Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 din Nedeljski dogodki PRVENSTVO FLRJ V TELOVADBI imEMBB FIZKULTURNI TEDNIK VIII. — Štev. 41. V Ljubljani, dne 19. junija 1952 Čez 1500 učencev v gospodarstvi. ... je že nastopilo v ravnih športnih panogah td 6. jun'..,., dalje. na tekmo-vanju v časi dneva učencev v gospodarstvu. Tekmovanje so organizirali učitelji telesne vzgoje ljubljanskih strokovnih šol z namenom, da vzbudijo zanimanje za telesno vzgojo in šport med našo delavsko mladino, ki se je doslej^ — razen redkih izjem — vse premalo vključevala v telovadna in športna društva. Mia,, di učenci v gospodarstvu tekmujejo v telovadbi, atletiki, nogometu, streljanju in šahu. Vodja tekmovanja Žitnik Vinko živahno Pripoveduje, kako veliko zanimanje je vzbu-d>lo to prvenstvo med mladimi učenci v gospodarstvu vseh strok, med katerimi so P° večini skoraj vsi začetniki, vendar mnogi 12,aziti talenti, katere bi marsikatero tclo-Vadno in športno društvo lahko brez pomislekov vključilo v vrste svojih tekmovalcev. ^Mladi Kapla Herman, učenec industrijske šole Litostroja, je prvič stopil na atletsko stezo in dosegel zelo dober cas 1:35.0 111 600 m, pa tudi na 100 m se je dobro prežal z 12.7 sek.Učenec automehanske šo-le iz Št. Vida Jože Velušček je tekel na 100 m 12.5 sek. in še je mnogo takih, ki *>, čeprav začetniki, pokazali sposobnosti, dl se razvijejo v dobre tekmovalce v mar-Slkateri športni panogi.« Tako je izjavil t0v- Žitnik, ko smo ga s težavo »ujeli« ‘Jedi velikega števila mladih tekmovalcev, *' so komaj čakali, da pridejo na vrsto pri tekmovanju. Dolenc zdenka. najboljša dijakinja IN ŠPORTNICA Na sporedu je bil tek na 60 m gojenk Plačilne šole ... Pok štarterjeve pištole ... ln že so se pognala dekleta v hitrem teku P°, atletski stezi. Merilci časov so napeto Ptleakovali izida. »9 sekund,« se oglasi ča-!°°jo v Sloveniji nrijavijen h okih 1200 Umovalcev. i nastopu mesta Ljubljane v orodni te-nvadbi in mladinskem srečanju Avstrija : ‘ovenija^ bodo imeli to soboto in nedeljo iubljančani spet priložnost ogledati si kvari M množično telovadno prireditev. sUb 00 zanimiv, nastop naših olimpijci kandidatov in kandidatinj v zveznem azredu. Prav gotovo bo tu borba zelo lan, Janež, Koprivšek, Stefanovič, Tomsjc, Madžar, Jelič, pa tudi tekmovalke Gerbče-va, Ivandekičeva, Kočiševa, Rozmanova, Lunačkova, Vojskova, Omejčeva, Rozmanova in druge bodo poskrbeli, da bodo vsi ljubitelji orodne telovadbe nedvomno prišli na svoj račun. Naročajte se na »POLET" Kje najdeš Stevana Lenerta? Na štadionu Partizana mi parvi vratar: •»Lenert je v Atletski zvezi.4. V Atletski zvezi mi uradnica pojasnju. je: »Najbrž je na kaki konferenci. Poglejte v Institut za fizkulturo.c Na Institutu mi pove vratar: »Pri izpitih je, pridite pozneje.« Končno se ustavim pred vrati z napisom: Katedra za atletiko. Pomešam se med skupino študentov in stojim v vrsti. Izpiti se bližajo in treba je dobiti podpise profesorjev. Drug za drugm predlagajo študenti svoje indekse. Za mizo sedi suh človek, z debelimi očali na nosu. S trdimi moškimi potezami se podpisuje: Lenert. Stevan Lenert je profesor Državnega Instituta za fizkulturo. V Atletski zvezi Jugoslavije je član olimpijske komisije, neutrudljiv organizator, izkušen trener, bivši državni rekorder v skoku ob palici in sedaj kapetan atlets' zveze. »Vi? Podpis?«, vpraša naglo, dvigne glavo in me pogleda. »Ne. Želim izjavo za Polet.« Tako se je začel ta moj, po tolikih ovinkih doseženi intervju med podpisovanjem indeksov, v odmorih med- telefonskimi razgovori, v odmoru, ko ni razpravljal o večerni konferenci olimpijskega odbora, med neprestanim tokom tekočih poslov, med katerimi je le težko dobiti prosto minuto. »Kateri atleti so sigurni kandidati za Helsinki?« »Do danes je olimpijsko normo izpolnilo 11 kandidatov, in sicer Milakov, Dangubič, Segedin, Djuraškovič, Štritof, Krivokapič, Gubijan, Galin in Krajcer med moškimi ter Marija Radosavljevič .in Kotluškova med ženskami. Ti bodo zanesljivo šli na olirn-piado.« »Koliko atletov bo po vašem mnenju se izpolnilo normo?« V NEDELJO MEDNARODNA REGATA NA BLEDU Blejsko jezero nudi idealne pogoje za iz* vedbo največjih veslaških regat. Zato bomo letos že tretjič zaporedoma videli poleg glavnih rečnih klubov Crvene Zvezde, Mia* dosti, Save, Dinama in lkarusa ter primor* skih klubov Gusarja in Mornarja iz Splita in Ktke iz Šibenika tudi precej tekmovalcev iz inozemstva. Prišli bodo razen veslačev Svobodnega tržaškega ozemlja VK Istra h. Izole tudi nemški in avstrijski veslači. Tekmovanje bo obsegalo 12 disciplin; 7 olimpijskih, 3 mladinske in 2 ženski. VK Gozdar z Bleda z ženskim četvercem ter VK Savica iz Ljubljane z mladinskim in članskim četvercem bosta zastopala slovenske veslače »n, upamo, tudi dosegla časten rezultat. VK Gozdat ne more postaviti članskega četverca, ker nima tekmovalnega čolna, v katerem bi člani lahko trenirali Avstrijci so se v glavnem že prijavili, enako Nemci iz- Frankfurta in Passaua, pričakujemo pa še ostalih piljav. , Občinstvo si bo lahko ogledalo prireditev v Zaki, kjer pripravljajo začasne tribune; doslej so gledali obiskovalci po raznih parkih in niso mogli slediti poteku prireditve. Tudi za okrepčila in razvedrilo bo v Zakl poskrbljeno. Tekmovalna proga je letos obrnjena in je start pri Park hotelu, c.lj pa v Zaki. Po blejski regati bodo v pone. deljek in torek popoldne na Bledu izločilne tekme za sestavo jugoslovanske olimpijske reprezentance. Putnik organiziiu posebne vlake in izlete na Bled, ker bodo v nedeljo tudi druge prireditve. — P. V. »Prepričan sem, da jih bo okoli 18. Tiste, ki jih še predvidevam, delim v dve skupini: v prvi so Cetinič, Ilič, Pavlovič, Ceraj in Ottenheimer. Ti atleti so zelo blizu cilja. V drugi skupini so Krnjajič, Dimitrij evjč in eventuelno eBrec.« »Ali bo skupno taborjenje za tiste, ki gredo na olimpiado?