Poštnina pavSalirana.
*	Stavilka 1 Din.
Sto. 197.
V Ljubiiani, w soboto 22. septembra 1923.
—. . .. , JJ	--■■-v::	llMt ~ .^Jjnrg:aig=n-|.f1|-|ilf.'i'rTir^Mi «ir» in ■ im ili I lil'f	J»l—'irintf
, Leto I.
■ v
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke.	Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. —	Telefon št. 213	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Mesečna naročnina:	Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“.		Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
v Ljubljani Din IO-—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘—	1 upravništvo: Marijin trg št. 8. —	Telefon št. 44.	Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Vse
aši rač!
Reško vprašanje v narodni skupščini.
»Vse, ali nič!« — pravi »Slovenec«. On noče drobtin in neče hlapčevsko klečeplaziti pred vlado. On ne vzame manj, kakor avtonomijo in sicer tako avtonomijo, kakor jo hočejo njegovi zavezniki Radič in Spalio. Niti pičice manj ne vzame.
Poslanci slovenske ljudske stranke ne bodo odslej več klečeplazili pred vlado in posredovaü za to ali ono. Ljudstvo naj bo pripravljeno in naj čaka na veliki dan, ko bo zvonenje zvonov in pokanje možnarjev oznanjalo, da prihaja avtonomija. Do takrat pa naj ne pričakuje kakšnih drobtin.
Ni še diolgo, ko je »Slovenec« skoraj sentimentalno pisal o sporazumu. Sedaj pa priznava, da je vse to bila samo »politika«. S sporazumom se ne more doseči »vsega« ampak samo nekaj, samo toliko, kolikor odgovarja danemu razmerju sil. Torej nobenega sporazuma — boj do skrajnosti in do slavne zmage.
Toda »Slovenec« ne pove, kako si predstavlja, da bi bilo mogoče priti do one slavne zmage? »Slovenec« piše, da za zmago treba imeti večino na odločilnem mestu — namreč v Beogradu. On piše, da je treba skupaj s Hrvati in z Muslimani doseči revizijo ustave. A kako doseči revizi jo s 112 možmi od katerih pa 70 sploh ne mara priti na bojišče. Za revizijo ustave je treba tri petine poslancev, torej skoraj 190. Ali si more kdo misliti, da bd bilo s kakšnimi volitvami mogoče priboriti toliko večino.
Slovenska ljudska stranka ne more dobiti niti enega poslanca več, kakor jih ima, razim če bi jih vzela Radiču. Radič ne more veliko napredovati, lahko pa izgubi. Spaho ne more dobiti niti enega več, kot jih ima, ker pravoslavni in katoličani ne bodo glasovali za »džin«. Federalistični blok torej lahko izgubi pri volitvah, a dobiti ne more. 5rbi tvorijo v državi skoraj polovico prebivalstva in izključeno je, da bi jih bilo mogoče političnim potom pritisniti k zidu.
Večno pa ne bo mogoče stati v borbenem položaju. Torej bo moral priti -as, ko se bo reklo: Vsega dobiti ne moremo, zadovoljni smo, da dobimo nekaj. Torej se bo treba vrniti k ideji sporazuma, v politiki ni nikdar dobro reči: »Vse ali nič!« Zlasti, če je v naprej jasno, da ni mogoče vreči protivnika popolnoma ob tla srn da se bo enkrat treba ž njim razgovarjati. Radikalci te ratoborne poze ne jemljejo tako resno in vedo, da se bo enkrat govorilo drugače. Težko bo pa slovenski ljudski stranki odgovarjati ljudstvu, ko bo morala pričeti trobiti k umiku. Radikalci bodo tako dobri, da ji bodo kolikor mogoče olajšali to delo, ki pa vseeno ne bo lahko. Če bo pa slovenska ljudska stranka trajno hotela vzdržati na stališču: »Vse ali nič!« potem je gotovo, da ne bo dobila nič in vprašanje je, če bo ljudstvo s tem trajno zadovoljno. Mi smo pa prepričani, da bodo gospodje od SLS zopet pričeli govoriti o sporazumu in takrat bodo rekli, da niso tako hudo misMi Ker pa »littera scripta mattet«, bi bilo bolje popreje premisliti, kakor pa pozneje tajiti.
Crnogorski princ
v Beogradu.
Beograd, 21. septembra. (Z) Davi je dospel v Beograd črnogorski Princ Peter, najmlajši sin pokojnega črnogorskega kralja Nikole. Princ se je vpisal v dvorno knjigo. Tekom dneva sa je sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander v avdijenci.
»Novi List« tolmači ta poset princa Petra, pretendenta na črnogorski prestol, zelo povoljno, ker dokazuje, da se le princ Peter sedaj odrekel vsem aspiracijam in da želi živeti kot mirni državljan te dežele. S tem Sinom je likvidiran spor med dvema dinastijama, ki ga je brez vsakega vzroka izzval pokojni kralj Nikola.
Vojaški guvernerji.
Beograd, 21. septembra. (1
vlada namerava v vseh večjih kraj in mestih ukiniti komande mesta ustanoviti obrambna poveljstva v Be gradu Zagrebu, Ljubljani, Sko: bu m drugih mestih. Tem obrambni oveljstvom bi stal na čelu general, oi se imenoval guverner. Pod njeg
i“Äi,V0,n bi bile V!e £5,e d0'
Vlada za mirno rešitev.
Beograd, 21. septembra. (Z) Današnjo sejo narodne skupščine je otvori! predsednik Ljuba Jovanovič ob 10.30. Tajnik je prečital zapisnik zadnje seje. Poslanec Pribičevič (demokrat) je protestiral, češ, da ni slišal čitanja in je zahteval, naj se zapisnik še enkrat prečita. Predsednik Jovanovič ni ugodil tej zahtevL
Nato je predsednik imel kratek govor, v katerem je izrekel sožalje povodom strašnega potresa na Japonskem. Prosil je zbornico za pooblastilo, da sme izraziti v imenu parlamenta brzojavno sožalje japonskemu parlamentu in vladi. Predlog je bil sprejet.
Minister pravde dr. Perič je nato kot zastopnik zunanjega ministra odgovoril na vprašanje posl. dr. Grisogo-na (demokrata) glede reškega vprašanja in je rekel, da se stavi to vprašanje na dnevni red prve seje, na kateri se bo razpravljalo o interpelacijah. Demokratski poslanci so protesti, ali proti temu in zahtevali, da se predložena interpelacija stavi takoj na dnevni red zbornice.
Minister dr. Ninko Perič je nato podal sledeči odgovor na interpelacijo posl. dir. Grisogona o reškem vprašanju:
»Glede reškega vprašanja mi je čast odgovoriti, da je kr. vlada vodila pregovore preko svojih delegatov — članov paritetne komisije z vlado kraljevine Italije v svrho izvedbe rapallske pogodbe in s. margheritskih konvencij v duhu obojestranskih interesov med obema sosednjima in prijateljskima državama. V naše odkritosrčno obžalovanje niso ti pregovori uspeli, zato je kr. vlada odredila, da se rapallska pogodba registrira pri Društvu narodov, kar je storila tudi vlada kraljevine Italije. Ta registracija pogodbe je izpolnitev obveznosti, ki jo ima vsaka država — članica Društva narodov, da se more v slučaja spora ali nesoglasja glede izvedbe pogodb poslužiti določb pakta Društva narodov.
Trdno uverjena, da je v interesu obeh sosednjih držav, da se spor za-
radi reškega vprašanja in izvedbe rapallske pogodbe reši sporazumno in prijateljsko, je kr. vlada izjavila svojo pripravljenost, da se pregovori nadaljujejo direktno.
Vlada kraljevine Italije je med tem imenovala na Reki za vojaškega guvernerja Giardina v svrho vzdrževanja reda v mestu, hkrati pa je uradno obvestila tudi kr. vlado, da ta njen korak ne pomenja nikake pravne izpremembe v tem spornem vprašanju. Vzemajoč to sporočilo na znanje, ker pregovori med obema vladama niso prekinjeni, ni kr. vlada, ki pričakuje mirne rešitve tega spora, smatrala za potrebno in oportuno storiti drugih korakov, ki bi utegnili škodovati interesom obeh držav in ovirati pravilni razvoj rešitve reškega vprašanja.
S tem, da tako postopa, je kr. vlada trdno uverjena, da na ta način ščiti interese svoje države in svojega naroda, ki jim bo v bodoče posvečala vso svojo skrb, in pričakuje, da bosta obe deželi zadovoljno uživali sadove žrtev doseženega miru.
Gospodje! Dovolite mi, da dodam še to-le, da je bila v tem predrpetu predložena v zbornici interpelacija in da bo pri razpravi o tej zadevi dobila narodna skupščina podrobnejša sporočila.«
Sprejet je bil za tem predlog, da se Prizna nujnost interpelaciji posl. Ljube Davidoviča (demokrata) o reškem vprašanju. Ta interpelacija pride pred vsemi drugimi k razpravi. Poslanec Voja Lazič (zemljeradnik) je zahteval v imenu svojega kluba, da pride ta interpelacija še danes na dnevni red seje ali najkasneje jutri. V sled tega je nastal velik nemir in prerekanje v zbornici, ki se je le polagoma poleglo. Večina je odklonila Lazičev perdlog.
Po manjših formalnostih je zaključil predsednik Jovanovič današnjo sejo narodne skupščine ob 11.30 .
Prihodnja seja v pondeljek ob 10. uri dopoldne.
Spor z
Rim, 21. septembra. (Agenzia Stefani) Jugoslovenski poslanik Antonije-vič je sinoči izročil ministrskemu predsedniku Mussoliniju pismo ministrskega Predsednika Pašiča. V pismu, ki je pisano v prav prisrčnih izrazih, se na-glaša koristnost nadaljnih direktnih pogajanj med obema vladama glede rešitve reškega problema.
Reka* 21. septembra. (Z) Jutri odpotuje v Rim guverner general Gi-ardino, da predloži predsedniku vlade Mussoliniju načrt reorganizacije me-
Itaiijo.
sine uprave in izboljšanja materljeinih razmer. Včeraj j® bil pri Giardinu vodja tržaških fašistov Giunta, s katerim je razpravljal o političnem položaju Reke.
Beograd, 21. septembra. (Z) Kakor poročajo listi iz Rima, se sestane meseca oktobra ministrski predsed-nik Mussolini v Benetkah s predsednikom beograjske vlade Pašičem. Sestanka se udeležita tudi zunanji minister dr. Ninčič in senator Ouartieri.
Zborovanje Društva narodov.
Grško-italijanski konflikt.
2 e n e v a, 21. septembra. (K) Na zborovanju Društva narodov je švicarski zvezni svetnik Motta pozdravljal delo, ki ga je napravilo Društvo v preteklem letu. Glede itallSansko-grškega konflikta je izrazil svojo radost, da je bila ta resna zadeva v splošno zadovoljstvo urejena, k čemur je pripomoglo spravljivo vedenje obeh strank, smotreno in pametno posredovanje veleposlaniške konference in sodelovanje sveta Društva narodov. Laudon (Holandija) je opozarjal, da je treba rešiti še celo vrsto načelnih vprašanj v zadevi italijansko-grškega konflikta, kakor n. pr. vprašanje interpretacije pakta. Predsednik sveta Društva narodov Isfd je ugotovil, da je italijansko-grškA konflikt končnoveljavno rešen. Gotovo pa je, da mora biti rešeno tudi vprašanje interpelacije pakta in pravice sveta. Zbor pa bo priznal, da bi bilo nespa-
- Reparacijsko vprašanje.
metno podati končnoveljavno izjavo o zadnjem Stadiju zadeve. Nansen (Norveška) izraža obžalovanje, da mora svet trpeti zaradi tega, ker v Evropi še ni vzpostavljeno ravnovesje. Male države nimajo namena umešava ti se v reparacijsko vprašanje. Mora pa se najti kaka rešitev, ker se sicer uniči vsa Evropa in vsa civilzacija zapade v kaos. Male države nimajo druge tribune kakor Društvo narodov, kateri pred-našajo svoje skrbi in težave, ki izvirajo iz brezposelnosti in počivanja vsega gospodarskega življenja. Če se reparadj-sko vprašanje že končno reši, smemo pričakovati olajšanja naših mučnih skrbi Nato je govoril Tale (Danska) o pesimizmu, ki danes obvladuje svet in ki vodi do tega, da se Društvo narodov zelo kritizira. To kritiko bi bilo treba razorožiti z vidrami uspehi Društva.
