Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 11.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	12. marca 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Dragi verniki Slovenske krajine!
Drüžba sv. Mohora pa vi dragi nam verniki Slovenske krajine, to so že stari prijatelji, zato ne nikaj novoga, če vas naša Mohorska drüžba lepo pozdravlja. Ar se pa oboji Želemo zavolo dobre krščanske reči bole spoznati vas prijazno vabimo in zovemo: Pridite i Pristopite k našoj Drüžbi I
Naj vam malo povemo pa razložimo ka je naša Moliorova drüžba, kakši namen ima pa kelko dobroga je že včinola za lepo krščansko živlenje in izobrazbe našega slovenskoga naroda; da to spoznate smo zagvüšani,* ka se vás kak nájveč odzove našemi vabili.
Drüžba sv. Mohora je bratovščina sv. Cerkve. .Ki se dajo v njo spisati, so si te kak bratje pa sestre té bratovščine. Svoje ime nosi drüžba po sv. Mohori, šteri je bio prvi püšpek v Primorskom varaši Akvileji ali kak mi Slovenci pravimo v Ogleji, ne deleč od naše Slovenske. Gorice. Sveti apostol Peter ga je posveto za püšpeka. Ar so naše Slovenske pokrajine skoro vse bile nekda pod oglejsko püšpekijo, zato Slovenci sv. Mohora * od nekda radi časti mo. Sv. Mohor je mro mantrniške smrti za sv. vero.
Leta 1860 se je v Celovci na Koroškom ustanovila naša Drüžba sv. Mohora. Kak je sv. Mohor oznanovao sveto vero, spreobračao ljüdi k lepomi krščanskomi življenji, tak ima tüdi naša Drüžba namen, ka dela za sv. vero' med Slovenci, vtrd-javle i poživlja krščansko življenje v naši družina). Ka bi te namen dosegnola Drüžba sv. Mohora í.) dobra dela opravlja 2.) širi dobre knjige. Poglednimo Si to oboje.
J.) Dobra dela opravlja. Sv. oča Pij IX. so Drüžbo potrdili za bratovščino ino podelili njenim kotrigam sv. odpüstke. Tisti den, da što pristopi pa na god sv. Mohora ji 2. juUJp._7 dni po tom dnevi (12—19. jul.) dobi. ..lehkaj,popun, odpüstek vsakša kotriga,' štera opravi vredno sv. spoved pa se vredno prečiáčava; nekelko mora tüdi tisti den v namene sv. Cerkve moliti. Za vsakše dobro delo dobijo bratje pa sestre naše Drüžbe nepopune odpüstke, štere lehko za preminoče darüjejo.
Drüžba da vsakši dén za svoje kotriga edno sv. mešo slüžiti za vse žive i mrtve brate i sestre; na god sv. Mohora pa prosi tüdi drüge dühovnike, ka bi v te namen mešüvali.
Vsakši dén se vsem drüžbenikom i drüžbenicam priporoča naj bi f molili drüž-beno molitev za ohranitev in utrditev sv. vere i verskoga življenja med Slovenskim narodom. (Eden Očanaš i Zdravomarijo s postavkom: Sv. Mohor, prosi za nas).
Čim več nas bo, vekša de tüdi moč naše sküpne molitve iff dobrih del pa tüdi milošča boža, štera edina nam pomaga, ka sv. vero ohránimo, jo branimo i po njoj živimo.
2:) Širi dobre knjige. Dobra knjiga je dober prijateo. To pa vsakši zna kelko je vreden dober prijateo. Pravijo. povej mi što je tvoj prijateo pa ti povem što si. Tak po pravici pravimo od knjig ali novin. povej ka čtéš pa ti povem ka si. Drüžba sv, Mohora pošila svojim kotrigam v jeseni vsakšega leta po več knjig. V 60 letaj kak obstoji Drüžba, je razpošila že okroglo 19 milijonov knjig. Med njimi so nešterne jako obširne, kak na priliko Življenje in trpljenje Jezuša Kristuša; Življenje Marije Dèvice in sv. Jožefa; Zgodbe sv. Pisma (2 debelivi knjigi). Izdala pa razpošila je Drüžba tüdi takše knjige, v šterih se čte od svetih pa gospodarski reči, štere mora vsakši znati (K- pr. Živali v podobaj, Škodljive rastline, Umni živinozdravnik itd).
Tüdi, dosta molitvenih knjig so dobile kotrige od svoje Drüžbe. Pa tüdi dosta knjig, v šteri se čte kaj smešnoga eli pa tüdi kaj žalostnoga. Vse féle pripovesti in lepe dogodbe.
Kak smo odkraja povedali, mi pa vi se že dugo poznamo. Ve to skoro vsakši zna ka so to mohorske knjige. Ponekod so se trgali za nje, tak so lepe. No to so ravno tiste knjige ka jih naša Drüžba pošilja svojim kotrigam. Vsakši, ki pristopi k našoj Drüžbi, dobi te knjige. Na stotine kotrig je imela že naša Drüžba v našoj Slovenskoj krajini, štere so skoz 40 let vdablale naše knjige z najvekšov radostov. Kotrige so bile iz 15 far prek Müre na vašem kraji. Tak je bilo na priliko v bel-tinskoj fari k. 1900. 96, tišinskoj 77, čerensovsko] 39, Cankovsko] 32 kotrigi. Boljševiki so pa 1. 1918. tak vmes vsekali, ka je biIo videti, kak če tam pri vas več nikoga ne bi. bilo, ki bi poznao našo Drüžbo. Zato vas pa Drüžba zdaj opet pozdravlja in vabi; pridite nekdanji pa pridite tüdi novi bratje in
sestre v kak najvékšem števili k nam v našo Drüžbo.