« »Do 29. junija bodo trenirali kandidati v svojih klubih pod nadzorstvom svojih trenerjev, potem bodo šli v Maribor na skupno taborjenje, kjer bodo popravljali morebitne tehnične pomanjkljivosti.« «In kako je s slovenskimi atleti?« »Izmed slovenskih atletov je doslej edino Kotluškova izf 'aila pričakovanje. Ona se je precej razvila in je zelo dob: . Miller je še vedno vprašanje. Je v isti kategoriji s Krnjajičem. Vrata so vsakomur odprta,« doda smeje in nadaljuje: »Lorger je prav tako dober. Je že blizu rekorda in ga bo prav gotovo dosegel še letos. Toda norma za olimpiado ,e zelo visoka — 14.8! Želim mu, da jo doseže in da bi v tej sezoni tekel pod 15-0. Zupančič je dokaj dober, le škoda, da se je poškodoval. Mislil sem, da bo na tekmovanju z nemškimi atleti dosegel polno formo. Trenutno pa je težko ver- , jetno, da bi tekel pod 53.7. Knezova je še' kandidat, toda norme verjetno ne bo mogla izpolniti. Treba je pač več delati. Slišim tudi, da se je nekoliko odebelila, kar za skok v daljino nikakor ni dobro.« »Kakšni so izgledi naših tekmovalcev na olimpiadi?« »Največ izgledov imata Segedin in Gubijan. Šegedin se bo uvrstil med prvo trojico, Gubijan pa med prve štiri, če bo dosegel svoj stalni rezultat. Vsi ostali bodo po mojem mnenju dosegli srednje rezultate. Milakov bo s 4.20 m med prvimi devetimi. V teku na 5000 in 10.000 m bomo nekako na sredini. Od ostalih pričakujem, da bodo dosegli običajne rezultate. Norme same pa so tako ostre, da je že priti na olimpiado precej težko. Zmaga, (o je pa druga stvar.« Zamrmral je še nekaj kakor oprostite, mudi se mi. pograbil torbico in izginil skozi vrata v Atletsko zvezo, na stadion ali v učilnico, da doda še en člen verigi, ki jo kuje že tako dolgo in da da še enkrat vse od sebe onim, ki bodo branili barve naše države od 19. julija do 3. avgusta v Helsinkih. Slavkovit Tudi na Dolenjskem je treba razširiti plavalni šport Med Številna lepa kopališča v Sloveniji, ki bi morala služiti predvsem razvoju plavalnega športa, lahko štejemo tudi plavali-šče v Višnji gori, kjer je edini plavalni bazen na vsej Dolenjski. Vendar žal v tem kraju ni bilo plavalne sekcije, ki bi zbirala okoli sebe mladino in jo urila v znanju plavanja. Res, da je bil lani ustanovljen v Višnji gori plavalni klub, vendar smo o njem le malo slišali. Plavalci so se morali boriti z vsemi drugimi težavami, urejanjem in upravljanjem kopališča, samo s plavalnim treningom bolj malo. Letos kaže, da se bo stvar obrnila in da bo tudi plavalni klub imel manj skrbi z upravljanjem kopališča, marveč bo vso skrb posvetil vzgoji svojega članstva. Za otvoritev letošnje sezone so Višnje-gorčani povabili v goste plavalce ljubljanskega »Železničarja«, katerim sta se pridružila tudi dva člana mariborskega »Branika«. T N t? * 1 - n . „ — -' . - — —— .* esrtb a! i Žila (UUi uva t-iaua maiiL7ui.jis.vg,a. »ccau.ivu Domačini so se s pripravami kopališča nekoli- 1't, • ' vplivalo na rezultate. Razmeroma najboljši so bili prsači, Kancler kot gost, in Marolt ter Kos in Kacjan na prostih prograh, med najmlajšimi pa se je izkazala pionirka Gregoričeva. TEHNIČNI REZULTATI: Moški: 400 m prosto: 1. Kacjan 6:03,6, 2. Strgulec 6:05,1; 3- Vergelj 6:11,0. 100 m prosto: 1. Kos 1:0,8; 2. Adlešič 1:16,3; 3. Benedičič 1:17,2. 100 m prsno: 1. Kancler (Br.) 1:21,8; 2. Marolt 1:25,0; 3. Koman 1:36,2. 100 m hrbtno: 1. Goršič 1:25,2; 2. Vol-kar 1:33,5; 3. Pleteršek 1:36,6. Ženske: 100 m prosto: 1. Skrbinšek 1:34,2; 2. Gaspari 1:34,8. 100 m prsno: 1: Jakomin 1:39,6; 2. Korenini 1:40,3. _ 100 m hrbtno: 1. Bar 1:42,5; 2. Kovane ko zakasnili, tako, da je bila voda v bazenu zelo hladna (17° C), kar je tudi vplivalo na rezultate. Če tekmovanje ni uspelo po kvalitetni strani, je pa bil prav gotovo to velik uspeh v propagandnem smislu. Ko si na tekmovanju prisluhnil komentarjem gledalcev, si lahko spoznal, da je velika večina ljudi prvič v življenju gledala plavalno ali celo waterpoio tekmo. Če je številna ekipa ljubljanskih plavalcev — 40 po številu — nekoliko preplašila mlade domače plavalce, da niso hoteli startati v konkurenci gostov, je bilo to tekmovanje prav gotovo impulz za nadaljne delo v plavalnem športu Višnje gore. Ko smo odhajali, nam je predsednik tamkajšnjega kluba želel nasvidenje ob koncu sezone, toda takrat tudi z domačo udeležbo. Prepričani smo, da bodo »držali besedo«. Neurejeno plavališče — brez tekmovalnih prog — in hladna voda je v znatni meri Pionirji: 66 m prosto: 1. Kristan 1:07,3. 66 m hrbtno: 1. Deu 1:27,8. Pionirke: 66 m prsno: 1. Gregorčič 1:10,8. I/ sceda Z5. t. m. v Zagrebu Jugoslavija: Norveška V sredo, 25. t. m. bo v Zagrebu zanimiva mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Norveške in Jugoslavije. Ker bodo nastopili v moštvu Jugoslavije olimpijski kandidati, bo to srečanje precej zanimivo, na kar opozarjamo ljubitelje nogometa. Vstopnice se lahko rezervirajo pri Nogometni zvezi Hrvatske, Zagreb, Iliča 21, cena pa je: stojišča 85 in 125 din, sedeži pa 205 din. Spod na Jesenicah Na Jesenicah sia dve športni društvi: Delavskp športno društvo »Joža Gregorčič« in športno društvo »Bratstvo«. »Joža Gregorčiče: ima 12 aktivnih sekcij, »Bratstvo« pa 4. Medlem, ko »Gregorčič«, zajema pretežen del delavcev in uslužbencev Železarne, so vključeni v »Bratstvu« predvsem uslužbenci MLO, obrtniki in ostali. Poglejmo ,< Uprava društva je bila v zadnjih letih ~ precej mrtva in toga. Premalo se je zanimala za življenje svojih sekcij, člani uprave pa so prav tako premalo skrbeli za vključevanje mladine v športno življenje. V glavnem je bila skrb osredotočena na gradnjo športnih objektov, kar je sicer pohvale vredno, saj je le malo takih društev v državi, ki so v nekaj letih zgradili z udar li-1 škim delom toliko športnih objektov, kot lavno to društvo. Prav zaradi te velike gradbene delavnosti niso