Reparacijski problem.
P a r i z, 21. sept. (K) Ministrski predsednik Baldwin se je danes poslovil pri ministrskem predsedniku Poincareju, Pri katerem je izrazil svoje zadovoljstvo nad njihovim prvim sestankom.
London, 21. sept. Neko Reuterjevo poročilo pravi, da splošno besedilo komunikeja o sestanku obeh ministrskih predsednikov po mnenju uradnih krogov v Londonu ne opravičuje razlikujočih se zaključkov, ki jih delajo različni krogi. Opravičeno je samo izjaviti, da sta bUa oba državnika pri svoiem
sestanku edina glede skupnih načel in da bosta morebiti razgovore nadaljevala. (W)
P a r i z, 21. sept. (K) Ministrstvo za zunanje zadeve izjavlja nasproti nemškim trditvam, da nista Anglija in Belgija niti skupno niti vsaka zase napravili nobene demarše, s katero bi naprosili Francijo, da pristane na preiskavo, ki bi omogočila izpraznitev Poruhrja. Napačne so torej nemške trditve, po katerih bi Nemčija tega koraka sicer ne bila inspirirala, ampak še-le pozneie zani izvedela
Zemljoradnšška protirevolucija v Bolgarski.
Splošna železničarska stavka. — Novi boji. — Povratek ministra Obova. -Vojaštvo pristopa k revolucijonarjem.
Beograd, 21. sept. (Z) Včeraj je dospel v Beograd g. Stevan Ivanov, bivši poslanec bolgarske zemljoradni-ške stranke in urednik njenega glavnega glasila. Danes dopoldne je imel razgovor s sotrudnikom »Novega Lista«, kateremu je dal sledeče informacije o protirevoluciji v Bolgarski:
»Prevrat, ki bi se imel izvršiti že 17. t. m., ni komunističen, kakor je napačno informirana vaša javnost, ampak popolnoma zemljoradniški. Pri revoluciji je udeleženih komaj 15 odstotkov komunistov, kar pa ničesar ne pomeni proti 85 odstotkom zemljoradnikov. Včeraj sem moral pobegniti iz Bolgarske pred smrtno kaznijo, ki jo je izrekel nad menoj makedonski odbor. Reči vam morem na častno besedo, da ni protirevolucija udušena, ampak da dobiva vedno večjega razmaha. Vlada pošilja proti vstašem vojake, ki pa prestopajo k revolucijonarjem. Kapetan Harlakov, ki je umoril Stambolijskega, se trudi z velikimi denarnimi vsotami diskvalificirati zemljoradniške voditelje pri prebivalstvu. Zemljoradniki so zavzeli včeraj Staro Zagoro in prekinili zvezo med Sofijo in Varno. Po vsej deželi vlada strašna panika. Kmetje so silno ogorčeni proti današnjemu režimu.«
Beograd, 21. sept. (B) S Steva-nom Ivanovom je dopotoval v Beograd tudi Vasilij B o j a d j i j e v , višji uradnik v ministrstvu za notranje zadeve za časa vlade Stambolijskega.
Beograd, 21. septembra. (Z) Iz Caribroda poročajo: Revolucijonarji v bolgarski so zavzeti tri okrožja, kazan-tiško, svistoško in lomsko. V nekem gozdu so zajeli en konjeniški polk in eno topniško divizijo. Častnike so vjeli, moštvo pa poslali domov. Vstaši so zavzeli tudi Staro Zagoro. Pokret je popolnoma zemljoradniški in ne komunistični, kakor skuša dokazati bolgarska vlada, ki bi hotela gibanje diskvalificirati v inozemstvu. Tekom današnjega dne se proglasi splošna stavka železničarjev. Na nekaterih progah že sedaj ne vozijo več vlaki. Povsod vlada prepričanje, da se bo zemljoradnikom posrečilo uničiti delo kralja Borisa in ministrskega predsednika Cankova.
Beograd: 21. septembra. (Z) Nocoj so stopili v Bolgarski železničarji v splošno stavko. Vlaki so povsod ustavljeni. Stavki se bodo pridružili nemara tudi poštarji. Kakor se doznava, je dala umoriti Daskalova Cankova vlada, ker je vedela, da pripravlja protirevolucijo. Toda po njegovi smrti so zemljoradniki nadaljevali priprave in sedaj je nad pol milijona zemljoradnikov pripravljenih za boj proti današnjemu režimu. Pravi boji so se že začeli. Zelo težko je verjeti, da bi vladi tokrat uspelo, da ostane zmagovalka.
Širjenje zemljoradniškega pokreta.
C a rib rod, 21. septembra. (B) Po vesteh, ki jih prinašajo potniki iz Bolgarske, se zemljoradniški pokret vedno bolj širi. — Zemljoradnikom je uspelo, da so sinoči ob 6 s pomočjo vojske zavzeli Staro Zagoro in nekoliko okoliških predelov. Takoj po zavzetju mesta so zemljoradniki prekinili vse brzojavne in telefonske zveze med Sofijo in med Burgasom. Prav tako je bil sinoči vlak, ki je peljal iz Sofije proti Burgasu, ustavljen pet postaj pred Staro Zagoro. Iz tega se sklepa, da so zemljoradniki Zagoro res zavzeli. To je v Sofiji izzvalo veliko vznemirjenje in takoj so na ukaz vojnega ministrstva odposlali v smeri proti Stari Zagori dva pehotna polka. Boje pa se, da tudi ta dva ne preideta na stran zemljoradnikov, ker so v njih
SENATOR BERANGER V BEOGRADU Beograd, 21. septembra. (B) Predsednik finančnega odseka v francoskem senatu g. Beranger je posetil ministra za finance g. Stojadinoviča in se pri njem zanimal za naš finančni položaj. Bčranger poseti vse naše finančne in politične kroge.. Namen njegovega prihoda je, proučiti razmere v naši državi in v srednji Evropi. Danes opoldne je bilo g. Bčrangerju na čast prirejeno kosilo v francoskem poslaništvu, kjer so bili udeleženi poleg dr. Stojadinoviča tudi zastopniki diplomatskega abora, francoska kolonija ia drugi.
skoro večinoma kmetje. V Lom Palanki je prešel na stran zemljoradnikov ves pehotni polk in dve bateriji.
Beograd, 21. septembra. (Z) Ka*. kor javljajo iz Sofije, so se davi vneti boji med zemljoiradniški vstaši in vladnimi četami pri Karlovu in Kazanliku. Upor se širi na severne dele Bolgarske. Nocoj je prišlo do boja pri Rosgradu. V Sofiji je zavladala silna panika. Vso roč je zasedal kronski svet. Proglašeno je obsedno stanje. Četaši so dobili poziv, naj se borijo zoper vstaše.
Obov v domovini.
Beograd, 21. septembra. (Z) »Tribuna« poroča, da je prišel bivši bolgarski minister Obov zopet v domovino in da se je postavil na čelo zemljoradniške protirevolucije.
Beograd, 21. septembra. (B) Ministrstvo notranjih zadev je davi prejelo poročilo, da sta se dva konjeniška polka, ki jih je bolgarska vlada poslala proti zemljoradnikom, udak. Izročila sta tudi municijo.
Preki sod.
Beograd, 21. septembra. (Z) Iz Caribroda poročajo: Dasi ima beležiti revolucijonarno gibanje mnogih žrtev, zadobiva pokret vsak dan vedno resnejše oblike in postaja za vlado vedno bolj nevaren, ter se bo moral nekega dne reševati v Sofiji. Proglašen je preki sod in izvršene so že brezštevilne smrtne obsodbe. Povsod vlada velik nered-
Proglas zemljoradnikov.
Beograd, 21. septembra. (Z) Predvčerajšnjim je poslal zemljoradniški svet v Bolgarski proglas vsem zemljoradnikom v Sofiji ter na deželi, poživljajoč jih, naj vztrajajo v boju zoper današnji režim. Proglas je tiskan v več jezikih in mnogo izvodov je bilo poslanih tudi v inozemstvo. Ker ta proglas ostro napada krono in vlado, je dobila policija nalog, da takoj zapleni razširjene izvode tega proglasa
Bolgarski poslanik v Beogradu.
Beograd, 21. sept. (B) Tukajšnji bolgarski poslanik na našem dvoru je že večkrat prosil ministra za zunanje zadeve, naj bi ga kralj sprejel v avdijenci, da mu izroči akreditivna pisma. Ta avdijenca pa se ne izvrši dotlej, dokler se razmere v odnošajih z Bolgarsko ne razčistijo in ne konsolidirajo na temelju prijateljske strpljivosti.
Razpust bolgarske vojske.
Sofija, 21. septembra. (B) Kakor se doznava, je bilo na poslednji tajni seji ministrskega sveta sklenjeno, da se današnja vojska razpusti, ker je ugotovljeno, da podpira zemljoradnike. Na njeno mesto se postavijo člani makedonskega komiteja. Za to je bil poslan Makedoncem v naši državi poseben apel, v katerem se pozivljejo, naj čim prej pridejo v Bolgarijo in pomo-rejo vladi.
Poročilo sofijske vlade.
Sofija, 21. septembra. (B) Bo K garska agencija javlja: Prošle noč je došlo v Stari Zagori do incidenta, ki ga je izzvala neka skupina oboroženih komunistov (?!) Ti so napadli vojašnico. Red je bil takoj vzpostavljen. Dva vojaka sta bila ranjena. Iste noč so v Crpanu komunisti (!?) poskušali napasti komisijski komisarijat, Pa jih je orožništvo razgnalo. Okrog 12 komunistov je bilo aretiranih, pet Pa je bilo usmrčenih. Slični incidenti so se dogodili v Novi Zagori, kjer p» je oblast takoj vzpostavila red.
Stavka tiskarjev New Yorku.
New York, 21. sept. (K) Stavka časniških tiskarjev traja dalje. Casni-ški založniki izdajajo skupen list, ki ima približno 70 odstotkov njihove naklade.
_____________________________	(W)
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Kino Matica: »Divja lepotica Jačala«.
Kino Ideal: »Most vzdihljajev«, II. del.
Kino Tivoli; »Maciste in kitajska skrl-nja«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Plccoli na Du-naiski cesti in Bakarčlč na Karlovški cesti.
Stran Ž.
»JUTRANJE NOVOSTI.
®WV. 197.
Dr. 'J. Ä.7
bvršliivost „prečanskih“ razsodb
v Srbiji.
,V slovenskih pravniških krogih je opravil veliko razburjenja in dvignil mnogo prahu odlok »Gradskega suda za Beograd in Cukarko« s katerim zavrača izvršbo v Sloveniji in sploh »preko« izrečenih sodb, češ, da se imajo po srbskem zakonodajstvu smatrati za sodbe inozemskih sodišč. Nekaj pravnikov je dalo duška svojemu ogorčenju celo v časopisju. Tako n. pr. čitamo v 169. št. Slov. Naroda hud napad na srbska, posebno panna beograjsko sodišče. Nekaj mirneje razpravlja to vprašia)-nje Dr. J. v 173 št. letošnjega Slovenskega naroda, ki s stališča takozvanega »medpokrajinskega1 prava« kritikuje rešitev Gradskega suda,
Ker imam s tem sodiščem neposredne in pogoste stike, ter poznam prilike tudi z druge »srbske« strani, bodi mi dovoljeno reči nekaj besedi
Gradska in srezka sodišča so bila vpeljana z zakonom z 1. 1911. Njihova naloga je v glavnem izvršba težjih deliktov. V Beogradu je delokrog razdeljen, ter postoj! gradski sud za izvršbe in gradski sud za preiskave.
Za izvršbo sodbe se mora stranka sama obrniti na gradski sud z aktom, ki mu mora biti priložena izvršna sodba. Gradski sud mara brezpogojno izvršiti Vsako tako izvršno sodbo inostranih sodišč pa le, ako jte diobilo za izvršbo s strani pristojnega sodišča kraljevine Srbije. Gradski sud je tedaj organ za eksekucije.
