t. m. c. in kr. stotnik Edvard Gindra iz Zagreba in gdč. Alojzija Lemež, rojena v Celju. Bilo srečno! Čuvaj štrajka v vodi. Povodom stavke v Fischlovi tovarni v Limerčah je dobil neki delavec povelje, da mora paziti na stavko. Predno je šel na stražo, se ga je možakar pošteno navlekel, da ni mogel več ravno stati in je padel v tovarniški kanal. Voda ga je nesla do nastavljenih grabelj pri tovarni. Na njegovo klicanje je prišlo več delavcev, da so ga potegnili iz vode. Menda se je v vodi nekoliko ohladil in — streznil. Fischlovi štrajkovci pred hotelom Tra-besinger. Več nego 14 dni že stavka del Fischlovih delavcev v Limerčah. Le kakih 80 delavcev dela. V nedeljo so preplavili mesto z letaki z besedilom: Lakotni štrajk pri Fischlu v Limerčah! Ne jejte kruha, ki je pečen z drožami iz Fischlove tvrdke! Ne kupujte špirita iz Fischlove tvrdke!« Policija je listke takoj odstranila. V torek so imeli socialni demokrati v hotelu Gròmmer zborovanje zaradi stavke pri Fischlu. Potem so šli k tovarni demonstrirat in jih je orožništvo več aretiralo. Drugi so šli in so se v obnemogli jezi znesli nad hotelom Trabe-singer, ki s stavko vendar ni v prav nobeni zvezi ter so tam žvižgali in vpili: »Die Win-dischen mtissen hinaus!« To ni bilo samo netaktno, ampak zelo — neumno. Res, da imajo delavci v Fischlovi tovarni prepičle plače, toda s takim le postopanjem socialni demokrati ne bodo izvojevali boljših plač, še manj pa simpatij treznomislečega prebivalstva. Premeten goljuf. V Trstu so aretirali Premetenega goljufa, ju je več zlatarjev ogoljufal dragocenosti. Piše se Franc pl. Croste. Star je 32 let. Od 23. junija do 9. t. bv je bival tudi v Velikovcu, kjer je naredil Pogodbo s Karglom, da bo prodal grajščino 2g. Trušnje, ki je vredna 500.000 K, za 590 tisoč kron. Kargla je ogoljufal za precejšnjo ysoto, pivovarnarja Kollorosa, pri katerem 3e stanoval, za posojilo 200 K in vrhtega mu J® ostal dolžan še stanarino. V zaporu v Trstu se dela blaznega. Računanje zamudnih obresti je precej rudno in marsikrat tudi počasno delo. Za-0 bo hranilnicam, sodnijam, odvetnikom ^u.^ dobro došla tablica, s pomočjo katere e uitro in natančno izračunajo za-dnQ£>e iresti za zaostale čase od enega dne z t mesecev. To tablico je sestavil revi-niu -S' Ferjančič v Celovcu in jo je natis-a tiskarna »Družbe sv. Mohorja« v Ce- lovcu. Cena tablice je s poštnino vred 50 h. vinarjev. Kostanje. Ustanovila se je tukaj ter vpisala v zadružni register »Hranilnica in posojilnica na Kostanjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo«, pristopila je k »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Udje prvega načelstva so: Načelnik Valentin Dragaš- nik, podomače Pikove v Rumaš, posestnik na Korenu, in odborniki: Jurij Oprisnik, podomače Majra, posestnik na Korenu; Janez Kaufmann, podomače Čepik, posestnik na Zgornjih Jezercah; Valentin Schwarz, po dom. Hacej, posestnik Zg. Jezercah; Valent. Winkler, p. d. Flev, posestnik v Gornji vasi; Tomaž Winkler, podomače Šmon, posestnik v Zgornjih Vogličah; Jožef Nagele, podomače Vardjan, posestnik v Črešnjah. Po potrjenih pravilih ima zadruga med drugim tudi namen, oskrbovati svojim članom kmetij-sko-gospodarske potrebščine vsake vrste. Ista uraduje ob nedeljah od 3. do 5. ure popoldne pri podomače Neuwirtu na Kostanjah. Visokost obresti znaša za vloge 4 in pol odstotka, za posojila pa 5 in pol odstotka. Delavsko društvo v Celovcu priredi velik delavski SHOD v nedeljo, dne 4. avgusta 1912, v dvorani pri Trabesingerju. Ustanovilo se bo okrožje za Koroško »Jugoslovanske strokovne Zveze.