dobile posamezne sekcije dovolj pomoči in so tako postopoma propadale. K tem" je znatno pripomogla ‘ še slaba disciplina in nezavednost članstva. Kolesarska sekcija se je razpustila, nogomet je zdrknil na najnižji nivo, pa tudi smučarji, ki so bili nekdaj -ied najboljšimi v državi, niso več dosegali takšnih uspehov, kakor bi bilo pričakovati. Treba je bilo nove trdne in krepke organizacijske roke. Pred meseci si je članstvo izbralo novo vodstvo in danes imamo v društvu Športno življenje vzorno urejeno. Delo v sekcijah je oživelo, kvaliteta se je znova dvignila. Vendar pa je še danes nekaj negativnih primesi, ki jih bo treba odpraviti. Še vedno ni med članstvom prave discipline, izumrlo je tudi udarniško delo, pogrešamo pa tudi strokovnih predavanj in politično vzgojo članstva. Čeprav je danes v društvo vključenih nad 500 članov, ne ustreza to število športni tradiciji Jesenic. Kakšno je življenje v »Bratstvu«? f Ni še dolgo tega, ko je to društvo slavilo prvo obletnico svojega obstoja. Že v tej kratki dobi lahko govorimo o uspešnem si nekoliko društvo »Jože Gregorčič«. in plodnem delu. Društvu je uspelo vključiti v svoje vrste lepo število starejših športnikov, ki so doslej stali ob strani, še več pa je v novem d rušiva mladine, ki se do danes sploh ni športno udejstvovala. Poleg uspešnega dela v nogometni sekciji se lepo razvija tudi smučarska sekcija, kar nam je najboljše poroštvo, da bo smučanje kmalu prodrlo med najširše množice jeseniške mladine. Zdi pa se nam, da niso odnosi med društvoma na Jesenicah najboljši. Med člani »Bratstva« je veliko število bivših članov »Gregorčiča« in večkrat derby srečanje izzveni kot nezdravo klubaško izzivanje. Na skupnem sestanku članov upravnega odbora »Gregorčiča« in »Bratstva« so razčistili vsa sporna vprašanja in prepričani smo, da se bodo v bodoče vsa medsebojna trenja odpravila. Tudi za Jesenice velja: bolje izločiti iz športne sredine še tako dovršenega športnika, kakor pa rušiti disciplino in moralo med športniki Jesenic. Preteklo soboto je no o ustanovljena bo« ksarska sekcija S5D Gregorčič na Jesenicah po večmesečnih pripravah organizirala prvi javni nastop svojih boksarjev. V nabito pol« ni dvorani telovadnega dom.' so se srečali mladi Jeseničani s kombiniranim moštvom Rudarja iz Trbovelj. Gostje so bili tchnič« no premočni, vendar so domačini pokazali veliko borbenost in vzdržljivost, tako da so se vse borbe končale le z zmagami po točkah. Rezultat dvoboja 9,5 v korist Ru« darja. V prvenstveni tekmi ljubljanske podzveze je preteklo nedeljo gostovalo na Jesenicah odbojkarsko moštvo iz Vrhnike. Pred malo« številnimi gledalci, ki so navdušeno navi* jali za domače moštvo, se je tekma kon« čala z zasluženo zmago Gregorčiča. TE L O V/ A O BA l/ M&zitqu {t žit/akna 'Zgornja Savinjska dolina ni znana samo zaradi svojih prijetnih izletnih točk, temveč tudi po tradicionalni gozdni telovadni šoli v Mozirju. Prijetna ‘ gozdna planota nedaleč od Mozirja od osvoboditve dalje vsako leto znova oživi, saj se zbirajo tamkaj kandidati za telovadne vaditelje, da se v rednih "i tečajih izobrazijo v vseh panogah telovadbe in potem prenašajo svoje znanje na mladino v telovadnih društvih. . ■ Tudi letos je republiška zveza za telesno vzgojo »Partizan« pripravila vrsto tečajev, ki bodo v poletnem času v Mozirju. Že pred Štirinajstimi dnevi so inštruktorji »Partizana« odšli v Mozirje in uredili taborišče, te dni pa so se že oglasili. »Prijetno je letos v Mozirju. Sonce žge kot za stavo. Savinja pa nas ugodno osveži, kolikor nam sploh ostane časa.« Tako nam poročajo, ko so pripravili vse potrebno za ‘ udobno bivanje tečajnikov. Letos je prvi na vrsti vaditeljski tečaj za ženske, katerih je prijavljenih čez 40, kar je zelo razveseljivo. Vse kaže, da se je ; v tem pogledu precej izpremenilo in je videti, da društva skrbijo za dober va- diteljski kader. Tudi predavatelji so že pripravljeni iz vrst najboljših telovadnih strokovnjakov Slovenije. Uspeh tečajev, ki se bodo vrstili vse poletje, je torej zagotovljen. Zanimivost letošnjih tečajev je, da bodo poleg telovadbe tečajniki vadili tudi v atletiki, plavanju in igrah, kar bo vsekakor poživelo bodoče delo v TVD »Partizan«. Tečajniki, ki imajo nazive vaditeljev lil. razreda bodo polagali ob koncu tečaja izpite za 31. razred, vsi ostali pa za III. razred. V Mozirju je prijetno, marsikdo od številnih tečajnikov pa bo odnesel odtod veliko koristnega. K. F. TVD »Partizan" MTT lajbolj vsesirano telesnovzgojno društvo v Mariboru s Pred pol meseca je TVD »Partizan« Mariborske tekstilne tovarne (MTT) otvoril svoje lastno telovadišče, ki je po dimenzijah sicer majhno, po svojem_pomenu pa želj veliko. Telovadišče je tik ob tovarni, tako da ima delavska mladina možnost ude-; leževati se telesne vzgoje pred in po delu, j ’fcar je izrednega pomena. Na telovadišču je poleg prostora namenjenega za orodno telovadbo tudi tekališče, dolgo 200 m, dve igrišči za odbojko in eno za košarko, naprave za mete in skoke pa še grade. Če prideš v popoldanskih urah na ta stadion, boš vedno našel mladince in mladinke iz tovarne pri vadbi. Med njimi ; r tudi prav gotovo tov. Orešiča, ki je organizator, vaditelj in sploh »dekle za vse«. Od njega lahko izveš, da se je po otvoritvi posebno pomnožil oddelek pionirjev, in sicer od 35 na 60, kar je najboljši dokaz, da lep prostor privlači mladino v .vrste telovadcev. Telovadba je redna, striktno pa se pridržujejo pestrosti vadbe. Zato vpletajo vanjo predvsem atletiko, košarko in odbojko, poleg tega pa tudi plavanje. Pravkar --> rrmreč pionirji začeli s plavalnim tečajem v malem tovarniškem bazenu (15X8 m), poleg tega pa so na delu tudi že atleti, ki bodo osnovali posebno atletsko sekcijo tovarne. Košarko vadijo sicer že od pretekle jeseni, nimajo pa trenerja, ki bi jih strokov: dvigal. Bavijo pa se z njo zdaj le