Do osvobojenca, je bilo poslovanje gradskih sodišč lionolnema v redu, po osvdbojenju so se pa s prejšnjo kraljevino združile zemlje, ki so zadržale prejšnje staro zakonodavstva, idr je vsled tega nastalo vprašanje, afe imajo gradska in srezka sodišča izvrševati tudi prečanske sodbe direktno t j. brez posebnega odobrenja Prvastepe-nega sodišča ali ne. Do zdaj so se sodišča nagibala k prvi soluciji, tega tako imenovanega medpo-krajinskega prava, ki pa jih je privedla v absurd, Prečamska sodišča so se namreč obračala na gradsko sodišče za pomoč v stvareh, ki se naravnost protivi jo v Srbiji veljavnemu zakonodajstvu. Naj navedem samo par primerov.
Po §§ 601 in 601 a obč. zak. za kraljevino Srbijo se ne smejo pogoditi večje obresti kot 12 odstotkov, sicer bi se to moglo smatrati za oderuštvo po § 284 kaz. zakona. Pri nas v Sloveniji pa se po propisah zakona o oderuštvu lahko prekorači ta mera, kar je pri današnjih razmerah umestno in pravično, ter sodišče večjo kot 12 odstotkov obrestno mreo tudi prizna. Kaj naj tedaj napravi gradski sud, ako dobi tako sodbo v izvršbo, ter ako hoče dosledno ostati pri principu brezpogojne izvršbe prečanskih sodb?	*
Po § 130 istega obč. zak. je sploh sodišču prepovedano preiskovati, kdo je oče nezakonskemu otroku, razven v dveh slučajih. Nezakonski otrok nima pravice na alimente, kakor je to v pre-čauskih zaikonodajstvih. Gradski sud bi prišel v konflikt z lastnim zakomodaj-stvom, ako bi hotel izvršiti sklep sodišča iz Slovenije, da se imajo prisilnim potom iztirjati alimenti od nezakonskega očeta, ki se nahaja v Srbiji
Podobnih slučajev je mnogo. Razlika v zakonodavstvu v zvezi s celokupno organizacijo sodnega aparata v Srbiji je bi glavni motiv, da je gradski sud začel vračati prečanske sodbe. Rešitev građshega suda pa ne glasi tako strašno, kakor bi to želel pokazati v S/o v. Narodu pisec članka »Kam plo-vemo«! V rešitvi se pravi:	»Ker vse
pokrajine države SHS, ki so preje pripadale Avstro-ogrski, upotrebljavalo svoje prejšnje zakone, M so veljali na ozemlju Avstro-Ogrške, se imajo sodišča teh pokrajin smatrati z ozirom na uporabo teh zakonov, kot inostrana sodišča, ter imajo kot taka glede Izvršbe svojih izvršnih sklepov postopaä v smislu citiranega zakonskega propisa« (§ 10 II. točka 5 zak. o srez-kih i gradskih sodiščih).
Poleg tega glavnega razloga pa je vplivalo tudi več postranskih, da se je gradski sud odločil, ter začel vračati sodbe. Od teh naj pokažem le na pestrost pravne terminologije v naši državi.
Pri spisih iz Slovenije pridejo k temu še jezikovne težkoče. Težko je namreč zahtevali od Srbo-Hrvatov, ki tvorijo pretežno večino naše države, da zbog enega ali drugega razmeroma redkega slučaja študirajo slovenski jezik.
Interesantno je tudi dejstvo, da so najprvo začeli »prečam« z odbijanjem izvršb. Tako je že lani zagrebško sodišče odbilo izvršbo sodbe, ki jo je izreklo srbsko sodišče z razloga, da se protivi njihovemu zakonodavstvu.
No da se tajiti, da je korak, ki ga je napravil gradski sud, momentano škodljiv, tar ga je obsojati, predvsem z na-rodne-gospodarskeg-a stališča. Zato pa je naloga merodajnih krogov, da to negotovo stanje hitro prečistijo, ter na kakršenkoli način izpolnijo vrzel, ki je nastala a ujedinjenjem pokrajin z različnim zakonodavstvom.
Kakor se sliši z merodajne strani, misli ministrstvo pravde predložiti cel spor kasacijskemu sodišču na rešitev. Ali bo to v stanju, dai reši to perečo zadevo, jo seveda vprašanje, posebno če se pomisli, da imamo sedaj tri kasacij-ska sodišča, ki lahko izglasujejo dijai-metralno nasprotne odloke.
Angleški listi in
Londonsko časopisje kaže največ ji interes za razvoj reškega vprašanja. Nekateri listi so poslali posebne dopisnike v Beograd, da zasledujejo razvoj dogodkov, a njihovi dopisniki v Ženevi intervjuvajo italijanske in jugosloven-ske delegate v Društvu narodov.
Tako je »Daily Telegraph« objavil razgovor svojega dopisnika s poslancem Jovanovičem, delegatom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a »Manchester Guardian« razgovor z italijanskim delegatom Društva narodov Scialojo, ki je rekel:	Glede na
vprašanje Baroša, da so Italijani vedno smatrali Delto in Baroš za sestaviti del Reke. Jugosloveni pa utemeljujejo svoje zahteve glede Baroša in Delte na pismo, ki ga je poslal grof Sforza vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To pismo ni obvezno za Italijo, ker ni bilo priobčeno italijanskemu parlamentu in tudi dosedaj njegova eksistenca ni dokazana.
Kar se tiče Mussolinijevega ultimata kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je stvar takale: Italijansko-jugoslo-venska komisija, M je imela razpravljati o gotovih vprašanjih Reke, bi bila morala končati svoje delo v enem mesecu, kljub temu pa je raztegnila svoje delo na nekoliko mesecev, a brez rezultata. Vsled tega je Mussolini poslal pismo vladi Srbov, Hrvatov in Slovencev izražajoč svoje mnenje, da tako ne sme dalije iti.
Glede imenovanja generala Giardi-na za guvernerja Reke je Scialoja rekel, da je v Sanmargheritskem dogovoru določeno, da opravljata Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev vse posle Reke, dokler ta ne bo sposobna, da se sama upravlja. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo pa nadzorstvenemu privilegiju odrekla, ker bi se italijanski element na Reki bunil proti jugoslovenski kontroli, tako je to nadzorstvo pripadlo Italiji, ker Reka kot svobodna država ni dorasla za sa-
reško vprašanje.
Glede rešitve italijansko - jugoslo-venskega spora za sedaj ne obstoji potreba arbitraže, ker nobena stranka tega ne zahteva. Razven tega je verjetno, da tretja stranka ne bi mogla najti zadovoljujoče rešitve problema, ker ga moreta samo zainteresovani stranki dobro razumeti. Sicer pa je Italija pripravljena, da predloži to stvar Društvu narodov.
List »Times« je objavil uvodni članek »Italija in Reka« ter pravi, da je imenovanje italijanskega guvernerja iznenadilo javnost, posebno, ker velesile niso bile predhodno obveščene o nameri takega koraka. Vendar pa je list prepričan, da ta neregularni korak Italije ne pomeni neprijateljstva, niti aneksije. Javnost pa vendarle zasleduje z bojaznijo razvoj italijansko-jugoslo-venskega spora, katerega rešitev je zelo nujna. Vse sile žele, da se to vprašanje reši s prijateljskimi pogajanji med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Iz prosvetnega življenja.
— Pevski zbor tržaške učiteljske Zveze je nastopil pot na na koncertno turneje po Italiji. Prvi koncert se je vršil v Benetkah v Teatro Rossini. Ker so tržaški kulturni pijonirji v svoji skromnosti opustili veliko reklamo, udeležba na koncertu ni bila velika. Moralno pa j e usp el nad vsako pričakovanje. Vrli tržaški pevci s svojim idealnim pevovodjo g. Srečkom Kumarjem na pultu, so zmagali na celi črti. ItaMjanom so bile posebno všeč Lajovčeve skladbe in Adamičev »Mlad. junak«, katerega je zbor na vihamo zahtevo moral ponoviti. Na koncertu sta kot solistka nastopila operna pevka ga. Lovšetova in operni pevec g. Josip Rijavec, ter sta dosegla velik uspeh. Veseli smo prve zmage tržaških učitelj ev-pevcev in pričakujemo^ da jim sreča ostane naklonjena na vsi turneji!
Naš prestolonatlednik
O priliki rojstva našega prestolonaslednika je prinesel angleški list »Times« dolg članek, iz katerega posnemamo sledeče:
Rojstvo prestolonaslednika Srbov, Hrvatov in Slovencev je izredno zna>-čilen dogodek, ki bo imel velik vpliv na bodočnost kraljevine. Ne samo, da je dobila dinastija direktnega naslednika, njegovo rojstvo bo, kakor se mnogi nadejajo, mnogo pripomoglo k rešitvi sporov med tremi plemeni jugoslavenske družine in jih bo tesno ujedinilo. Rojstvo prestolonaslednika je največjega pomena za Srbe. Kralj je njihov poglavar in v njegovi osebi je utelešena usoda cele države. Vsak dvom o pre-stalonasledistvu bi pomenil oslabitev celega roda in nevarnost bojev, Id so se dogajali tekom zadnjih sto let glede tega vprašanja. Dinastija Karadjordje-vičev ni imela trdnih tal na nasledstvo: starejši kraljev brat princ Djordje se je že davno odpovedal prestolu. Za slučaj, da bi kralj Aleksander ne iimel otrok, bi ostal samo njegov stric princ Arzen in princ Pavle, Rojstvo prestolonaslednika k sreči spravlja to vprašanje z dnevnega reda in ima zato velik pomen za okrepitev države.
Čustva Hrvatov in Slovencev so popolnoma drugačna, nego ona, ki jih goje Srbi. Njegova oseba je za njih manjše važnosti. Brez ozira nato, da se govori, da je večina Hrvatov v sedanji dobi republikanska — oni so ponosni, da so bili vedno najboljši vojaki habsburški vojski — jim je lojalnost n apr am vladajoči dinastiji prirojena.
Je pa še drugi dogodek popolnoma drugačne narave, ki ravno tako lahko pripomore k utrditvi države. To je izselitev Radiča, ki se sedaj skriva na Angleškem. To je brez dvoma zelo oslabilo njegov položaj. Ako iti hotele imeti vpliv na Hrvatskem, bi moral ostati tam. Radič ni bil nikdar konstruktiven faktor v jugoslovenski politiki in njegovi predlogi za federacijo so bili zelo neopredeljeni in spremenljivi. Sedaj, ko je odšel, bodo Hrvati lahko našli voditelja, ki bo bolj podoben državniku nego je bil Radič.
Dr. Vladimir Sernec.
Pokojni je bil član ugledne mariborske rodbine, ki si je pridobila precej zaslug na narodnem polju. Njegov oče je bil odvetnik dr. Janko Sernec. Svoje gimnazijske študije je končal v Mariboru, pravne študije pa je dovršil na graški univerzi, kjer se je marljivo udejstvoval v akademskem društvu »Triglav«.
Po dovršenih študijah se je vrnil v Maribor in se posvetil odvetniškemu poklicu. Že kot odvetniški kandidat se je udejstvoval na političnem polju in posvečal svoje moči narodnim društvom. Predvsem mu je bil na srcu Sokol, kjer je deloval z veliko vnemo in mladeniškim zanosom. V znak priznanja je M v zadnjem času starosta mariborskega Sokola. Tudi v raznih drugih društvih je zavzemal odlična mesta, ki so mu jih poverili člani, ki so spoznali, da razpolaga z izredno marljivostjo in sposobnostjo. V zavesti, da je treba narodu pomagati tudi na gospodarskem polju je podpiral gospodarska stremljenja svojih rojakov in je bil dolga leta odbornik mariborske »Posojilnice«.
Kot vnet narodnjak je bil Nemcem in nemčurjem trn v peti. Ker se je leta 1914 udeležil sokolske prireditve v Rušah, je bil ob izbruhu svetovne vojne odveden v graške zapore, odkoder je bil kmalu izpuščen. Vendar je moral k vojakom, kjer je živel žalostno življenje političnega osumljenca. Po srečno prestani vojni se je vrnil domov in je pri jel za delo tam, kjer ga je pred vojno zapustil. Pri zadnjih občmsknh valitvah je bil izvoljen tudi v občinski zastop.
