Naslov — Address: “NOVA DOBA”
611) St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
DOBA
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSIftVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
sc
Pomlad j? čas dela v naravi; naj bo tudi C as dela in rcrfi za našo J. S. K. Jedno!o!
sc;
Entered As Second Clasa Matter April 15th. 192G, at The Post Office at ClerelU, o_
STEV. 15.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 13TH, 1927. — SREDA, 13. APRILA, 1927.
Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for. mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October Jrd, 1917, authorized March 18th. 1925.
S PREMOGOVIH POLJ
ZDRAVSTVO
(Piše ih'. Jos. V. Grahek,
—-
VRTNARSKI NASVETI
| tiajk linijskih delavcev na' if° Jil' mehkega premoga je vi .nem teku. Kot je bilo že po-fcano’ .l’e osrednji odbor Unit-f line Workers of America C?*, distriktnim unijskim | F® iteljern cja se separatno po-M Jajo z operatorji ,pod pogo-T’ (a P°djetniki plačujejo pre-, F°^rje po stari plačilni lest-! |u v času pogajanj. Pod temi: j'p°J' lahko obratuje kateri-j i 1 vUl“jski rov, dokler se ne ifposeze sporazum.
lti:lsU,iki Premogovih rovov v L"1'1 Ohio so izjavili, da ne jj ,llo‘eJo pogajati z zastopni-l’11 logarjev, dokler ti ne 4tvaneJor na znižano plačilno L].IC0' ^ac*eva je torej ob-‘ 4 na mrtvi točki. V Indiani ' i ^ ne°dvisnih pre-^ ^ružb, ki lastujejo al(, 'ane “strip” rove, podpi-
ara|S,)°raz“m’ (*a se obnovi > P° stari plačilni lestvici.
1lv?e!.*torii v ^apadni Penn-lin "i1* Se ne Podajo in sku-Lii ,,at0Vati s stavkokazi, 'so < urat,niki izjavljajo,! 8* tov 1 Nadevanja podjet-v vi^eUspešlia- v Hlinoisul ali , |)^J;>Znamenj» da bi mo-s!ln t * d(> »korajžnega spo-^ (‘n,/1 : niecl premogarji in >J1-
v pbročila javljajo, da 'et >dv\. '!llnsylvail'.ii nekateri j Zah"1 0|H!l‘u'toi*ji pristali Pse 6Ve	delavcev.
Jfcv" !)<l to Je nekHtw-ih malih i mi. !*
-f	:	*X~~r r f
■Iv *^3° samo par tisoč1
‘1;....................:	‘	i
H IZ CLEVELANDA
E
In zadnje preda-, ’katero priredi Slovenci ar°^na Čitalnica v tej 'tol- SG *)0 v,'šil° prihodnji ...^	’> to je 21. aprila zvečer.
S|!'Cort odličnega jugoslo-opernega pevca Mate ^ bo vršil v Sloven-U) Narodnem Domu v Cle-* 11 v sredo 27. aprila zve-|
IM bo'pk^ski Slovenci se ved-j ^ zanimajo za državljanki re^eni teden je zopet n°Ve!1Cev dobilo državijan-v lp.V*Ce’ ^(1 novega leta se (0 )„JeVelan(lu na ta način ^V]Zl*° število slovenskih | ,lavi°v za 219.
**6 7
'Ooi ' aPl'da je umrl v Col-; i>n,i. U.š »i,U enajstletni Joseph j ■kai j/ k vsled zastrupljenja kr-bo s](. se je zbodel z žebljem d11	1*° je zastrupi jen j e.
tla'"	’---°-------
;£ *Va V prid linijskih delavcev.
nji"'
0 .(1’atni zbornici države
1 sJe bil 3 26 proti 3 gla-v'*)),ejet predlog senatorja
tlil’ ki označa za neve-Y> |ej '.‘Se Pogodbe med delavci 3k u-ialci, v katerih se ena
 s y stranka zaveže, da ne
»H’*1 o^.^la v delavsko unijo iv jj v zvezo operatorjev, ig e organizacije so se ^ ^udile za sprejem take y^’ ki pomenja hud -uda-' *	. Jakozvane odprte delav-
ko9 e a sprejem omenjene po-i :Se je bil hud boj v se-i^j11 strankarska disciplina ^ .Potiskom delavskih or-J ' io *! P0P°ln0ma odnehala snaW, in sprejme tudi nižja zbor-(j |^10 governer podpiše, do-U °do delavske organizaci' 110 zmago.
Akofee niste obrezali vinske | trte, n| odlašajte dalje, ker se mladiki rade močno solzijo, ako jih oblizujete pozno. Prirezane mlajike vinske trte privežite na žice] in druge opore, predno začne.jt}; poganjati očesa. Ko očesa liočno odžene j o, se zelo rada odjomijo pri privezovanju; to poroehi, da se bo razvila mladika iz malega rezervnega popka, katera pa navadno ne na-j stavi grbzdja.
Prirezane mladike vinske trte naj sp privežejo kolikor mogoče vodoravno, da bodo mladi poganjki rastli kvišku. Mladike naj se razpeljejo tako, da bodo vsi mladi poganjki dobili dovolj prostora, zraka in soln-ca.
Na vrtu se še lahko presade, oziroma posade drevesa in grmiči, ki še ne zelenijo. Zeleno drevje in grmičevje presajati je nehvaležno in neuspešno delo. Tudi obrezati in očistiti se še more zdaj drevje in grmovje, katero še ni odgnalo. Isto velja za vrtnice. Mladike vrtnic prirežemo za eno tretjino ali do polovico. Lepotične grmiče prirezujemo tako, da dobe lepo obliko. Z dreves se odstranijo suhe ali pregoste veje in tiste, ki se križajo z drugimi. Staro lubje, katero smo odrgnili z dreves, suhe veje, listje in različna šara, ki se dolgočasi po vrtu, naj se zmeče na kup in sežge. V taki šari se dostikrat nahajajo jajčeca in bube raz|ič-
 	'	•	■■■'	;\5S»
kali razfiih škodljivih glivic.
Večino naših poletnih cvetlic zdaj že lahko posejemo na prosto, ako jih nismo nasejuli v hladno gredo. Priporočljive poletne cvetlice, katere je brez posebnega truda mogoče vzgojiti skoro na vsakem vrtu, so: balzamine( balsam), astre, pe-tunije (petunia), kalendule (calendula), plavice (centaurea), cosmos, plamenke (phlox), ostrožnik (annual larkspur), raznih vrst solnčne rože (sun-flower-helianthus), resedice — (mignonette), turški naglji (ta-getes-marigold), lobelija itd.
Te vrste cvetlice se lahko posejejo na posebno gredico precej na gosto in se pozneje presade na stalna mesta, ali pa se vsejejo takoj na stalna mesta.
Za zakritje kakšne stene ali ograje so pripravne plezajoče rastline ali ovijalke, kot slak (morning glory — ipomea), ko-beja (cobea scandens) ali divja kumarca (wild cucumber). Semena teh rastlin se poseje takoj na stalna mesta, ker ne prenesejo dobro presajanja. Na stalno mesto naj se poseje tudi kapucinska kreša (nasturtium) in sladki grah.
Izmed zelenjave se zdaj že more sejati na prosto salata, peteršilj, korenček, redkvica, pesa, koleraba, grah, zelje, ohrovt in špinača. Za sladko koruzq kumare, dinje, paradižnike it fižol je še prezgodaj.
Ta Navodila veljajo seveda le bolj u države srednjega zapa-da in vzhoda; za južne države so potna, za severne pa prezgodnja.
Unit<d Press želel dobiti zvezo z A. P. Reckom, časnikarjem v WasHngtonu. V nekaj trenutkih J3 dobil zvezo in v rumenem okvirju pri telefonu se je pokazala slika Recka, ki je držal slušalc na ušesu. Slika se vidi podobto kot v premikajočih slikah. — Napredek znanosti res n« pozna nikakih mej.
KAJ MOREMO VIDETI V OCEH
NEKAJ 0 KOKOSIH
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
VOLUME III. _ LETNIK III.
VSAK PO SVOJE
\vrh. zdravnik J. S. K. Jednote) Nervoznost (dalje).
V zadnji izdaji tega lista sem pisal o mlademu možu, ki si je d.omišljeval, da ima nevarno bolezen, in ki je dvema mazače-| ma znosil mnogo trdo prisluže-i nega denarja. Vmes je obisko-j val druge zdravnike. Zaupanja ni imel v nobenega, in to je bil I vzrok, kot je sam povedal, da je prišel v Pittsburgh, i Jaz sem natančno preiskal njegovo kri in vodo in sploh izvršil vse preiskave, ki so v takih slučajih potrebne. Po 48 urah sem mu mogel povedati, da nima sifilisa, in da nikoli ni imel nobene druge nevarne bolezni te vrste, ter da je vsa njegova bolezen samo v domišljiji. Skušal sem mu dopovedati. da je vse v redu z njim, in da naj se vrne nazaj na za-pad. Toda mož mi ni verjel. Zato sem mu svetoval, naj ostane v Pittsburghu en teden, da ga bom zdravil vsaki dan in ga prav gotovo ozdravil. To se je zgodilo in mož mi je že tretji dan dejal, da se boljše počuti, in ko je po, preteku enega tedna odpotoval, mi je rekel, da se počuti boljše kot kdaj poprej.
Naročil sem mu še, naj mi piše vsaki ,mesec in poroča, kako je z nji-n in njegovim zdravljenjem. Vedel sem seveda, da o kakšnem izboljšanju bolezni ne riior.e biti ‘o^ora,- ker mož!
odhodom s6m ga tudi zagotovil,! da ni nobene nevarnosti, da bi kakšna druga oseba dobila bolezen od njega. Potem nisem slišal od njega 15 ali 16 mese-| cev. Nekega dne pa dobim od njega pismo, v katerem mi je poročal, da je oženjen in priložena je bila fotografija njegovega malega fantička.
To je samo eden izmed mnogih slučajev, katere sem imel v preteklih letih mojega poslovanja. Nekateri ljudje hočejo in morajo biti goljufani; ako jih ne mara goljufati eden, jih pa drugi.
Naj še omenim, da sem po prejetju onega pisma mlademu možu odpisal in mu razložil kakšen bedak je bil; kajti on sploh nikdar ni imel nobene take bolezni, kakor si je domišljal, ampak je bil eden tistih, ki je po sili hotel delati za zdravnike.
--------o—:----
IZ URADA VRH. ZDRAVNIKA
Vsled poprave mojega urada na 600 Grant St., Pittsburgh. Pa., bom imel, začenši z 20. aprilom 1927, začasne uradne prostore na 612 Grant St., to je samo par vrat severno od sedanjega urada. Vsa pošta pa se lahko pošilja kar na moj stari naslov, to je na 600 Grant St.. Pittsburgh, Pa.
DR. JOS. V. GRAHEK, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote.  _o---------------------
Napredek znanosti.
Morda ni več daleč čas, ko bodo vsi telefoni tako urejeni; da bomo tudi videli osebo, s katero bomo govorili. Da je to mogoče, je bilo dne 7. aprila praktično dokazano.	Isti dan
se je zbrala skupina časnikar jev v laboratoriju New York Telephone Co. v New Yorku, kjer so slišali in videli trgovskega tajnika Hooverja, ki je govoril na telefon v Washingto nu, 250 milj daleč.	Nato je
Earl J. Johnson, nočni urednik
Neki sloveči detektiv je svo-ječasno dejal, da nobeno maskiranje ni popolno brez temno-: barvanih naočnikov. Oči so namreč najbolj 'izdajalski” de) človeškega obraze, ker pripovedujejo štorije, katere vsak izkušen opazovalec z lahkoto razume. Dr. Harry c. Paul, očesni ekspert v službi države Illinois, trdi, da oko človeka kaže njegov značaj, njegov tek, kakor tudi njegovo iplošno zdravstveno stanje.
Ako očesni ek ,pert s posebnimi in zelo delikatnimi instrumenti pregleda oči kakšne osebe, more skoro s popolno gotovostjo povedati, č«i je oseba lah-komišljena ali rosnega značaja; kakšne vrste zakonski par bi si morala dotična oseba izbrati ; je-li oseba nagle jeze in hitro razburljiva ali dobrodušna in tolerantna; kakšno je njeno splošno zdravje in kakšna je njena morala.
Jeznariti ljudje se zamorejo spoznati po očeh; pa ne le to, ampak jeznaritost povzroča tudi mnogokrat oč<;sne bolezni. Dr. Paul pravi, da si ljudje \ splošnem ne morejo predstavljati, kako Škodu j ■ očem huds jeza. Mnogi ljudje so popolnoma oslepeli vsled joze, ali pa sc postali škilasti. Preveč kajenja tudi škoduje očem, ker sla bo vpliva na oč- *no belino Prehudo kajenAč,* roči, da
.penijo i>& Jh
pijače tudi dostikrat povzročijo slepoto in nepoboljšljivi pijan ci imajo skoro vselej slab vid.
Slabe oči, oziroma slab vid ni mala stvar. Zaradi slabih oči se nahaja mnogo ljudi v norišnicah. Slabe oči dalje povzročajo najmanj 20'- vseh želodčnih neprilik, mnogo slabega razpoloženja in melanholije. •Slabe oči povzročijo tudi najmanj 60'< vseh avtomobilskih nesreč.
Dr. Paul trdi, da ima barva oči vpliv na značaj in zdravje človeka. Možje z rjavimi očmi navadno dalje žive kot modrooki; na drugi strani pa imajo modrooke ali sivooke osebe večje umske zmožnosti. Zenske rjavih oči znajo biti bolj lju-beznjive kot modrooke. Zeniji imajo večkrat pikčaste oči, ali pa oči dveh barv, namreč eno oko rjavo, drugo pa modro. Daleč narazen postavljene oči pomenijo navadno razumnega človeka, oči blizu skupaj pa zvitega.
Ljudje, ki vas gledajo naravnost v oči, ko govorijo z vami, so navadno odkritosrčni. Oseba, ki se pogovarja z vami in ima pri tem zaprte oči, je navadno verskega ali k pobožnosti nagnjenega značaja. Ljudje, ki imajo polodprte oči pri pogovoru, so goljufive narave.
Velike oči kažejo poštenost, male oči pa živalske tendence. Kratkovidni ljudje so navadno dobri trgovci ali vodje 'trgovin. Ljudje, ki daleč vidijo, so večkrat igralci in razsipniki. Oči globoko v očesnih votlinah kažejo vražjo in goljufivo naravo; bolj ven stoječe pa veselo in lahkomišljeno osebo.
Tako, zdaj veste vse in ako verujete izvajanjem dr. Paula, stopite pred ogledalo in si oglejte vaše oči; potem si pa častitajte ali se pa ozmerjajte.
Ako v vaši naselbini še ni društva J. S. K. Jednote, saka j bi ga ne ustanovili? Osem novih članov zadostuje!