starejši člani, dočim bodo pionirje začeli učiti v kratkem. Že iz teh nekaj vrstic je razvidno, da so pri MTT začeli resno z gojitvijo telesne vzgoje tako da tudi uspeh že v bližnji bodočnosti gotovo ne bo izostal, če bodo le tako nadaljevali. VINKO MOŽINA: Zmagovita tekma Na povratno tekmo s Steklarji smo se dolgo in temeljito pripravljali. In slednjič je nastopil težko pričakovani trenutek, ko smo se znova spoprijeli na zeleni poljani. Steklarji so kmalu začutili, da nimajo pred seboj več zelencev, ki bi se izgubili v travi, ampak nasprotnike, ki lahka odnesejo zmago. Dobrih dvajset minut je ostalo brez gola. Nato pa smo v desetih minutah dobili kar dva gola. To nas je vse, razsn Vilka, zmedlo. On pa je ob splošnem navdušenju Steklarjev pobegnil krilcu, preigral branilca in storil svoje: dve proti ena! Objemali smo Vilka in poskakovali od veselja; to ga je tako opogumilo, da je v naslednji minuti na podoben način dosegel že drugi gol. Ponovnemu navdušenju je napravil konec sodnik, ki gola ni priznal, češ da je pade! iz »t Izida«. Vilko je od jeze zgiabil žogo in zakričal sodniku: »Kaj? ,Abzid' da ;e bil? ; Ali nisem preigral branilca in šele potem streljal?« »Jaz sem videl .abzid1,« ga je hladno zavrnil sodnik. »Kar sem videi, drži'« »Ti si prav dobro videl, ua sem imel sam žogo, ampak steklar si in se bopš, da bi vaši izgubili.« »Če se boš še naprej repenčil,« mu je grozil, »te izključim.« »Izključil me boš? Se bom pa rajši sam, ker ne priznam tvojega sojenja,« mu je zabrusil Vilko in jo z žogo ucvrl proti Savi. Stekli smo za njim, ker nam je odnesel žogo. On pa se je pognal v reko in jo preplaval. Vrnili smo se na igrišče in igrali naprej z njihovo žogo. Ves polet nam je usahnil. Izgubili smo šest proti dva. Gol se je posrečil samo še Milanu. Čeprav rezultat ni bil dosti boljši kot pri prvi tekmi, smo bili s svojim igranjem v glavnem zadovoljni. Brez štirih dobrih igralcev smo dosegli dovolj.. Spet pa nas je razkačilo zbadanje steklarskih frkovcev, ki so se drli kot za stavo: »Šes, dva, ha, ha, '-a.« Obljubili smo jim maščevanje! Spotoma smo spet ugotovili kup napak, sprejeli še več sklepov, tako da smo bili nazadnje vsi prepričani, da Ati šg i/e$... ... da je nedavno na prvenstveni odbojkarski tekmi Gregorčič : Vrhnika na Jesenicah sodnica imela v ustih zdaj piščalko, zdaj cigareto, ;.. da je bila v Novi Gorici ustanovljena . zaradi velikega zanimanja sekcija za balinanje v SKUD »Premrl Janko-Vojko«, ker športni društvi Branil: in Železničar ne smatrata, da je balinanje šport. ... da so za tovariša Homška Ivana iz Zagorja pretepi na igrišču Je »neznaten« dogodek in je zato napisal na kritiko v časopisju le »neznatnih« šest strani odgovora. ... da je nekil jubljanski mojster, ko je bil naprošen, da bi dal kakŠc-n prispevek za nagrade učencem v gospodarstvu ob priliki njihovega tekmovanja, izjavil, da za fizkulturo ne da nič (ker menda fizkultura za učence v gospodarstvu ni koristna? ...) VNETLJIVE HLAČE Znani smučarski skakalec je dobil v Kitzbiichlu precej neprijetne opekline. Doskoka ni mogel izpeljati stoje, temveč se je »sankal«. Nenadoma se je začelo — v veliko veselje gledalcev — za njim kaditi. Morali so ga odpeljati v bolnico. Njegov »zadnji del« se je vžgal, ker so bile hlače oprane v čistilnici z lahko vnetljivimi kemikalijami. BREZ KOPALNE OBLEKE V nekem, časopisu za šport v naravi in »kulturo golih teles« so razsajali proti kopalnim oblekam, ki da ovirajo gibanje plavalcev in z vsesano vodo zmanjšujejo uspehe. To bi bilo zlasti za ženske koristno. Gotovo bi se številke njihovih rekordov zboljšale. — Kar se tiče števila gledalcev, brez dvoma tudi! bomo naslednje leto Steklarje namazali, kot jih ni še nihče. Mesec dni še in speč se bomo spoprijeli. Tudi največji črnogledci so bili prepričani, da bomo to pot zmagali. Splošnemu prepričanju o zmagi se je upiral samo Suši, ne- prestano je opozarjal: »Žoga je okrogla, za vraga ne gre v gol. Lahko imamo spet smolo: nekdo si zlomi nogo, drugi zboli... in zmage ni. Trening fantje, trening.« Opazili smo, da , se Steklarji tega srečanja skoraj boje. Opazovanje naših treningov jih je zbegalo. Prenehali so z zbadanjem in podcenjevanjem i > z čeli govoriti o nekakšnem zgornjem : spodnjem delu ko. tanje. To nas Je presenetilo; kmalu pa smo spoznali, da nas hočejo s tem govorjenjem pripraviti do tega, da ne bi odpovedali tekme, če bi v njihovem moštvu nastopila tudi Lukač iz Brnice in Fiičo iz Zasavja, Vilko, ki jim ni mogel pozabiti zadnjega sojenja, jih je zbadal: »Kar naj nastopita, lahko še kdo od starejših. Nobene spremembe. pa vas ne rešijo poraza.« Domenili smo se, da bomo igrali v nedeljo. To je bila za nas, ki nismo pripadali nobenemu starejšemu moštvu, velika počastitev. Pred sreča.., em je bilo okrog igrišča zbranih najmanj dveslopefdeset otrok, ki so se razdelili v dva tabora kot igralci. __ . Čitateljem moram namreč povedati, da jaz tokrat nisem bil sprejet v prvo moštvo, vratarja Srečka pa je zamenjal Srečko-večji. Novi golman je bil visok blizu meter osemdeset. Visoko streljana žoga mu zlepa ni ušla v mrežo. Težko pričakovana tekma se je pričela; z zadovoljstvom smo opazili, da so naši v premoči. Branilec Zdenko je odbijal kot že dolgo ne; vsako čisto žogo je spravil preko polovice. To je navdušilo tudi Srečka, ki ni hotel zaostajati za njim. Nizko streljanih žog ni lovil z rokami, ampak jih je kot Zdenko odbijal; ker se mu je to nekajkrat posrečilo, je kljub našim opozorilom zapuščal vrata in se zapletal v bitke z napadalci. Igra se je kmalu prenesla na nasprotno polovico. Splošno veselje in nepazljivost naših igralcev je izkoristil Lukač, ki je pobegnil krilcu in branilcu ter preko Srečka, ki se je preveč oddaljil od vrat, poslal žogo v prazen gol. Kaj so ob tem golu počeli steklarski navijači, ne morem popisati. Če napišem, da so kričali kot nori. se valjali po tleh, plesali, se objemali, metali kape in klobuke v zrak, nisem povedal niti tretjine. Prejeti gol je naše iztreznil; Srečko ni več odbijal žoge, ostali so bolje krili svoje nasprotnike in še ostreje napadali. Navijači smo čutili, da moramo z nečim posebnim vzpodbuditi naše moštvo. Gvido je začel, mi pa smo poprijeli: »At/ se golov ne bojimo, pa magari jih j. pet, ko vas na revanŠ dobimo, jih zabijemo deset...