Pokojnika so vsi, ki so ga imeli priliko spoznati, ljubili in spoštovali, osobito, ker ni poznal strankarske eksluziv-nosti. Za seboj zapušča vdovo im dva sinka. Pogreb se vrši danes v soboto ob 16. uri na staro mariborsko pokopališče, kjer ga polože v rodbinsko grobnico.
Vrlemu narodnjaku in marljivemu sokolskemu delavcu bodi ohranjen trajen spomin!
NOVA JUQOSLOVENSKA STRANKA?
Pretekli teden je bila na Sušaku konferenca, katere so se udeležili s strani Sr-bijancev g. Mihailovič, bivši poslanik naše države v Washingtonu, g. Markovič in Grol, a s strani Hrvatov dr. Tomljenovič, bivši narodni poslanec in sedanji načelnik mesta Sušaka v svrho ustvaritve nove stranke, kateri bi pridružili disidente demokratov in bi skušali najti način, kako bi se približali enemu delu zajedničar je v. Ta nova stranka bi priznavala narodno suverenitete in državno misel, a bi propagirala izvedbo široke pokrajinske samouprave na osnovi samostojne administracije in delnega zakonodaistva v tej samoupravi in državno dekoncentracijo po dnevnih potrebah v po-edinib središčih posameznih pokrajin. To stremljenje se smatra kot nadaljevanje zagrebškega kongresa in bi imelo sedaj zavzeti konkretno obliko. Na drugi strani pa se tudi med Hrvati pojavljajo struje, ki so nezadovoljne z današnjim stanjem in ki tudi zahtevajo izpremembo politične orijentacije in iščejo izhod iz današnjega stanja. Kot vidna manifestacija tega stremljenja je iztop tir. sumita k ttevaiske zajednice.
Hrvati in
Nekateri hrvatski blokaški listi se v zadnjem času vedno bolj pečajo s slovensko ljudsko stranko in jo indirektno svarijo pred morebitnimi' nepremišljenimi koraki. Bojijo se pač, da bi federalistični blok od katerega so si obetali jako mnogo, docela odpovedal in bi bili prisiljeni, da tudi sami revidirajo svoje dosedanje stališče.
Dolge kolone v njihovih listih pričajo, da ne poznajo ali pa nečejo poznati mentalitete slovenskega naroda. Zaslepljeni po uspehu marčnih volitev so še vedno trdno uverjeni, da stoji slovenska Javnost za dr. Korošcem im da mu je brezpogojno vdana, kot so vdane Radiču zaslepljene hrvatske seljačke mase. Sicer očitaijo Slovencem, da so po vojni iskali stikov z Beogradom na škodo Hrvatov, M naj bi na ta način postali tlačani obeh bratov. Ta trditev pa je za nas samo jasen dokaz, da niso Prinesli Hrvatje ati bolje rečeno hrvatski voditelji v našo novo domovino one državljanske zavesti, ki je potrebna za skupno sožitje vseh treh plemen in po-voljen razvoj notranje-političnih razmer. Kratko rečeno: Nekaterim voditeljem, ki so stremeli za visokimi dostojanstvi, je primanjkovala že s početka vsaka resna volja za politično ujedinjenje našega troimenega naroda. Ti voditelji so pač znali izkoristiti val nezadovoljstva, ki je nastopilo čisto naravno po tako kruti vojni in so tako ustvarili današnje stanje.
Ne tako pri Slovencih, Po osvoboje-nju ni bilo Slovenca, ki se ne bi resnično veselil svobode in stremel za čimprejšnjim popolnim ujedinjenjem s hrvatskim! in srbskimi brati. Tuja je bila slovenskemu narodu vsaka misel nadvlade, bodisi od ene ali druge strani. Da so začeli slovenski klerikalci pozneje napadati Srbe in jim očitati hegemonijo, leži vzrok pač v tem, da se jim je zahotelo po popolni politični oblasti v Sloveniji. Naravno je, da so se pri tem ozrli na Radiča, ker so upali, da dobe na ta naŠn avtonomijo, ki je od tedaj naprej popolnoma zavzela njihovo mišljenje in ni dopustila mesta za trezno presojo položaja. Da je SLS rasla in zadobila pri zadnjih volitvah tako večino, se imajo zahvaliti njihovi diseipti-
No¥š finančni viri.
Javnosti in finančni oblasti mogoče ni znano, da imamo pri nas razne dvom-jljive tuje tvrdke in zakotne agente, ki se bavijo s trgovino z lesom ne da bi plačevali davke, razen malenkostne izvozne pristojbine pri carinarnah. Stvar je namreč sledeča:
Pri izvozu lesa mora vsak naš trgovec predložiti carinami potrdilo, da je protokoliran in da je plačal davek. Sedaj pa pride tej agent, se kratkomalo naseli v Sloveniji, prične trgovati najprej po ljubljanskih kavarnah, nato po deželi, kjer je boljši teren med našim naivnim ljudstvom in to seveda brez vsakega oblastnega dovoljenja. Ker ga id tukai enako tacti ne v tuji državi vpisan kot trgovec, ae plača nikjer davkov razen 2 odstotka • od vrednosti izvoženega blaga pri naši carinami, da pa se še temu odtegne, taksira ponavadi blago kot kvalitativno manj vredno. Razumljivo je, da narašča pri nas med davkoplačevalci dnevno ogorčenje glede tolerance naših oblasti napram tem elementom, medtem ko se istočasno naše ljudstvo obremenjuje z novimi davki. Opozorili bi še naše oblasti in javnost na dejstva, da so ravno zadnje čase naši manjši trgovci in kmetje utrpeli občutno finančno škodo od teh zakotnih firm in agentur zaradi neinformiranosti o solidnosti teh ljudi. Glede na to predlagamo merodajnim oblastim, da se 2 odstotna pristojbina od vrednosti izvoženega lesa zviša na 8 odstotkov, tako, da se bodo tuđi tl elementi obdavčiti, država bo pa došla do novih fin. virov, ki ne bodo nikako breme za naše ljudstvo. —- Kolikor nam je znano, so vložili naš! legitimni trgovci tozadevno spomenico na kompetentno oblast
Iz boljševiške Rusije.
VOLITVE.
Po Jeseni bodo po celi deželi volitve sovjetov. Lansko leto volitve niso büe povoljne za komuniste kajti po vaseh je bilo izvoljenih le 10% komunistov. Sovjetske volitve se vrše po stopnjah, torej boljäevi. ki lahko preprečijo, da ne pridejo kmetje — ne komunisti v višje sovjete. Toda na drugi stopnji so dale volitve komunistom samo 30% mandatov ta v višji stopnji, po deželnih mestih, so bile volitve kasirane ter imenovani člani sovjetov od vlade.
Vlada vrši sedaj priprave za volitve ter se na vso moč trudi, da dobi večino. Glasovanje je javno, volile! dobe vladne spise kandidatov ta vsakomur, ki se ne strinja s temi spisi, grozi čeka. Za sovjetsko vlado bi bilo zelo koristno, če bi mo-sla v Inozemstvu povdarjati, da je dobila Pri volitvah večino. To je sicer zanjo edina korist, odreči pa se ji nikakor noče.
Rešimo
sokolski Tabori
Slovenci.
nirani organizaciji in demokratom, kf so hoteli napraviti iz Slovenije svoj pa>-šalik, čemur pa se je slovenski narod odločno uprl.
Zavesti jugoslovenske skupnosti, pa ni zgubil tudi sedaj noben slovenski človek, čeravno se je tupatam vdajal demagoškim geslom kratkovidnih politikov, ki sedaj tavajo in iščejo izhoda iz zagate, v katero so zašli po lastni krivdi. Ako sedaj Hrvati apelirajo na te kratkovidne politike in povdarjajo, da je odnošaj med obema bratoma tak, kot Izhaja iz geografskega položaja in se sklicujejo na številčno pomoč in tradicije enega In drugega, apelirajo pač na napačen naslov. Kajti slovenski voditelji morajo računati z dejstvom, da se slovenski narod iztreznjuje in žeti, da se končno vendar enkrat rešijo notranji spori. V tem oziru pa ne more nikakor odobravati in transi gen ce hrvatskih voditeljev in žeti, da bi vendarle enkrat spregledal tudi hrvatski seljak, ki je še danes pod vplivom demagogije dovzeten za razne »otročje« obljube, M jdh‘ sliši iz ust svojih voditeljev. Ako ne bo doktor Korošec »m rapustii federalističnega bloka, ga bc sčasoma iz njega izvleklo slovensko ljudstvo, ki vedno bolj uvideva, da bi bila jugoslovanska federativna država nestvor, ki ne bi mogel dovolj čuvati interesov posameznih plemen.
Da se pri nas razvijajo politične razmere v tem pravcu, se je predvsem zahvaliti nastopu Narodne radikalne stranke, ki se kljub vsestranskim napadom vedno bolj širi. Širi pa se radi tega, ker odgovarja njen program mentaliteti slovenskega ljudstva, ki mu nudi s tem priliko sodelovanja pri upravi države. Slovensko ljudstvo pa s tem nikakor ne sovraži svojih bratov Hrva-tov, marveč samo želi, da bi tudi oni zahtevali od svojih političnih voditeljev, da pristopijo k pozitivnemu delu, ki je edino v stanu pripomoči k zboljšanju in napredku na vseh poljih. Vedro bolj pa postaja nedovzetno za vse fraze, katerih ničevost in pravi namen vedno bolj spoznava. Mi smo trdno prepričani, da bodo to, kar preživlja danes slovensko ljudstvo, prej ali slej preživljati tudi Hrvati.
Emil Stefanovič:
Rudarska stavka.
Zdi se nam, da je stavka rudarjev pre-uranjena, nepremišljena in se bojimo, da ni bilo tistih predpriprav, ki so v vsaki stavki potrebne. Tako točno smo pisali ob času, ko je stavka 12.000 rudarjev v trboveljskih revirjih Izbruhnila.
Danes ležijo delavci, premagani od Trboveljske družbe v materijelnem in kar je mogoče še dosti bolj važno, v moralnem smislu, na tleh.
Ker je danes zadeva že končana In s svojo konstatacijo ne moremo več škodovati borbenemu duhu našega delavstva, ugotavljamo sledeče pogreške v tem štrai-k«. Ako se gre v razredni boj, je predvsem potrebno točno, temeljito in vsestransko pretehtati svoje lastne moči In sredstva, kakor tudi moči ta sredstva na-sprotnikov v svrho dosege postavljenega cilja. Delavstvo je sicer šlo kompaktno v stavko, vendar ni bilo tistega razpoloženja, kakor je to bilo v prejšnjih stavkah vsled mogoče malo ne dovoli utemeljenih zahtev njihovih voditeljev ta vsled tega, ker »o se vršile od strani delavskih voditeljev dosti prekratke priprave. Državna ta Južna železnica, kakor tudi industrije, so bile založene za več mesecev s premogom. Stopilo se ni v zvezo s kmečkimi grupami ta strankami, pri katerih naj bi bili stav-kujoči za časa stavke zaposleni. V kasah ni bilo popolnoma nič denarja ta se tudi to-zadevno niso pravočasno ukrenili nobeni koraki, da bi se denar, ki Je za vodenj« stavke ta stavkujočlh, neobhodno potreben, tudi dobil. Trboveljski družbi Je stavka v tem času, ko ni imela nobenih velikih naročil, prišla prav v roke, ker Je Imela svoj teko« denar pri npnikih, ta s tem pridobila čas, da ta denar iztirja ta razproda odpadke premoga (šuto), katera bi zgorela ta šla v nič. Silno važni moment je prezrlo vodstvo stavke s tem, da ni aktivno angažiralo vse politične stranke ta jih poslalo v prve vrste aktivno v boj proti družbi ta s tem izvršilo vso težo tega hazata na politične stranke, katere bi, na ta način prisililo, da bi se že v svojem lastnem strankarskem interesu zavzele z vso sik) za končno zmago rudarjev.