Velike noči si skoro ne more misliti brez pestrobarvnih pirhov, in celo mestni otroci vedo, da so isti navadna pobarvana kokošja jajca. Kokoši spadajo nedvomno med najkoristnejše domače živali, tako radi mesa kot zaradi jajec. Množi se in dorašča ta domača perutnina hitro, zato dobiva človeštvo precejšen del svoje hrane od kokoši. Kakšne ogromne množine kokošjih jajec se porabi dnevno, to si je nemogoče predstavljati.
Kokoši so bile vdomačene že pred več tisočletji in so se razširile po svetu bolj, kot katera druga domača žival, gotovo zato, ker se hitro množijo in ker se morejo prilagoditi najrazličnejšim klimatičnim razmeram. Nekateri davni narodi so smatrali peteline za svete živali, drugi so pripisovali različnim delom petelinovega telesa gotove zdravilne lastnosti. Pesniki &o pisali verze o petelinu več stoletij pred Kristom. Na Ki-' tajskem redijo perutnino že od nekdaj največ radi mesa in jajec. V Perziji so darovali peteline svojim narodnim bogovom, v Indiji in na Grškem so jih vzgajali za borbe. Pri nekaterih južnih narodih so pe-telinje borbe še danes velik šport.
Perutninarji so z izbiranjem
in križanjem vzgojili kokoši
| najrazličnejših vrst. Imamo
j male kokoške, ki tehtajo le do
n	velike	kntyeuittiHk«.
I ki dosežejo težo desetih funtov
j in več. Nekaterih vrst kokoši J se goje največ zaradi mesa,
| druge zaradi jajec. Perutninarji nekaterih narodov se ba-vijo tudi z rejo izredno lepih in gizdavih petelinov. Posebni mojstri v tem so Japonci. Rep petelina Yokohama pasme doseže dolgost 15 do dvajset čevljev. Vsak tak petelinj i aristokrat mora imeti seveda posebnega strežaja, oziroma paznika.
Zanimivo je, da so petelini vseh kokošjih pasem neprime-roma večji in lepši od kokoši. Petelin Yokohama pasme, ki je pravi gizdalin v kokošjem svetu, ima družico, ki se malo loči od plebejskih put, kakoršne vidimo na dvorišču vsakega farmer j a.
Povprečna puta izleže letno do 72 jajec, toda z umnim izbiranjem, križanjem in negovanjem so znali perutninarji vzgojiti kokoši, ki producirajo letno še enkrat toliko jajec. Agricultural College države Connecticut je sestavil statistiko, tikajočo se 350 jat, s skupnim številom 88,297 kokoši, ki kaže, da je izlegla vsaka posamezna kokoška nad 142 jajec letno; to število je povprečno in pomeni, da so pridnejše j a j -čarice pokrile primanjkljaj, katerega so povzročile bolj lene.
Svetovno rekord je dosegel neki kanadski perutninar, katerega kokoška je izlegla 351 jajec v 365 dneh. V jati kokoši, kateri je pripadala omenjena jajčarica, je prišlo letno 292 jajec na vsako. Kontest so nadzorovali uradniki poljedelskega departmenta Canade, in je vsaka goljufija izključena.
Znanstveniki sodijo, da so se vse ptičje vrste razvile, v milijonih let seveda, iz plazilcev, to je raznih vrst kuščarjev. Oskubljena ptica še danes močno spominja na plazilca. Na Bavarskem so svoječasno našli v kamenju znake takega napol ptiča, kateremu so znanstveniki dali ime “archaeopteryx.” Ime (Dalje na 6. strani)
Županske volitve v Chicagu so se završile nenavadno mirno. Samo en butlegar je bil usti*e-l.jen večer pred volitvami. Na volilni dan ste bili samo dve demokratski trdnjavi bombardirani, en volilni lokal in en klub sta bila obstreljevana s strojno puško in en državni poslanec je bil ukraden. Sovražna po-trulja je razstrelila sliko novoizvoljenega župana Thompsona v oknu njegove sorodnice. Neka druga sovražna patrulja je napadla neki volilni lokal hi skušala ukrasti volilne skrinjice, pa so jo lojalne čete prepodile. Tako mirnih in dostojnih volitev še ne pomni Chicago.
*
V Chicagu se pa tudi znajo pripraviti na volitve. Novega in starega župana so čuvale močne telesne straže, na strate-gičnih krajih je bilo razpostavljenih 35 strojnih pusk, v vsakem volilnem lokalu je bil nastavljen policaj in okoli strate-gičnih točk so krožile močne patrulje. Državna milica je bila pripravljena, da pridrvi v mesto in ga zasede, če bi nastala revolucija. Pa se je vse završilo čudovito gladko. Chicago ima novega župana, pogrebniki pa nič več dela kot pt» navadi.
*
Skoro milijon oseb je oddalo svoje glasove v strahu božjem in v senci policijskih količkov in strojnih pušk. Če bi se ta-
ragui, kjer je polovico mmf prebivalcev kot je volilcev v Chicagu, ne bi \meli zdaj dr
žavljanske vojne.
*
Študentovska organizacija v Berkeleyu, Cal., plača za “'popravo” svojih vojnikov, ki so poškodovani na football bojiščih. Dick Blewett je dobil $75 za zdrobljene čeljusti, Lane Fechter $50 za zobovje in J. Johnson $20 -za popravo odtrganega ušesa. Operacija na uhljih torej ni posebno nevarna, kar nam tudi dokazuje izkušnja iz naših lastnih bosopetih let.
❖
Skupina državnih poslancev v Missouri je vložila predlog, da se obleče nage bronaste dečke, ki krasijo vodomet državnega kapitola v Jefferson City. Do-tični predlog pa je v odseku zaspal. Gospodje poslanci bi se bili morali tega domisliti pred Božičem, pa ne zdaj na pomlad.
* r:
Nemški sodniki imajo mno-! gokrat precej drugačne nazore kot njih ameriški kolegi. Nedavno so v Breslau dovolili raz-poroko nekemu možu, ki so j;' pritožil, da se njegova žena v svrho shujšanja in moderne telesne oblike preveč posti, in da je shujšala za 31 funtov.
'Neki sodnik v Berlinu je razsodil, da ni greh, če oženjsn mož v šali ali o priliki maške-rade poljubi svojo lepo steno-grafko.
*
V Kansasu je bil neki Fred Irvine obsojen na več mesecev ječe, radi kršenja prohibicije Zaprt bi moral biti v ječi domačega Jefferson okraja. Mož pa kuha jezo na šerifa domačega countyja, zato je prosil sodnika, da mu dovoli sedeti v ječi Atchison countyja, in je obljubil plačati vse stroške, ki bode vsled tega nastali. Sodnik je Fredu ugodil, kar dokazuje, da kansaški sodniki niso čisto bre2 srca.
Ameriški poslanik na jugoslovanskem dvoru, Mr. Prince, je sprejel dne 14. marca novinarje na daljši razgovor. Mr. Prince, ki dobro govori naš jezik, je rekel:
“Ljubim vašo državo, ljubim to vašo Jugoslavijo. Ne sma-* tram je niti za hrvatsko, niti za srbsko, niti za slovensko. Gledam nanjo kot na edinstveno državo in jo imenujem samo ‘Jugoslavijo.’ Ko sem nedavno bil na proslavi kraljeve garde v Beogradu, sem rabil izraz: ‘Vaša kraljevina Jugoslavija.’ Neki general je pozneje prišel k meni in vprašal, kako to, da stalno rabim izraz ‘Jugoslavija’S za vašo državo. Odgovoril sem mu: ‘Dasi je uradni naslov države kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, vendar ne morem rabiti druge besede kakor Jugoslavija.’
“Vi nimate drugega primer-! j nega naslova. Ta naslov sem porabljal tudi v razgovoru s kraljem. Izraz: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ni primeren, on je dolg. Isto velja tudi za našo državo, ki se naziva ‘Zedinjene Države Ame-1 rike,’ imenujemo jo pa samo ‘Amerika.’ To ni uradno ime,' vendar se tako pravi. Vi vsi imate tukaj isti jezik, iste običaje in eno nacijonalno karak-| teristiko. Mi v Ameriki imamo .mnogo dialektov in mnogo na-I rodov, vi tukaj pa v vseh kra-
|nega edinstva, kar more najbolje presoditi tujec, ki vas s [simpatijo spoznava in pro-^ j uČuje.”
Na vprašanje novinarjev, ali j je to njegovo osebno prepriča-j | nje, odnosno ali se tako sploh j j pojmuje jugoslovanska država v Ameriki, je poslanik odgovo-; ril:
“To ni samo moje osebno j prepričanje. Vsa Amerika vas; smatra za en narod in pozna | samo Jugoslavijo. Nekateri-krat se omenja predvojna Srbija, vsakdo pa ve, vsakdo pozna i vašo novo kraljevino Jugosla- i ; vijo.
“Poset našega admirala Bu- i radgea vaši državi je velike važnosti in naravnost epohalnega pomena za odnošaje med Jugoslavijo in Ameriko. To je prvi poset našega admirala v Beogradu po definitivnem konstituiranju vaše države. To je prvi službeni poset našega vojaškega zastopnika ujedinjeni kraljevini. V Dubrovniku je prvikrat naš admiral na vaši vojni ladji posetil vašega admirala Kocha. To je bil zgodovinski moment in zato sem spremljal g. admirala na tem potovanju po Dalmaciji. Svrha evropskega potovanja g. Burad-gea je ta, da ustvari in vzdrži dobre odnošaje med ameriško mornarico in mornarico evropskih narodov.
“Meni je admiral Andrew z mnogimi dobrimi občutki govoril o vas posebno pa o mestu Splitu. Vse, kar smo tukaj videli, je pokazalo, koliko je na dalmatinski obali občutkov na-pram ameriški naciji. Vaših rojakov je mnogo v naši domovini, kakor tudi drugih Slovanov. Drago mi je, da obstojajo med njimi mnogo boljši od-nošaji prijateljstva, kakor v Evropi. Vsi Slovani v Ameriki se razumejo med seboj in vsi se vzajemno smatrajo za svoje.
“Zveze med Ameriko in vašo državo so prisrčno utrjene in bodo tudi v bodoče še živahnej-(Dalje na 2. strani)
“JVotJa Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTB
Lastnina Jugoslovanske Katoliški Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnino sa člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, <a inozemstvo $2.00
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year
VELIKANOČ IN ČREŠNJEV CVET
( A. J. Terbovec)
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume III.
NO. 15
Vstajenje.
Pomlad pomeni vstajenje 111 vstajenje pomeni zmago lepega in dobrega nad slabim. Mehke južne sapice so premagale ledene severne vetrove, sneg in led se je umaknil svežemu zelenju in duhtečemu cvetju, neprijazni, mrki zimski dnevi so zbežali pred vse oživljajočimi solnčnimi žarki. Zemlja se je z vzdihom oprostila zimskih vezi, studenci in potoki žubore živahno pesem prebujenja in tisočero življenje je zavriskalo v zraku, po pisanih poljih in travnikih in v šumečih gozdovih. Vsa narava obhaja veličastni praznik vstajenja, praznik zmagovite lepote, dobrote in življenja. In ljudje, ki so kljub vsej moderni navlaki vendar le otroci narave, se ne morejo ubraniti občne radosti, ki jih objema od vseh strani, in vsaka skupina po svoje obhaja praznik vstajenja.
Mnogokrat se nam zdi, da je ves svet ena sama velika ječa, ena sama velika prisilna delavnica, kjer je poštenost prezirana, kjer so dobra dela zaničevana, kjer se v blato gazi vse, kar je lepo in plemenito. Hudobneži, hinavci in tirani se mnogokrat šopirijo na odličnih mestih, velikodušnost, plemenitost in svoboda mora plezati po strmih stranskih stezah, medtem ko se nestrpnost, sebičnost in tiranija bahato vozi po širokih cestah razkošja. Življenje poštenih, dela v ryjh, i>|t ocjkrjjosfčni Jjudj }e dostikrat	dolgi,-
zimi, ki prinaša večinoma le bolest in trpljenje; pa zelo malo udobnosti in solnčnih žarkov.
Toda, naj bo zima še tako ostra in dolga, naj se še tako trdovratno oprijemlje svojih žrtev, pomlad jo končno premaga in prežene. Plemenitih kali življenja ne uniči najhujši mraz. Naj bo poštenost, plemenitost ali resnica še tako dolgo zatirana, končno je zmaga njena.
Ta dejstva naj nas bodrijo, kadar se nam zdi, da se je vse zarotilo proti nam, kadar se nam zdi, da so temne sile nepremagljive, kadar se nam zdi, da se poštenost in plemenitost ne izplača. Hodimo pota poštenosti, sejmo semena tolerance, bratske pomoči in pravega prijateljstva. Prišla bo pomlad in semena bodo vzkalila, zacvetela in rodila plemeniti sad. Naša J. S. K. Jednota uči toleranco, prijateljstvo in bratsko pomoč. Razširimo njene ideje v vse kraje, kjer žive sinovi in hčere našega rodu in jezika. Četudi se uspehi ne pokažejo takoj, ne obupajmo, kajti kar je lepo, dobro in plemenito mora končno zmagati, in tudi za najdaljšo zimo pride pomlad. Obhajajmo veličastni praznik vstajenja v tem smislu, pa bomo lahko zagotovljeni, da bo to v korist nam in v prenesenem pomenu vsemu človeštvu.
----------------o----------------■
AJ, PRIŠLA JE ZNOVA V DEŽELO POMLAD —
Aj, prišla je znova v deželo pomlad —
Ne meni!
In priHa je v suknji zeleni;
Prinesla zemljanom nebrojno je nad,
Ne meni!
Na halji zeleni
Ji cvet tisočer je našit;
Oj cvet čudovit,
Na pol le razvit,
Čarobno razvija na halji se njeni, in glej nje oko Kot jasno po dežji nebo Se sinje leskeče —
Le meni blesteti se neče . . .
In jagodne ustne rudeče,
Kaj ž njimi okoli šepeče? . . .
Nič meni Ta deklica v halji cvetoči, zeleni Povedati neče!
Prigiblje pa k bilki se vsaki na trati —
Ne k meni!
Smehljaje poljublja vsak grm in drevo;
A kradoma ti na tej suknji bogati Svoj plen so zagledali zlati,
S tem cvetjem odeli si golo telo Pomlad pa, ta hčerka neba,
Porednoprijazno se cvetkam smehlja —
Saj vedno na halji hnožise ji cvet In bo se množil in prerajal bo svet . . .
(Simon Gregorčič).