« Pride g. držatmi poslanec Gostinčar iz Ljubijane. Vsi slovenski delavci iz Celovca, Št. Ruperta- in okolice, pridite na shod in agitirajte za udeležbo ! natančnejši spored prihodnjič! Pripraullalni odbor. Žihpolje. Na Žihpolju imamo precej modrijanov, največji pa je dopisnik »Štajerca«, ki v ptujski giftni kroti zahteva, da naj bodo cerkveni pevci pri sveti maši — tiho. Sfantaziral je tudi nekaj o »farovški Tončki« in našem mežnarju, vedoč, da bi imel »Štajerc« prazne predale, če bi mu taki modrijani ne pošiljali tako »modrih« dopisov, ker kaj pametnega »Štajerc« itak nikdar ne objavi in kaj pametnega bi nemškutarski »modrijani« tudi ne razumeli. Strašno se tudi dopisnik repenči, .da mežnar ni zvonil proti toči. Sedaj vemo, da ta modrijan ni samo slep na pameti, ampak da je tudi gluh. Sicer je toča pobila po vseh sosednjih farah, pa tauili modrijanov menda drugod nimajo med »naprednjaki«, ker se drugod ni noben pritoževal, da bi bil mežnar — zamudil točo. Ker se naš »modrijan« toliko zanima za preganjanje toče, mu moram že naznaniti, da je naš mežnar 93krat pognal meglo in sicer na več krajih. Enkrat jo je spodil doli do Pece, tam jo je šele odprl, ker pričajo Uidi ene hlače in par knofov, ki so prileteli z megle. Toliko odgovora za šalo, ker na take kozlarije v »Štajercu« sploh ni mogoče resno odgovarjati. Da bo pa dopisnik »Štajerca« o svoji modrosti še bolj uverjen, mu se povem, kako sodi o njegovih dopisih v »Štajercu« celo socialnodemokra-tični »Arbeiterwjlle«, ki je med drugim poročal: »Mirno smemo trditi, da mora biti dušna hrana lista (»Štajerca«), ki objavlja take čenče, zelo malovredna. Obžalovati je le, da se dajo slovenski kmetje, ki so vendar naročniki »Štajerca«, pitati s tako hrano.« Štirna ! Dobrlavas. Občni zbor in Slomškova slavnost podružnice Slovenske Straže« dne 14. t. m. pri Mežnarju v Kokiju sta se prav imenitno obnesla. Udeležba je bila naravnost ogromna. Slavnostni govornik, prečastiti gospod kanonik Dobrovc je govoril o A. M. Slomšku, o pomenu Slovenske Straže, o pogubnem delovanju naših verskih in narodnih nasprotnikov je dokazal z zgledi iz Francoske, kakšne razmere bi nastale pri nas, če se izpolnijo želje naših nasprotnikov po brezverskih šolah, iz katerih prihaja na- ravnost poživinjena mladina. Nato ste sledili dve deklamaciji, ena v čast A. M. Slomšku, druga o lepoti naše mile slovenske domovine. Deklamatorke so svoje vloge kar najbolje pogodile. Odbor se je potrdil stari. Pristopilo je okoli 60 članov. Za tem se je vršila tombola, ki je imela veliko lepih dobitkov in povzročila veliko zabave in smeha ter prinesla mnogim srečo. Prisrčna hvala vsem cenjenim darovalcem dobitkov za tombolo. Med odmori je prepeval naš vrli pevski zbor lepe narodne pesmi. Nazadnje se je vršil v krogu članov izobraževalnega društva še izredni občni zbor k. sl. izobr. društva in so se sprejele nekatere izpre-membe pravil. Šmohor. (Kako se postopa z vojaki?) Že večkrat smo slišali od različnih strani, kako se godi nekaterim oddelkom 2. bataljona 4. polka v Šmohoru. Dolgo smo odlašali in prizanašali, a sedaj ne moremo več, ker se nam posebno en oddelek smili. Sedaj so vojaki na planinah, in zato menda misli ta ali oni oficir, da sme z vojaki delati kakor hoče, češ: iz teh planin ne prodre glas v Šmohor. Samo en slučaj: Neki stotnik, že iz Gorice prestavljen zavoljo neusmiljenega ravnanja z vojaki, je tako natepel z gorsko palico nekega vojaka - Čeha, da je moral v postelj. Vzrok, ker je vojak počasen in bolj slabe glave. Tri dni leži v postelji, tretji dan pa ga stotnik nažene iz nje, ker je prišel major pregledavat in se je stotnik zbal morebitnih posledic svojega nečloveškega ravnanja. Dotični Čeh je hotel tožili, a se je vsled stotnikove in majorjeve strogosti zbal, prijavil se je pa še za nadalje za marod. Nočemo pridjati nobene kritike, a eno zahtevamo, da oficirji ne zabijo, da so tudi vojaki ljudje. Borovlje. (Zakaj nemčurji slabo gospodarijo?) Bral sem v »Miru« in tudi, če se ne motim, v »Fr. Stimmen«, kako je pozival predsednik nemškega »Wirt-schaftsvereina« člane, da naj se vendar začnejo zanimati za gospodarstvo in ne samo za »Wein, Weib und Gesahg«. Ko sem to bral, sem se spomnil nečesa in ker si, dragi »Mir«, zadnjič prinesel tako lep »oklic vladarja vseh narodov«, mislim, da ti smem zaupati, na kar sem se spomnil. Spomnil sem se žalostnega vzroka, zakaj je pri nas toliko posestev in lepih podjetij tako zadolženih. Vsak star puškar, ali kakor nam že od nekdaj pravijo: pilej, ki od