To je ena največjih pogrešk, katero Je zakrivilo vodstvo stavke v svoji bolni politični ambicijoznosti, da se Ja ne bi reklo, da je kaka druga stranka kaj pripomogla k končni zmagi Silno nespretno se je anga-žhala tudi propaganda za časa stavke z letaki ta atentatom na električno centralo, ker je na ta način dobila Trboveljska družba priliko, da je pomolila žandarmeriji kost, katere posledica je bila zapiranje, po mojem globokem prepričanju večinoma popolnoma nedolžnih rudarjev.
Človek, ki započne tako silno odgovorno akcijo, si mora biti predvsem v imenovanem na jasnem, mora vladati sam s seboj, mhno premisliti ta s prisotnostjo duha delovati, da doseže svoj končni cilj s kolikor mogoče majhnimi žrtvami, zadostnim materijalnim uspehom In z veliko moralno zmago. Tega naše vodstvo štrajka ni razumelo ta radi tega nosi ono absolutno odgovornost za nesrečo, katera je zadela danes delavstvo. Vsako izgovarjanje z žandarmerijo, radikalno vlado, terorjem in metanje krivde na druge, absolutno ne drži, ker vsak borec mora biti pripravljen na vse in temeljito pregledati svojo puško, predno se spusti v boj. Ja on mora celo računati, da pri dosegi svojih ciljev odstnvd višje moči, da končno zmaga. Ja možje, boj je boj in tukaj se ne sme poznati niti zaprek, niti nobenih sil, da se doseže zmaga.
Vprašamo vas, zakaj je uspela lansko leto stavka s precejšnjim materijalnim in vatikanskim moralnim uasebpM9
^JUTRANJE NOVOSTI.«
iStrtn 9L
«?ev. m

Dnevne
Manifestacija ob 15 letnici naših narodnih mučenikov
V nedeljo, dne 23. t. m. prirede narodna prosvetna in obrambna društva manifestacijo ob 15 letnici narodnih žrtev na pokopališču pri Sv. Križu. Ude-ležnlM naj se zbirajo na pokopališču »red. pol 11. uro dopoldne. Prireditev Vodi in nadzoruje vse redit el jstvo gospod ravnatelj Šaplja. Ob pol 11. uri dopoldan zapoje ob grobu Adamiča in Ltrndma »Zveza pevskih društev« žalo-strnko, nato izpregovori imenom društev e. dvorni svetnik (jangi na zbrano narodno občinstvo kratko spomenico Potem pa zapoje zopet »Zveza pevskih društev«. — Manifestacija se konča s polaganjem vencev in cvetic na grob in z defiliranjem pred groboma.
Narodno občinstvo se vabi k obilni udeležbi da dostojno počastimo spomin padlih narodnih mučenikov.
—* Nov! vojaški atašeji. Za vojaške atašeja so bili imenovani: Oeneralštabni polkovnik Živko vi 6 v Parizu, general-štabni podpolkovnik Jankovič v Atenah is generalštabu! podpolkovnik Ječme-no v 1 ć v Rimu. Kraljevi adjutant in kontraadmiral Priča je imenovan za poveljnika vse mornarice.
— Premeščanja la Imenovanja v višjih vojaških poveljstvih. Za divizijske komandante so Imemmrai: za donavsko divizijo gneral Dobra Milenkovič, za savsko divizijo general Uzun Mirkovič, za vardarsko divi-ztjo general Milorad Ristič, za moravsko divizijo general Joso Kostič, za kotorsko divizijo peš. puk. Radomir Obradovlč. Za komandanta mesta Beograda je imenovan general Žečevič, njegov pomočnik pa gene-ra Pavlovič. Za inšpektorja konjenice je imenovan general Otonovič. Za komandanta L konjeniške divizije Dušan Trifunovič, D. konjeniške divizije Pantelije Jurišič; za Predsednika art komiteta je imenovan art. puk. Vučkovič, za predsednika ingenjerske-ga komiteta pa ing. puk. Gjuro Lazič. Za komandanta drinske divizije je imenovan general Miletič. Peš. puk. Trifman je imenovan za komandanta podčastniške šole v Beogradu, peš. puk. Radiša Nikolič pa za komandanta 13. puka v Dubrovniku. Art. Puk. Ljubomir Vukičevlč Je Imenovan za komandanta mesta Skoplje. General Kostič In Dušan Stepanovič sta stavljena na razpoloženje. Za komandanta artiljerijske brigade bosanske divizije je imenovan bivši maršal na dvoru, art. puk. Damjanovič.
— Odlikovanje g. Gavrllovlča Predsednik poljske republike je odlikoval g. Panta Gavrdloviča, pomočnika ministra zunanjih del z lento Polonija restituita.
— Iz agrarne službe. Glasom Službenih novin je odpuščen iz državne službe gosp. Zdravko Grafenauer, geometer 2. razreda pri županijskom agrarnem uradu v Vel. Beč-kereku.
— Koncert moškega zbora akademikov univerze v Krakovem se vrši, kakor že javljeno v torek dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Pevski *bor izvaja na tem koncertu celo vrsto originalnih poljskih umetnih zborov in pa tudi več narodnih pesmi. Koncert, za katerega prodaja vstopnice v Matični knjigarni, «>Pk> priporočamo našemu občinstvu, p —■ Vprašanj» sarajevske univerze. — e Po ro d« javlja: Idejo odbora za otvo-“T sarajevske univerze je sprejela tudi a7* se bo z ustanovitvijo začelo ta-Koj. /.acasno se bo univerza namestila v pnvame zgradbe iu skoraj se bo začela s pomočjo države zidati velika in moderna uinverza, katero bi obiskovali vsi siromaš-ni dijaki Bosne in Hercegovine in eventuel-no tudi Dalmacije.
~ Otroški sanatorij na Lokrumu. Ministrstvo narodnega zdravja je odobrilo večji kredit za renoviranje in razširjenje otroškega sanatorija na Lokrumu pri Dubrovniku. Prihodnje leto bo lahko sprejetih okoli 200 siromašnih otrok, da si opomorejo.
— AbsolviranI bogoslovci in vojaška obveznost. Ker so nekateri škofje posvetili ab-®olvirane bogoslovce, predno so ti odslužili vojaško dobo, se je škofom ukazalo, da ab-solviranih bogoslovcev ne posvečajo, dokler niso zadostili vojaški obveznosti.
— Izmena finančne straže. Ker Je bho Radnji čas v Dalmaciji precej utihotapljenja 'h iztihotapljenja, bo tamošnja finančna strada Izmenjana. Zlasti se bo to zgodilo v Šibeniku in v tretji coni.
— Zdravila iz Nemčije. Z ozirom na ne J/avpo najboljše stanje naših bolnišnic, je “'inistrstvo za narodno zdravje poslalo naši J’aparacijski komisiji seznam zdravil, ki se {Jklbolj pogrešajo v naši državi. Komisija •Oja zdaj nalogo določena zdravila naročiti bfi nemški vladi na račun reparacij.
,	— Resnici na ljubo. V našem včeraj-
®®Jem dopisu iz Maribora nam je bilo po-ročano, da je bil g. Srečko Lajnšič že pod Jjvstrijo Imenovan za okrajnega glavarja, ***■ pa ne odgovarja resnici
— Razpis učiteljskih služb. Na dvoraz-osnovni šoli v Zabukovju se razpisuje gwuClteljska služba v stalno nameščenje. !7pänJe naj se vk>ie do dne 10. oktobra pri šolskem svetu v Brežicah. Na dekliški ^ščanski šoli H. v Mariboru je razpisano .. stalno namestitev mesto strokovne učite-za L skupino In *a srbski ali hrvatski Prošnje naj se pošljejo mestnemu šol-svetu v Marboru do 14. oktobra t. 1. —- Praznikov in bede ne manjka v Tr-Na parnilcu »Jugoslovan«, ki je kot prvi cr1 našo zastavo prepul Atlantski ocean, so, c? le Pristal v Splitu, zalotili 4 Tržačane, Mi ?? bili brez vsakih potnih dokumentov, so se peljati na Francosko. Pri zasl!. so PPvedali, da so prišli iz Trsta in da ^ ni drugega kakor svečanosti in beda. SimJ—, Z dvorišča tovarne »Slograd« v Sp. möie bilo ukradeno tesarju Ivanu Kamnarju kolo vredno 1300 Din.
„KINO MATICA“
24., 25., 26., t. m.
Lya Mara
v filmu
novosti.
— Postavitev reklamnih kioskov ob državnih cestah. V torek dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši komisijski ogled prostorov, ki bi eventualno prišli v poštev za postavitev reklamnih kioskov in stožirjev na Bleiweisovi, Gosposvetski, Dunajski, Emonski, Karlovški, Dolenjski cesti in na Sv. Jakoba trgu ter v Florijanski ulici. Vse one posestnike ob navedenih cestah, ki bi imeli proti postavitvi kake ugovore, se pozivlje, da jih vlože pismeno pri Okrožni gradbeni direkciji, ali pa na dan obhoda pri vodji komisije. Komisija se sestane navedenega dne ob 3. uri popoldne na križišču Bleiweisove ceste. Popis prostorov, na katerih se namerava postaviti kioske, je na vpogled med uradnimi urami pri Imenovani direkciji.
— Razne nezgode. Kondratov Gjorge, delavec na južni železnici, je pri premikanju vagona padel z njega in si zlomil levo roko. — Anton Suhadolnik, hlapec pri Kastelicu na Mirju, je v pijanosti padel z voza ter se občutno poškodoval po glavi. — Radosavljevič Vojislav je v pijanosti udaril z desno roko po šipi in se je nevarno vrezal. Bajt Ivan, trgovski sluga je padel z lestve in si zlomil levo roko. — Vsi se zdravijo v bolnišnici.
— Beograjski vampir odkrit Kakor poročajo beograjski listi, se je posrečilo nekemu policijskemu agentu zalotiti vampirja, ki je že par tednov razbijal šipe v Bosanski ulici št. 61. Bila je to neka še ne 17 let stara Beograjčanka, ki si je prvič to stvar dovolila gotovo iz šale. Ko je pa videla, kakšen učinek je imela njena nežna ročica, je stvar nadaljevala zdaj na enem zdaj na drugem mestu. Policijski agent jo je zalotil, ko je ravno izza zavese skozi okno vrgla kame na streho vmes stoječe hiše. Na policiji je priznala, da je to ponavljala že nekaj tednov. Njenega imena policija za enkrat še ne pove. Zato beograjski krogi pravijo, da je treba to odkritje sprejeti z rezervo.
— Novorojenček v cerkvi Neka 221etna ženska, čedno oblečena, majhne postave se je pripeljala predvčerajšnjem iz Zagreba v Sevnico. Od tam je šla peš v Boštanj k maši. Po maši je izginila žena, V klopi pa so našli kmalo nato 16 do 20 mesecev staro, zdravo, krepko razvito dete moškega spola, zavito v plenice.
— Nepoštena služkinja. Služkinja v Zalaznikov! gostilni na Dunajski cesti Kristina Satler je vzela domačemu mesarju Andreju Tavčarju rujavo listnico z 880 Din in 4 lirami. Po treh dneh službe je Satlerjeva po izvršeni tatvini pobegnila.
— Izgube. Frančiška Dolinšek iz Pon-dora je Izgubila na cesti Gomilsko-Drago-polje listnico Iz krokodilove kože z vsebino 20.750 Din. — V Šolskem drevoredu je izgubil Franc Matjan iz Blejske Dobrave na Gorenjskem bankovec za 100 Din. — Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je izgubil vojak Blaž Miklavc črno listnico, v kateri je imel 245 Din gotovine, temporerno karto za državno in južno železnico in več drugih listin.
— Pts prepeličar se je zatekel k gostilničarju Antonu Kališku na Fužinah. Pes je velik, rujave barve.
— Ukradena klobučevina. Iz odprtega železniškega voza sta bili ukradeni med vožnjo Jesenice-LjubJjana-Domžale 2 bali klobučevine po 58 ta 37.40 kg last tvrdke Bonač v Ljubljani vredni 30.000 Din.
— V Podnartu je bila ukradena Mariji Perkovi iz potnega kovčka denarnica, v kateri je bilo 1000 Din in 2 stari srebrni kroni.
— V Gi'obeinem je ukradel neznan vlomilec pos. Ivanu Polirju več obleke in perila, klobuk in denarnco s 240 Din gotovine.