Naš zapad, namreč naš daljni zapad, ki se izrazito pokaže šele v mogočni verigi Cascade Mountains, Rocky Mountains in Sierra gorovju, je nekaj posebnega, nekaj takega, kar človek nikdar ne pozabi, če ima kaj smisla za čuda in veličanstvo narave. Seveda, treba je videti naš zapad od vseh strani, z vseh pozicij. Treba ga je videti iz vlaka in avtomobila ,iz hotela in borne peč-larske bajte, iz modernih velikih mest in priprostih premo-garskih naselbin; treba je videti njegove pelinove puščave, njegove široke stepe silne snežnike in drzne vodopade, kristalne reke, jezera in potoke, šumeče gozdove, bogata polja, sočne vinograde, smejoče sadunosnike, z redkimi kak-ti potresene peščene puščave, veličastne skalne soteske, morsko obal, snežne zamete in razkošno pomlad in poletje. Našteti bi se dalo še tisoč stvari, ki so lastne zapadu, in ki jih zaman iščete, vsaj v taki obliki, na srednjem zapadu in vzhodu. Tudi ljudstvo na zapadu je nekaj posebnega, prostodušno, pošteno, gostoljubno in širokega obzorja. Veličastna narava zapada ne vstvarja malih duš.
In tako pride, da se naš zapad priljubi človeku, ki je imel kdaj priliko ga videti v vsej njegovi veličini, da ga ne pozabi nikdar več. Kadarkoli vidim vlak, ki drvi v zapadni smeri, spremljajo ga moje misli in želje in blagrujem tiste, ki se vozijo proti krajem, kamor hodi solnce spat. Celo poštni pečat kakšnega strogo uradnega pisma ali ime zapad-nega mesta v uradnem naslovniku me spomni kakšnega dogodka, ki sem ga doživel na zapadu. Niso bili vsi tisti doživljaji prijetni, toda spomin nanjtf je vendar lep in sladak,
Tudi velikonočni prazniki
me spominjajo nekaterih do-godbic, katere sem doživel na zapadu, in ki se vsaj meni zde zanimive. Naj vam tu navedem eno ali dve.
Deset let je že tega, ali morda tudi več — letnice itak nimajo dosti pomena v življenju človeka — ko me je kup-čijska pot privedla v malo pre-mogarsko naselbino države Utah. Premogov rov je bil šele par let odprt in naselbina primeroma mlada in primitivna. Stisnjena med visokimi hribi, imela je naselbina le slabo zvezo z zunanjim svetom. Stranska proga, ki je držala tja od glavne železniške proge, se je rabila večinoma le za prevoz premoga in drugih tovorov. Za udobnost potujočega “občinstva” je bila konci tovornega vlaka priprežena kakšna penzijonirana potniška kara, včasi pa tudi prazna “box-cara”. V taki kari sem se neki dan velikonočnega tedna že bolj proti večeru prizibal v omenjeno naselbino. Komaj pa sem izstopil na postaji, katero sem si moral predstavljati samo v domišljiji, ker postajnega poslopja sploh ni bilo, prestregel me je kompanij-ski policaj, ki je bil edina in najvišja varnostna avtoriteta v naselbini. Vse hiše v naselbini s stavbišči vred so bile last Utah Fuel Co., o kateri ima nedvomno marsikateri rojak na zapadu precej pisane spomine. Tiste čase se je omenjena pre-mogarska družba zelo bala unijskega okuženja, zato se je moral vsak novodošlec podvreči strogi inkviziciji. Kdor ni inkvizicije stoprocent.no prestal, je bil brez nadaljnega procesa deportiran s (kompa-nijskega ozemlja. Jaz sem inkvizitorju dopovedal, da nisem v nikaki zvezi z unijo, ampak se ukvarjam edinole z mojo kupčijo, toda kljub temu sem se možu zdel tako nezanesljiv, da je kar na mestu iz-
rekel dekret deportacije. Prvi vlak do 25 milj oddaljene glavne proge bi imel oditi šele drugo jutro, avtomobila pa ni bilo mogoče dobiti in noč se se je delala. Po dolgih proš- f njah mi je inkvizitor vendar j dovolil aa prenočim v našel- ] bini pri rojaku, katerega sem ] poznal še iz nekega druzega kraja, toda strogo mi je pre- 1 povedal obiskati še kakšno drugo hišo. Seveda sem ubo- 1 gal in prijatelju povedal, da ( moram ostati do jutra v nje- t govi hiši pod “karanteno”. ( Gospodinja, ki se je smela v 1 naselbini svobodno gibati, je 1 obvestila ostale rojake v do- * tični kempi o mojem prihodu 1 in moji smoli, pa se je kmalu zbral ves tamkajšni slovenski i živelj v hiši mojega gostitelja in imeli smo prav lep večer. 1
Drugo jutro sem si oprtal i mojo prtljago in se podal na ; “postajo”, kjer me je že ča- ; kal policaj. Vprašal me je ka- j ko sem spal in jaz sem odvrnil da dobro; nato.sem se mu še zahvalil, ker je imel toliko 1 srca, da me ni spodil iz naselbine v mrzli noči, dasi so tako določevali kompanijski para- ; grafi. Ko je prišel vlak, zlezel j sem v “box-caro”, ki je služila “udobnosti” potujočega občinstva. Kmalu se je nabralo v voz kakšnih dvajset Grkov, ki so bili zaposljeni v tamkaj-šnem premogovem rovu. Mislim, da so bili umiti, toda kljub temu so bili prav cigansko črni. Oprema tega “potniškega voza” je obstajala iz velike peči, v kateri je veselo prasketal ogenj, surove lesene klopi ob stenah in brljave petrolejske svetilke. Sedel sem na klop blizu vrat, potisnil prtljago pod klop in poslušal zagorele Grke, ki so bili glasni ko^rabci v prosu; seveda se- jn jjray tudi razumeli prav ,t.! v^env/i^vnp »tva-1 hopeten, tot* ne morem Trditi, da bi se bil prav srečnega počutil v klepetavi družbi.
Malo pred odhodom vlaka stopila je v naš voz vitka plavolasa deklica, kateri je bilo kakšnih dvajset let. Nekaj časa se plašno ozira po klepetavih, svetlo gledajočih in kosmatih Grkih, nato pa stopi k meni in me prosi če sme sesti poleg mene na klop. Razume se, da sem ji takoj napravil prostor, dasi me je njeno vprašanje iznenadilo. Gotovo je to čitala tudi v mojih očeh, zato mi je takoj zaupala, da se boji teh temnih, kosmatih postav. Jaz sem z nasmehom vprašal, kako da se mene ne boji, ker me vendar ni še nikdar videla. “Oh, you are different”, je odvrnila in se stisnila k meni. Njeno izjavo, da | , se mene niti malo ne boji, sem
■ vzel nekako v dvoumnem smi-. slu:	morda je kompliment,
: morda ne! Vsekako, če hočem , biti pošten, moram priznati, r da njena družba tudi meni ni
bila neprijetna, in da se nisem
■ prav nič odmikal, kajti bila je
- krasotica, da sem se čudil, ka-. ko morejo v teh pelinovih pu-
- ščavah uspevati take veliko-. nočne lilije. To sem ji tudi po-1 vedal, pa se je samo nasmeja-
■ la, potem pa je povedala, da -j je učiteljica v šoli tamkajšne s| naselbine, in da gre na veliko-
11 jen mali bratec, ki jo e pričakoval na postaji, vzelnjeno torbico in odšla sta. Na vogalu mi je moja varovalka še enkrat zamahnila z roki v pozdrav, nakar je izginili med hišami kot lepe velikmočne sanje . . .
Leto pozneje pripeljll sem se na velikonočno soloto že precej pozno zvečer t malo mestece države Washington. Bil sem tam prvič in piva moja skrb je bila, da si preskrbim prenočišče v hoteiu. Po večerji sem sedel na >erandi hotela in srkal sladk vonj črešnjevega cvetja. Vedel sem, da biva v dotičnem mestecu nekaj Slovencev in poiskati' sem jih nameraval drugi dan. To večkrat ni bili lahka stvar, toda jaz sem vedno zaupal v svojo srečo.
Ko se je nasmejalo prelestno velikonočno jutro, sem se takoj po zajutrku odpravil, da si ogledam mestecel Trgovski del mesta je tvorila tri bloke dolga cesta, “Main Street” seveda, druge hiše pa so bile raztresene med vrtovi in po malih gričkih. V ozadju se je vzdigalo hribovje, obraslo večinoma s temnim smrečjem, izmed katerega je tuintam gledala belocveteča pesikovina Skoro po vseh vrtovih so cvetele črešnje, španski bezeg in raznobarvni tulipani- Po cvetju so brnele čebele in mehki vetrički so nosili črešnjevo cvetje kot snežinke . . .
čim dalje iz mesta sem hodil, tem lepša je postajala okolica. Kmalu nato sem pri nekih vratcih naletel na dva možaka, ki sta se pogovarjala slovensko. Pozdravil sem ju in se predstavil. Potem se je zgodilo, kot je navada na zapadu. Možaka sta bila “peč-larja”, povabila sta me v hišico, kjer sta mi postregla s šunko, hrenom in pelinovcem, pa tudi z vsem informacijami, ki sem jih želel. Ko smo se nagovorili, ponudil se je eden fantov; da me snvoAil, tl« hoik?,k
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
KatoL Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 901, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., East .
Duluth, Minnesota.	.	■
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban» :■ Bldg., 000 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111.
1. nadzornik: FRANK 5KRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn.
2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clafr Ave., Cleveland. O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pfef|’ sodnika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnih’ spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izPr{' membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Me" Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanofj za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl»s' tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P* obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani » članicami.
nočne počitnice k starišem, ki žive v mestecu ob glavni Ž3-lezniški progi.
Klop je bila trda in vožnja počasna, toda jaz je ne bi bil zamenjal za vse udobnosti Pullmana na vlaku Sunset Limited; saj sem se počutil kot vitez sveti Jurij, ki čuva najlepšo devojko mormonske države . . . Ko smo na postaji izstopili, mi je podala roko, se zahvalila za spremstvo in dostavila, da bi jo veselilo, če bi mi mogla kdaj uslugo povrni-{ ti. Jaz ne vem kaj sem rekel, a nedvomno je bila tudi moja želja taka. V tem je pristopil
obiiKati se druge tamkajšne rojake; seveda svojo prtljago naj vzamem seboj, če že ne radi kupčije, vsaj zato, da imamo priliko in izgovor priti \ Vsako hišo.
Prva pot je vodila mene in mojega spremljevalca skoro četrt milje izven mesta do hiše, ki je bila skoro skrita v sadnem drevju, med katerim je bilo največ črešenj, ki so bile zagrnjene v najlepše cvetje. Par oseb je sedelo na klopici pod cvetečo črešnjo in približala sva se. Moj spremljevalec me predstavi in gospodar in gospodinja me p'ozdravita kot starega znanca, češ, da me po imenu poznata že davno. Komaj smo izmenjali par vprašanj, ki so pri takih prilikah običajna, prihiti iz hiše vitka t plavolaska in se nekako obotavljaje približa klopici.
“To je pa Julija, naša najstarejša,” hiti predstavljati gospodnja, “in to je Mr. T., ki potuje vedno in povsod . .
Ne vem kateri izmed naju je napravil boj začuden .obraz, ko sem vstal in se laliko poklonil.
“Vi tukaj — in Slovanka!” sem vzkliknil, ko sem Jjrema-gal prvo presenečenje.
“Pa vi tukaj — in Slovenec!” vzklikne mladenta, za-rudi kot tulipan na bližr.ji gredi in mi gorko stisne rolo.
Zdaj je bila pa vrsta ia sta-riših in drugih prisotnih da se čudijo.
“Pa vidva oba, odkod se poznata?” se vmeša mati
Julija se prične glasil) smejati in sc med smehom sesede na klop pod črešnjo, \ očeh pa so jej vsled smeha '*lestele solze, kot biserna rosa na črešnjevem cvetju. Tuci jaz sem se moral smejati, jstali navzoči pa so začudeno pedali zdaj enega zdaj druzegi.
“Ali smem zdaj prisesti V” vprašam, ko je deklica nekoliko k sebi prišla in si obrisala solze smeha in bogve čissa še.
“Seveda, seveda, prosim, in prav tesno prisedite,” pravi devojka. Nato pa nadaljuje: “Jej, o Velikinoči se pa res godijo čudeži! Pred enim letom sva takole skupaj sedela doli v državi Utah, danes pa zopet. Saj sem vam pravila o trgovskem potniku, kateremu sem se zaupala v varstvo lani ko sem se vozila domov na velikonočne počitnice, med trumo črnih in kosmatih Grkov. To je tisti gentleman. Seveda nisem vedela, da je Slovenec, ampak zaupala sem mu na prvi pogled, menda že zato, ker je naše krvi.”
“Ej, da sem jaz takrat znal, da ste Slovenka,” pravim jaz, “pogovorila bi se bila več, Grki '’"ibili ri^zu>‘*Vli>m«ni in .vi hi se ne oililako na kratko poslovili, kakor ste se!”
“To se lahko popravi zdaj,” odvrne deklica. “Ali ni tu prijetnejše sedeti kot je bilo v družbi tistih Grkov?”
“Seveda, okolica je lepša in družba tudi,” potrdim jaz, “toda tudi tam je bilo prijetno.” “Zdaj bi pa še rad vedel,” povzamem zopet, “kako vi semkaj pridete. Za mene ni nič čudnega, če takole padem med stare znance, ker itak vedno potujem.”
Zvedel sem nato, da so njeni stariši prodali svoje posestvo v državi Utah in se naselili v tem kraju pred malo manj kot letom dni. Julija je pa tudi dobila mesto učiteljice tukaj in stanuje pri stariših. Po vseh teh pojasnilih je bil gordijski vozel razvozlan in gospodar nas je postregel s pelinovcem, gospodinja pa me je povabila, da ostanem pri kosilu. Rad bi poznal tistega, ki bi v takem slučaju odrekel! Sploh pa veliko nočni pelinovec ni bil tako sladek nikoli prej in nikoli pozneje.
Ali je čudno, če se na vsako Velikonoč spomnim črešnjevega cvetja tam na divni pacifič-^ii obali, kateri ni para na sve tu! Na pacifični obali nimajo kislih črešenj, oziroma višenj, kakoršne vidimo po srednjem zapadu, ampak sladke črešnje kot smo jih poznali na Sloven-
skem. In cvetje Leli črešeflJ sladko duhteče in tako pra^11 no belo, da nikoli tega.
Naj še omenim, da sem ^ v krogu Julijini h stariŠC’ ostale družine za kosilo i11 tem še vse popoldne. Mojo ljago sem potisnil pod klop> da se na velikonočno kupčevanje itak ne spodobi veda je bilo še nekaj dr* vzrokov, pa kdo bi vse P’* Ko se je zvečerilo, spi' me je Julija nekaj časa P mestu, da bi me ne bilo s' In potem sem jaz njo spl!, proti domu, da bi je i'e strah. In tako dalje. Bila Je Velikanoč. Z neba so se njale zvezde, z Julijinih °' se utrinjale iskre, z dre''1 v4*1T''Seul rin it£lo .evf^ cvetje, fii nič ni Lilo siraf> je, mene pa tudi ne . . .  o------------------------
IZ NAŠIH KRAJEV STRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. stran"
še. Zato sem tudi pred'1 da se v Splitu vsekakor naš vicekonzulat. Tukaj angleški vicekonzulat, tr^j je, da smo tudi mi tu.”