Oglasite se (na priliko ob nedeIaj) pri svojih gospodih dühovnikih. Ti zapišejo vaša krstna iména in priimke;' njim date prek letne peneze, štere nüca Drüžba za štampanje knjig. Knjige dobite v jeseni pri tistom gospod! dühovnik!', ki so naši takzvani Poverjenik!, pri šterom ste se vpisali in plačali. Letna plača je letos 25 koron. Pomislite pa, ka dobite za tej 25 koron (za štere nanč 1 liter vina ne mogoče dobiti)
1) Življenje svetnikov in svetnic božjih. To bodo svetniki in svetnice ki se obhajajo v drügoj polovici meseca februara; vmes bodo podobe nešternih svetnikov. Drüžba je namenila popisati življenje svetnikov celoga leta. Do marciusa letos pridemo. Če bi što želo imeti obe knjigi, ki sta prejšnja leta bile izdan!, se lehko naroči.
2) Mladim srcom. To de lepo nežno čtenje posebno za vaše mlade. Tüdi tü.so vmes lepe podobe.
  3) Peter Pavel Glavar, lamprelki gospod. To jako lepa pripovest. (Slovenske večernice 75. zvezek).
4) Kalendar Drüžbe sv. Mohorja. V kolendár! bomo čteli spise, ki so za denéšje Čase primerni; poleg spisov do tüdi podobe. V ko-ledari pride velka podoba presv. Srca Jezušovoga.
Sta spozna dobrote, štere dobi kotriga od Drüžbe, tistomi tak ne trbe priporočati naše Drüžbe. Zato smo vam pa vse to na drobno razložili, da bi spoznali. Tak vűpamo ka dobimo med vami, dragi rojak i tam prek Müre, lépo število bratov in sester kak kotrige za našo drüžbo. Ar pa edni bole spoznate pomen naše Drüžbe za versko' življenje in izobrazbe slovenskoga naroda in Sprevidite kak lepe knjige damo za male peneze, prosimo ravno vas ka to razložite tüdi Vašim prijatelom in sosedom. Knjige, štere mi pošlemo za 25 koron, bi koštale ovači nad 100 koron. Kak dobra mati žele Drüžba sv. Mohora imeti pod svojim plaščom vse Slovence, da bi vse gorgojila in jim rezala krűh dühovne hrane.
Drüžba sv. Mohorja na Prevaljah na god sv. apostola Matjaša 1922.
Čas za priglašanje je do Vüzma za Prekmurje.	
Uradna naznanila.
Okrajni zdravniki v Prekmurji se od zdaj ločijo v okrajne sanitetne (zdravstvene) uprave v Prekmurji. Šefi ostanejo isti.
Što odda ali küpi vino, more to včasi javiti oblasti finančne kontrole.
Bankovci 5 din. ali 20 kron, šteri so na obej stranej vijoličaste farbe se bodo zamenjavali do 20. julija toga leta v vsej podrüžnicaj Narodne banke, od 20. julija do 20. nov. t. l. pa samo v Narodni banki v Beogradi. Potem se vzemejo iz prometa, ne bodo več veljali. (U. L. 6).
Obveznice predvojnij posojil bivše kraljevine Ogrske se bodo popisale i žigosali do 30. aprila 1922. Tisti, šteri so ešče ne dali žigosati obveznic predvojnij posojil, naj jij dajo popisati i žigosati pri kraljevij konzulatij. Pri tom morete dokazati, da so obveznice vaše i da ste državljani SHS.
Les iz državni logov se bo od zdaj odavao samo na licitaciji.
Na tobak, šteroga što šče nesti iz naše države ali pa sem prinesti, se plača: na 1000 cigaret 280 dinarov v srebri; na 1 kilo rezanogo tobaka 250 Din. v srebri; na 100 cigarov 200 Din. v srebri; na 1 kilo tobaka za šnofanje 100 Din. v srebri.
Kukorično kocenje zmleto ali ne zmleto se sme izvažati.
Za skakanje žrebcov državnij i zasebnij trebe od zdaj plačati 25 Din. (100 koron). Plačati se more pri prvom skakanji. Drüga skakanja so brezplačna. (U. L. 11.)
V kelkih jezikih gučijo ljüdje na sveti? Dognali so, ka v 3604 jezikih.
Kelko ljüdi merje vsakši den na celom sveti? Na leto 36 miljonov (3 Jugoslavije) in vsakši dén 66,000 ljüdi; to pride na edno vöro 2800 in na vsakšo minuto 46 ljüdi! Rodi se jih pa 47 na minuto.
Žensk več kak moških. Pred bojnov jé bilo na celom sveti nekak 6 miljonov žensk več kak moških, zdaj pa 15 miljonov. Pozna se to samo telko, kak če je v ednoj velkoj vesi 850 moškoga 865 pa ženskoga spola, ar je na sveti 1713 miljonov ljüdi,
2
„NOVINE“
12. marca 1922.
† Völgyi Franc.