— V Topličah je bilo vlomljeno pri kočarju Jurju Škrinjarju. Tat je odnesel nekaj obleke ia perila, čevljarske klešče, daljnogled, tolar za 5 kron in 23 srebrnih kron.
— Med Podvinom In Radovljico na ko-iodvor je izgubila na cesti med vožnjo z avtomobilom Jerica Žvanova iz Podvina 19 bankovcev po 100 Din — stare izdaje — recepte od priporočenega pisma, plačilni list za 1250 Din še nekaj drugih listin.
— Aretirani madžarski vohuni. Iz Subotice javljajo, da so obmejni stražarji pri Belem Monastiru zasačili še tri madžarske špijone ravno v trenutku, ko so hoteli pre-stopit! mejo in priti na naš teritorij. Pri osebni preiskavi so se našli dokumenti, Iz katerih se vidi, da so prišli radi špijonaže. Našla se je tudi večja količina denarja. Navedeni trije so bili pod sigurno stražo od-premljeni v Beograd.
— Aretrani ponarejevalci riolarev. Budimpeštanska policija je aretirala tri moške, ki so dopotovali z Dunaja ta sicer agenta Karolo Ratgeberja, posestnika zabavišča, Vilhelma Czemyja in zasebnika Nikolaja Kellenbauma zaradi razširjanja ponarejenih dolarskih bankovcev.
— Novomeške novosti Tombola K o 1 a J u g o s 1 o v. s e s t e r, ki se je imela vršiti 16. t m. je prenešena na nedeljo dne 23. t. m. ob pol 11. url. Dobitki so izloženi v trgovini Mikolič. — Istega dne popoldne se vrši zlet novomeškega Sokola v Gotno vas, kjer priredi Sokol javno telovadbo članstva in naraščaja na travniku g. Bona. Javni telovadbi sledi prosta zabava, sodeluje pa tamburaški zbor pomočniškega odseka obrtnega društva iz Novega mesta. — V kratkem priredi pomočniški odsek »Rokovnjače« v Čitalnici. Visoko povišanje raznih pristojbin v Čitalnici povzroča med tuk. organizacijami nezadovoljstvo. — 20. t. m. so obhajali na Grmu 501 e t n i c o obstoja kmetijske šole, ob kateri priliki so se spomnili blagopokojnega Dolenca, prvega ravnatelja te naše kulturne ustanove. — Ob priliki žegnanja v Brusnicah je prišlo do krvavega pretepa in je več fantov težje ranjenih. — Starši se splošno pritožujejo radi draginje šolskih knjig in se vprašujejo, ali ne eksistira nikjer državna zaloga šolskih knjig, kot je bila svo-ječasno na Dunaju. Vznemirjajo se posebno radi srbohrv. čitank, katere so res predrage.
— Celjske novosti. — Spominska slavnost Danes, v soboto zvečer se vrši v gornjih prostorih celjskega Narodnega doma spominska slavnost na celjske septemberske dogodke leta 1908. Spored slavnosti je lep. Vršili se bodo slavnostni govori, petje, deklamacije, alegorija itd. — Vstopnina k prireditvi je prosta. — Opozorilo. Tržni dnevi se sedaj vršijo samo na gornjem delu Glavnega trga, ker Je spodnji del za trženje zaprt vsled dovažanja stavbnega materijala k hiši št. 2. — Vreme imamo sedaj pri nas kakor v aprilu. Menjavata se solnce in dež, vmes bliska iu grmi, en dan je vroče, drugi dan zopet prav hladno. To vreme silno škoduje našim vinogradom, ker grozdje ne more zoreti. Kmetje pa ne morejo spravljati otave, katera gnije po travnikih. — Lovska veselica se vrši v nedeljo, 23. L jul v hotelu »Balkaja*.
— Mariborske novosti. Po nalogu pokrajinske uprave so svinjski in živinski sejmi v Mariboru zaradi slinov-ke do nadaljnjega prepovedani. — Krsta s truplom dr. Vladimirja Serneca je položena na mrtvaški oder v veži Narodnega doma. Pri krsti tvorijo Sokoli častno stražo. Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldne na staro mestno pokopališče, kjer ima rodbina Sernečeva svojo rodbinsko grobnico. — 491etna hišnica Alojzija Kmetič je pri čiščenju oken v Orožnovi ulici štev. 7 padla s prvega nadstropja na cestni tlak in obležala tam brez zavesti. Pri padcu je dobila težke notranje poškodbe in M zlomila desno roko. Prepeljali so jo z vozom rešilnega oddelka v javno bolnišnico. — V Pavličevi gostilni je bil aretiran neki Franc M., ki je ponujal na prodaj razno perilo in zlato zapestnico. Pri sebi je imel tudi kovček, v katerem je imel še razne druge predmete. Ker se domneva, da je najdeno blago pokradel, je bil Izročen sodišču. — Hlapca Jurija Petriča je poslal njegov gospodar posestnik Rešnik v Razvanju s konjem in vozom v Maribor. Ker pa se hlapec ni povrnil obstoja sum, da je konja in voz prodal, z izkupičkom pa pobegnil. Uvedeno je njegovo zasledovanje.
— Natečaj za barvotisk. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS središnji odbor v Beogradu razpisuje pod št. 5501 od 15. septembra t. 1. natečaj za tiskanje svojih diplom po že izdelanem načrtu pod sledečimi pogoji: 1, Izdelava diplom mora biti chro-mo-litografska, to je, da se rnora original reproducirati v osmih barvah tako, da iste popolnoma odgovarjajo originalu. Načrt se sme detajlno izpopolniti. 2. Potreben tekst bo treba postaviti v cirilici in latinici in dotični stavek prredložiti na vpogled ta odobrenje za reprodukcijo. 3. Format papirja biti mora v velikosti 45X63 cm, tisk pa se mora izvesti tako, da bo okoli roba papirja 4 cm praznega prostora. 4. Papir mora biti brez celuloze ta ne sme biti lažji od 45 g pri komadu. 5. Prvi odtis (korektura) mora biti odobren za tiskanje od strani Udruženja vojnih invalidov, katero si pridržuje pravico, da v slučaju nesolidne izdelave odkloni sprejem. 6. Diploma se bo tiskala v 15.000 Izvodih. Natančnejše podatke daje Udruženje vojnih invalidov, Središnji odbor v Beogradu, kjer se more pogledati tudi načrt. Ponudbe z vzorci papirja se pošiljajo na Udruženje vojnih invalidov v Beograd do 15. oktobra t. 1.
— Resen opomin. V zadnjem času se ponavljajo pred sodnijo obravnave proti mladim dečkom m celo deklicam, ki so obtoženi lovske tatvine rib. Mladino, posebno pa stariše, varuhe ta vse starejše opozarjamo, da z vso resnostjo odvračajo mladino od tega nepremišljenega početja, kajti tatvina rib kakor vsake divjačine se jako strogo kaznuje in kako neprijetno je v kasnejših letih, ker pika tatvine se v kazenskem listu celo življenje ne izbriše. Vrh tega pa imajo obtoženci kakor tudi stariši poleg te kazni še druge sitnosti.
— Nacijonalistične razglednice. Slovenska »Orjuna« je izdala serijo razglednic, ki se prodajajo po 1 Din komad. Organizacije Imajo 50%, trgovci pa 25% popusta. Med razglednicami so tudi narodne žrtve iz Merezig, pred sodiščem v Trstu.
— Ponovno opozarjamo občinstvo na javno tombolo, ki se vrši v nedeljo 25. t. m. v korist športnemu razvoju v Sloveniji. Tombola ima krasne dobitke: kot prvi je hrastova spalnica, dalje kompletna kuhinjska oprava, elegantni šivalni stroj, krasno luksusno kolo, salonska ura in vreča moke. Del teh dobitkov je razstavljenih v trgovini Goreč, palača ljubljanske Kreditne banke. Tablice imajo ceno Din 2.50 tako, da je vsakomur omogočeno z malim zneskom pridobiti si krasno darilo. Početek tombole ob 3. url popodne. Segajte pridno po tablicah.
— Kino Vodmat. Samo še danes In jutri prvovrstne veseloigre: »Šef kot reporter«, »Filmski junak« in »Boksarji«. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride. V po Bdel j ek, 24 L m. velika historična drama: »Napoleon«. Začetek ob četrt na 9.
— Znamenitost. Samo par dni je na ogled v parku Tivoli blizu kina »Tivoli« »Pol riba — pol deklica«. Istotam 15 kg kg težka, 3 m dolga kača iz Indije ta še nekaj drugih zveri. Ogleda se lahko od 2. do 9. ure popoldne ob delavnikih, v nedeljo pa od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Stvar je prikladna za šolsko mladino, da sl ogleda v naravi, kar se uči iz knjig o raznih klopotačah in drugih takih živalih.
Novosti h Primorske.
— Italijanske šole in slovenski jezik v zasedenem ozemlju. Ministrski svet v Rimu je Izdal tudi naredbo o reformi ljudskih šol. Paragraf 4, te uredbe pravi, da se postavlja pouk državnega, t. j. italijanskega jezika na prvo mesto, katero mu gre, med tem ko se poučevanje drugih jezikov, ki so v rabi v nekaterih pokrajinah, omejuje na posebne ure. Tako se dobesedno glasi kritični stavek te italijanske naredbe. Ce bodo Italijan hoteli to tudi striktno izvajati, tedaj bodo pač slovenski stariši še v šolo zgubili zaupanje, kjer edino tam so ga še imeli.
— Otvoritev slovenskih zasebnih vrtcev v Trstu in okolici. Dne 1. oktobra se bo zopet otvoril redni pouk v otroških vrtcih. Sprejemajo se notri otroci, ki so že dopolnili 3 leta, pa še ne prekoračili 6. leta.
— Prireditve v Julijski Benečiji Iz zasedenega ozemlja prihajajo od več strani razveseljiva poročila o raznih prireditvah, kojih Italijanska vlada ne more zabraniti niti s taksami niti s karabinjerji. V Rihenberku bodo v nedeljo priredili razne telovadne nastope. Tudi okrog 160 pevcev bo nastopilo Iz Rihenberka in okolice. Dramo »Mrak« bodo študentje uprizorili v Sv. Luciji ob Soči. V Livku so pretečeno nedeljo igrali Finžgarjevo dramo: »Razvalina življenja«. Pa prav dobro so naredili. Splošno slovensko žensko društvo v Gorici je zopet začelo delovati. Osnoval se bo zopet kot lansko teto tečaj zg francoščino. Akad. fer. društvo Adrija bo priredilo 29. t m. v Trgovskem domu skupno z srednješolci poslovilni večer, nato se bodo pa člani razšli v svoje študijske kraje.
V nedeljo
tombola
na korist sportu.
Kupujte tablice.
Sokolski vestnik.
BRATJE!
V nedeljo, dne 23. t. m. se vrši žalna manifestacija septemberskih žrtev iz l. 1908.
Sokolstvo se udeleži te manifestacije v kroju.
Poživljamo vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva, da se udeleže polnoštevilno tega žalnega slavja.
Sokolstvo se zbira točno ob pol 10. url dopoldne pred Narodnim domom, od koder odkoraka na pokopališče pri Sv. Križu, kjer bo slavje ob pol JI. uri.
Udeležba v kroju obvezna.
ZDRAVO!
Starešinstvo Jugosl Sok. Saveza.
Dodatno k pozivu starešinstva J. S. S. vabimo članice sokolskih društev, da se udeleže žalnega slavja septemberskih žrtev na pokopališču pri Sv. Križu, in sicer v navadni obleki s sokolskim znakom. Članice ne korakajo s člani v kroju, temveč se zbirajo točno ob 10.15 dopoldne pred pokopališčem. — Starešinstvo J. S. S.
— Bratje! Poživljamo Vas, da se udeležite žalne manifestacije septemberskih žrtev iz leta 1908, ki se vrši v nedeljo dne 23. t. m. Zbirališče točno ob pol dese ti uri pred Narodnim domom, od koder odkorakamo na pokopališče k Sv. Krizu. Zdravo! — Odbor Sokolskega društva v Ljubljani.