Kako velikega pomena ustanovitev posvetovalni0, matere v Hrastniku, je po obiskih ob torkih in Pe Otroci bodo stalno dvakr3 teden pregledani, dajala s do navodila za nego in °'1 tev zdravja, vrh tega Pj med tednom uradnica ^e' delala obiske pri prizadeti'1 žinah in se informirala, 11 ravnajo po zdravnikovih piših. Uradnica' je posta'| od državnega higijenske« r voda v Ljubljani.
Po dvanajstih letih oglasil iz Rusije Anton iz Dola pri Čepovanu.
p«
d*|
nekem rudniku in pravi, je P°S dom0'!
do trpi. Oče mu listine, da se vrne
Po desetih letih se j(’ sil iz Rusije vojni vjctP1 sip Jelerčič iz Vrabč. je bil že proglašen za m’ Dobro, da ni bil poročen'
jH
-0-
VESNA IN VELIKANOČ
Burne vihre, kot konjiči Se podijo prek poljan, Vseh talentov pevci-ptiči So privriskali na dan.
Sočne trate poyubuje Rahel dež in solnčni žar Mavrica v daljavah snuje Sedmobarvni nam altar.
Drevje kitijo zastave Belih in zelenih svil’ Belomodre pa z viša'1. Kaže muhasti april.
Pestre cvetke Vesna y In zaliva jih gredoč; Skoz deževne solze s111 Mlada se Velikanoč.
en
Vse to pisano vrvenje Kaže zlate Vesne moč; To narave je vstajenje In to je — Velikanoč!
A. J. Terbo?
c
r
f
v
f
t:
m
k
it
k
W
u
^^IIIIIIIII|||||||l||2||||||I||||lll||||]|(Illlllllllllllllll||II|III{^^2£IIHIIIIIIEIIIIIIIIIIIIIIIllllllIlllinillIlllllll||||||||||||l|||i||||||;|[||ltlll'!IllllllllinilllIIIIIIIIII||!|IIIIIIIIillIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllII!IIIIIII^tlHllllIllllllllIltI!!llllllllllllllllllllllllHIlIllllllII!IIIIIIIIIIIIIIlllII[|lIllllllIIilIUIIIillilll!!!l£tllSII2iSlllII'',!' N
—	—	fekiij
S* MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
MOJIM MLADIM PRIJATELJEM
Vi ste ljubljenci pomladi, Ljubši ste ji od cvetlic — Vem, da s pirhi vas nagradi, Da kolačev in potic.
Lica so kot pirh vam rdeča, Ves je svet vam vrt cvetoč, Sije od povsod vam sreča,
In z oči — Velikanoč!
NAGRADE
(A. J. T.)
Za v mesecu marcu priobčene dopise so sprejeli nagrade sledeči člani mladinskega oddelka: ■'hnalia 'Zupančič, dr. št. 29.:.$2 Sophia Mcsnar, dr. št. 26 ....$2
Mamic Jurečič, dr. št. 70  $i
!;./ id a Kunišc, dr. št. 6  $i 1
Johana K unišc, dr. št. 6.....$1
Kudolph Mcsnar, dr. št. 26 ..$1
Mary Rezek, dr. št. 70 .......$1	■
Častnega priznanja (honorable mention) ste deležni se-Ffri Agnes Jurečič in Jeanette ! ga, obe članici mladinskega C delka društva Zvon, št. 70; J. S. K. Jednote.
THE NEGLECTED FAMILY
Oh, won’t you clap your hands with joy and sing with all your might
Some morning when you wake and find that softly in the night
Sweet spring has crept up to your door with flowers in her hand,
Inviting you to come outside and see a fairyland?
Of course, you’ll see the fruit trees with their banks of snowy bloom
And think, perhaps, old winter still is lingering in gloom;
^nt, pshaw, it won’t be long before the clover scents the air,
A>ld look where bees and butterflies are showing colors rare.
My, dollies, how ashamed I Was When suddenly today Those visitors came in and found
You looking all this way.
I’m sure they thought, ‘‘These children must Be orphans, or they’d show Much better care — it’s sad to see
That they’re neglected so.”
I know you really need new clothes,
But mother’s not to blame; You see she’s scarcely old enough
To sew — it’s such a shame. My mother — your grandmother, dears —
Has promised that she’d make j New things for everyone of you But how long will it take?
TO.l'V
WASHINGTON IRVING
“the father of American i’KOSE”
1
In 1783, the year of the birth of our Republic a little boy Wa« born in New York City.
was the youngest of eleven children and at his birth his Mother reported to have said: “Washington’s work is ended, 'jnd the child shall be named for him.”
So Washington Irwing beanie his name. His father Was a Scotch sailor from the Orkney Islands and his mother Was an English girl, and the after their marriage, set-^ed in New York City, where he father entered business s°me years before the outbreak the Revolution. The story ‘s told that when Washington ^ving was yet a little chap, barely out of petticoats” a ^otch servant of the family him into a shop which ^shington had just entered. ‘Please your honor,” she pointing to her little charge, “here’s a bairn was ^med after you.”
The president laid his hand the child’s head and gave ‘ni his blessing. Later Irving ^as to write a biography of ls great man. Can you pic-, re the now great metropolian city of New York in the |ays when little Washington ^V)ng played upon its streets, father I should say its roads,. ^0r New York at that time was Provincial town. Dutch was spoken, although the use English was becoming more ri(I more established, living’s opportunities for ucation seem to have been y ealfer, for he left school be-re he was sixteen. The boy ^ a reader and a dreamer; th^ntic Poems stirred him to \v}° ^ePths of his being. The . Hrves and their vessels .^lled the flame of adventure I 1. his breast. The theater VVq u him from the prosaic f c* to a realm of romantic lcy- At sixteen after an at-
tempt .to study law the deli-1 cacy of the lad’s health made his family decide to send him abroad that he might benefil I by the sea voyage.
We who have grown accus-1 tomed to reading of short trans-Atlantic flights will find' it hard to imagine a day when : a gentleman who had been abroad was pointed out, even in the streets of the large cities. with the remark, “There
/
goes a man who has been to Europe.” So you can know that his foreign experience was a great one. He visited the famous art galleries, he heard the famous music of Europe, he saw the great actors and had experiences which left their indelible mark upon the young man’s impressionable mind.
When he returned to America, Irving turned his thoughts to writing, working pt the same time to finish his legal studies. Irving’s literary career covers an eventful half century in the literary history of this country. He wrote histories and biographies, sketches and imaginative narratives. How many of you have read Rip Van Winkle and The Legend of Sleepy Hollow? It was at his country retreat, “Sunnyside,” in the immediate neighborhood of Sleepy Hollow, in a* quaint little Dutch house built by one of the Van Tassels about 1730, that Irving chose to end his days, writing almost until his death. His last work was the Life of Washington. Within a' year after the completion of the final volume Irving died at j Sunnyside.
,00 v, m .
APRIL SHOWERS
The distant hillsides are fringed with green,
Winter has died, and spring is here.
The meadows are waking from their winter long sleep, From afar comes the robin’s song of cheer,
The violets peep from their woodland homes,
Their cups, at dawn, are filled with dew.
The lilacs blossom. The flowers awaken To great with smiles the skies of blue.
The flowers of spring dot the meadows and lea.
The gold of the sun in the poppy gleams bright. Sunlight streaming across the distant hills, Everywhere happiness, springtime, and light.
<rr •
April shower brought the flowers of spring,
Brought the crystal clear blue of the lifted skies, Brought the sunshine, the perfume, the scarlet-tipped hills,
The birds, the bees, and the butterflies.
CHRISTINE TROYA,
, homework or outside work.
I This student is not at all interested in his work and cares little for his credit.
Second, the one who wants to get the most he can with the least energy. He listens in class, but rarely does any homework or additional work.
Third, the third kind is the one who is attentive in class, j and does his homework as well !as additional work not required.
In what class are you? Are you already in the third class,
S or don’t you care and just stay in the first-class? Any pupil who wants to be of some : use, and wants to reach something someday, is, or will most likely be in the third class.
In our school, the Harrison Technical High School, we are having a scholarship contest, and at the end of every five weeks there is a certain committee which checks up on the report cards and sees which room of each grade is the I highest. For the first five ; weeks our room held the high-est scholarship of the 2-B’s. This was the fourth to the highest of all the grades , the school having more than 4,000 students. The room that will be the highest at the end of the semester will probably be awarded.
Agnes Jurecic (age 14), Lodge No. 70, Chicago, 111.
Richmond, Calif.
OJj, dear, it’s dreadful when we’ve got ! On others to depend! jTliey mean to do, of course, but still
Forget to in the end. i Those very words I’ve often peal’d
My mother say — I hope She won’t forget. But now I guess
We'll just depend on soap.
I Vou dollies know I’ve washed and washed
Your dresses till they’re white,
Tho’ some were blue and some were red,
And now they’re all a sight; Please, Betty, don’t begin to cry!
My mind’s in such a state I know I’ll soon be crying, too—
You’ll simply have to wait.
■k
i
THE ROLLING YEAR
Oh, the year is rolling round, Rolling round, rolling round; We’re for lands of wonder bound,
Wonder bound, wonder bound; Thro’ the flow’ry lanes of spring.
Like so many birds a-wing.
On our way we’ll gaily sing Till they are found.
Oh. the year is rolling fast, Rolling fast, rolling fast; Even school will soon be past, Soon be past, soon be past; Then vacation days will rise, They’re our lands of sweet surprise
And of wonder each one tries To reach at last.
Oh, the year has rolled away Rolled away, rolled away; Every dreary night and day, Night and day, night and day And by mountain, wood, or sea, Very soon we hope to be,
From our tasks of learning free —
Hooray! Hooray!
 0--------------
BELA BREZA
Bela breza se zdramila je iz tihih sanj, mojo drago že pozdravlja beli dan.
Žarek jutranji zapleta v črne se lase — jo poljublja, se izgublja tiho na srce.
(Cvetko Golar).  o--------------
ČEZ NOČ, ČEZ NOČ
Cez noč, čez noč Pregrnila travica svet je,
Čez noč, čez npč
Ha travo se vsulo je cvetje.
\
&i sapica
razkošna hiti po livadi: ‘Pozdrav, poljub,
otroci od zlate pomladi!”
j v •,	.
! Veselje, vrišč
jSaraja pred mano, za mano, in z rožami
1 in z deco je polje postlano.
(Oton Zupančič).
Contribiitionns from our Junior Members Mladinski dopisi
Ely, Minn.
To .je sicer šele moj prvi dopis, vendar upam, da bo zagledal luč sveta v Novi Dobi. Ce ne bo kaj prav, pa naj mi urednik oprosti. — Tudi pri nas v Minnesoti začelo je solnce pošiljati svoje gorke žarke 11a zemljo, vse se veseli in hiti ven na sveži zrak. Ptice selivke so nas tudi pričele pozdravljati s svojim petjem. Bližajo se nam velikonočni prazniki. To bodo imele naše mamice dela s kolači in poticami! Mi se pa veselimo lepih, pisanih pirhov, ka-koršnih želim tudi vam, g. urednik. (Hvala! Upam, da bodo tudi v Clevelandu prilično, dobro obrodili to pomlad! Op. urednika). Mn°K° lePih pirhov želim tudi mojim sovrstnicam in sovrstnikom v mladinskem odelku.
Dragi g. urednik, če ni ta moj dopis za v list, pa ga vrzite v pripravljeni koš. Zdaj pa želim srečne in vesele velikonočne praznike vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka.
Angela Grebenc, članica mladinskega oddelka društva št. 120, J. S. K. J.
Export, Pa.
Cenjeni gospod urednik:
Zopet vas nadlegujem za malo prostora v našem cenjenem glasilu. Najprvo se lepo zahvalim glavnemu odboru za nakazano mi nagrado v znesku $1. Bolj sem bila vesela kot bi mi bil moj ata kupil novo obleko.
Dragi bratci in sestrice, potrudite se še vi malo, saj ni ta-
ko težko kaj napisati. Če kaj ne vem, mi pa stariši pomore-jo. Mesec je precej dolg in in lahko si vzamemo dan ali dva, da kaj napišemo za Novo Dobo,1 glasilo J. S. K. Jednote.
Res je, da moramo v šolo vsaki dan, se pa zvečer lahko kaj učimo in pišemo. Jaz sem v sedmem razredu in dostikrat mi da učitelj tako nalogo, da se mi lasje belijo, čeprav sem mlada. Še en mesec in nekaj dni, potem bomo pa imeli obilo časa.
H koncu voščim vesele velikonočne praznike vsem članom odraslega in mladinskega oddelka J. S. K. Jednote!
Pauline Supancic (13 let).
THE SCHOOL
The school comes next to tho j home. We spend most of our time in the home and the school. Other activities follow. When we spend a great deaj of our life in the'school, we do i not want to spend it in a foolish way, but we want to get something out of it.
In the grammar school we learn how to read and write and other subjects that are necessary in everyday life. In the high school we learn another higher step, and when graduated, there are some who go to college and learn a profession.
In all these different schools there are namely three classes of students. They are as follows :
First, the one who doesn’t listen in class and does no
BETTY AND BOBBY PRE- . PARING FOR EASTER ,
Betty and Bobby lived in a little red house out in the country. called Eggsville. Betty was six years old, had little brown eyes, yellow hair and a little pink nose, but Bobby was fiv e years old, wag, red ^oded and had freckles. They were always in a mess of trouble, from wading in a sea of mud to going barefoot in the winter.
One nice, bright, sunny day, two days before Easter, the two were playing in. the hay i loft when Betty cried oui:
“Oh Bobby, Easter is almost here, lets go in the barn and ; get all the white eggs we can carry and hide them until East-j er.”
“Sure,” shouted Bobby, jumping and laughing until his freckles rattled, “we’ll get them right now, won’t we?”
They went into the barn, put about three dozen of eggs into their basket and started off for the barn.
Oh Betty, come here, I’m nearly falling over, help ■ me with this basket.”
Reaching the barn, they went
in.
“Where shall we hide them?” asked Betty.
“Up in the hay loft, under some hay,” shouted Bobby. I'll climb up.
When half-way up the ladder, the eggs dropped and right on Betty’s dress.
“Oh,” she cried, the eggs flowing down her dress into her shoes, “what will we do?” Bobby was shining almost as bright as the sun, still clinging to the ladder. He went down and the two went into the house, crying. The door opened.
“My lands! what were you up to?” asked their mother. Betty told her the story. “You two go right up stairs, and wait until I get there.”