Po lepi preteklosti in dolgi mučni bolezni so odišli; previden! s svetimi sakramenti, daleč poznani gospod, 82 let star: Völgyi Franc tišinski školnik. Mrli so zvečer ob 7 vöri 22. febr. 1922. Že dolgo časa so teško trpeti od bolezni s velikim potrpljenjom, da jih je gosp. Bog rejšo zemelskoga trpljenja. Bili so vzoren vučitelj in njihova šola je bila daleč poznala, od kod je prišlo veliko domačih gg. dühovnikov. Ali što ne pomli iz njihovega časa Tišinske lepe crkvene pesmi ? Sprevoda, na šterom so funkcionirali: gg. škof. vikar Ivan Slepec, domači župnik Rudolf Vadovitš, kaplana Josip Hrana in Josip Hauko i školnik J. Csiszár, Andrej Telkes, Evgen Antauer, Josip Meschnark so se udeležili Šolska mladina s domačim vučiteljstvom, učiteljstvo iz M. Sobote, Küpšinci, Gederovci, Orožniki s Tišine in cejla fara, ki je sprevodila svojega nekdanjega, preljübljenoga školnika k Večnomi počitki. Še od prekomure od daleča smo videli prisotne njegove dobre prijatelje.
Življenje: •
Völgyi (Schlebits) Ferenc so se narodili 19. okt. 1840. v Veliki Dolenci. Že kak mladenič, 16' let star so stopili v težko vučitelsko slüžbo. Kak pomožni preceptor so začeli v Mogersdorfi leta 1856—1859. Potem so bili v enaki slüžbi v Gornjem Siniki "od 7. febr. 1861— 21 febr. 1862. Od tod so šli na učiteljišče v Győr s prihranje-nimi krajcarji, kje so si spravili vučiteljsko diplomo 1.. aug. 1864. Zdaj so prišli za školnika v svojo rojstno ves v Velike Dolence, nov. 1864. in so tű bili do 29. apr. 1869. Na pozvanje Tišinske fare, so prišli za školnika na Tišino 29. maja 1869. de so 40 let na najvekšo zadovoljnost crkvene oblasti tak, kak cejle fare slüžbovali do 1. nov. 1909., da so se na svojo lastno prošnjo upokojili. Kak upokojenec so še nadomeščavali v vojskom časi domače školnike, ki so bili pri vojakih. Bili so više 25 let predsednik različnih uč. drüštev v Prekmurji. Nebeski Oča, dáj njim mer vekivečni I
Glasi.
Slovenska Krajina.
M. Sobota. V nedelo dne 26. februara se vršo v gostilni Peterka občni zbor kluba SLS. K občnomi zbori je prišlo lepo število naših pristašov, dvorana je bila nabita. Zborovanje je odpro g. Cipoth Mihael i s presrčnimi rečmi pozdravo navzoče. Na to je dao. g. Cipoth Mihael reč gospodi B. B., šteri je ponovno razložo program Slovenske Lüdske Stranke (SLS). V svojem govori se je dotekno tüdi liberalnoga sistema i kritizirao liberalno aristokracijo i njihov absolutizem. Po govori se je vršila volitev odbora. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik g. Cipoth Mihael, podpredsednik: Kerčmar Štefan, odborniki: Gjörek ÁJatjaŠ, Horvat Imre, Bratkovič Matija, Zrinskj Ivan, Škalič Ivan, Baradič Štefan, Cipoth Jožef,* Celec Jožef; namestniki odbornikov : Lütar Jožef, Ščančar Vince, Mataj Ivan i Obal Ivan. — Po izvoljenom odbori je prevzeo
znova reč g. B. B., podao je ešče razna navodila članom i na to pravo: »Ustanovljen! je od zdajšnjega dneva klub SLS v Murskoj Soboti; liberalci so delali račun brez krčmara, oni so nameravali vstanoviti v M. Soboti trdnjavo liberalizma, prišao pa je že čas, gda smo s klubom uštonovili v Murskoj Soboti trdnjavo SLS." — Na to so zborovalci trikrat glasno zavpili: Živel klub SLS v M. Soboti. — Zborovanje je trajalo poltri vüre.
M Sobota. Domačini den za dnevom spitavlejo, kje se majo notri spisati v klub SLS, zato tem potom javljamo, da Vpisavanje se vrši, dokeč ne ustanovimo naše pisarne, pri predsedniki kluba g. Mihaeli Cipoth hšt. 324. ozir. pri podpredsednik g. Štefani Kerčmar hiti 282. — Pisarno bomo ustanovili kem prle, ar število članov narašča i ustanovimo v najkrajšem časi tüdi krajevni odbor SLS za celo Prekmurje. Tozadevno pršnjo smo že vložili na stanovanjske oblast, da naiti kem prle nakaže prostor za pisarno. Predsednik kluba SLS.
Na kapelico srednjebistričko so Horvat Ivani na Sr. Bistrico poslali iz Amerike: Kelenc Ivan, G. Bistrica, 10 dolarov, Kreslin Jožef 5, Herman Jožef 2, Balažic Jožef 2, Sobočan Ivan Sr. Bistrica 5 dolarov, Bohnec Ivan 2 dolara.
Beltinsko obrtno drüštvo pozavle vse svoje člane, naj pridejo v nedelo 12. marca popoldne ob 1. vöri k g. Cigüti na zborovanje. Na dnevnom redi bo volitev predsednika in odbornikov. Pridite vsi!