mladosti tu na domači zemlji pili puške od najnavad-nejše do najdragocenejše in torej dobro pozna Borovlje, kakšne so bile in kakšne so sedaj, mi iz srca pritrdi, da so glavni vzrok slabega gospodarskega stanja nekaterih posestev in podjetij številne gostilne. Majhen je trg, a gostiln je 26. Nadalje mi pritrdi vsak puškar, ki se zavoljo svojega puškar-stva ne sramuje svoje matere in jezika, ki ga je mati učila, da ga pijejo najbolj hem-čurji. Saj zunanji utis je tak: med 26 gostilnami jih je nad 20 znanih kot nemško-nacionalnih, ker zahajajo v nje povečini nemčurji. Da vzdržijo nemčurji toliko gostiln, morajo seve biti pogosto pošteno žejni. Da lažje vzdržijo svoje gostilne, so nemčurji razdeljeni v dve vrsti: ena vzdržuje gostilne od 11. do 12. ure ponoči, druga pa, bolj »ta nobel pileji« itd., od 11. ali 12. ure do svetlega dne. Da pri nas policijska ura ne velja, za to skrbi že eden iz druge vrste pilejev, pred katerim ima sedanji obč. redar največji rešpekt, ker sicer bi se še njemu zgodila nesreča, da bi tudi njegova sablja opravljala nekaj dni svojo službo —- za pečjo občinske pisarne. To samo mimogrede omenim. Sedaj vemo, zakaj nemčurjem večkrat pajek preprede mošnje. Toda zakaj pa občina trpi toliko gostiln? Ker so najboljše in najcenejše tovarne za izdelovanje nemčurjev. To ve tudi »Stidmarka«, zato je kar sama na županovo ime kupila tri gostilne, mogoče celo več. V Borovljah se mora res reči, da je po gostilnah »Stidmar-ka« dobila več nemčurjev, kot z vsem svojim ostalim delom? Sadovi se sedaj vidijo; »Stidmarka« sama jih čuti, ko mora sedaj šteti marsikateri tisočak, da še vzdrži potapljajoča se podjetja, čutijo to že nemčurji sami, dokaz za to nam je nad vse za boroveljske nemčurje žalosten poziv in klic predsednika »Wirtschaftsvereina«, da naj se vendar ne brigajo samo za pitje, babovje in petje po gostilnah, ampak tudi za gospodarstvo. Nemci skrbe, da je dovolj njihovih gostiln, te gostilne skrbe, da naredé dovolj nemčurjev in nemčurji, naučeni po svojih voditeljih, skrbe, da vse zapravijo, ine meneč se za to, če doma matere in žene pretakajo grenke solze! Spota. (V u vaze vanj e!) Lepo je Vrbsko jezero in njegova okolica, najlepši pa je pogled na zeleni O t o k in njegovo Ma-, rijino cerkvico. Ta staročastna cerkev je Slovencem dobro znana. Radi priromajo tja o raznih prilikah, posebno pa je na Malo Gospojnico tam vse polno ljudi. — Kakor okrog celega Vrbskega jezera je tudi na Otoku prebivalstvo slovensko. Novodobnost, »moda« seveda se skriva v nemških napisih, nemških časnikih po gostilnah, nemških natakaricah, — kajti pokukat pride sem črez poletje par krivonosih tujcev, na pogled dvomljive vrednosti, ki pa vendar govore nemško. Tako je potem mogoč doživljaj, ki se mi je v družbi soproge in prijatelja nedavno pripetil na slovenskem Otoku. Obedovat smo šli v gostilno. Pristna Ro-žanka nam hoče postreči. Držimo se slovensko, ona nam nemško dopoveduje z vso le ženski lastno prepričevalnostjo, da »ne zna nobene besede slovensko«. Preostalo ni drugega, nego da smo se domenili z natakarico bolj s kazanjem kot z besedami — mi Slovenci na slovenskem Otoku (!!) Bridka žalost me je prešinila in morebiti bi mi bilo bolje, da bi je nikdar ne bil slišal, izdati se za Slovenko, kar je storila pri našem odhodu. O, ti krivični Mihelnov upad v našo slovensko posest! Spominjam se brošurice, ki so jo pred leti izdali naši nam krivični sodeželani. Po celi slovenski Koroški so navedli vsako vas posebej »deutschfreundli-che Gasthauser«. Teh in le teh se vestno drže vsi nemški izletniki po lepih naših slovenskih krajih. In mi? Zakamen pri Celovcu. V nedeljo, dne 21. t. m. smo v naši cerkvi obhajali pran-ganje. Vsled neugodnega vremena se je obhod vršil v prostorni cerkvi pri stranskih oltarjih. Obhod, kakor slovesno peto mašo, je oskrbel preč. g. o. Otokar C e j a n , kapucinski gvardian iz Celovca, ki je obenem obhajal 40 letnico svojega mašništva! Z mladeniško - čilim glasom in izredno gibčnostjo je izvršil sedemdesetletni služabnik Gospodov ta opravila. Bog ga ohrani še da-leko čez petdesetletnico tako krepkega in veselega — to mu želimo — poleg mnogo drugih — tudi hvaležni Zakamčani. Št. Jakob ob cesti. (Novi zvonovi.) Pretečeno nedeljo, dne 21. t. m. so bili tukaj blagoslovljeni trije novi zvonovi, ki so jih pripeljali s celovškega kolodvora lepo ovenčane, v spremstvu nekaterih deklet. Zvonove je blagoslovil ob asistenci č. g. dr. Ar-nejca in domačega župnika mil. g. kn.