A Happy Easier to all!
Mike Matijasic-Tomazin, No. 6, J. S. K. J,, Lorain, O.
Ely, Minn.
I’m very glad that my first story was printed in the Nova Doba. The older members of the J. S. Iv. J. of Ely, do not write often, so the younger set will have to do the writing. I (Continued on page 4.)
CONTRIBUTIONS FROM OUR JUNIOR MEMBERS MLADINSKI DOPISI
*	,, (Continued)	•»	-V~i-
will now have to start my story or it might go in the waste paper basket.
My mother had gone up town and I was home all alone. All of a sudden an idea popped into my head. I would put on my mother’s new silk dress and prepare tea for myself just as a mother does. I ran to get dressed, tha i I made tea and bread and butter sandwiches. I happened to get some butter on my fingers and wiped them in my dress. I was just to began eating when I heard footsteps on the porch. I looked out of the window, and saw my mother coming. I ran to get dressed, but in vain. My mother saw me. I looked at her and saw the strap in her hand. I ran into the basement for I needed no warning. 1 stayed there till supper time. When I heard the dishes clatter on the table, 1 went up.
Everyone knows what followed. I made a regular orchestra that night, that was the last time I played mother with my mother’s dresses on.
Hilda M. Pluth (age 12), Lodge No. 1 J. S. K. J
A JOKE ON MYSELF One warm day in spring 1 was coming home from school and nearing home, I saw that our yard was filled with water. I did not like going around, so I determined to take short cut. That would take me through the water, but I did not care, for I had my rubbers on. But I did not reckon with the ice. So before 1 was halfway across, I found myself sitting pretty in the middle of the water. I quickly ran home and changed my clothes and you can bet I never will take short cut home again.
Stanley Pechaver (age 11), Ely, Minn
THE PACKAGE I FOUND One bright sunny day 1 was walking sadly down the road. It was a gloomy day for me, because 1 could not get some kid gloves I wanted. While I was walking, I found a package directly in front of me. Opening it with excitement, I found some gloves in a box. I took them out and there 1 found a piece of paper, labeling my name. But who ever should it be from but my cousin. 1 .was filled with gladness as I started for home. Wondering on my account she might of lost it on her way home.
As 1 entered my house, who should I find there but my cousin. She then told me all about the package. I told her 1 had found it and I thanked her ever so much of her appreciation about me. I felt happy all that day since.
Mary Turk, Roslyn, Wash
AN EXPERIENCE WITH A DEER
I am writing my first story for the Nova Doba. I am a member of the J. S. K. J.. Lodge No. 1. Your page for the junior members is very interesting. This story which I am going to tell you, is one ol my many experiences.
It occurred on a rather gloomy day in about the middle of November. As 1 was walking through the forest with a rifle over my shoulder, I thought 1 saw a brown speck in the distance which seemed to be a deer. It was moving away from me. I increased my walking gait and began to cover ground very rapidly as near as I could judge the distance which separated me from my prey. I though it to be about a mile and a half. This seemed to be a rather long journey for a tired deer hunter as I had not partaken of any food since six o’clock in the morning it
now being a quarter to twelve.
I took a careful survey of the country so as not to get lost, and I again began to plan onward. In half an hour I ai*-rived at the place where I had seen the brown speck. Imagine my disappointment when no deer was in sight, but this did not take all the joy out of me, because I saw fresh tracks which led away from this spot.
I again took up the track, determined to follow it to its distillation. The trail was now leading me to more hillier ground and I expected every moment to get a glimpse of my prize on top of one of these high hillls. A few moments later 1 was disappointed when 1 saw a large buck just disappearing over the top of one of the hills. Rushing onward 1 was determined to get a shot at the buck.
I was awarded my shot a few seconds later. The shot had taken effect as the spot on which the buck was standing was a pool of blood. Climbing the hill 1 looked down the next valley. There lay my deer stone dead.
Imagine the expression on my mother’s face when I related to her my experience of the previous day.
Henry Pluth (age 14),
Ely, Minn.
JERRY THE TRAMP Jerry was a tramp and a very ugly creature was he. He was shabily dressed in a ragged coat, shirt and trousers. His face, hands and feet were very dirty.
Jerry was lazy and extremely lazy, and from what I knew of him, he liked nothing better than to sit around all day long, under some shady spot, and do nothing. He hated winter, because he had no place to stay, and it was a bit too c^ld to stay out in the open. So as to guard himself against this, he always contrived to do some petty robbery, during the early fall, so he could be sent to the “House of Correction,” for six months.
One morning in the early fall as he walked through a farmyard of the village, he was met by the owner of the farm: “Would you like to help me with a few chores about the farm for a few days?” asked the farmer. “I’ll pay you a dollar a day,” he said.
Jerry refused, and complained of having a pain in his foot, and walked away.
That very same day he stole a loaf of bread for dinner, and walked through the city all afternoon.
In the evening Jerry fell in with a bunch of thieves who were planning a large robbery. A passerby, hearing a little of the speech, notified the police immediAtely. When the thieves went to the place of their planned robbery, they found a mob of detectives present, and the thieves were arrested. When the thieves were arranged before the judge, they pleaded guilty to an intent of robbery. Instead of Jerry being sentenced to the jail for six months as he wished, he was sentenced to the Peneten-tiary for five years.
This is my first article written to the Ngva Doba. I enjoy reading the different stories and poems of other members for they are quite interesting, and I hope the members will enjoy reading “Jerry The Tramp.”
I am a member of the .1. S. K. J., Lodge No. 66, Joliet, 111 Gertrude Živetz, Joliet, III
day was. We all began to study.
Frank, who was especially busy, did not study and come to class the next day without his lesson.
The teacher asked the pupils questions about the lesson. Only a few of them knew their lesson.
Then she asked:	“What's
the trouble with you people that you don’t know your lesson ?”
Then Frank replied:	“I
didn’t study the lesson because I didn’t have time.”
The teacher then returned: “Well it’s your business to find time and you do better next time.”
John Bubash, Ely, Minn.
HOW THE CAT GOT IT’S MEOW
One day a kitten pulled of a table cloth full of goodies. The racket brought kittens mother. When she had pushed her way through a crowd of people in the next room and squeezed through the door, the kitten was up with his face and wisk-ers smeared with jelly and a funny look on his face. His mother came up with a switch in her hand and asked the kitten:
“Who spilt the good things?”
The kitten answered:	“Me-
ow.”
A resounding crack sounded out. The mother spanked her kitten. That is why he said “Meow.” So ever since the cats and kittens say “Meow.”
Katherine Segota (age 12), Lodge No. 89, J. S. K. J.
Roslyn, Wash,
AN INTERESTING AFFAIR
One of the most interesting affairs of my life was the catching of crabs.
During the summer of 1925, my mother, sister and I went to Lava Hot Springs, Idaho. While we were there, one of our friends told us about her trip catching crabs. The story she told us sounded very interesting, therefore we decided to take the trip.
We left home about 9:45 in the morning and arrived at the river about an hour later.
Being the first time any of us had been on this kind of a trip, it was interesting. The catching of the crabs was quite difficult. As we cought many and had a good time, we made up our minds to go again. Hereafter we went to the rive’ at least once a week.
Josephine Kochevar (age 15), Lodge No. 27, J. S. K. J. Diamondville, Wyo
then I was trying to find the owner of it. As nobody claimed the quarter, I gave it to my teacher to see if she could find the owner of it.
After awhile she gave the quarter back to me, saying that it is mine, because nobody claimed it. I took it and went to the store, to buy some candy, but I changed my mind and put it in my bank.
Molly Blasnick (age 8),
Rices Landing, Pa.
HOW I WAS FRIGHTENED As we stepped of the train in Wilpen, Minn., we walked down a mile and we finally Came to our destination which was a little hill, overlooking a glistening blue lake.
As we reached the place, we laid our lunch basket underneath a willow tree and began to pick raspberries. My friend and I walked out toward the lake, leaving my sister alone.
Soon 1 departed from my friend for I was eager to get the best of the berries that grew along the swampy marsh. I was getting more and more, and my pail was almost full, so I didn’t care to call for my friend, on account of my jealousy, for the berries.
Getting more greedy than ever, I stretched out my hand for some fat berries, and as I looked up, a wasp came by and stung me on my elbow. ] screamed aloud and even spilled my berries, as I rushed in the direction of my companion.
My sister was startled by my screams and came to see, what had alarmed me, so then I walked to where our lunch basket lay.
My friends try to comfort me, but it was of no avail, for my poor hand was scratched and swollen.
After that I told them of my greedy attitude and they laughed at me and told me that it served me right. After that we ate our simple lunch, consisting of roasted potatoes and marshmellows, cookies, cocoa, sandwiches and oranges.
Turning a last glance to the little hill, 1 said to my companions:
“The little hill will always have its place in my memory.” Christine Shustarich, Lodge No. 60, Chisholm, Minn.
got fooled.
Dear Editor, I thank you very much for the dollar check you send me last month. I was very glad when I got it, because I didn’t expect to get it.
Mary Rezek (age 12), Lodge No. 70, Chicago, 111.
A COLORED WAGON A colored wagon was seen passing the Great Lakes from Cleveland, 0., to Minnesota. In observing this wagon you will notice that the whole wagon is painted bright red. Observing it more closely, you will see on one side of the wagon in large black letter written “Join the Juvenile Department.”
Four delegates were seated in front, they must have been gathering children to join this famous department.
This colored wagon was seen in a dream.
Mary Shikonya (age 11), Ely, Minn.
Rices Landing, Pa.
One day as I went to the store, 1 saw a poor little girl. She was poorly dressed, her dress hung in shreds. I went to her side and said:
“Where do you live?”
Tears came to her eyes as she spoke:
“I have’nt any home,” she said.
“Come to my house,” I said to her as she was about to speak.
“Your mother will scold you.”
“No, she won’t, she’ll be glad for me to have a nice friend. I will take you to my home and give you some of my clothes.”
She came with me. I went upstairs to get a dress. She took a chair by the stairs and waited. Mother soon came and said to her:
“Little girl, who brought you here?”
But the little girl did not answer, for she was dead. Mother cried for her and so did I. The girl was burried with a nice dress and other pretty things. I will never forget her, for the little girl was lost.
This is a true story about the little girl, whose name was Helen Smith.
Angeline Blasnick (age 10).
thought he was working overtime. While we were waiting a man came with bad news. He told us that our father was suffocated to death. We are all very sad, for he was very good to us all.
We are all members of the Lodge No. 2 J. S. K. J. This is a very good society, for we got our money right away. Our father was in this society for over 25 years, and never was sick.
We have very bad luck this year. Last year I had bad luck too, for I was operated for ap pendix.
I wish all the members of this society a very happy Eeas-ter.
Leona Veranth (age 11).
and the rain came in torrents, beating what plants there were to the ground.
Then came the angry wind, puffing and blowing, taking with it straw stacks, machinery, the tops of trees and even the roofs of houses and barns of unfortunate people. The day was a day of great disaster not only to us, but to all North-,western Ohio, causing many dollars worth of damage to the nation.
Julia Bouha (age 15.)
A DAY OF BAD LUCK One summer day when I was in Idaho, my brother asked me
o	go picking flowers with him. We asked mother and as she consented, we went, taking our lunch along.
While we were picking the flowers, my brother said:
“Look at the swell flower over there!”
It did, indeed look very pretty.
I went over and picked the flower, but to my surprise I got a bumble bee instead of a flow er. My hand surely did hurt.
At another place, that day, my brother showed me something. He said it was a purse. Thinking it was a snake, I wouldn’t pick it up. My brother then picked it up and gave it to me. It was a beaded bag.
While we were going home, we had to go through a park, when we got there we sat on a bench. A girl came along and said the purse was hers, so 1 had to give it up.
Frances Kochevar (age 11) Lodge No. 27 J. S. K. J.
Diamondville, Wyo.
West Mineral, Kans.
I thought it would be my part to write a letter to the Nova Doba. I belong to the Lodge No. 52 J. S. K. J. None of the members from my lodge have wrote yet, so I thought I would write.
I go to the Junior High School which si near our home.
1 am in the eighth grade and I go to school every day. I didn’t miss school a single day for five years and for my reward I receive perfect attendance certificates which I am keeping as a memory of my school days.
I have four teachers and two of them are men teachers. The school which I go to is very
East Palestine, 0.
I am writing a few lines to thank the Nova Doba for the reward of a dollar which I received for writing in January issue.	I	was	much	surprised
when my father handed my check	to	me.	I was	going to
write in February issue, but I wa$ to late, the paper came sooner then I thought it would. I wish	some	more	members
from here would write to the Nova Doba.
We had our six-week test last week, my grades where pretty good.
Spring is here, it is time to plant	flowers	and make gar-
dens. We are having a week for Spring vacation.
The weather here is getting warmer and nice, it is so nice
A BARREL OF FUN
When I was visiting at a farm I got up one morning, filling gay and “larky.” Behind the house was a dairy house, and beside the dairy house was a poplar tree.
I decided to climb the tree, and the first thing I did was to climb up on the dairy house. The roof was pointed, and I didn’t do a thing but climb right up on the ridgepole. Just as I was fixing to climb the tree, my foot slipped and I fell in a barrel. Fortunately the barrel didn’t have but about an inch of water in it, or otherwise 1 shouldn’t be writing this story to you today.
Well, the barrel began to roll with me inside. I yelled at the top of my voice, and when John came out, all he could see, was legs flying in every direction. (I was trying to get out).
After he had recovered from laughing, he helped me out and went in the house and changed my clothes; but I never tried to climb that tree again.
Albert Veranth (age 9), Ely, Minn.
K
k
Id
o
Id
>
Pi
Tn
n.
HOW ANGRY HE WAS
“Where’s my rubbers'? cried Victor, rushing into the kitchen. “Fred, did you take my rubbers?” asked Victor.
“No, I didn’t,’ said Fred indignantly. Mother just came into the kitchen and heard Victor explaining.
“Holy cats,” cried Victor, “somebody is always taking my rubbers.”
Mother said: “I know where your rubbers are.”
Victor exclaimed:	“Where?”
Mother said:	“Look!”
Victor finally discovered that he had his rubbers on.
Mary Fink, Ely, Minn.
BAD LUCK One fine summer morning my friend and I started for the woods. We had walked about two blocks from home, when we saw a few cows behind a fence. I had a red sweater oil and my friend had her coat on.
“Oh, look, you have a red sweater on!” exclaimed my friend.
“Oh, I don’t care if I have.” 1 didn’t believe in such superstitions that a cow will buck or chase them if they have a red sweater on.
1 wasn’t afraid. One of the cows was eating very peacefully until he turned around and saw me with the red sweater on. Swish! swish, and he started off for me. I didn’t know where to go this cow had big horns too, and he took me upon his horns and ran off. I fell off. My dress was all torn. I opened my eyes and found myself at the foot of the bed with a big bump on my head.