Prošnja Amerikancom iz fare sv. Jelene. Podpisan plivanoš vaš vas iz dna srca prosim i pri toj prošnji se nanašam na vašo globoko pobožnost, štera gori vu vas do bože časti, da bi našoj cerkvi po mogočnosti neki dar poslali. Radi bi jo naimre okinčali z zvonovi. Zdaj mamo samo ednoga pa té je počeni. Prosim vaše pomoči Bagáry N. Janoš pleb. pri Sv. Jeleni.
Okrajno glavarstvo iz M. Sobote nam javi, da bodo naši delavci, ki so lansko leto prek na Vogrskom žetvo delali i za tam zaslüženo silje pri domo spravlanji mogli carino plačati, dobijo državno podporo, štera bo znašala polovico vplačane carine. Vsaki delavec naj napravi kratko prošnjo za to podporo. K prošnji more priložiti dokazilo od plačane carine. Prošnje morejo prekdati župani, šteri tüdi potrdi, da je prosilec zaistino bio na Vogrskom v poljskom deli, da je resan zaslüžo tam telko silja, kak pravi i je zato dejansko plačao carino. Na prošnje brez teh dokazov se ne bo oziralo. Župani morejo te prošnje vküp pobrati i je do 20. t m. odposlati na okr. glavarstvo v M. Soboto.
„Prekm. Glasnik“ je preminoči tjeden dobo palik novoga odgovornega urednika. Te listič komaj še dve leti obstaja pa že denok imeo lekaj 10 urednikov. Koliko de jih ešče jer meo. Od toga sled-
njega zdaj govorijo, da je jako priden i sposoben, samo to falingo ima, ka je prej — nemi.
Sodnik Šavelj Anton je postao član konzorcija „Prekm. Glasnika“ —To je že drügi sodnik, šteri se vmešava v politiko. Prvi je imeo za toga volo velko nezavüpanje.
Darovi Jugoslovenske Matice! G. Ivan Čeh, trgovec v M. Soboti daroval 100 Din., po 25 Din. so darovali: gg. Edmund Fürst in kino Dittrich; g. Josip Benko gostilničar daroval Din 35. g. profesor dr., Robič Din 20., g. Evgen Fürst, Din 10., g. Šavelj gostilničar, Črnelovci Din 10: po 5 Din so darovali: gg. Komaver, uradnik, kavarnar g. Beno Boroš, Arnold Haimer, Josip Rožič, neimenovani, profesor dr. Pregelj, Švikaršič in Kardoš; nepoznani in po imenu nečitljivi gg. skupaj Din 34., Prekmurska tiskarna Din 10., g. Mlinar, bančni uradnik Din 10. Vsem plemenitim darovalcom se podružnica v M. Soboti najsrčnejše zahvaljuje. Oddelek kr. drž. policije v M. Soboti je izročil zbirko iz meseca februarja v znesku Din. 46 25 in en dolar; gdč. Margareta Grahek učiteljica v Markovcih Din 60., ki jih je nabrala na svatbi (gostivanji) g. Petra Gostanj: G. Ivan Goričan orožnik v Hodošu poslal znesek Din. 967, - nabran dne 26. II. t. l. na veselici v Hodošu. Od tega zneska so nabrali gdč. Anica Singer, Din. 272.50, gdč. učiteljica Greta Grahek Din. 260. gdč. Ilonka Belinger Din 162. Ostala svota odpade na veselični dohodek. Zbirka se je vršila na predlog g. Ivana Goričan; g. Vorel, mizar v M. Soboti daroval Din 12.50. Vsem plemenitim darovalcom, posebno pa požrtvovalnim prirediteljom veselice na Hodoši v korist Jugoslovenske Matice izreka podružnica v M. Soboti v imeni našega mučeniškoga naroda pod tüjim robstvom najtoplejšo zahvalo.	Odbor.
Prireditev Jugoslovenske Matice, podružnice v M. Soboti dne 18. februarja je prinesla:
Dohodkov    .    .	Din	2.462.25
Stroški    .    .    .	„	1.615.—
Čisti dobiček .	.	Din	847.25	
Vsem požrtvovalnim sodelovalcom i vrlim gdč., ki so vsikdar pripravljene sodelovati na narodnom i rodoljubnom deli, posebno pa gospej Fini Nemes-ovi i g. Berloti, ki so največ pripomogli sijajnomi izidi prireditve, se podružnica najtoplejše zahvaljuje.
Odbor.
Kmetiška nedeljska nadaljevalna šola v Odrancih. Od 25. dec. 1921. leta 10 tledelj dozdáj se je vršila v Odrancih kmetiška nedeljska nadaljevalna šola, na korist kmetovalcov i mladih dečkov. Sporazumno z tamošnjim šolskim vo-diteljom Arnoldom Krepsom i v Beltinci stoječim prekmurskim gospodarskim refe-rentom Franc. Vojskom. Pozdravljamo to miseo ar je prva kak takša v Prekmurji. Vršila se je celo zimo na lepo korist občinstva i to vse samovoljno i brezplačno. Zanimanje od strani ljüdi je bilo tüdi povoljno. Posnemajte je drügi tüdi za povzdigno naroda.