-šk. kancelar Janez Vidovič, ki je tudi pridigoval o pomenu zvonov. Navzoča je bila mnogoštevilna množica vernikov, čeravno je deževalo. Pri slovesni asistirani sv. maši so lepo prepevali domači cerkveni pevci. Zvonove je vlil v harmoniji h-dis-fis Maks Sa-massa v Ljubljani. Kazaze pri Dobrlivasi. (Nova s v et a maša.) Kar obstoji župnija Kazaze, še ni videla tako lepe slavnosti, kakor je bila minulo nedeljo slavnost nove svete maše, katero je daroval častiti gospod Lovro Božič, po dom. Majričev Lovrenc v Grabnu. Dolgo let sem-je že vse ljudstvo ta dan nestrpno pričakovalo. In ko se je približal, se je začel z vso resnobo za dostojno proslavitev tega dne pripravljati. Dekleta so spletala vence, fantje so nabirali za smodnik, možje so stavili uto in izbirali smreke, da jih postavijo kot maje in kot stebre pri slavolokih. In ti, dragi »Mir«, si oznanil to slavnost ljudem v okolici. In dan veselja je napočil! Kazaze so bile slavnostno okrašene. 6 slavolokov in 5 velikih zastav je pozdravljalo do-šlece, ki so prišli iz sosednjih župnij v velikem številu. Pridigo, ki je bila kakor tudi sveta maša pod milim nebom, je imel prečastiti gospod Jurij Trunk, župnik v Beljaku, ki je v izbranih besedah slikal trpljenje in veselje gorečega duhovnika. Pri sveti maši so pevci iz Šmihela pod spretnim vodstvom gospoda Štangla krasno peli latinsko sveto mašo. Cerkveni slavnosti je sledil obed povabljenih gostov, ki se je vršil v ta namen od družic okusno s cvetjem in venci okrašeni uti in pid katerem so napitnice, pogovori in ubrano petje šmihelskih pevcev in dijakov skrbeli za raznovrstnost veselja. Pa zdaj je minulo! Da je pa vse minulo častno, gre poleg novomašnikovih starišev, ki so imeli v ta namen zlasti v zadnjem tednu pred primicijo premnogo truda in skrbi, tudi družicam, ki so za ovenčanje cerkve in oltarja pod milim nebom ter ute in vrat napletle nešteto vencev, možem in mladeničem, ki so podirali topiče in postavili 20 m visok maj in razobeševalcu zastav, ki se ni ustrašil najvišjih vrhov, katerega imei pa Vam je itak vsem znano. Njim vsem veljaj zato, kakor tudi šmihelskim pevcem, iskrena zahvala. Častitemu gospodu novomašni-ku pa daj Bog zdravje in svoj blagoslov za njegovo bodoče dušnopastirsko delovanje v korist slovenskemu ljudstvu. Prevalp. (Nova maša.) V nedeljo, dne 21. malega srpana je tukaj v naši častitljivi farni cerkvi bral preč. gospod Lu-dovik Viternik svojo prvo sveto mašo. Kljub temu, da je celo dopoldne skoro neprenehoma deževalo, je bila udeležba od strani našega vernega kmetskega ljudstva naravnost veličastna, dokaz, kako to ljudstvo še ljubi in časti svoje duhovnike, skorodane edine nesebične prijatelje svoje. Predno so se podali številni udeleženci, med katerimi smo opazili mnogo duhovnih sobratov, v cerkev, je domači župnik, prečastiti gospod M. Riepl pred župniščem v vznešenih in prisrčnih besedah nagovoril novega sodelavca v vinogradu božjem in mu želel mnogo sreče in uspeha v stanu, za katerega ga je Bog izbral, da dela v korist in dobrobit cerkve in domovine. Zadoneli so zvonovi, zagrmeli topiči in sprevod se je začel pomikati proti cerkvi skozi bogato z venci in cvetlicami okrašene slavoloke v ravno tako razkošno okrašeno cerkev, kjer se je vršila cerkvena slovesnost. Cerkev je bila nabito polna. Po pravici je povdarjal prečastiti gospod župnik Križaj v svoji pridigi, kjer je razvil zbranemu ljudstvu sliko duhovnega življenja, ne kakor ga slikajo tako grdo in hudobno nasprotniki naše cerkve, ampak kakršno je v resnici, življenje, polno samozatajeva-nja, življenje neumornega dela, žrtev in razočaranj, po pravici je povdarjal pridigar, da vse to naše ljudstvo ve in da je zato prihitelo od daleč po blagoslov novoposvečene-ga svečenika. Zatorej tudi mi rečemo: Vsa čast takemu ljudstvu; vsa čast in hvala pa še posebno onim osebam, ki so največ pripomogle, da se je moglo to izredno slavlje tako veličastno vršiti — čast in hvala požrtvovalnim družicam! Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. Politične vesti. Dr. Krek o davčni politiki v Avstriji. Na shodu »Prometne zveze« v Podbrdu je 14. julija govoril, kakor poroča gori-ški »Novi Čas«, državni poslanec dr. Krek o davčni politiki v Avstriji sledeče: Glavna naša politika se suče o davkih in o vzdrževanju raznih stanov. Na kak način naj se razdelijo dohodki in stroški. Ves davek je naložen na ljudske množice, izdatki pa lete v veliki množini na kup — v roke bogatinov. Kar plačujejo bogatini, so ljudski žulji! Velike banke in podjetja silno bogaté, ljudstvo pa ne more naprej. Naše železnice veliko nesejo, na dan od kilometra 114 do 120 K! Kljub temu pa imajo primanjkljaj. Res so silno drage, ker so izpeljane po težkem temin, a glavni vzrok deficita so želez-narske družbe, ki odirajo državo do mozga. Te družbe imajo čistega letnega dobička 30 do 40 od sto! Država rabi na leto na milijone in milijone železa, ki ga mora strahovito drago plačevati, zato pa nima, da bi železničarje pošteno plačevala. Šlo je letos za 17 milijonov izboljška železničarjem. Ne samo socialni demokratje, tudi mi smo glasovali za to. A če bi se tudi bilo to sprejelo v državnem zboru, bi nič ne koristilo. Odkod bi pa pokrili ta izdatek? Mi bi bili že pred leti uvedli nove davke, ki bi ljudstva ne zadevali. Izboljšali bi bili deželne finance, pomagali kmetu in drugim delavskim stanovom in tudi železničarjem. Tisti pa, ki so podirali naše delo, so bili in so vedno socialni demokratje! Predlagali smo višji da- vek na žganje, socialni demokratje so bili proti! Predlagali večji davek na osebno veliko dohodnino, socialni demokratje so bili proti! Oni glasujejo vedno za stroške, za dohodke pa ne. Začeli smo odločen boj proti oderuškim kartelom. Sočialn|i demokratje pa držijo le za velikega kapitalista, od katerega dobivajo podpore, da molčijo. Da zatemnijo pogled na zgoraj, kažejo pa na ubogega kmeta, češ, glejte, kmet odira! A mi bomo jeseni svoje delo brezobzirno nadaljevali, dokler ne razbijemo oderuških kartelov in dobimo novih dohodkov državi, da bo pošteno plačevala in podpirala delavske stanove. Naša država je danes v rokah bogatinov, in ti se delajo norca iz države. Če se danes naša država zadolži, prejme namesto 100 K samo 87 K, dolžna pa je vendarle celih 100 K! To pa zato, ker ne moremo izkazati dohodkov. Socialni demokratje pa nimajo te korajže, da bi z nami glasovali za jnove dohodke in bi se s tem zvišala naša renta. Vsled oderuških kartelov in nizke rente je naša država samo pri železniških strojih in šinah na leto za milijone in milijone na škodi! Angleška v skrbeh. Angleška zbornica je dovolila k že dovoljenim zahtevam mornariškega ministrstva za mornarico naknadno še 36 milijonov kron. Pri tej priložnosti je govoril mornariški minister Churhill, kateremu dela preglavico že avstrijska mornarica, ki je sicer zelo mala, pa je vendar vsled novih ladij ni podcenjevati. Ker bo Angleška ojačila svojo mornarico, ji bodo morale slediti tudi druge države, seveda na stroške davkoplačevalcev. Napad laške mornarice na Dardanele. Več laških torpedovk, menda osem po številu, je v četrtek, dne 18. t. m., ponoči ob poldveh udrlo v Dardanele, morsko ožino, kjer so usidrane turške bojne ladje. Ker na to ni misliti, da bi torpedovke obstreljevale dardanelske utrdbe, so Lahi brez dvoma hoteli v temi nenadoma napasti turško brodovje in ga z zavratnim napadom uničiti. Res so prodrle laške torpedovke v Dardanele kakih 20 kilometrov daleč, potem pa so jih s pomočjo metalcev luči zapazili z utrdb in jih začeli obstreljevati. Torpedovke so se takoj umaknile. Lahi trdijo, da niso imeli nobenih izgub, Turki pa, da so se potopili dve laški