— Sokol I. pozivlje vse svoje članstvo, da se udeleži žalne manifestacije za sep-temberskimi žrtvami iz leta 1908 v nedeljo dne 23. t. m. Bratje v kroju ob pol 10. uri pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo skupno na pokopališče. — Odbor.
— 601etnica sokolskega društva v Ljubljani Predprodaja vstopnic za slavnostno akademijo v opernem gledališču 29. in 30. septembra 1923 se vrši prihodnji teden ta sicer od torka 25. septembra do vključno petka 28. septembra, vsakokrat od 5. do 7. ure zvečer v pisarni v Narodnem domu. Pripominjamo, da so za obe akademiji določene operne cene.
— Sokol L opozarja, da so upravičene nabirati prispevke za Sokolski dom na Taboru le tiste osebe, ki so poverjene z uradnimi, od društva v to svrho izstavljenimi tiskovinami, ki so označene z zaporedno številko, žigom društva za zgradbo in podpisi društvenih funkcijonarjev. Ker se nepoštenost in sleparstvo danes rado _ urine _ v vsako dobrodelno akcijo, se opozarja občinstvo, da izroča doneske le osebam, ki se izkažejo s poprej opisanimi tiskovinami. — Odbor.
Obsežna amnestija.
Na predlog ministra pravosodja je izdal kralj Aleksander I. obsežno amnestijo. Te amnestije so deležni tudi oni, ki so bili že pri zadnji amnestiji povodom kraljeve poroke delno pomiloščeni.
Odpuščene so glasom te amnestije vse kazni z omejitvijo osebne prostosti, ki ne presegajo dveh mesecev in pa denarne kazni do 1000 Din odnosno ostanki teh glob. Onim, ki so bili obsojeni poleg zaporne tudi na denarno kazen, se odpusti samo zaporna kazen. Dalje se odpuste zaporne kazni od 2 do 6 mesecev v celoti ali v ostanku pod pogojem, da oproščenec od dneva oprostitve tekom 5 let ne zagreši nobenega hudodelstva, prestopka ali pre-greška in nobenega kaznjivegn dejanja zoper zakon o zaščiti In varstvu države. Zaporne kazni od 6 mesecev do enega leta se pod zgoraj navedeno omejitvijo odpuste in sicer v slučaju zaporne in denarne kazni, se oprošča samo zaporna kazen. To oproščenje velja tudi za one, ki so bili kaznovani do gori omenjene Izmere po več obsodbah. — Izvzete so od pomlloščenja: Kazni zoper zakon o zaščiti in varstvu države, zaradi podkupovanja pri državnih in drugih javnih organih, železniške in poštne tatvine, kjer gre za železnici ali pošti zaupano blago v svrho prevoza, kazni zaradi prestopkov proti zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in nedovoljenih špekulacij. Zaporne kazni preko 12 mesecev civilnih in vojaških sodišč se oproste po enoletnem zaporu oni, ki so bili pomiloščeni z v' »om od 8. junija 1. 1922. Četrtino kazni odpusti onim, ki so prvič kaznovani, petina kazni onim, ki sede v drugi ta šestina kazni onim, ki sede v tretji kazni, ako niso bili kaznovani radi zločinstva iz dobičkaželjnostL To pomilošče-nje velja za one, ki so že v zaporu in za one, ki še niso nastopili kazni. Izvzeti od pomiloščenja so oni, ki so bili obsojeni zaradi zavratnega umora, tudi če so bili že preje pomiloščeni. Izvzeti so politični morilci in njih soudeleženci, oni, ki so bili obsojeni na smrt, pa se jim je spremenila smrtna kazen v ječo, oni ki so na begu in oni, ki so bili več kakor trikrat obsojeni zaradi hudodelstva. Dalje se oproste težkih okov oni, ki so bili obsojeni v to kazen pri srbskih ta črnogorskih sodiščih. (Pri nas ta kazen ni več v veljavi pač pa Imamo v naših zaporih več takih kaznjencev iz Srbije in Crnegore). Po teh odredbah se oproste tudi vsi mladoletni, izvzem-ši oni, katere pridrže sodišča v zajporih v svrho opazovanja. V tem ukazu je označenih še več izjem, katere pa določajo v posameznih slučajih pristojna sodišča.
Dopisi.
— Prevalje. Po Mežiški dolini se je razširila vest, ki vzbuja obče sočutje. Paznik premogovnika grofov Henkel v Lešah, g. Ignacij Doberšek j« dobil te dni od Pokojninskega zavoda za nameščence odlok, da bo prejemal penzijo od tam in sicer mesečnih Din 28.60. Ta vest ga je tako potrla, da je nezavesten obležal. Nas zanfma stvar iz raznih ozirov. Omenjeni paznik je bil že v stari Avstriji edlnf slovenski zavedni uradnik cele Mežiške doline. Koliko šikan je prestal, bomo ob priliki povedali. Da je nepretrgoma in zvesto služboval 54 let Istemu gospodarju, je občudovanja vredno. Ko se je sekvestrlralo posestvo grofov Henkel, so ga naši klerikalni uradniki pustili upokojiti, dočim so pustili druge v službi, ki imajo popolnoma drugo narodno preteklost kot slovensko. Upokojen je bil 1 maja t. 1. ter se mu je zatrjevalo, da ga lažje odpravijo, da bo dobival od gori navedenega" urada oziroma zavoda 400 do 500 dinarjev pokojnine, ker Je bil že od leta 1009 zavarovan ter je plačeval zadnja leta «kopno s nadte	90 Din r moMičnlli
obrokih. Napotil ga je zavod (kf je kljub mnogim urgencam šele po 5 mesecih rešil to zadevo) naj se g. Ignacij Doberšek zglasi pri »Pokrajinskem pokojninskem zavodu za Slovenijo, »a ta zavod je bil že preje g. Ignacija Doberšek obvestil, da ne dobi nobenih doklad, še predno je sploh dobi! kako doklado. Danes dobiva g. Ignacij Doberšek Din 28.60 od zavoda in Din 8.50 od bratovske skladnice in to za 54 letno težko službo. Ali spadamo med divjake, da ne znamo ceniti dela? Naša stranka bo ta slučaj zasledovala, kajti služabnik, ki je pustil vse pri svojem delodajalcu nikakor ne zasluži, da pogine na stara leta na cesti
Mariborska porota.
Maribor, 21. sept.
Meseca junija je sta! pred tukajšnjo poroto Guerino Pellicetti, trgovski agent z Reke, zaradi poneverb in goljufij. Takrat se je 'morala razprava zaradi zaslišanja novih prič preložiti. Po dopolnilnem postopanju se je mogla razprava sedaj zopet vršiti in zaključiti. Pellicetti je prišel z Reke koncem leta 1921 in nastopal kot premožen trgovec na debelo. V Mariboru kakor tudi v Zagrebu, Ljubljani in drugod je stopil V zvezo z raznimi trgovci, katerih zaupanje si je znal pridobiti ter je izvrševal svoje kupčije zlasti s poljskimi pridelki. Nakupljeno blago je spočetka plačeval pozneje pa ga je prevzemal na kredit. Končno se je začelo dvomiti o njegovi solidnosti in ko je položaj postal zanj nevzdržen ,je pobegnil v Avstrijo. Izsledili so ga v Gradcu ter ga izročili našim oblastem. S svojim goljufivim ravnanjem je oškodoval trgovca Sereca v Mariboru za več vagonov krompirja, fižola in jabolk, tvrdko Cerer in drug v Ljubljani, Gospodarsko zvezo v Ljubljani, kakor tudi druge trgovce pa ravno tako za večje število vagonov. Skupna škoda znaša okrog 750 tisoč dinarjev. Tudi špedicijski tvrdki »Orijent«, ki je oskrbovala razpošiljanje nakupljenega blaga, je ostal dolžan vse prevozne stroške. Obtoženec se je zagovarjal da ni imel namena goljufati, marveč da je zašel v plačilne težkoče, ker se mu je zadnja pošiljatev pokvarila. Njegov zagovor pa ni napravil utiša verjetnosti ker se mu je od 93 odposlanih vagonov pokvarilo blago le v štirih. Vprašanje krivde so porotniki potrdili nakar je bil Pellicetti obsojen na dve leti te* žke ječe.
Sport in furfstika.
— Lahkoatletske tekme za prvenstvo Slovenije se vrše letos v dneh 22, 23, 26. in 27. t. m. na prostoru Ilirije. Danes in jutri se prične tekmovanje ob 16 uri. Ženska atletika je določena na sredo 26. t m. Prijave so zelo mnogobrojne; tekmeci so klubi Primorje, Ilirija, Jadran, LASK in LSK. Med prvimi tremi klubi je pričakovati zopet ostrega boja za najboljšo celotno kvalifikacijo. Start znanih internacijonalcev Perparja ta Valtriča daje najboljše šanse SK Primorju, vendar pa ni vnaprej izključena tudi zmaga Ilirije ali Jadrana.
— Prvenstvena nogometna tekma Slovan: Akademiki se vrši jutri dne 23. t. m. ob 14. uri na igrišču Ilirije. Za oba kluba je izid tekme največjega pomena, ker imata skupno s Primorjem enake šanse na prvo mesto. Dosedanji potek II. r. prvenstva kaže, da si bodo prva tri mesta delili sigurno ti trije klubi, dočim bosta Slavija in Svoboda ostala na 4. ta 5. mestu.
— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da se z 29. septembrom 1923 zatvori Cojzova koča na Kokrškem sedlu. Zimska soba ostane odprta; drva za kurjavo se nahajajo pod stopnicami. Naprošamo turiste, da sobo po posetu v redu zapustijo. Koča na Kamniškem sedlu se zatvori 24 t m.
Šah.
— Izredni občni zbor Ij. šah. kluba se vrši danes, v soboto, ob pol 8. uri zvečer v klubovem lokalu v »Narodni kavarni«.
borzna poročila.
Beograd, 21. septembra. Borza je bila danes zatvorjena radi praznika.
Zagreb, 21. septembra. Devize. Dunaj 0.13—0.131, Budimpešta 0.50—0.55, Bukarešta 43—45, Italija 412—415, London izplačilo 420-422, ček 0-421, New York, kabel 92.50—93.25, ček 92.25—93, Pariz 540 do 545, Praga 277—280, Švica izplačilo 1640-1645, ček 1640—1645. Valute. Dolarji 91.25—91.75, avstr, krone 0—0.1325, francoski franki 0—540, lire 406—408.
C u r i h,	21. sept. Berlin 0.0000044,
New York 565.25, London 25.68, Pariz 33.35, Milan 25.30, Praga 16.95, Budimpešta 0.00305, Bukarešta 2.55, Beograd 6.10, Sofija 5.30, Varšava 0.0018, Dunaj 0.0079625, avstrijske krone 0.0080.
Praga, 21. septembra. Dunaj 4.60, Berlin 0.37, Rim 155.25, avstrijske krone 4.59, lire 152.25, Budimpešta 17.25, Pariz 201.75, London 153.50, New York 33.85, Cu. rih 607.75, Beograd 36.875.
Dunaj, 21. septembra. Devize. Beograd 770—774. Berlin 0.50—0.55, Budimpešta 3.725—3.825, Bukarešta 318—320, London 321.900—322.900, Milan 3174—3186, New York 70.935—71.185, Pariz 4187-4203, Praga 2125—2135, Sofija 660—664, Curih 12.545—12.595. Valute. Dolarji 70.560— 70.060, bolgarski levi 638—646, nemške marke 0.525—0.575, funti 0, francoski franki 4140—4170, lire 3150—3170, dinarji 757— 763, romunski lej! 310—314, švicarski franki 12.430—12.510, češkoslovaške krone 2107— 2123, madžarske krone 2.35—2.55.
Berlin, 21. septembra. Dunaj 1546.12, Milan 4,887.750, Praga 3,291.750, Pariz 6,463.800, London 498,750.000. New York
109.725.000,	Curih 19,351.500, Beograd
1.197.000.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
/
tffrsön %.>
»JUTRANJE NOVOSTI«.;
štev, 197,
Ćdmond et Jules de Goncourt:
Renče Mauperin.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
— Glej, kakšni so moški! je dejala veselo Renee. Vsi so nehvaležni, draga moja! In če pomislimo, da se bo treba neki dan poročiti. Ali veš, da sva že stari devici?... Dvajset let! Kaj, kako gre to naglo! Kaj ne, človek misli, da ne bo imel nikdar osemnajst let; ko jih pa ima, jih že nima več!... Slednjič, kaj pa hočeš! — Oj, prinesi vendar nekaj not prihodnjič... igrale bova če-tveroročno; ne vem, če še znam...