G. Dr. Kukovec, bivši minister za socialno skrb pridejo te dni kak se čüje v Prekmurje. Sneg je že odišao, most prek Müre že gotov, štero je g. ministra prle zadržavalo, da so ne mogli priti v M. Soboto. Bog zna, či jih zdaj tüdi kaj ne zadrži. Lendavski demokratdrje se pripravljajo na sijajem sprejem. V soboto večer bo dobro obiskao sestanek v gostilni g. Lenariča.
Odranci. Obrtna veselica, štera se vršila 19. febr. je mela lepi Uspeh. Čistoga haska je ostalo 780 K. S toga smo darüvali 40 K- na ‘ podporo Marijinoga lista. Ostalo šumo 740 I(. smo pa vložili v Črensovsko hranilnico. Srčna hvala vsem darovalcom.
Podlistek.
Kak je vrag dobo rogle?
V onom časi, gda so ešče bili ljüdje boljši in pobožnejši, je vrag zobston skušnjava! ljüdi v greh. Vsi so bili pošteni in boga boječi. Tak je vrag zabadav noso po sveti svojo knjigo, da bi si v njo napisal ene, šteri bi se njemi Odali.
Probao je zato vrag drügo zvijačo. Kak človek je šo po sveti in gledao za svoj dobiček da bi ljüdi v greh zapelávat Na tom potüvanji pride do ene trgovine klobükov (krenščakov). ide notri in prosi na probo. Dene si na glavo prvoga, drügoga in pri vsakšem tak glavo raztégne, da se njemi je na glavi vsakši krenščak razprasno. Nazadnje ko je že dosta krenščakov razčesao premine in klobučar je zobston iskao vraga, da bi njemi kvár plačao. Ne znao što je to bio in je zato začno v kvari kleti (kunoti).
Kak pri klobučar!, tak je napravo vrag tüdi črevlari (šujstri). Ko si je Obüo črevlje je tak raztégne nogo, da je tüdi te vsakši počo na sari. Nazadnje tüdi tű premine in je šou dale ne da bi povrno kvár.
Tak je hodo od obrtnika (meštra) do obrt-nika in povsod delao škodo. Lončarom je lonce (piskre) zbrsao, da so vsi lonci črepkaü. Na polji je prineseo oračom kamen pod plüg, tak da se je dosta plügov štrto i orači so mogli iti domo samo z otikami.
Pride nekoč vrag tüdi k saboli (krojači). Ali tukaj si obleče vrag v sili vojaško süknjo.
(bluz) Süknja pa je bila blagoslovlena, kak je že ves vojaški gvant ‘(obleka). Tüdi sedaj se vrag začne napinja!)*, da bi raztrgno süknjo. To se njemi pa ponesrečo. Süknja je bila blagoslovlena in ni mogeo več |z nje, ne je tüdi razprasnoli.
Nazadnje vrag tak razsrdi krojača, da ga krojač začne biti in ž ülami smicati. V toj velkoj sili naposled vrag ovádi, ka je že vse napravo.
Pozove sedaj krojač vse obrtnike, šteri so že meli od njega škodo. Pridejo vküper rerne-nari, vožan, klobučar^ lončari, črevlari in vsi drügi. Nazadnje pride tüdi kovač s svojimi hamri (kladivi). Zapove sedaj kovač vraga vožarom in remenarom zvezati in ga gnati v njegovo kovačnico. Med potjov in pri kovačnici so pa vsi ostali obrtniki bili vraga, da so njemi pokala rebra. Sedaj je skoval pa že zopet kovač dva velika rogova, šteriva sta bila na obema konce-rna jako ostra. Primejo zdaj vraga in kovač njemi zabije oba v čelo. Zabio pa je take globoko, da sta konca roglov izrinila dva najmočnejši zoba in na mesto zobov so ostali konci rogov, drüga Polovica pa na glavi glédala, iz ternena.
Vsi ešče enkrat dobro ometejo vraga najbole pa kovač z kladivi. Nazadnje gda je že bio kak mrtev, ga izpüstijo. Vrag se pa zbrcne in je odbežao z roglami nazaj v pekel. Od onoga časa ga ne več na svet, ar se boji kovačov, če bi ga spoznali in zopet zbili, ar še ne plačao rogle, šteri so njemi zrasli v glavo in je ima v pekli še dnes.
12. marca 1922.
„NOVINE“
3
Država.
Število uradnikov čestnikov se zménša do konca augusta toga leta na 32 jezero. V tom odbori, šteri dela na tom, je od naše strani dr. Gosar, ki krepko brani našega siromaka ka ne de telko uradnikov plačüvao.
Naseljenost v našoj državi. Na eden kvadratni kilometer spadni prebivalcov: v Srbiji 53; Južna Srbija 32; v Örnogori .19; v Bosni i Hercegovini 36; v Dalmaciji 52; v Hrvatskoj i Slavoniji 60; v Medjimurji 130; na Krki 48 ; v Sloveniji i Prekmurji 63; v Banati 39; v Bački Baranji 80 ljüdi.
Kmetijski svet (földmives tanács) je v Belgrádi sprejeo zakonski predlog (törvényjavaslat) od zavadivanja (sekulacije) proti toči. Té pride pred Zakonodajni odbor i skupščino ka ga zgiasüjejo za zakon. Stem bo kmetom páli po-nüdjena ponoč proti nesreči. Želemo ešče sekulacijo proti kügi pri živini, ali od toga ešče Vlada nešče čüti, v tom kmetijskom sveti je zagovarjao pravice našega kmeta Vlado Pušenjak, koga dobro srce za naše ljüdi jáke poznamo.