« Nekaj minut po odpeti zmagoslavni koračnici, j ejc-rnač iz precejšnje daljave iz- enačil. Tokrat smo seve kričali in plesali mi. Ni se še dobro poleglo navdušenje io že je Suši žogo, ki mu jo je podal Milan, spravit v mrežo. Nepopisno navdušenje. Vodimo! Sedaj se je tekma prav za prav šele pričela. Steklarji so h teli izenačiti in so zagrizeno napadali. Vsi njihov napori pa so se zrušili ob odlični igri naše obrambe, v kateri sta se najbolj odlikovali Zdenko in Srečko. Slabše kot obramba so igrali napadalci. Šušiju nikakor ni uspelo povezati svoje vrste. Gotovi zmage so pozabili, da igra v napadu pet igralcev. Vsakdo je hotel sam povišati rezultat. Toda vsi ti poizkusi so se izjalovili. Do konca prvega polčasa je ostal rezultat nespremenjen. Med odmorom je Suši precej ostro oštel napadalce, da s taksnim načinom lahko tekmo navsezadnje še izgubijo, To je P0^ magalo. V drugem polčasu so igrali bolj povezano in smiselno. Steklarski navijači, ki so se med odmorom spet razživeli >p nam obljubljali gotov poraz, so utihnili-Ker nasprotnim napadalcem ni uspelo prebiti naše obrambe z znanjem, so začeli igrati zelo surovo. Jakec, ki je bil najlažji v obrambi, jo je prvi skupil. Moral je zapustiti igrišče in jaz sem uskočil. Hotel sem se izkazati vrednega za prvo moštvo in sem od Zdenka prejeto žogo proti svojemu običaju vodil h golu. Uspelo mi je preigrati krilca; prodrl sem v kazenski prostor. Strašna negotovost se me je polastila, nisem upal streljati na gol. Kaj pa če zgrešim? Poslužil sem se zvijače. »Suši, stre ljam,« sem zavpil in s tem opozoril vratarja na sebe. Pomaknil se je v levi kot, jaz pa sem medtem naglo podal Šušiju, ki je prisebno streljal, v desni zgornji kot. Gol! S Suši jem sva se objemala in plesala. Navijači so spet zapeli. Srednji napadalec Lukač, ki je veljal za najboljšega igralca pri Steklarjih, se je pomaknil v obrambo. S tem je skoraj izginila nevarnost, da bi še kdo zatresel našo mrežo. Kljub pejačaor obrambi pa je Suši le še našel »luknjo« in. postavil končni rezultat štiri proti ena. Sodnik je odžvižgal, mi smo poparjeni!** Steklarjem trikrat zavpili »Zdravo !* J" in že so se naši navijalci vsuli na igrišče-Suši, junak dneva, je moral na rame, da so z njm pretekli častni krog. Čeprav je bjl* tekma napornejša od prejšnjih, nismo tožil* nad utrujenostjo; težko pričakovana zmag3 nam je vlila novih moči. „ :___x Prvič smo šli mimo steklarne veseli. »Kje ste, mulci? Osem dva, ha, ha, ha. . . a-Štiri ena za boljše,« smo se drli p10’! steklarskim hišam. Nikjer nikogar, poskril* so se! Prav je, kar ostanite skriti, mi vati* zaslepljenost odpuščamo. Drugič boste pray gotovo bolj obzirni. Pod kolonijo sem srečal očeta. »Zmagali smo, štiri proti ena,« sem n*u zavpil. Ustavil se je. »Saj nisi igral, zakaj se repenčiš?« »Je, je. V drugem polčasu je zamenja* Jakeca in pripravil gol,« me je branil Suši- »Kaj,, gol si pripravil? Na dva dinarja za kino.« Najraje bi zavriskal. Nikoli nisem p1*' čakoval, da bom z nogometom zaslužil dva dinarja, da bom prejel nagrado od očeta, ki žogobrca ni nikdar posebno cenil. I ANDERL j|ll HECKMAIR | ld BRIJE ZADNJI PROBLEMI ALP Najini nazori so dobili žalostno potrditev v tem, da sta Bartole Sandri in Mario Menti to leto v juniju ob kritičnem času že poskušala preplezati steno. Lahko pa se ni bilo držati postavljenega datuma, kajti že v koči Gaudeamus sva dobila iz Grinde!walda sporočilo, da so pod Eigerjem že štirje Dunajčani in oblegajo steno, med njimi Fritz Kasparek in Heini Harrer, ki sva ju po slovesu že poznala. Kljub temu se nisva dala zbegati, marveč sva trdno vztrajala na tem, kar sva sklenila in določila. Če bo najin načrt zato spodletel in nam bo steno kdo pred nosom preplezal, potem je pač usoda drugače odločila. Tega sva se držala s tako trdovratnostjo, da sva se ji pozneje sama čudila. Vorgov oče in brat sta naju v Miinchenu pospremila na postajo. Oče, ki je bil sam star plezalec, je gotovo s čudnimi občutki gledal za sinom, o čigar nevarnih namerah je bil natančno poučen. V Ziirichu sva ostala čez noč pri mojem švicarskem prijatelju. Drugi dan sva si nakupila posebne hrane za v steno, ki sva jo laže dobila v Švici kakor v Nemčiji in sanitarnih potrebščin, med njimi zlasti termogenske vate, O termogenski vati mi je pripovedovalo zaskrbljeno žensko bitje in me posebej rotilo, naj jo vzamem s seboj. Vata je rdečkasterožnate barve in si jo revmatiki pokladajo na boleče ude. pri čemer začne potem koža jpeči kakor ogenj. Kjer peče, tam pač ne more zebsti in zmrzniti, sem si mislil in si je kupil, držeč se dobrohotnega nasveta, kar precejšen zavoj. Prvi dan v Švici je bil deževen in ker se nama sploh ni mudilo dalje, sva šele tretji dan zapustila Ziirich. Dne 12. julija popoldne sva prišla v Grindehvald. Bil je lep razgled. Prvi pogled je veljal steni. Bila je še preklemansko bela. Ni bilo mogoče, da bi bil že zdaj kdo v steni. Ob tej ugotovitvi se nama je odvalil kamen s srca, kajti zdaj sva bila prav tako pripravljena za naskok kakor vsi drugi tekmeci. Vendar s prednostjo, da sva bila, prvič na novo trenirana, drugič, da sva daleč najbolje poznala steno, in tretjič, da sva prišla s skrbno premišljeno in izbrano opremo. Vse skupaj je vzbujalo v nama občutek največje gotovosti. Le s švicarskimi franki je bilo precej na tesnem, a to naju ni nič motilo. Če bi bila sila, sva imela še nekaj dobrih znancev, vendar jih