torpedovki, dve pa da sta poškodovani. Bržkone bo res, kar trdijo turške vesti. Saj so Lahi skušali utajiti celo napad na Dardanele, pa niso mogli. Lahi s počasnim prodiranjem laške vojske na afrikanskih tleh niso zadovoljni, želijo si že miru in so morda z napadom, če bi se bil posrečil, hoteli vplivati na druge države, da v lastno korist prisilijo Turčijo, narediti z Lahi mirovno pogodbo. Upor Albancev. Turška vlada v škripcih. Albanci so se znova uprli ter se zbirajo v velikih vojih, da udarijo na Turke. V severni Albaniji so trčili s turškim oddelkom, ki so ga po večdnevni bitki premagali. Turki so se umaknili in pustili na bojišču 300 mrtvih in ranjencev. Na meji vilajetov Ska-der in Kosovo polje so obkolili turško četo in zajeli 250 mož in pet častnikov z 800 puškami, enim pogorskim topom in dvema strojnima puškama. Poveljnika stotnika Hajri beja so obesili. Pri Bardovci so dne 19. t. m. razorožili 520 vojakov in 80 žen-darjev. Ena turška divizija, obstoječa iz najboljših vojakov iz Carigrada, je s poveljnikom vred prestopila k upornikom. Vsa južna Albanija je uporna. Albanci nameravajo udreti proti Skoplju. Turška vlada je v strašnih škripcih. Mladoturki svojih obljub nasproti drugim narodnostim v Turčiji niso izpolnili, pa tudi turškega ljudstva niso zadovoljili. Mladoturški ministri so bili prisiljeni odstopiti in sedanja turška vlada je po svoji sestavi bolj staroturška ter se trudi, da bi brez krvoprelitja pomirila Albance, ki ne bodo odnehali, dokler jim Turčija ne izpolni obljub. Na Turškem se bojijo upora, in sultan se namerava baje odpovedati prestolu v korist prestolonasledniku, nečaku Jusufu Izredinu. Bolgarija bo kritični položaj v Turčiji skušala izkoristiti zase, če se sedanji vladi ne posreči, pomiriti Albancev. Turške roparske čete morijo bolgarske rodbine, ki so na turških tleh in vsled tega na tisoče Bolgarov beži čez mejo na Bolgarsko. Bolgarski listi vlado napadajo, da ne poseže vmes. Vse kaže, da evropska Turčija razpada in da jo more vzdržati le še medsebojna zavist drugih evropskih držav. Društveno gibanle. Žvabek. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi dne 4. avgusta ob 3. uri popoldne shod s poučnim govorom, deklamacijami in petjem. Kazaze pri Dobrlivasi. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m., popoldne po blagoslovu svoj redni mesečni shod, in sicer •v uti, kjer je bil obed gostov pri novi sv. maši. Na shod pride tudi govornik od drugod. — Odbor. Cerkvene vesti. Imenovan je kanonikom v Gospasveti č. g. Jožef Ogris, prefekt v kn.-škof. Marij anišču. Resigniral je na Gospasveški kanonikat ter se vrnil v Lvov, profesor v p., dr. Jožef Ogorek. Nastavljeni so kot kaplani čč. gg. novo-mašniki: Andr. Dollinger pri Sv. Petru v Katschthal; Franc Posautz v Trbižu; Jožef S i n d 1 e r v Rangersdorfu. Razpisana je do 28. avgusta t. 1. župnija St- Jan v Logu (St. Johann am Forst); odda bi- g. knez in škof krški. Bolan leži pri usmiljenih bratih v Gradcu č. g. Peter Kugler, dekan in mestni župnik v Volšpergu; dekanijske posle oskrbuje č. g. Engelbert Scheriau, župnik v Šmihelu pri Volšpergu, župnijske č. g. Ivan Hof-stàtter, kaplan v Volšpergu. Prezentiran je na župnijo nemški Plaj-berg č. g. Albert Blasi, provizor istotam. Porpornemu društvu za slovenske viso- košoSce na Dunaju so v času od 11. junija ho 19. julija t. 1. vposlali: po 20 K: Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki; dr. Karl Hinterlechner, c. kr. geolog na Dunaju (hstan.); po 10 K: Dr. Jak. Žmavc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Karl Hinterlechner, c. kr. geolog na Dunaju (letn.); K. Miklavčič, c. kr. živinozdravnik v Kočevju; Matija Škrajnar, nadzornik j. žel. v bok., in Jakob Volk, zasebni uradnik, oba ha Dunaju; 5 K: Vekoslav Krajnc, c. kr. notar v Šmarju p. J.; 3 K: Jos. Hočevar, c. kr. bis. ravn. v Ljubljani; po 2 K: Dr. Štefan Kraut, sodni svetnik v Novem mestu, in dr. 5atko Heric, profesor v Št. Pavlu na Koro-,^em; skupaj 102 K. — Vsem darovalcem l2feka društveni odbor iskreno zahvalo. Ob ^hem