Svet.
Glad v Rusiji. Dositej pravoslavni püšpek je držao predavanje v Belgradi 19. febr. od ruskoga glada. Velike nevole, štere se zdaj godijo v Rusiji, so stiskale iz vsakoga oka suzo genljivosti. Predavatelj je té reči pravo od ruskoga glada: V Rusiji gladüje 33 milijon ljüdi. Za 10 milijon je osiguran život 23 milijon jih je obsojeno na smrt. Dozdaj je do 13 milijon ljüdi vmrlo od glada v Rusiji. Glad se je začeo v augusti i septembri l. 1921. Ljüdjé so se te branili stem lakote, ka so jeli listje, travo i korenje. Vsi so se zanesli na pomoč Europe i dobroga Boga, ka ešče ne zapadne sneg. A vkanili so se siromaki, zimos so Rusi jeli süho slamo z streh svojih kuč. Komisija je najšla mrtvece z stov slamov ali pa z vrbinim korenjom v vüstaj. Glad sega od Volge do Urala i od Perme do Kavkaza. Prenos hrane je slab, ar nemajo ni vogelja, ní konjov ni kol. Hiše cimprane so podirali da bi ž njimi kőrili železničke lokomotive. Ljüdstvo je tak oslabelo, da pét kil živeža od stometrov dale ne moglo prenesti, kapalo je v gübe. Zdaj se v Rusiji jejo ljüdjé. Mati zakole svoje dete, da má nekaj hrane za ostale kotrige familije. Mrtvecov je teliko, da je ne zadolejo zakapati. Angleži so poslali misije na pomoč. Eden Anglež je zračanao, da za rešenja ednoga Rusa od smrti glada, trebe dati 3 dolare ali 15 švajcarskih frankov ali 240 Dinarov. Gda vidimo to strašno sliko gladne Rusije pred sebov, nam nedovedoč pride pitanje na, vüsta: Kak bodo račun davali tisti ednok pred pravičnim Sodnikom, ki zdaj razsipajo svojo vrednost v nezmernosti i nerednosti, gda njihovi bratje na milijone vmirajo!? Tak se pravi, ka če Rusije ne rešimo, pride glad na celo Europo. Smiluj se nam Gospodne!
Gospodarstvo.
Mazanje trsja proti trsnoj pisnivosti (oidium) i drügim boleznim.
Pri ništerih trsnih betežnih, bodisi glivič-nih ali po Živalcah (mrčesih) povzročena, ne zadostüje, da jih zatiramo samo v časi njih razvoja t. j. gda trs raste, temveč tüdi te, gda trs mirüje. Za to delo je najbolši čas konec zime ali Začetkom sprotoletja prle kak začne trs rasti.
V te do rabijo kmetovalci v Ameriki že več let žveplovo vapneno brozgo z velikim vspehom proti raznim boleznim in Škodlivcom sadnoga drevja, posebno pa vinske trte; v novejšem časi precej tüdi že v EvropL
Izkušnje so dognale, da je mazanje traja in sadnoga drevja z žveplovo vapnenov brozgov posebno umestno, neposredno prle kak odžene popje. Slasti važno je za nas.letos mazanje traja z Žveplovo vapneno brozgo proti trstnoj pisnivosti (oidium), štera bolezen se je pri nas zelo razpasla i nam povzroča veliko škodo.
Žveplovo vapnena brozga se pripravlja s kühanjom vapna i žvepla na vodi. Na 10 1. vode sej vzeme 2 kg. finoga, zmletoga žvepla i 1 kg. živoga (ne po gašenoga), a friškcga, ne staroga vapna. Posoda mora biti Železna (najbolši železen koteo) i še ednok toliko obsežna kak je tekočine, ar zavzeme ta med kühanjem vekši objem, (prostor)
Najprle se v kakših dveh litrih tople vode pomali (po koščkih) pogasi živo Vapno i se ga končno dobro zazmeša na redek vapnen belež. Medtem se žveplo, da ne dela kepic, zmeša z nekoliko vode v gosto kašo, ki se potem vmeša med vapnen belež. Nato se dolije ešče ostala vodo i se s kakšov palico zmeri globočina tekočine v kotli.
Vpalici se napravi zareza, da se označi, koliko tekočine vsebuje posoda (koteo), ar je treba med kühanjom izhlapelo vodo iznova nadomestiti (doliti) z vročo vodo. Zmes se küha ono vüro ob vednem mešanji, da se končno izpremeni v rjavo, včasih (Vsled uplivanjn železa) nekoliko zelenkasto tekočin«. Kak se tekočina ohladi, se njoj dodene dva — do trikratno množino vode i nato precedi skoz gos-toga drodanoga sita, nato je taki porabna za mazanje trsja.
Po rezanji trsja je treba vso staro skorjo na trtah ostrügati, najbolje z mehkimi žičnimi krta-čami. (kefa) Rožje spravimo iz vinograde i je zažgemo. Nato pa trt.o vso, od zemlje do Tiha, namažemo s pripravljenov vapnenov brozgov. Za mazanje vzememo kak čopič ali pa okoli palice zavito coto. Dobro jé mazati trte dvakrat zadnjikrat pa Vsaj osem do štirinajst dni prele, kak se pridno ošesa napelati. Mazanje vniči škodljivce, da prezgodaj np odženejo.