brez potrebe nisva hotela vznemirjati, zato sva se nastanila s majhnem, preprostem zavetišču, kjer je Wiggerl stanoval že prejšnje leto. Najino glavno bivališče je bilo v Grindehvaldu pri gospe dr. Belarfovi, ki nama ni obljubila samo vsestransko zdravniško pomoč, marveč nama je tudi res tovariško kar najbolje stregla. Seveda naju je kaj kmalu potegnilo k najini steni. Na istem prostoru, kjer sta si prejšnje leto Rebitsch in Vorg postavila šotor, sva si to leto tudi midva spet uredila taborišče. Videti je bilo še jarke, ki sta jih skopala ob visoki vodi okrog šotora, in tudi podlaga iz kameni tih plošč je bila še nedotaknjena. V trenutku je Wiggerl postavil šotor na starem prostoru, jaz pa sem šel medtem nabirat drva. Spočetka se rploh nisem zmenil za drobiž, ki ga je bilo tam okoli nič koliko, temveč sem ■ lačil na kup samo debele veje in velika debla. Začel sem po njih divje klestiti z ledeniškim cepinom s takšnim uspehom, da je po petih minutah počilo toporišče in odletelo oklo. Napravil sem neumen obraz in Wiggerl se mi je pomenljivo zarežal. Za drugi dan vstop v steno že ni bil več mogoč. Na srečo sva imela še tretji rezervni cepin, a sva morala najprej šele ponj v Grindehvald. Ta zamuda pa nama pravzaprav ni bila nič zoprna, kajti pokazalo se je, da nama manjkajo še razne malenkosti. Razen tega nisva prej mislila na jedilni pribor in vendar bi utegnilo biti za trajno jesti kar z rokama zelo nepripravno, posebno, kdar sva skuhala ovsene kosmiče, ker se nama je kaša nabrala med prsti in sva se morala prevečkrat umi- vati. Tudi vreme ni bile takšno, kakršno sva si želela, zato sva prav rada počakala še nekaj dni. V Grindehvaldu sva srečala dunajskega plezalca, napovedanega ze v koči Gaudi,* ki nama je pripovedoval, da sta Kasparek in Harrer se tu in da sta že odšla na ogledovanje v steno. Zato se nama je seveda na vso moč mudilo priti čimpreje v svoj šotor. Nasledr . dan pa je bil zopet izrazito deževen. Ker sva legla zvecet že ob sedmih, sva bila ob desetih dopoldne popolnoma naspana. Čeprav je dež prijetno štropotal po šotoru (prijetno, ker sva vedela, da h*dl drugi ne morejo v steni nikamor in sva se lahko, ko sva se zbudil« mirno spet obrnila na drugo stran in spala dalje), naju je lahkot vendarle pregnala iz toplih spalnih vreč. Sicer pa sva rajši spala v šotoru kakor v najlepšem hotelu, saj $vd imela gumijaste blazine in čudovito pernato spalno vrečo. V njej sva 5 počutila prijetneje kakor v najboljši postelji. Po zajtrku naju je prevzel prav neverjeten gon po delu. Navz* dežju sva začela popravljati taborišče. Da bi obvarovala obleko P1*: vlago, sva se čisto slekla, pustila obleko v šotoru in tekala okoli S° kot Indijanca. Ker pa nama je postalo v takem stanju vendarle kma-premrzlo, sva delala ko nora, da bi se ogrela. Najprej sva poglobi jarke okrog šotora, ki so spričo najine temeljitosti dobili tako globi**0' da sva morala narediti pred vhodom v šotor most. Wiggerl je v la*' na kup velike plošče, jaz pa sem jih spretno razporejal. Ker pa sva i**10. smisel tudi za lepoto, nama steptani prostor pred šotorom ni več ugajaj zato sva še tega takoj tlakovala s ploščami. Vmes sva nasadila *raV in alpsko cvetje in si tako uredila imenitno teraso. V bližini je bila mlaka z razpadlim koritom. Tega sva tako uredil^ da sva se v njem lahko celo kopala. Mlako sva osušila z jarki ^i** ' premostila z drevesnimi debli, na kater sva položila travnate ruše, ^ tem delu sva bila pošteno umazana: od nog do glave sva bila obrizgj* z blatom in, ker ni šlo brez prask, celo pomazana s krvjo. To je b* prilika za odprtje najine kopalnice na zraku in pod milim nebo _ Potlej sva kuhala in pojedla. Medtem se je stemnilo in prijetno uti j jena sva spet zlezla v šotor. * Gaudi — okrajšava za kočo Gaudeamus v Wilder Kaiserje. 1®? prevajalca.) Nekaj zanimivih o »TOUR DE FRANCE« Vsako leto zapade vsa Zahodna Evropa v tritedensko »ekstazo«, ko drvijo stoteri vztrajni kolesarji ps 5000 km dolgi progi »Toui de France«. Ze 30 let zapovrstjo sc vsako leto pretrga enakomerno življenje ob tej grandiozni pnre* ditvi. Ko večerne vesti prinašajo dosežene rezultate, se prekine razpravljanje v parlamentu in večerja na mizi desetih milijonov sc shladi. Otroci, ki ne zna* jo ločiti Stalina od Trumana, vedo, kdo je bil lanskoletni zmagovalec, vedo kdo je Kiibler in kdo je Coppi. cetud, je »lour de France« tudi po trgovskih principih »planirana« z matematično natančnostjo, je le izraz enkratne maniie* stacijc človeške zmogljivosti in vzdržljivosti. ki blazni vožnji. Ustavil se je, »zabrisal« kolo proč In izjavil, da odstopa od tekmo? vanja. Njegov trener je seveda takoj in? tcrveniral, Macs je ponovno zajahal kolo in zmagal. V analih »Tour de France« je cela vrsta primerov požrtvovalnosti in odpovedi v prid celokupnemu moštvu. Nek italijanski tekmovalec Je prehitel Francoza Magnea, ki je bil v vodstvu že nekaj dni. Njegov prijatelj in elan moštva Pcllisier pa je za? pustil ostalo skupino in dohitel Magncja ter ga bodril, da bi dal vse od ^ sebe. Zahval ju? joč njemu, je Magne obdržal rumeno ma? jico, ki jo dnevno nosi zmagovalec posa? meznih etap — vendar ‘pa se je sam zgru? dil na cilju. Nekaj let pozneje v Pirenejih sta imela Magne in Victto velik naskok. Ko pa se je Magneju kolo razbilo, bi italijafi? sko moštvo zavzelo njuno mesto v "od? stvu. Kazalo je že, da bodo zmagovalci dne? lour de France se udeležujejo moštva J^ogih držav. 