Justina Zbashnik (age 10), Ely, Minn.
h
(it:
%
Vi
(i'd
!hs
L‘
irti
Us
I"
It;
:ik
MLADINSKA ŠOLA S. N. DOMA V CLEVELANDU
Mrs. Simčič, učiteljica Mladinske šole Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, 0-> poslala nam je sledeča dva ljubka spisa svojih učenk za priob-čitev v mladinski prilogi Nove Dobe:
SOLNČNI ZAHOD Lepo je v gozdu spomladi. Slišimo ptičke peti. Drevje lepo zeleni in cveti. Krasno j J gledati gozd, ko solnce zahaja. V dolini hladni potok šumi in napaja zeleno travo in drevje v gozdu. Na vrhovih košatega drevja se vidi zlate žarke zahajajočega solnca. Krasno je gledati naravo spomladi.
Anna Strekely.
WHY HE DID NOT KNOW HIS LESSON
One day the teacher told us what the lesson for the next
Our school is always engaged in scholarship contests and for the spelling contest which was held, I went to spell to another town, and won third prize. We are now having racing contests, but I am not taking part in this contest.
Mary Propotnik (age 15),
A QUARTER Not long ago I was going to the Post Office, and I found a quarter. I picked it up and
APRIL FOOL
On April fool it was the first Friday in the month. My brother didn’t want to get up rightaway. Then my father said :
“Johnnie, there is so much snow outside you never saw so much.”
Johnnie then got up very quick and looked out of the window and saw there was no snow. He said then that he
are a lot of people without work, there are some working out of town.
My father was out of work, but he is working in the Rubber factory now.
I will have to close for this time; next time I will writp more.
Mary Dagarin (age 12), Lodge No. 41
Ely, Minn.
On the evening of January 31st, 1927 my father was going to work. We all bade him good bye as we always did. The next morning we got up early. We were waiting anxiously for hirri to come home.
As he did not come home at the usual time, my mother
tturlon, O.
1 am a member of the juvenile Department, Lodge No. 71 J. 8. K. J., and these are my first words to the Nova Doba.
I live happily and contended on a small farm at Burton, with my mother, father, two brothers and two sisters. Our school is three miles away from home.
One fine summer day I got up to find the sun shining brightly and the air filled with the sweet music of the birds, and the odor of honey-suckle. It seemed as if everything was happy. To me it was like an earthy paradise. How could anyone be so different as not to feel the happiness of the day! These thoughts were in my mind, as 1 got ready for school that morning. II' only all days were like that.
The day passed by swiftly, bringing with it a sudden change. Clouds began to gather in the distance, pitching and tossing and now and then covering the brilliant face of the sun, causing great shadows to sneak up and down the earth’s surface. With this change came the inocent smell of the air then thunder and lightning.
After about a half hour’s warning of the coming of the storm, the clouds rose above us
RED HOUSE
I	like this picture because the meaning is interesting and also the picture. The artist Mr. Prusheck, he told us the meaning. He loved the little red house very much. He liked it so much, that he wanted to rent it. They said “no,” so he said if he couldn’t rent it, he would paint it. Now it’s his.
Ella Kern.
(Opomba. Gornje se nanaŠ*1 na razstavo slik slovenskega umetnika Prushecka, katero &° si ogledali učenci in učenke SlflT venske mladinske šdle SloveB' skega Narodnega Doma v Clevelandu, O.)
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mrs. Lilian Palas v Chicagu se je neki dan nacukala močne' gii munšajna in nato poštei’0 premikastila in pretepla svoje' ga možička. Sodnik Burke J® je za to ljybeznjivost obsod1 na šest mesecev ječe. Chica#0 pa res ni nič ameriško mestO’
*
Francija ,je častitala Ame^1 o, priliki desetletnice njene# vstopa v svetovno vojno. Lef; ši izraz vljudnosti bi bil, če
nam Francozi poslali ček za
ti-
stih 4,000 milijonov dolarji katere so si izposodili po ključku vojne.
*
Črne ženice v osrednji Aff . ki. ki sumijo, da jim moži^ niso zvesti, jim v jed nameS\ posušenih in zdrobljenih ^ carjev. Moderne ženice zd vijo take možičke s kačjim1 krokodilskimi jeziki . . .
A. J.
fe
8 M k' *0 u
|Vo,
Oj
„ Vi
fiču lli, <:
m
fl»il
ivo
L*
pti
Ti
‘Ve,
'eM
mi .1)1 I1'
I V
eri,
z
la
N(
hc
'ftoi
►ta
p
DOPISI.
Detroit, Mich.
*er se malokdaj kaj sliši i
iz
ie naselbine, prosim sobrata
I nika, da meni dovoli neko-
P Prostora v Novi Dobi. Z
|°ni ®re zdaj tu zelo slabo in
j,na tisoče ljudi brez dela.
I1, ki delajo, zaposljeni so
Pai tri do štiri dni na Jie-
l' *at° svetujem rojakom
rugih naselbinah, naj ne
1J0 Sem za delom, dokler se
ne izboljša. Ko se raz-
i' .Vrnejo na boljše, se bom lasii.
fai se tiče društvenega po-[ cinia, me veseli, da morem da vsa tukajšna slo-§ V1 društva prav v lepi slo : '1 ujVjo, brez ozira na to,
kater«
'ifštv
dali
tsk,
ro spada. Slovenska a in klubi v Detroitu so častno besedo, da bodo
0 Poslovali med seboj in I? y to svrho ustanovila Zve-^.e r°itskih društev. V tej • "na vsako društvo svoje °Pnike. Dolžnost teh za-rkov je, da opazujejo in r^ejo, da posamezna dru-r s°žn° poslujejo med seboj i eno drugemu ne škoduje, ‘Jn° ob času različnih prire-
LV, 'p	.
' 10 zvezo imamo že nad
' o in je pokazala, da v sloje moč.
lSj'*11^ temu pa se vendar lobi kakšen zagrizenec, n ^ sloga ni všeč. V ne-a .,	1 se je koncem marca
letil ne*<^ dopisnik, ki bi rad 5p1k- S0Vl^tvo med rojaki v ^ ,^e niislim s tem na-bn P^snika, niti njegovega hd llj1 ^rePr*čanja, toda sve-naJ vsaki svoje črešnje
Kdo
Pusti sosedove v miru.
bo°V’iUbi svo->ega bližnjega, Yi'iisi C na t°> da se zaseje
lačal
Mžtii
|zat sv°j0 osebo pa skušal i. ,t\ Javnosti v najlepši lu-jlmak bi. se moral frav	znajo sodili kaj je
1, brp„ ^a.i ne tudi drugi ljud-
F Pr
med rojaki in potem krivdo na one, ki so ne-
v Detroitu. Vi Slovenci pa pomnite, da v slogi je moč! Pozdrav !	Peter	Klobučar.
I Javi),
62 °zira na to, kateri sku-PlPadaj0.
Ni lepo, da se
|tru.i st Pošilja laži in žali e Slovenskega Narod-
D,
Iročai °ma’	dopisi	l30-
finest;0 ,z<^ražbo in utegnejo kki ‘Nslabe posledice za Slo-|tan0vNllrodni Dom in druge
Kot
jih potrebujemo.
v l^edsedniJc društva Tri-8; 144 J. s. K. Jednote
fitH
1 ®tel v dolžnost, da odgQ-
di Uživanja dopisnika. !0 ai*i našega društva ni-a jjp1 onakega prepričanja, °^ J.temu rečem, da sem i6ga 1 biti član in uradnik 'l> br člani našega dru-a jG izjeme, se zavedajo, I Ckaj ^r^eSa trositi laži 1 K'l'iv'11^1 bližnjem. Društvo 1 * ku,/iSt* ]44 J- S. K. Jednote
!lr°dni°i Oblice za Slovenski
a miš preJ kotso .ie ro' v0, Za neko drugo usta-logj t'1 *,stot,ak0 so jih kupil .e^mezniki tega ali one ičani. e^H a** političnega pre t]j >, a' In ti možje so žrtvo-
Braddock, Pa.
V zadnjem dopisu ne vem, ali sem jaz pozabil zapisati, ali je sobrat urednik izpustil, glede seje, ki se bo vršila v soboto 16. aprila, da se začne ob sedmi uri zvečer. Prosim tem potom, da članstvo to vpošteva. Nadalje prosim nadzornike, oziroma pregledovalce knjig, da se udeležijo te seje, in sicer vsaj dve uri preje, da se knjige pregledajo pred sejo. Seveda si lahko nadzorni odbor sam določi kakšen drugi dan, da knjige pregleda. Knjige pa morajo biti pregledane v aprilu. Prosim nadzornike, da to vpošte-vajo.
Pri tej priliki naj tudi omenim o razpravi na seji našega izobraževalnega društva ali Doma, ki se je vršila 6. aprila. Nisem pričakoval tako male udeležbe, toda kljub temu bi skoraj lahko rekel, da je Jbila dovolj velika. Člani, oziroma delničarji so se jako zanimali in se pridno oglašali k besedi, da kateri ne pozabi povedati kaj koristnega o zadevi. Razpravljalo se je na vse načine, kako bi rešili zadevo in vpeljali sistem bolniške podpore.
Storilo se je za enkrat toliko, da se je izvolil odbor za sestavo resolucije, oziroma za dodatek k pravilom. V dotični odbor so bili izvoljeni štiri člani, katerim je bilo naročeno, da potrebni dodatek sestavijo in ga prineso na prihodnjo sejo, da ga članstvo odobri, spremeni, popravi ali pa zavrže. Vsak član naj doma malo premišljuje o zadevi in svoje mnenje potem na seji izrazi. Na zadnji seji je bilo mnogo prdelogov, katerih ni bilo mogoče vpoštevati.
Na seji 1. maja boste slišali še več podrobnosti, samo udeležite . se seje, tako tisti, ki se z zadevo strinjate in tisti, kateri ste proti. Ako bo večina za, se bo sprejelo, ako bo večina proti, se bo pa zavrglo za vedno. Torej vsi na sejo 16. aprila in zopet 1. maja! Pozdrav vsem članom in delničarjem!
Martin Hudale,
tajnik dr. št. 31, J. S. K. J.
prišel leta 1893 kot 14-leten dečko, pženil se je na Ely, Minn., in pozneje je bival več časa v Leadville, Colo., kjer je delal v tamkajšnih rudnikih. Zadnjih 16 let je bival v Grass Valley, California, kjer je bila njegova hiša nekako zbirališče tamkajšnih Slovencev. Spravila ga je v grob rudarska jetika, katero si je nakopal pri svojem delu pod zemljo. Pogreb pokojnika je bil prav lep; udeležilo se ga je tudi pet njegovih otrok, ki so prišli iz raznih krajev. Le ena hčerka ni mogla priti. Naj počiva v miru !
V bolnišnici v Sacramento, Gal., je dne 3. aprila umrl po neki operaciji rojak Louis Spo-lar, brat Alfonza in Ludvika Spolarja, ki sta poznana tu in v San Franciscu. Pokojnega Louisa Spolarja sem večkrat srečal v j East Heleni, Mont., in kasneje v Butte, Mont. Pretečeno leto se je mudil v Pueblo, Colo., na obisku svojih dveh sester. Od tam je prišel v Grass Valley, Calif., kjer je pred kakimi štirimi meseci zbolel. Nahajal se je ta čas v bolnišnici v Sacramento, Cal., kjer je, kot že omenjeno, podlegel operaciji dne 3. aprila. Mrtvega so prepeljali v San Francisco. Pokojnik je prišel še mlad v to deželo; ko je umrl je bil star kakšnih 38 let.
Matija Pogorelc.
slovanskih podpornih organizacij v Ameriki. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri enem ali drugem spodaj označenih društvenih uradnikov.
Za društvo Krasni Raj, št. 160, J. S. K. Jednote:
Frank Vovk, organizator,
9500 Elizabeth Ave.
Joseph Lever, tajnik, 10010 Prince Ave.
Cleveland, O.
Društvo Marije Vnebovzetje, št. 103, J. S. K. Jednote je na zadnji redni jnesečni seji sklenilo, da se aprilska seja ne bo vršila tretjo nedeljo v mesecu, ker je velikonočna, ampak na pondeljek. o polu osmih zvečer. Vse sosestre prosim, da se zanesljivo udeležijo prihodnje seje.
Dalje sporočam, da je naše društvo sklenilo prirediti veselico v korist društveni blagajni. Veselica se bo vršila 24. aprila v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Priče\ek točno ob sedmih zvečer. Vstopnina 35 centov za osebo. Godba bo izvrstna, na hamoniko in banjo. Veselični odlor apelira na vse članice in cruge Slovenke in Slovence, da posetijo našo veselico kar najbolj številno Zabave ne J>o zmanjkalo.
Ne pozaMte torej priti na veselico, čljnice pa tudi na sejo.
Anja Kovach, tajnica.
u i bon)1’ ‘n denarja za S - i Hžba ■	rečem,	več	kol
o hk «ki ^Pisnik. Tudi dru-
K- Jednote
je ze prej in istotako dru-
- K d. Jo
, k delnice i
il I^1'Vjh01 S' Z > ki obstoj
0 iil,iih °V *n Slovencev, tako-
|Ti starih Calumetčanov.
I	*
l (idaijCl'' Calunietčani so st *i pPko ' (*a	V(i^e	dolžnost
pili iH)dpirati Dom, in so [>'	Predno se je
|ji r 1 dopisnik pokazal iz-
1 r Zelo	^ SG	m‘’ c*a dopis-
V. N	ye,	kako je z de-
11 I	k' !>Vensk'	Narodni Dom
i	Sn°	‘■b’ugo ustanovo,
f v jay110.*3* na t^k način bla-fi' r t,a?n?sti tukajšne Sloven-K' l^koij" Je Srda, pa naj bo j° r ^	t)0'sebno	pa če kdo ho-
iS' ! lastfl(1' ,,avnosti očrniti svo-Nor J '°jake	in	napraviti
."C?niimi-
•Iokv,. ‘ ,l_ Narodni Dom a _ °i in povzdiguj ugled ‘u°da med drugorodci
Homer City, Pa.
Vsem članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 122 J. S. K. Jednote se tem potom uradno naznanja sklep redne mesečne seje dne 20. marca, da se prihodnja mesečna seja vrši v nedeljo 24. aprila, mesto 17. aprila, to pa radi tega, ker je 17. aprila velikonočna nedelja, in pa ta dan gredo mnogi obiskati svoje prijatelje, ali pa jih pridejo njihovi prijatelji obiskat, tako da so na vsak način zadržani od seje. Prosim torej člane, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 24. aprila.