— Kdaj pa začnemo z igro? je vprašal Denoisel.
— Prihodnjič, za danes pustimo to!
In Noemi se je pogovarjala, veselo, svobodno; kar ugrela se je poleg Renee v tem prijaznem salonu, polnem mladosti.
Ura je bila štiri. Učiteljica se je dvignila, kot bi bila na peresih: Gospodična, je dejala, čas je že. Saj veste, da imamo veliko pojedino v San-noisju... in predno ste oblečeni...
XIV.
— To pot se ne bomo zab: vali... Hočemo se resno učiti, je dejal Denoisel. Gospodična Noemi, izvolite seti sem. Tako, sedaj smo v redu, kaj ne? Ena... dve... tri...
Zaploskal je: Naprej!
— To je prvi prizor, je dejala Noemi, obotavljajoč se, aega še ne znam dobro ...
— Drugega torej? Začnimo pa drugega. Jaz prevzamem Henrijevo vlogo: Dober večer, draga moja.
Denoisela je prekinil glasen smeh Reneein:
— O, moj Bog, je dejala svoji prijateljici, kako čudno sediš! Izgledaš kot kos sladkorja v kleščah za sladkor!
— Jaz? je dejala Noemi va zmedena in skušala spremeniti svoj položaj.
— Prosim uljudno, ne dajte motiti igralcev, Renee, — je dejal Denoisel. In začel je spet s svoj jo vlogo: Dober večer, draga moja, ali vas motim?
— In mošnje: je zaklicala Renče.
— Toda mislil sem, da ste se vi boprigali zanje.
— Jaz? Nikakor ne... Nasprotno, vi bi se morali kot režiser brigati za to!... Cuj, Noemi, 6e bi bila poročena, ali bi ti prišlo na misel, pokloniti svojemu soprogu mošnjo? To je vendar čisto kramarsko. Zakaj ne morda raje nočne Čepice.
— Ali bomo igrali ali ne? je rekel Denoisel.
— Glejte, Denoisel, to ste rekli tako, kot bi hoteli iti kadit.
— Vedno rad kadim, Renče, je dejal Denoisel, posebno če mi ni treba.
— Toda to je samo razvada!
■— Gotovo. Zato se je tudi držim.
— Kakšen užitek pa imate pravzaprav, če kadite?
V:/'	' I
Odbor odvetnike zbornice za Slovenijo naznanja pretužno vest, da je njen ugledni član in disciplinarni svčtnik gospod
odvetnik v Mariboru
dne 20. t. m. izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bode v soboto, 22. t. m. ob 4. popoldne v Mariboru.
Stanovski tovariši ohranijo pokojniku trajno najlepši spomin.
Ljubljana, 21. septembra 1923.
Ogromna kača
3 m dolga, 15 kg težka, iz Indije, živa na ogled le kratek čas v Tivoliju. Ravnateljstvo.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
UUBUANA. Bohoričeva ul. 20.
Novol	Najnovejša Iluzija!	Novo!
Pol riba-pol deklica
na ogled le kratek čas v Tivoliju ob delavnikih od 2. do 9., ob nedeljah od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ogleda naj si vsak! Ravnateljstvo.
— Užitek slabe navade: to razlaga marsikatero strast. — In spet je začel s prihodom gospe Chavigny: — Dober večer, draga moja, ati vas motim?
— Jaz? Henri, kakšno vprašanje! je dejala Nočmi in skušnja se je pričela.
XV.
— Tri je ura, — je dejala Renče in dvignila oči od male volnene nogavice, ki jo je pletla, pri pogledu na uro. — Zares mislim, da danes Nočmi ne bo več prišla... Zamudila bo skušnjo in kaznovati jo moramo.
— Nočmi? je dejala gospa Mauperinova, kot bi se zbudila. Nočmi ne pride*... Ali ti nisem povedala ... Ne vem, kje imam glavo, vse pozabljam ... Zadnjič mi je bila rekla, da skoraj gotovo ne bo mogla priti danes... Mislim, da imajo goste... pa ne vem.
— Ta je pa dobra! Nič ni bolj neprijetno, kot čakati koga, ki ne pride. Ko sem se danes zjutraj zbudila, sem si rekla: Danes pride Nočmi. In veselila sem se. Oj, sedaj vem, da ne pride več. Res čudno je to; kar manjka mi... Ima nekaj tako nežnega, tako prisrčnega, česar še nikoli nisem našla pri drugih dekletih njene starosti, vse so bile strašno dolgočasne.
— Moj Bog, to je čisto naravno, je dejal Denoisel, gospodična Bourjot je zelo nežna, zelo ljubka narava. Taki ljudje si pridobe naglo prijateljstvo drugih.
— Spominjam se, da je bila že takšna, ko je bila že čisto majhna... in kako občutljiva. Samo jokala je in poljubovala... In kako je nežna! Nikdar si nisem upala, ji kaj žalega storiti in vendar prav rada zbadam ljudi.
— Res čudno je, kako je nežna, je rekla gospa Mauperinova.
— To se da razložiti, je dejal Denoisel. Pomislite, njena mati je mrzla narava, ki jo neprestano ponižuje, oče ji je egoist, ki misil samo na svoj denar. In tako je ta deklica silno hvaležna in odpre svoje srce onemu, ki je z njo prijazen.
XVI.
Štirinajt dni so se že vršile skušnje, kar je neki dan gospa Bourjotova sama privedla svojo hčerko k Mauperinovim. Po prvih poklonih se je zelo začudila, da ne vidi glavnega igralca.
— O, Henri ima izboren spomin, je dejala gospa Mauperinova, po dveh skušnjah bo znal vse.
— Kako gre? je vprašala gospa Bourjotova. Povem vam, da se tresem za svojo ubogo Nočmi. Prišla sem tudi, da vidim in sodim.
— Prav, draga gospa, je dejala gospa Mauperinova. Zadovoljni boste. Videli boste, kako dobro igra vaša hčerka... naravnost krasno.
(Dalje sledi.)
Protiv znojnih nosu upotrebite
HOFERPUDERbr.lll.
Dobiva se u svim apotekama i drogerijama.
KAVE d. d., ZAGREB.
Ivan ZahoM
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 49. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
’ •*<.	^	\ 1	. '	- v'--	•i'v’■ r-y- •
Jllüümiih.iiiMiiüUiiillüii
mmmiSHi
Večje
stanovanj®
se zamenja v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod „ZAMENJAVA“.
BIM
^ indiga papir.
J. PSaško Ljubljana
karlovška cesta štev. 2
Premog, remeni in strešno opeki
stalno v zalogi pri
H. Petrič, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 33.
Skladišče: „Balkan".	Tel. 3S6
Posojilnica v Maribora objavlja pre-žalostno vest, da je njen dolgoletni član ravnateljstva gospod
dr. Vladimir Semec
odvetnik v Mariboru
danes po kratki bolezni preminul. Pogreb se vrši v soboto 22. t. m. ob 16. uri iz Narodnega doma na staro mestno pokopališče v Mariboru.
Bodi velezaslužnemu delavcu na narodnem in gospodarskem polju čast in spomin.
V Mariboru, 20. septembra 1922.
Ravnateljstvo.
SSSSB
mHLI DBLHSI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—: vsaka nadallna beseda 25 para. z davščino vred.
■ El ■	«RIB
samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko nemško, italijansko in francosko z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod „Zanesljiv“, na upravo lista.
prevajanje in korespondenca v srpskem nemškem francoskem in italijanskem jeziku. Naslov pri upravi Jutr. Novosti.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1
prevode vseh vrst iz in razne jezike izvršuje in preskrbi sod-nijsko overovljenje prot. dr. Pavel V. Breznik, sodno zapriseženi tolmač, uraduje dopoldne na realki, popoldne Dalmatinova ulica 2./IL nadstr. levo.
majhno, s posebnim vhodom iške služkinja za takoj, najraje v parterju ali dvorišču. Ponudbe s ceno upravništvu lista.
otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D. K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki ceni. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoles, otroški vozički, šivalni in razni stroji. — Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
izurjenega v trgovskih poslih s primerno kavcijo za Ljubljano in prodajalko za deželo sprejme Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo. Plača po dogovoru, nastop takoj ali 25. oktobra. Pismene ponudbe s spričevali je vložiti do 20. septembra L L, osebna zglasitev vsak dan med 4. in 6. uro v pisarni Gosposvetska c. št. 2, Ljubljana.	Načelstvo.
dijak (maturant) iz vseh predmetov (posebno iz matematike in latinščine). Cenj. ponudbe pod „Dober inštruktor“, na
upravo lista.
najmanj dve sobi išče srednješolski profesor poročen, brez otrok. Naslov v upravi lista.
katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista.
stanovanje, soba in kuhinja, pnii.-Jä v Rožni dolini za enakega v mestu ali izven.
Prodaše 80 kom.‘lončenih peči razne velikosti in še v prav dobrem stanju. Interesenti naj se obrnejo na upravo hotela „Slon“ Ljubljana.
stalno v zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano 4.
kot temelji kamen ali preskrba za družino je tudi od nečlanov vsaka vloga od 10 Din dalje. Zelo ugodno obrestovanje pri „Moj mir“ registr. kreditni in stavbni zadrugi Maribor, Rotovški trg 1. Posluje vsako sredo in nedeljo od 9 — 11 ure dopoldne^______________________
M 25 let
obstoječa tvrdka Mihael Hafner, Sp. šiška 162 vulgo; Zlata kaplja nudi interesentom trda in mehka drva, cela, žagana ali klana, kakor tudi oglje v vsaki množini po izredno nizkih dnevnih cenah. Postrežba točna. Drva se na željo dostavljajo na dom z lastno uprego. Nudi nadalje vsakovrstno naravno vino na debelo in drobno, po konkurenčno — nizkih cenah. Izrabite priliko ter se poslužite domače tvrdke.
želi dopisovanja z vpokojenko. Pismene ponudbe pod „Obrt-nik“ na upravo lista._______
Leon sla.
v bližini univerze se išče za boljšega dijaka filozofa z 1. oktobrom. Cena s kurjavo, razsvetljavo in event. jutranjo kavo, pod „Lepa soba'1 upravi tega lista.
najmanj 2 sobi Išče zakonski par brez otrok. Nagrada: eno leto francoske ure zastonj. Plačava tudi visoko najemnino. Najin naslov v upravi lista.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Rov iolD (IM)
na 2 para vesla za 3 — 4 osebe se proda. Več se poizve pri J. Bitenc, mizar, Poljanski nasip 40.
Rlaii, la
morska trava. Peter	-
Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modrooe na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelkiI Zahtevajte oferte in cenike!
ali večjo prazno sobo tudi v okolici išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/11.
66 oralov, 36 ora lov lepega gozda iceioletno 1,000.000 K, se plača tekom 2 let •ajščini slična, s pat' jm za tovarno.
h, grajüiiriaV
175 oralov, na prometnem
__r___________ m«'
stu v Mariboru ug°'
in stanovanjske hico tnvarne VU®
B
9
9
9
O
9
9
9
9
9
9
9
9
9
Risalni papir • Minister papi/ Uradni papir • Ovojni papir
in vse šolske potrebščine priporoča po znižanih cenah
M. TKar, Ljubljana.
9
SPLOŠNA KNJIŽNICA
St. 1. I- Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „	2. R. Murnik: Na Bledu, povest . .	»	„	16	„	„22
*	3. I. Rozman . Testament, ljudska drama	„	„	12	„	„17
„	4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi	„	„	20	„	„26
„	5. F. Milanski: Fridolin Žolna, humor.	„	„	8	„	„ l3
Cene se razumejo brez poštnine.
ZSEZHfl HNlIBMfj-LjüDljasia, Marijin trg 8 in po vseh knjigarnah.
Izdala *& tiska »Zvezna tiskarna la knjigarna« v Liublian*