25 dni z le 4 dnevi počitka kolesarijo v tropski vročini, v alpskem mra? 2u 200 d0 300 km dnevno po etapah brez ^eslcdka in z uživanjem hrane med vožnjo. ycčji del proge vozijo s hitorstjo nad 40 *domctrov na uro. Večkrat se odtrgajo od •kupine posamezniki, ki strmoglavijo zaradi ?kvarc, drugi pa prevzamejo vodstvo. Od k*12u jn Jalcč opazujejo navdušeni gledalci robih ceste in pozdravljajo svoje ljub? •Jcnte. V preteklem letu so gledalci iz Bel? E,ie tvorili kilometrsko dolgo živo steno ob 8ami- progi in petnajst milijonov Francozov, ^ožje, žene in vojaki so opazovali, kako tekmovalci bliskovito in s krčevitimi ®brazi švigali mimo njih. V večini tovarn 80 km dolgi progi je bilo delo ta dan '■stavljeno. V Aix — les Bain so celo nosni ?evmatike iz klinike na progo. V Rennesu ln Montpellieru so celo začasno izpustili avtomobilov, nekateri so potovali celo z vla? kom. Pri tej prvi dirki so diskvalificirali vsega štiri tekmovalce. Pri prejšnjih tekmah je moral vsak tekmovalec prav sam po? pravljati vse okvare. Javnost je postala ve? lo počasi pozorna na te dirke. Desgranges je iz leta v leto vedno bolj izpopolnjeval potek in organizacijo dirke. Danes sta pa prevzela dva pariška lista patronat nad or? ganizacijo in izvedbo »Tour de France«; to sta »L/Equpe« in »Le Parisien Libcre«. Dirka je strogo nadzorovana kakor posamezne di? scipline pri olimpijskih igrah. Medtem je Desgranges umrl in vodstvo je prevzel Jacques Goddct. Pooblaščeni manajjer začne svoje trime? sečno potovanje dolgo pred pričetkom vsa? koletne »Tour de France«. Pri tem ^obišče nad 500 hotelov, rezervira potrebno število sob (proti koncu proge vedno manjše šte? vilo sob), nakupi 8000 kg banan. 1500 m zavojev in določi vsako križišče na teh 5000 kilometrov dolgi progi, katero mora oskr? bovati prometni miličnik. Nek nasprotnik športnih prireditev je ne« koč izjavil: »če bi vso energijo m silo, ki sc potroši pri »Tour de France«, uporabili v gospodarstvu, bi se cela Evropa oddan? nila vsaj za mesec dni.« co* M O C O AV- r Ostre borbe za naslov prvaka LHP V nedeljo 'je bil končan prvi del final? nega tekmovanja za naslov prvaka ljubljan? ske nogometne podzveze. Čeprav smo iz po? četka pričakovali, da bosta predstavnika ljubljanske in gorenjske skupine Krim in Gregorčič odločneje posegla v borbo, ob za? ključku prvega dela prvenstva vidimo, da sta primorska udeleženca Železničar iz No? ve Gorice in Postojna pokazala bolj solid? no formo in se uvrstila na čelo lestvice. Kot vse kaže nima ljubljanski Krim več mož? nesti priti v ospredje, ker je od treh od? igranih tekem dve izgubil, v eni pa dosegel neodločen rezultat. GREGORČIČ : POSTOJNA 1:2 (1:2) Pred približno 300 gledalci Je bila v ne? deljo na Jesenicah odigrana živahna in pre? ecj ostra tekma, v kateri so bili gostje iz Postojne bolj uspešni in odnesli zasluženo, čeprav presenetljivo zmago. Sodil jc Zajec iz Ljubljane dobro. Po prvem delu prvenstva je lestvica na? slednja: „ . . _ - , Železničar NG 3 2 1 0 8:2 5 Postojna 3 ^ 2 \ c'1 2 Gregorčič 3 1 6 2 5:9 2 Krim 3 0 1 2 4:7 1 (U Suisse Letošnja proga »Tour de France« Opornike, ki so se pregrešili zoper manjše ^■estopke. Leta 1947 se je župan nekega e.ciega francoskega mesta upiral, da bi y(,°bril občinskim uslužbencem prost dan, *° je dirka šla skozi mesto. Končno je le kloniti, in v naslednjem letu ni V£č izvoljen. »Tour de France« ne obstojajo držav? J;, ^cje. Niti tekmovalci niti vozila, ki n^iajo tekmovalce, niti vozila z rezerv? mj 1 deli in uradni avtomobili s trenerji, kor a.n!ki- maserji in funkcionarji, ki pre? n:i . c,jo državno mojo, se ne ustavijo in ni vprašan za potni list. , tekmovalci so trdni, vztrajni in borbeni 'Jie. Padci so na dnevnem redu. Nek bel? pUski tekmovalec je polomil pri »Tour de r^nce« tri okvirje in deset koles. Na rav? p ’ vročih avtostradah Francije jim vedno sončarica in jih stalno muči žeja. Pteden je končana dirka, imajo^ skoraj Vsl wreuen je končana airKa, imaju hjax Umovalci, kljub usnjeni podlogi žeinah' °tekline m podplu be. Ko pa dOoy-vrste V.is°ke alpske prelaze, se raztegnejo 'fcoKe alpske preiaze, sc cn tekmovalci zmagujejo strme ovin? vigajo se vedno više in više: obrazi prpJdečj’ oči R0 otrple, kljub desetim -kavarn na kolesih nihajo z ene strani ce? tnnnn-a ?rti6o. vedno više. Zrak je oster Jn to .T1 Polnijo majice s papirjem v zaSci? lincL0^ prazom. Potem pride usodna do? vožnja. Po ozkih ovinkih drvijo ko? str m-V * hitrostjo 80 km na uro ob robu tim PrcPadov v dolino. Tukaj se pri p e? VetLnaihu.iši Padci. Tukaj se proslavlja clo? lt‘v* volja in pogum zmaga nad bojaznijo. vZJanski Prvak Bartali je nekoč ob taki tc>V? trmoglavil v. prepad, vendar je n-.:'-,0 Poškodovan nadaljeval vožnjo. V bel? moštvu ie bil tik pred vojno »Re? va TjT Romain Maes, ki je od prvega dne? ^ dalje sam prevzel vodstvo in ga obdržal trenutka, ko mu je postalo slabo ob ta? ve, vendar je Vietto nemudoma ponudil prijatelju kolo, nakar je Magne ponovno prišel v vodstvo in zmagal. Na koncu vsake etape v vsakem mestu so potem zbrana na trgu vsa prevozna sredstva, avtomobili, ka? mioni in jeepi, ki prevaža okrog 300 oseb tekmovalnega štaba. Medtem pa so tekmo? valci že v »nežnih« rokah maserjev. Nato sledi študij naslednje etape, pregled rezerv? nih plaščev, . kolesa pa so že v rokah me? hanikov; zatem pride kopel, večerja in ta? koj nato spanje. Redki so tekmovalci, ki kadijo, uživanje alkohola se ravna po nava? dah posameznih tekmujočih držav. Belgijci na primer pijejo prav »masovno« pivo in so kljub temu enajstkrat zmagali. Italijanskim tekmovalcem je dovoljeno pol litra vina dnevno. Večina nastopajočih trenira že dolgo pred dirko in vendar je sama »Tour dc France« najboljši trening. Skoraj vsak tekmovalec je na koncu proge v boljši formi* kakor na začetku. Veliko polemik se še vodi o nuj? nesti štirih dni počitka, kajti nekateri, s Francozom Robicom na čelu, trdijo, da raj: ši kolesarijo 100 ali več kilometrov naslcd? nje etape, kakor da bi potem drugi dan cu? tili težke svinčene noge po dolgočasnem dnevnem počitku Albert Manehon pa koi bivši vodja »Tour de France«, ki se je ude? ležil prvih tekem pred 49 leti, zastopa mne? nje, da morajo tekmovalci posvetiti največ? jo pozornost regeneraciji potrošene sile. Njegov