Nadalje prosim vse tiste člane, ki ne prejemajo našega uradnega glasila, da mi to najkasneje sporočijo do 30. aprila, in mi ob enem pošljejo svoje natančne naslove. Urednik-upravnik Nove Dobe mi je namreč poslal odtis naslovnika v pregled in popravilo; popravljen naslovnik želi nazaj, da po istem uredi listo naslovov, ki sc tiče našega društva. Jaz pa naslovnika ne morem izpolniti, oziroma popraviti morebitne napake, če mi jih člani ne sporočijo.
Končno pozdravljam vse člane in članice našega društva, našo vrlo mladino in celokupno Članstvo J. S. K. Jednote in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
Frank Ferenchak,
tajnik društva št. 122 JSKJ.
Rockdale, 111.
Tem potom naznanjam vsem Slovencem in bratom Hrvatom v Rockdale in Jolietu, da priredi društvo sv. Rozalije, št. 177 J. S. K. Jednote veselico dne 23. aprila. Veselica se bo vršila v dvorani Johna Petrušeta.
Godba bo izvrstna in bo gotovo vsakeittu ugajala. Pa tudi z mehko pijačo in drugimi zdravili ka žejne in lačne- bomo dobro poskrbljeni. Naše društvo je še mlado in blagajna je majhna. Vsakdo ve, da vsak začetek je težak, zato upamo, da nam slavno jugoslovansko občinstvi priskoči na pomoč z velikim i>biskom. Nadejamo se velike udeležbe in jo bomo znale ceniti.
Pri Uj priliki tudi vabim članice lalega društva, da se bolj številno udeležujejo naših društvenh sej, ki se vršijo vsako tretje nedeljo v mesecu.
Rosie Jagodnik, tajnica crustva št. 177, JSKJ.
Enumclaw, Wash.
VABILO NA PLESNO VESELICO, katero priredijo na belo nedeljo dne 24. aprila tu-kajšrio društva skupno. Veselica se bo vršila v Krain-dvora-ni. Prične se ob dveh popoldne in nadaljevala se bo po večerji. Igrala bo slovenska godba. Za dober prigrizek bo skrbel v to svrho izvoljen odbor.
Vljudno vabim, da posetijo to našo veselico vsa društva in posamezni rojaki iz bližine in tudi iz bolj oddaljenih naselbin, da se skupno malo pozabavamo in vsaj za nektij ur pozabimo vsakdanje skrbi in težave.
Torej na veselo svidenje na belo nedeljo 24. aprila!
Matt Petchnick, tajnik društva št. 1C2, J.S.K.J.
Chisholm, Minn.
Društvo sv. Jožefa, št. 30, J. S. K. Jednote priredilo bo na velikonočni pondeljek veliko veselico v Mahnetovi dvorani. Veselica se prične ob osmi uri zvečer. Vstopnina za moške je 75 centov, za ženske in odrasle otroke pa 25 centov. Na tej veselici nastopijo v korist našega društva tudi naši mladi Sokoli, z zanimivo predstavo.
Na veselico so vljudno vabljeni vsi tukajšni Slovenci in Slovenke, posebno pa še člani in članice J. S. K. Jednote. Torej, na svidenje na velikonočni pondeljek!
Rudolph L. Kmett, tajnik društva št. 30, J.S.K.J.
Moriev, Colo.
VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo sv. Jo-/žefa, št. 140, J. S. K. Jednote v nedeljo 24. aprila. Veselica se bo vršila v Redmen Hall v Starkville, Colo. Začetek točno ob dveh popoldne. Igrala bo izvrstna godba iz Pueblo, Colo. Društvo vljudno vabi vse tu-kajšno in okoliško jugoslovansko občinstvo, da' poseti to veselico v kar naj večjem številu. Zabave ne bo manjkalo nikomur in postrežba bo prvovrstna. Torej na svidenje!
Za odbor dr. št. 140 J.S.K.J.: Joe Kos, tajnik.
‘Se
S pota.
Dne 4. aprila smo pokopali rojaka J. Doltarja, ki je bil poznan med Slovenci raznih naselbin. V Ameriko je pokojnik
Cleveland, O.
(DruštNo Krasni Raj, št. 160, J. S. K. Jednote je sklenilo na redni mlečni-seji dne 10. aprila, da pkčamo stroške zdravniške preijkave za novo pristople člane i: društvene blagajne Pristopnina je itak prosta, torej pla<a novo pristopli član samo retini mesečni asesment Stroške zdravniške preiskave plača diuštvo v mesecih maj, junij in julij 1927.
Torej rojaki v Newburgu in okolici, ;daj imate ugodno priliko za pristop k našemu društvu in J. S. K. Jednoti, ki je nedvomto ena najboljših jugo-
Ely, Minn.
VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo Severna Zvezda, št. 129 J. S. K. Jednote v Ely, Minn., na velikonočni pondeljek, to je 18. aprila. Na to vesqlico so prijazno vabljeni Slovenci in bratje Hrvati tega mesta, kakor tudi. iz Towerja in drugih bližnjih naselbin. Posebno pa so vabljeni člani in članice J. S. K. Jednote. Veselica se bo vršila v Jugoslovanskem Narod nem Domu.
Na svidenje na velikonočni pondeljek! — Za odbor:
Frances Koščak.
sicer je največ odvisen od prostora, ki ga ima delavec.
Zimo smo tu imeli precej ostro za en kratek čas. Največ kar sem videl na termometru je bilo 50 stopinj pod zero. (Ježešta, samo 50 pod zero! Pri nas je bilo enkrat 5 pod zero, pa smo obupavali! Op. urednika). Ampak tukaj se hitro obrne; kvečjem drži huda zima po osem dni. Montansko vreme je res čudno. Snega nismo imeli vso zimo več kot osem do devet palcev na visoko, pa še to se nam je zdelo, da je veliko. Zdaj imamo že lepo in toplo vreme. Regrata smo že precej populili za prvo sala-to, farmerji orjejo in sejejo in ptiči so se začeli oglašati, tako da se človeku kar čudno zdi, kako se vse to izpremeni.
Poročati mi je tudi žalostno novico, namreč, da smo izgubili člana našega društva, Antona Hrvatina. Bil je ubit v rovu 25. marca, 1927. Pokojni sobrat je bil rojen leta 1874 v vasi Bergot, št. 6, pošta Bresič, Istrija. K društvu št. 58 J. S. K. Jednote v Bear Creeku je pristopil leta 1908 in januarja meseca, 1910 je prestopil k našemu društvu št. 88, J. S. K. Jednote v Roundupu. Bil je dober društveni član, nikdar ni pregovarjal čez asesmente in vedno jih je redno plačeval. Tukaj v Kleinu je delal nekako 12 let. Potem se je podai v Wisconsin, kjer si je nekoliko zemlje kupil kot za domačijo. Pa ne vehi, kako mu je tam sreča ponesla, menda bolj slabo, ker je šel v Ironwood, Mich., kjer ga je ubilo. Pokojni je bil samec in nima tukaj nobenih sorodnikov, da bi bilo meni znano; ima sorodnike v starem kraju, toda ne vem kakšne.
Druga nesreča je zadela našega sobrata Franka Graheka. Dne 31. marca je bil tako poškodovan na nogi, da so mu jo morali zdravniki odrezati pod kolenom; pa tudi po životu je bil precej pobit; vendar bo okreval.
Poživljam . člane našega društva, ki se nameravajo preseliti od društvenega sedeža, naj izročijo svoj certifikat društvenemu tajniku, da ga shrani v društveni omari. Zaradi pokojnega Hrvatina ima tajnik nepotrebno sitnost; člana je ubilo, in nihče neve, kje je njegov certifikat, da bi ga mogel tajnik poslati z mrtvaškim listom na glavni urad, kakor pravila zahtevajo. Tudi opozarjam člane, ako misli kateri oporoko iz-premeniti, naj tega ne odlaša, ampak naj pride k tajniku, da se stvar uredi. Pokojni Hrvatin nima v naših oporočnih knjigah nikjer vpisano, komu zapušča smrtnino in to je slabo.
Pozdrav vsem članom J. S. K. Jednote!
John R. Rom. tajnik društva št. 88, J.S.K.J.
plačujemo najemnino. Od tajnikovega stanovanja ne plačate najemnine, od dvorane jo pa morate. In pravi prostor za plačevanje asesmenta je zboro-valna dvorana. Več ko vas pride na sejo, bolj bodo živahne. Pri nas so itak kratke seje.
Prihodnja seja se vrši kakor po navadi tretjo nedeljo, in ker bo to ravno velikonočna nedelja, se prične seja ob eni uri popoldne, to pa iz vzroka, ker se bo isti dan vršila veselica, katero priredi več društev skupaj.
Torej pridobite kaj novih članov, udeležite se seje in potem skupne veselice! — Vsem članom in članicam J. S. K. Jednote želim vesele velikonočne praznike!
John Bvezich, tajnik dr. Zvon, št. 70. J.S.K.J.
sicer na štiri cilindre “with shifting gear”, katere se bodo prodajale ceneje kot kare prej-šnega modela. Dalje je bilo po-ročano, da bodo pričeli izdelovati tudi večje kare, katerih cena bo od $1000 do $1400. in da pridejo te nove vrste kare na trg že s prvim julijem. Koliko je na tem resnice, bo povedala bodočnost. Ako se poročilo uresniči, se bodo nedvomno tudi delavske razmere kaj izboljšale. Vsaj želimo, da bi bilo tako. — Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
John D. Judnich, tajnik dr. št. 144 JSKJ.
Detroit, Mich.
Članom in članicam društva Triglav, št. 144 J. Š. K. Jednote je znano, da je bilo sklenjeno, da priredimo veselico na 23, aprila zvečer. Ta veselica še NE BO vršila radi razmerja glede dvorane. Pod pogoji, katere so nam nudili lastniki dvorane, ne bi bilo mogoče napraviti nikakega dobička, ampak rajše izgubo. Zato se je društveni odbor sestal z veseličnim odborom in veselico preklical.-Prosim torej, da člani to upoštevajo.
Dalje so vabljeni vsi člani in članice na prihodnjo sejo, katera ,se bo vršila 1. maja ob 9:30 dopoldne v navadnih prostorih. Na dotični seji bomo razmotri-vali, kaj se bo dalo napraviti v bodoče.
Kar se tiče delavskih razjnerf* so tukaj bolj slabe in se nič ne kaže, da bi se obračalo na bolje. Dela se po. tri ali - štiri dneve na teden in od več krajev se sliši, da odpuščajo delavce. V tukajšnem listu Detroit Times je bilo poročano, da bodo v Fordovih tovarnah pričeli izdelovati povsem nove kare in
Johnstown, Pa.
Na zadnji seji društva Planinski Raj, št. 172 JSKJ je bilo sklenjeno, da priredimo prvo pomladansko veselico v soboto 23. aprila zvečer. Veselica se bo vršila v 13. S. I). dvorani na Ilohbergu; prične se ob osmih zvečer. Vstopnina je za moške 25 centov, ženske so vstopnine proste. Clan našega društva, ki se veselice ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Na veselico so vabljeni vsi tukajšni in okoliški rojaki, posebno pa še člani bratskih društev št. 16 in 36 JSKJ. To je prva veselica našega društva. Kolikor več nas bo, toliko bolje se bom zabavali. Veselični dbor bo preskrbel potrebni prigrizek in mehke pijače, in sploh kdo ve, s čim vse nas bo presenetil dotični večer! Torej na svidenje 23. aprila zvečer!
John Nahtigal, tajnik dr. št. 172 JSKJ.
Collinwood, O.
Kot je večini članov dr. št. 71 JSKJ znano, da društvo priredi zabavni večer (dne 7. maja ob 7. uri zvečer) so vabljeni, da se kar največ mogoče udeležijo prihodnje seje dne 24. aprila dopoldne. Ako bo več-(Dalie na 6. strani)
Indianapolis, lnd.
Naznanjam članom društva Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote, da se prihodnja redna društvena seja vrši v pondeljek ob sedmi uri zvečer, in NK v nedeljo, iz razloga, ker je Velika noč.
Torej prosim, da se udeležijo seje vsi člani, brez izjeme in izgovora, da se vsaj takrat, kadar so računi, snidemo vsi skupaj. Pozdrav!
Štefan Škrjanc, tajnik društva Sloga, št. 166, J. S. K. Jednote.
Roundup, Mont.
V tukajšni naselbini gre vse nekako po navadi! ni ravno preslabo, pa tudi ne najboljše. Z delom gre še precej dobro. Čez zimo je obratoval rov pet do šest dni na teden. Kako bo nadalje, se ne ve (brez ciganke). Tudi zaslužek je različen, in
Chicago, Ul.
Članom in članicam društva Zvon, št. 70, J. S. K. Jednote, ki so zadnje čase začeli nekoliko zanemarjati društvene dolžnosti, naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da vsaki član, kateri je bil določen obiskati bolnega člana, pa o obisku ne poroča na prihodnji seji, bo strogo kaznovan. Sami podpisi ne zadostujejo. Dalje naj bo vsak bolni član toliko prijazen, da vsaj svoje zdravniško spričevalo pošlje na sejo, ne pa tajniku po seji. Bolniške nakaznice morajo biti na seji, kadar se razpravlja o njih; dalje ne smejo biti stareje kot 60 dni. Pravilno je, da so vsaki mesec posebej poslane na društvo. Prosim članstvo, da to vpošteva in se izogne neprilik.
Dalje opozarjam vse tiste, ki so zelo zaostali z ase.smentom. da poravnajo na prihodnji seji. Društvo ne bo več zakladalo za člane, razen za tiste, kateri se sami naznanijo na seji. Ni lepo, da nekateri člani dolgujejo na asesmentu, ko bi lahko plačali. Želeti je tudi, da vsak plača svoj asesment na seji, v zborovalni dvorani, od katere
r
il
9!
0H 9 9J 01 05 0!
05 0!
0 0!
0 0 0 01 0)
03 93 03 03 03 03 0 03 0 05 03 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 %
0 9 0 0 0 0
9i%—
Glavnemu odboru j. S. K. Jednote, vsem društvenim uradnikom ter članstvu širom Amerike
ČASTIT AMO
na krasnem napredku, ki ga je imela J. S. K. Jednota v preteklosti ter
VOŠČIMO
vsem skupaj zdrave in vesele
VELIKONOČNE PRAZNIKE!
“Ameriška Domovina
Slovenska unijska tiskarna
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
L
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani) ja udeležba, to je umevno sa-moposebi, da .si lahko izvolimo veselični odbor z boljšim uspehom. Naj se noben ne izogiblje pomagati nositi breme svojega bližnjega brez tehtnega vzroka. Vsak naj pomisli, da kar dva lahko storita, da enemu ni mogoče ali pa z velikim naporom.
Pretekli teden je preminul član ml. odd. Joe Perušek, star 11 let, vsled zastrupl.jen.ja krvi, ker se je zbodel z žebljem. Sobratu Perušku (očetu) izrekam v imenu društva globoko sožalje!
Vsemu članstvu želim vesele in srečne velkionočne praznike !
Na svidenje na seji!
Ivan Kapelj, tajnik
dr. št. 71. JSKJ.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 13., marca za vedno zapustila ljubljena mati, oziroma soproga in sestra
Frančiška Lovšin
po dveletnem bolehanju. Pokojnica .je bila rojena leta 1883 v vasi Dolenje Laze pri Ribnici. Spadala je k društvu sv. Jožefa, št. 30 J. S. K. Jednote. Najlepša hvala sorodnikom in prijateljem, ki so večkrat prišli obiskat pokojnico in nas tolažili v žalostnih urah. Iskrena hvala društvu sv. Jožefa, št. 30 in društvu Danica, št. 150 J. S. K. Jednote za darovane vence. Prisrčna hvala članicam društva Danica, ki so se udeležile pogreba. Lepa hvala dalje za poklonjene vence družinam:	John	Lovšin, John Pe-
tek, Frank Trdan, John Pahu-le, John Trdan, John Smole, Frank Pucel, Frank Centa, Frank De ja k (Ely), Math De-jak (Ely), Louis Lesar (Eve-
leth), John Gornik, Frank De-jak, John Bevka, Louis Ambro-i žič, Frank Sega, Frank Med-| ved, Anton Plut, Frank Govže, Anton Medved, John Russ, Steve Stonieh, Mrs. Barbari Lovšin z družino (Eveleth), in Maroltu z družino.
Hvala dalje School Employees, El Queeno Cigar Co.
! & Employees. Hvala šolskim j učiteljicam Miss McGuire in ! otrokom, Miss Chelgren in otrokom. Miss Florence Craig, j Miss Bess Flatt, Iva Tewks-j burg, Miss Vernice Govett, Miss | Muriel Robeson, Miss Anna j Sahlman, Miss Gladys Lamp-\ man in Mr. Ellis K. Schweig-;hard. Lepa hvala za darovane j zadušnice družinam John Gor-j nik Jr., Math Pldth in Law-! renče Kovač. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči ostali:	Joe Lovšin,
soprog; Joe, William, Rosie, Jennie in Frances, otroci; Mrs. Annie Trdan in Mrs. Mary Oreškovič, sestri; John Petek, brat; (Ivan Petek, oče in Neža Petek, mati, v stari domovini). Chisholm, Minn., dne 3. aprila, 1927.
NEKAJ O KOKOŠIH
(Nadaljevanje iz 1. strani)
je čudno in prav tako čuden .je ! bil dotični “ptič.” Bil je približno vranje velikosti, rep je | imel podoben kuščarjevemu in j na koncu okrašen z velikim per-i .jem. Perutnici ste bili razviti, j'oda ste bili opremljeni s tre* ! mi prsti, z enim krempljem na j vsakem. Gobec je bil nekoliko kljunu podoben, vendar je bil opremljen z zobmi. Ena teh okamenin se nahaja zdaj v berlinskem, druga pa v londonskem j muzeju. Znanstveniki sodijo,
! da so taki napol ptiči živeli pred j nekako 150 milijoni leti.
! Raziskovalci so mnenja, da j vse današnje kokošje pasme izhajajo od divjih kokoši, ki še ! danes žive v tropičnih gozdih
BARITONIST MATE CULIC DRAGONl
^iSl
i 'V* ■
:v
Indije, Burme, Siama in Sumatre. Pred trinajstimi leti pa so raziskovalci našli v republiki Chile v Južni Ameriki vdoma-čeno kokoš, katero domačini, imenujejo ara,ukana. Ta vrsta kokoši je nedvomno popolnoma svoje, to je pristno ameriške vrste in ni v sorodu z divjimi kokošmi Indije. Araukane nimajo skoro nikakih repov, pač pa ušesom podoben šop perja na vsaki strani glave. Vse druge kokoši ležejo bela ali rjava jajca, araukane pa višnjeva. Za pirhe bi bila torej jajca ara-ukan zelo pripravna.
ODPUSTEK
Na vzhodu je začela rdeti jutranja zarja. V mesto, ki ga kakor kača obdaja lena, zelena reka, prihajajo ljudje peš in na vozovih.
Zgodaj je vstal Slavko, se napravil in šel v mesto. Bil je boječ, tih . . .
Krvavordeče solnce se je pravkar prikazalo izza gora. Srečal je Silvo . . . Bila je glasna, razposajena.
“O, Slavko, dobro jutro,” ga je brž pozdravila.
“Klanjam se, Silva.”
“.No, kaj mi boš danes kupil, Slavko?”
Prišla sta ravno mimo slaščičarja. Slavko vzame iz žepa listnico in kupi Silvi lepo rdeče srce.
Smehljaje se, je sprejela sejmski odpustek.
Sla sta proti domu. Slavko je plah in tih korakal poleg nje kakor suženj — bal se je povedati — kakor suženj ljubezni.
“Ali pridete v soboto kaj v vas?” ga je vprašala pri odhodu.
“Ne vem, morda,” ji je odgovoril in zardel . . .
Gospodična Silva se je naivno nasmehnila.
“Pridite, pridite. Pa z Bothom!” Zavila je proti domu.
-Sveže mleko na parniku.
Nekateri moderni prekooceanski parniki, so opremljeni z umetno “kravo”, ki daje potrebno mleko. To je poseben stroj, ki sproti izdeluje mleko, kolikor se ga rabi, iz prahu posušenega mleka. nesoljenega masla in vode.
Za boljšo generacijo.
V senatu legislature države {Ohio je bilo soglasno sprejeta j ! predloga državnega senatorja | Chapplearja, ki določa, da se j | slaboumnim osebam ne dovoli j poročiti, razun ako so sterilizi- j rane, to je nesposobne za mno-jženje. Sterilizacija zadene tudi različne trdovratne hudodelce.
0 tem odločajo zdravniki, fiziatri, nevrologisti in sodniki.
Thompson zmagal v Chicagu
I William Hale Thompson, bivši dvakratni župan Chicaga, je pri volitvah dne 5. aprila porazil sedanjega župana W. E. De-
1 verja z več kot 83,000 glasovi ! večine. Vsega skupaj je glaso-| valo skoro en milijon oseb.
Močvirske ribe.
Močvirja Alaske mrgolijo ne-neke vrste črnih rib, sicer niso j posebno okusne,- toda dajejo iz-i vrstno hrano za pse, ki vozijo j sani. “Mušerji” .jih jemljejo ! v zmrzlem stanju na pot, da z I njimi krmijo pse.
Nenavadne drevesnice.
Na našem jugozapadu sc nekateri podjetni farmerji napravili lep denar z grmičjem, katero.se rabi za znane božične vence in ki se imenuje “holly”. Obsadili so mnoge akrov sveta s tem grmičjem, oziroma napol drevjem. Mlade rastline se vzgoje iz semena ali potaknencev. En aker takega nasada da včasi do tisoč dolarjev dohodkov.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Vsled preobilice druzega gradiva je v tej številki izostalo nadaljevanje povesti “Kitov zob” in ‘Hadži-Murat.”
JOSEPH PALČEK in
LOUIS GORNIK
lastnika trgovini
American Clothing ^ Ely, Minn.
Našemu slovenskemu stvu v Ely naznanjava, otvorila trgovino z ^ turnim blagom. V zal°$ va moške obleke, kl<^; čevlje. Nova zaloga ^ oblek, klobukov in cl kakor tudi druge drob1 spadajoče v to stroko.
Priporočava se za ob>’ set naše trgovine, in 28 Ijava vse odjemalce, $ zadovoljni s cenami i® gom. Trgovina se na^i vogalu Sheridan Str1 Central Ave.
N(
Stara želva.
V akvariju Lincoln parka v Chicagu, imajo želvo moškega spola, ki je stara nad 150 let. Tovarišica je za colo stoletje mlajša.
R
05
S5
91
91
01
05
Q
9,
0)
0j
0}
fc3f
9!
0]
0!
01
e
0f
01
01
0j
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi svojim delničarjerrj* vlagateljem in prijateljem
le international Savings I Loan Co.
SLOVENSKA HRANILNICA 6233 St. Clair Ave.
e
B
56
f0
B
B
B
8
B
6
B
Pi
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
Prvo letošnje
Skupno potovanje v stari kraj
priredimo na francoskem parniku “PARIS,’ ko odpluje ia New Yorka
NA 23. APRILA 1927
“Paris” je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih poUvanjih se bodo tudi to pot nudile nagim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane.
Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-’ j vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodi) lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko.
Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku I “Paris” in sicer 4. junija.
Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom.
Čistimo, barvamo, popravljamo
NEW YORK
Dry
CLEANING
I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom!
d
Izšel je
Slovensko
Amerikanski
Kole'
za leto 1927
CENA 50c
s poštnino vred.
Z naročilom P0® znamke ali pa money0* na
GLAS NARODA
82 Cortlandt St' New York, N. *
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh!
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste oporo'" vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amef^' stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
nii
vi
vs
Je
os
Sl
št<
te
Pc
at<
Pi-
ke
ji
ok
lTli
bi
lic
Pc
Pl'
m
gc
(le
tu
Ilc
0
ki
P(
til
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki' Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vs«? in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1)) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj;
[ 2) če želile dobiti denur iz starega kraja;
3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo;
•1) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako dtugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark
455 W. 42. St. New %>rk, N.Y.
' ELCO THEATER - ELY, MINNEŠ
DOM NAJNOVEJŠIH IN NAJBOLJŠIH SLlK
V nedeljo in pondeljek 17. in 18. aprila JOSEPHINE DUNN & WILLIAM POWELL
v sliki “Lovisova največja zmota” (Lovis Greatest Mistake).
Municipalne (mestne), javnih koristnih naprav (Public Utility), zemljiške in korporacijske
BONDE
Kupujejo vaše bratske organizacije od nas v svrho investacij.
OTIS & CO.,
Ustanovljeno leta 1899
CLEVELAND, OHIO
John F. Perko, zastopnik
Imam na zalogi že nad 14 let
lUBASOVE HARMKE"
vseh vrst in modelo/, nemške, kranjske in ch'omatič-ne; tri in štirivrsUe, dvakrat, trikrat in ttirikrat uglašene. '
Imam na zalogi tidi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonium sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS SKUU 323 Epsilon Pl., BrooUyn.NY.
Edini zastopnik in Mžnik LUBASOVIH HARMONIK 1 Združenih Državah
S *
II
T T
f
ir
i
MATIJA SKENDER, javni notar
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA.
Telefon: CEDAR 3-172
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in >’Se druge v notarsko stroko spadajoče spise.
Pišite, telefonirajte ali pridite osebno.
DRUGI SKUPNI IZLET V JUGOSLAV!# s parnikom “PARIS”
dne 14. maja 1927.
MOŽKE in žensk* kras- \ ne najnovejfe ure, prstane, diamante, 'erižice vj in vso drugo zlatniib. Da- ^ Ije prave glasne Victor $ gramofone, cena $1\50 do $1,000; prave skvenske $ Victor plošče in skvenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zasiave in regal ije za društva. Pišite po brezplačni cenic, kar $ želite na vašega sobrata:
IVAN PAJC
24 Main St., Conenaugh, Pennsylvania.
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in čo^11 kabinami v sredini parnika; kabine imajo po 2 in 4 postelje, I,frj jih je tudi s 6 posteljami za družine.	||
Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, prtU«1#'11 čekirana že tu v New Yorku skozi do Ljubljane in Trsta, tak‘> , bodo potniki tem brezskrbneje potovali.	J
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane .$119.67 z vojnim eJ kom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stanc 'J ni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek; nedržavljani ca jo tudi head tax.	ji
Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je nat«4'11 J potovati, naj se čimpreje prijavi.
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom “ILE DE FRANCE” se vrši na 2. julija 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,
New York,
THE CENTRAL CO., ELY, MINN.
se toplo priporoča vsem rojakom. Imamo na izbiro moških in oblek, srajc, klobukov, oxford čevljev, kakor tudi drugih mošk'n deških potrebščin.
Pri nas kupite lahko obleko, bodisi moško ali deško, na mesC odplačila. Mi jamčimo blago in naše cene so zmerne.
THE CENTRAL CO.
JE EDINA SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLEK V
V zalogi imamo tudi vsakovrstno žensko blago po zmernih cetl' ter obleke iri obuvala za otroke.
Rojaki, tržite v Narodnem domu!
Gornja slika predstavlja jugoslovanskega opernega pevca Mate Culica, ki nastopi v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu v sredo ‘27. aprila zvečer. Mr, Culic, ki je bil rojen v Dalmaciji, je zelo uspešno nastopal v različnih večjih mestih Evrope. Nekaj mesecev zdaj se mudi v Ameriki. Listi kot “Chicago Tribune,” “Chicago Examiner,” “Evening Journal” in “Evening Post” so zelo laskavo poročali o njegovih nastopih. V nedeljo 10. aprila je nastopil v Detroitu in “Detroit News” z dne 11. aprila se zelo pohvalno izraža o njem.______________________________
lTianes je čas — na včeraj ne morete več računati, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost.
A ko preide današnji dan, ne da bi imel kak pomen za vašo bodočnost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč.
VTajboljši način ohraniti današnji dan za prihodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda.
Yj*nako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se boste spo-minjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga boste potrebovali.
Sprejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovan je. Vloge lahko pričnete z $1.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Newi York, N. ’
Drugo jutro je stala Silva sredi kokoši in drobila . sladko pecivo — včerajšnje srce.
Slavko se je ravno vračal z jutranjega izprehoda. Zdajci je obstal in se zagledal . . .
V dalji je videl gospodično Silvo in svoje srce, kako ga zobljejo kokoši. Ostrmel je in žalostno zastokal. (Po Jutru).
ALEGORiJA
Nekega lepega nedeljskega jutra šel .je Razum po cesti in je opazil Prazno Vero smukniti iz temne aleje, imenovane Nevednost.
Razum jo je poklical in jo vprašal, kje je bila in kam gre.
Prazna Vera je povesila glavo in obotavljaje povedala, da je prebila noč v družbi Strahu, ki biva na dolnjem koncu aleje zraven Sovraštva, nasproti stanovanja Zlobnosti in Obrekovanja. Zdaj je namenjena okoli vogala, da pokliče svoje prijatelje, nakar gredo skupaj v cerkev, kjer bodo poslušali Nestrpnost pridigovati o Nebesih in Peklu.
Razum se zasmeje. Prazna Vera ga grdo pogleda in mu jezno reče, da smejati se v nedeljo je greh in bogokletstvo, in da bo Vrag vzel vse, ki to delajo.
Prazna Vera nato izgine v temni ulici, Razum pa se obrne in gre s smehom na obrazu po beli cesti proti dvorani Učenosti, kjer ste Znanost in Veda razlagali Inteligenci neko novo iznajdbo.
(YV. (J. Piorcf*. Myron. Tal., Timp-s).
^ RUDOLF PERDAN 1
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St.
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.