Da pa je nešterih boleznih i škodljiva!, ne zadosta, da jih zatiramo sapo v časi rasti nego tüdi te, kda narava mirüje,f e mazanje z žveplom vapneno brozgo v zgoraj spisanom časi zelo priporočljivo. Stem ne unlčimo samo raznih živalskih škodljivcev, liki tüdi razne glivične bolezni, posebno vse vrste pisnivosti predvsem trtno plesnobo ali oidij, ki prezimuje svoje zimske trose (seme) i podgobfe (korenje) na eno-letnih trtnih mladikah i v trsnom očji.
Za mazanje enoga plüga goric se rabi okoli 100 litrov že za rabo pnpravljene, to je štrikratno množino zredčene vode.- '
Z izdelovanjom žveplovo vapnene brozge na veliko se peča domáča tvrdka z žveplovimi izdelki Anton Jurca v Ptüji, ki jo odaja v dbliki goste tekočine, štero treba samo po gori opisa-nom način! pred rabo razredčiti z vodov.
Vrednost penez. Amerikanski dolar valá naših 310 — 315 K. Za naših 5.08 — 5.10 K. se dobi 100 austrijski. Za 100 češki koron moremo plačati 586 — 588 naših koron; 100 nemških mark vala naših 145 — 146 K., 1 talijanska lira stane naših 17.20 — 17.30 K., za naših 46 — 48 koron dobiš 100 vogrski koron.
Domača i svetovna politika.
Jugoslavija. Z ministerstva kabineta se izločijo monopolska posli i zato dobi uprava monopola posebnoga komisara, v kabinet! pa bo z ednim direktorom menje. Za graničare plačamo letno 180 mil. di-. narov ; če vzemejo prek páli financi slüžbo kdk so naš g. poslanec! predlagali, okoli 70 miljonov dinarov menje stroškov bi mela držáva. ,— Srbija je dužna iz pred časi bojne 850 milijon frankov, to je 16 krat telko v dinaraj. —- V Srbiji se zdaj meri gor žemlja i dela kataster. Kleti do štirje okraji (srezi, járáši) gorzmerjeni. — Kak slabo je naše gospodárstvo pod libe-ralno-samostojnov vladov najbole dokaže to, da je držáva 338 mil. posojila, štero njoj je zavüpajo ljüdstva, dala bankam na 372%, zvün toga pa ešče 1% provizije (dára) da bankam, sama pa 7% plača intereša svojim dužnikom. Vsako leto plača tak gor samo pri toj ednoj točki okoli dva milijona dinarov. Financijska sekcija v šteroj so tüdi naš g. poslanec je ostro obsodila to postopanje j odredila, da se penez od bank more vkraj vzeti i dati v državne fundacije.
Ka je sokol? *
Mlada krv.
Dete raste. Telo se vsigdar bolje razvija. Kotrige se jačijo, moč raste in z njov koraža; dečak čüti, da ga je nekaj v lačaj; čüti v sebi moč, čüti koražo, čüti potrebčino, da se razvršenij. Rad bi nekak svojo moč pokazao, rad bi kušao, rad se s kem zmero, rad dao na znanje, kelko more pa kelko zna. Štiri škafe žita si zdigne na ramo j je nese, kola prime za svoto pa zdigne so včasi pravili o kakšem dečki. Po je bila najvekša hvala, ki ga je mogla dojti.
To je natura dečkov. Živ je, močen je, ali šče bolje žele biti; koražen ,je ali pa se šče bole rédi; nikoga se ne boji, ali bar tak pravi, da se ne boji.
*) Predelano po lepoj knjigi „Ajmo mi Sokoli“ Dobi se v Ljubljani v jugoslovanskoj knjigarni.
Dečki smo povesüvali Pa nikoga se ne bojali Pa po dva, pa po tri,
Pa smo šli skoz vesi Pri nas je koraža, pii vas pa ne Iz kraja smo takšega,
Ka zmagamo vsakšega.
Tak so spevali nekda , naši dečki, ravno to se v njij kaže, kak smo pravili: koraža, ne bojimo se, žela da bi probao i se pokazao, ka on more. t natura dečkova se ne spreminila, čitüdi te pesmice se ne vejo več spevati vsešerom. Nešterni dečki so pa mirnejše naturo. Skákanje i kaj takšega jij menje veseli. Modri so že v mladosti. Večkrat pa je natura mladenca živa i črstvo i vesela, — tüdi srdita.
Pa tüdi naše dekle, neso napravlene z lesa, vkanili bi se, Či bi mislili, da se držijo tak kak mile gere, ali kak či bi njim picek pogino.
Tüdi po njüvih žilaj se pretače vreča krv, rade malo skačejo. Rade se tüdi postavijo i pokažejo, mislijo, daje vse gleda, da se vse obrača i süče za njimi...
Takša je mlada krv.
Telovadba.
Telovadili so1 mladi lüdje odnekda. To skákanje i zmenjanje, sankanje i povanje i ia-kanje — ka je drügoga kak1 telovadbe ? vsa naša dece so bole ali pa menje vučeni telovadci.
Istina je, pa moremo ločiti telovadbo od telovadbe. Kak bi pravili ? Mogoče de prav, či razloči ino riaturno ali navadno i vučeno telovadbo. Vučena telovadba je to, ka navadno zovemo telovadba.