opozarja, da so letošnje podpore dru-Štvenp blagajno do malega izpraznile ter prosi vse prijatelje visokošolske mladine, in le to samo, da poskrbe o počitnicah s pri-P® Jan jem veselic itd. za nove prispevke. Prugače v jeseni z razdeljevanjem podpor pričeti ne bomo mogli. Darovi naj se pokljajo na naslov blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik, Dunaj I., Bràunerstrasse štev. 10. Nova kajža s sadnim vrtom blizu cerkve v Med-gorjali št. 15 je naprodaj. Več pove Neža Blatnik, Št. Peter pri Celovcu št. 14. Kupnjte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! ■**< ■*S« «S»*1 •v»w« MOJA STARA izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo teckenpferd-lili j no mlečnato milo od tvrdke Bergmanu & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. ie 7 kepo arondirano posestvo v vernberški občini bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji ieni+k' Pri hiši je prodaja mleka, 40 oralov sveta, njg. travmki njive jn sadni vrt. Oglasila na uprav-nistvo „Mira“ št. 29. Loterijske številke. Praga, 17.julija: 37 80 86 20 13 Dunaj, 20. julija: 10 16 60 3 43 Gradec, 20. jul.: 8 31 43 18 58 Tržne cene v Celovcu 18. malega srpana 1912 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K V K v K | V Pšenica Rž 21 45 22 75 12 65 — — — Ajda 24 — 26 — 12 62 Oves . . . A . • 24 — 26 — 9 — Proso — Pšeno — — 32 16 16 — Turščica . . . . Leča Fižola rdeča . . — — — — — — Repica (krompir) (nova) — — 16 — — — Deteljno seme . Seno, sladko . . 6 — 7 50 — — „ kislo . . 4 — 6 — — — Slama .... 2 60 4 50 — — Zelnate glave po 100 kos. — Repa, ena vreča • j Mleko, 1 liter # — 24 — 28 Smetana, 1 „ • — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 » 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov 1 n 2 20 2 30 „ „ sur 1 2 10 2 20 Svinjska mast . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par • — 16 — 20 Piščeta, 1 par . . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . • • — — — — 30 cm drva, trda, 1 m . 2 80 3 20 30 „ „ mehka, 1 „ 2 40 2 90 100 kilogr. jrocrez. živa zaklana 'cd O Živina a cd •■d od do od do od do *Jh p v kronah m Ph Konji Biki 1 — — — — — — Voli, pitani . . — „ za vožnjo . 440 500 — — — 10 4 Junci — — — — — — — Krave .... 280 600 70 74 — 52 24 Telice .... 220 254 — — 2 2 Svinje, pitane . Praseta, plemena 14 76 — — — 260 110 Ovce nr iif n—it—ir—it—ir «-ir-ic^rrjr^aaaat—jma 10 ai filasi, m Climi _ Q je nanovo izšla knjiga: Q d a« • < V • 1* •• 1 Q D a a a n D o B r U Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike L Q K 4-40, po pošti franko K 1’— več. — [ H V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom [ n K 9-20, za družnike K 6’80, po pošti r q franko K L— več. £ nr—>i——n—it—at—ir innnnnnnmaa t pnišIMm it ilitnl. Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Darilo za čitateife lega časnika. Da uvedemo svoje izborne zelo elegantne chevro-čevlje iz najboljšega trpežnega usnja, moderne fasone, darujemo 3000 parov čevljev, kakor na podobi. Le za delo je treba plačati K 15-— za 3pare. Pošiljamo čisto po volji čevlje na jermene za gospode ali gospe z vsako poljubno številko ali po vsaki centimetrski meri. Dobite torej za samo K 15-— 3 pare izbornih čevljev, ki stanejo sicer K 42-— in s katerimi boste gotovo zelo zadovoljni.* Pošiljatve po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena, torej noben riziko. Vsa naročila na naslov l BERGER-ia empori čevljev, Sinaj n, pestili prei 59. * Šele od Vašega priporočila računamo na dobiček. ,11 n. — za, opaie, M JfJf Kajža s sadnim vrtom se proda prav poceni na Cetinjah blizu župnijske cerkve in trirazredne ljudske šole v Skočidolu Več pove Jožef Gregori, sedlar na Cetinjah, p.Podravlje (Foderlach), Koroško. Milin Novak v Sinčivasi trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina. Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor malinov, breskvin, brusov in jabolčni sok. Cene solidne, postrežba točna. Na obroke! Kdor želi uro in verižico poceni kupiti, naj zapiše natančen naslov. Vsled ogromnih sklepov razpošiljam po celi Avstro-Ogrski takoj za K 14-— čisto srebrno re-montoir uro prve vrste, s tremi srebrnimi pokrovi, fino gravirano, in 14 karatno zlato verižico z najmodernejšim oklepnim okovom, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140-— pod najugodnejšimi pogoji za 4 K mesečno. — Takojšnja pošiljatev po povzetju prvega zneska za K 14-—. R. LECKNER, veletrgovina zlatnine, Lun-denburg št. 288. ter SKRIVNOST lahke in prožne hoje. Nobene 0® utrujenosti več. Bolj trpežno kot usnje. - Pristni - Palma hau£uh podpetniit 9 9 m 9 & ìoiiiva sb v vseli tedevnili trpovinali. ) Hranilno in posojilno društvo v Celovcu 4'iz" uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. m U1N0 istersko, dalmatinsko. soriško vino (Taran, Opala, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. T,govtaa z '"-»“jfosKOFLER Telefon 123. na veliko in na drobno BELJAK, Perau-cesta št. 1. Velika češko livlIeDjska zavoravčilDica sprejme v vseh krajih na Koroškem zastopniku in akiizitnijn na provizijo in tudi na stalno plačo. Pogoje jako ugodne. Posebno pri-lično za vpokojene uradnike, učitelje, gostilničarje itd. Ponudbe na Poštni predal štev. 2&3 v Trstu 1. Neugajajoče se sprejema nazaj. Sim k 1*90 km rioni, mfier sitim m so Mit s tremi močnimi, krasno graviranimi pokrovi na pero, finim anker-kolesjem, tekočim na kamenih, natančno kažoča, 3 leta jamstvo, proti povzetju samo K 4-90. Eksport ur L. Schaechter na Dunaju, XVI/2, Lerchenfelder-gurtel 5. □c3C3C3atzacacac3Qczaac3ac3Ciic2C3n n Vsi Ki sle sMrnožlenocelle! p n D D D D M Itocele vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovali za svojo oziroma za nriiiodnosj svojih otrok? Potem pišite „Slov. Straži*1 v Ljubljani po knjižico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. D 0 □ D D mninr^arag-;nr-3g~tt-ir-?nr^r-iir-ir-ir-in Od 1878! Povsod izkušeni sloveči in priljubljeni domači zdravili. Pri večjih naročilih znatno znižane cene. AThierry-ia BALZAM. Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Postavno zavarovano. Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti. se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in sle-zene, netočnosti, slabi prebavi, zapeki. proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, irišču itd. 12 malih ali 6 dvojnih ste-:lenic ali t velika specialna steklenica stane K 5’60. AThiarry in Pregrada kii MM-Smrtma, P: k] Letala Ulìerry-la edino pristno cearfifolijsko mazilo zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60. Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu. Dobiva se po vseh vodili lekarnah. Na debelo v medicinaldroperijab. Vsak strokovnjak Vam pove, da so stabilen ali nepremaklj. in poiiedelski stroji iz tovarne C. Prosch, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja! .Slovenska Straža1 v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slov. Stražo v Ljubljani. Služba Cerkvenika (mežnarja) odda se s 1. septembrom 1912 v Šmihelu pri Pliberku. Več pove župni urad Šmihel pri Pliberku. ZH JESENSKE SETVE se Thomasova moka .zvezdna znamka" kot naj cenejše in najbolj priznano gnojilo fosforove kisline vedno uporablja z najboljšim uspehom. fiiSi |š|i Zvezda na vreči in plomba sta sigurno jamstvo za pristno, nepopačeno blago. illliiilgf ^2 Clv iip|iif7* r-**“»*— ... ». u n 1 iTTTTTTT u iTIT m TTi Pred manjvrednim blagom svarimo! '' " niellili inopi Edino slovensko narodno podjetje Hotel Trabesinger —» u Celoueii, Uelžkoušisa cesta št. 5. ■— Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni ; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slov. romarji in romance, ustavljajte se samo v edini slov. gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela Lojzlha in Pepca Leon. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. od dne vlode do dne vzia. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Tr.da, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10‘— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti potovini po dnevnem korzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.