izrek, da se na »Tour dc JCrancc« zmaga s spanjem, je postala dejanska kri? latica. Tour de France jc bila organizirana prvič leta 1903 v propagandne nam.cne tednika »L,Auto«. Iniciator je bil Henry Desgran? gcs. Prve tekme so bile zelo čudne, lokma se je začela pozno ponoči in v zaščiti mra? ka so se tekmovalci brez sramu prijemali Na letošnji kolesarski dirki okoli Švice, ki j se je začela v soboto sodeluje 01 kolesarjev, , od tega 36 Švicarjev in 25 in oz cm cev. Dirka je razdeljena v 8 etap s skupno dolžino 1608 km. Glavna favorita dirke sta bila pred star? tom švicarska kolesarska »asa« Kiibler in Koblet, ki bi moral na tej dirki opravičiti svoj neuspeh na letošnjem Giro d'Italia in s tem ponovno postati eden glavnih favo? ritov za skorajšnjo dirko okoli Francije. Vendar v dosedanjih petih etapah nista ne Kiibler, ne Koblet opravičila svojega slo? . vesa. Slednjega pa se je zopet lotila slabost, | kar dokazuje, da s Kobletom letos ni vse t v redu. Rezultati dosedanjih etap so na? j slednji: I. etapa Ziirich — Basel (249 km): 1. Ketcleer (B) 6,46:35 (37 km na uro), 2. j Conterno (1), 3. Goldschmidt (Lux.) oba ; 6,47:40, 4. Glose (S) 6,47:44, 5. Clerici (I) • 6,49:01, 6. Kiibler. 7. Schils, 8. Koblet (vsi š), 9. Cerami (I), 10. Jochums, ll. XVielcn? | mann (oba š), 12. skupina 50 kolesarjev, med , njimi tudi Francoz Robič, vsi 6;49:15. II. eta? pa Basel—Le Locle (222 km): 1. Schiir (5) i 6.;26:30 (37,380 km na uro), 2. Kiibler, 3. Kob? ; let (oba Š), 4. Cerami, 5. Conterno, 6. Pa? sotti (vsi I), 7. Robič (F), 8. Clerici, 9. For? nara (oba 1), 10. Demulder (Š), 11. Giudici (1), 12. Ketelcer (B) vsi 6;26:35. V skupnem plasmaju jc ostal Ketcleer še nadalje v vodstvu pred Contcrnom. UL etapa Le Locle—Adelboden (204 km): 1. Tigelman (Š) 5;28:46, 2. Kiibler (š), Ti je prispel na cilj pred veliko skupino vozačev v 5;31:30. V skupnem plasmaju se ni nič spremenilo, ker je še nadalje osfal v vodstvu Ketcleer. IV. etapa Adelboden—Montcheille (235 km): 1. Goldschmidt (L) 6;15:29, 2. Rossello (I) 6;19:19, 3. Kcbailli (S. Af.) 6;19:54. V skup? nem plasmaju je prevzel vodstvo Gold? schmiedt pred Keteleerjcm, dočim se vrstni red ostalih ni znatno spremeni), V. etapa , Mcntcneffie—Crans (81 km na kronometer): 1. Fornara (D 2:22:02. 2. Metzger 2;25:27, 3. Kiibler 2:25:01, 4. Brun 2:26:24, 5. Sobar (vsi S) 2:26:58, 6. Clerici (I) 2:2/:44. V tej etapi, ki je bik zelo težka zaradi velikega i dežja, so odstop-fli Italijan Conterno,_ki je bil doslej tretji v skunnem plasmaju, Dicde* j I rich (L) in Kcbailli (S. Af ). Švicar Koblet, j J katerega je napaiTla slabost, je prispel ria . cilj ves Izčrpan in precej za zmagovalcem. ' V skupnem plasmaju sedaj vodi Fornara (1) s 27:29:10, drugi ie Kiibler (š) s 27:33:19, 3 Schiir (š), 4. Clerici (1), 5. Goldschmidt (L), 6 Giudici (I) itd Danes vozijo VI. eta* po Crans—Locarno (201 km). MED MLADINO LJUBLJANSKE SKUPINE JE ŽIVAHNO Pred kratkim je bil končan prvi del mla? dinskega prvenstva ljubljanskega nogomet? nega centra, odigranih pa je bilo že nekaj tekem drugega dela. V A?skupini je poskr? belo za prijetno presenečenje mladinsko moštvo Grafičarja, ki se je s svojo borbenostjo povzpelo na prvo mesto, tik za njim pa Odred. Kaže, da ima Grafičar z mladino več sreče kot s seniorskim mo? štvom. V B?skupini vodi Krim, pred Slova? nom z enakim številom točk, pa tudi Dom? Žale imajo solidno mTaBino. Stanje na le: stvicah je naslednje: A — skupina: Grafičar Odred Novo mesto Železničar Kočevje B — skupina: Krim Slovan Domžale Ilirija Sloga Papirničar 1 1 12:8 8 25:7 7 17:9 5 25:12 4 1:43 C 25:2 % 21:2 8 21:10 7 24:11 5 5:41 2 5:33 0 _-v E T I li Pred dru&sm kolom liso Ob rekordu Radosavljevičeve V soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, bo imeio ljubljansko občinstvo priložnost | prvič v letošnji sezoni videti kvalitetnejšo i atletsko prireditev. Na stadionu Odreda bo ^ , iit , _______ _____ | drugo kolo zvezne atletske lige za moške in doma"'iz “vaijeva'“Ž atletiko se je ziičeia I ženske ekipe. V moški konkurenci bodo na- : baviti leta 1946, vendar je začela kot ska* ' stopili: Železničar, Svoboda in Odred, v *”!l« ” 'S«"" v tel na* j ženski pa Odred in Mladost iz Zagreba. I Za gledalce bo zlasti zanimiv nastop odlič- Kakor smo že poročali, jc dosegla v ne? deljo članica Crvene zvezde Marija Rado? savljevič nov državni rekord v metu krogle z rezultatom 13.64 m. Marija Radosavljevič kalka v višino ter eclo zastopala v tej pa? nogi Jugoslavije na balkaniadi v Tirani leta 1946. Naslednje levo pa se je že spe? cializirala za mete, zlasti za met krogle in i Z,a gicaaice DO ziasu zamimv vv..v- cializirala za mete, zlasti za - - i F S FESFB « | do nastopile državne reprczeotantKC nutja, j metu ^rofiie od leta 1947 je že sedemkrat j Šumak, Babovič, Begič, in druge. V moški rirr’..x7ni r^VorH v .metu krotile. I l-Anlznv da nekatera najboljša društva v dr-‘,avi. kakor Tržič, Kranj, Lesce itd., niso Poslala svojih delegatov, ki bi poročali :n Podali letni obračun. Morda so kriva tu fi-nančna sredstva, toda če upoštevamo, da su PfiSli zastopniki iz Murske Sobote, Gustavi3 in Šoštanja, pri tem pa ni d:jo nav/.j-^eSa niti zastopnika ljubljanske tiirij? po-te,B vidimo da so tu še nrkšni dtugi vzroki, , med zimsko sezono smo večkiat . isaii, ,a )e v naših društvih število smučarskih oiavcev premajhno. Prav ti deiavi morajo $.3 svoji »trnjevi poti« večkrat požret. mar-^katero neslano opazko s strani nediscipli-n,cnih tekmovalcev, pa tudi drug..1 šport-v'J funkcionarjev. Videli smo, da je bila eckrat športno-moralna vzgoja docela za-. matjena. To so ugotavljali skoraj vsi de-gati. Organizacijsko delo v letošnjem le-v? °i! tod‘-° zaželenih uspehov. Morda leži r°k v te m, da ni več nakaznic za rekvi-ci« '5 * nPm‘ 50 tL,di izostali njihovi »lov-n ' 2di pa se nam, da je vzrok premajh-ci