Tüdi vučeno telovadbo so meli že davno. Stari Grki so meli pred več kak 2000 leti posebne vadnice, gde se je njüva mladina včila v telovnih vadbaj. .Zvali so je za gimnazije. 1 naše gimnazije majo svoje ime ravno od tej grčkij. .Gimnazija zato pomeni v istini telovadnico. Samo ka so naše „telovadne" to je gimnazije do zadnjega' časa telo malo vadile: dečki so preveč sklüčeni Čepili po klopej. Na zdravje ! razraseh tela se je premalo gledalo.
V novejšem časi so začnoli telovadbo pa bole gojiti. Pri vsej bolšij naredaj se telovadba goji, vsešerom so nastala telovadna društva, štera zberajo odraščajočo i odraščeno mladino, da jo včijo, da de telo prilično.
Telovadba se prilega mladoj naturi, mlada krv se šče pretakati kak' potok zmore, 'šteri skače prek pečin i šümi i se peni v dolino. Mladi ljidje se ščejo potegnoti mlado telo puno življenja, se razgnati.
Telovadba pa je ne samo tak za mlade lüdi, nego je mnogim tüdi potrebna. Kmetski dečki se z delom telovadijo, oni pri svojem deli večkrat sedijo ali stojijo, nücajo gibanje. Pa tüdi kmetskim telovadba ne škodi. Telo postane bole gibko pa bole mehko. Dečki se pripravlajo bole za vojaško slüžbo. Kotrige se okrepijo žile se ojačijo. Krv se primerno razdeli po teli. Kroži hitrej i dobro.
Telovadba, modro gojenai vtrjüje zdravje i podukša življenje. Iz toga pogleda (ne priporočena samo mladim lüdim, nego tüdi starešim i starim. Z njov si odganjajo betege starosti i si podukšajo bežáj svojega življenja za nešterno vörtco.	
S telom vred pa telovadba nekelko sčrstvi tüdi düšo. Tela objačena moč, lepo ižvršene vaje, sküpen nastop vse to objači tüdi düšo, vlevle njemi pogum (koražo), davle volo, zdigavle misli, srce pripravla za visike vzore . . .
Tolovadba pametno gojena, je za zdravje, za veselje i krepost.
(Dale.)
Sajenje tobaka v Sloveniji leta 1922.
Uprava Državnih Monopolov je za leto 1922. odobrila sajenje tobaka v Sloveniji v okrajnih glavarstvih: Celje, Ljutomer, Maribor Ptuj, Dolnja Lendava in Murska Sobota.
Odkupne cene so nasproti lanskim povišane za povprek 50 procentov in so v posameznostih razvidne iz oglasov, ki se te dni dopošlejo občinam, katerih se tiče.
Županstva v gori navedenih glavarstvih bodo prejemala prijave za gojenje do 31. marca 1922.
Edna salonska garnitura i drügo
pohištvo se taki proda pod rokov pri g.
BALC ALFREDI v Beltincih.
Podpirajte Novine!
4
„NOVINE“
12. marca 1922.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.

„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 16 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 68 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—11.	centrala 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 48 K
Za prodajalce:
12 dvojn.	ali 4	spec.	steklenice    .   .   .	168 K
24	„	 „ 8	 „  	„	.	  .  	.	280 K
36    „	 „12	„	„	.	.	  .	394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.; Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41 Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.: Lysol, Lysoform 30 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—6.     donja Hrovaško. Centrala 146.
Küpim vsefelé kože i te tüdi vzemem v delo, kak se najfineje in hitreje izdelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeri.
Kože (leder) podplate i vse šušterske potrebščine kak tüdi čisto garantirano tikveno olje küpite vsakši den po najnižjih cenah pri
Albin Sagadin trgovina z kožami v Beltinci.
Na prodajo je ena lepa hiša z trgovinov i ¾ plüge zemljov vred v D. Lendavi poleg kolodvora hšt. 137.
Eladó egy szép ház üzlethelyiséggel és ¾ hold szántófölddel D. Lendaván, a pályaudvar
mellett 137. hsz.	5—3.
Vaša želja
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—6.
V Dugojvesi,
na najlepšem mesti je k odaji s slobodni rok edna zidana hiša, stoječa iz treh sob, kühinje, kleti, pivnice, štale, poleg velki sadovnjak z ogračekom i ¼ plüga goric, vse to okoli zagrajeno.
Več se pozvej pri g. Ernest Balkanyiji v D. Lendavi.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
V Bakovci je na prodajo Unger-Terenta Marie fundoš, oratja zemlja i log; vküper okoli 10 plügov. Küpci se naj s pismom glasijo pri
TERENTA JANOŠI
v Dolnjoj Lendavi.
PODRÜŽNICA IMPEKS
eksportna in importna drüžba z o. z.
DOLNJA LENDAVA, Glavna vulica 80.
Küpüjemo po najboljših cenah:
Živino: vole, bike, krave, teoce, svinje
i konje.
Perutnino: kokoši, purane, goske i
rece.
Bilice, raznovrstno silje i vse poljske pridelke.
Prodajamo po najnižjih
cenah:
Portland-cement v lagvah, vapno, traverze, stavbeni les, drva, premog, poljedelske stroje, umetna gnojila, otrobe itd.
Pridni i pošteni naküpovalci za živino, prerutnino i bilice se vsak čas
sprejmejo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava