Izhaja Vsak petek z datumom Prihodnjega dneva. šili?-51 naì se frankujejo in po-v p® uredništvu lista »Mir« Celovec, Pavličeva ulica št. 7. rini?11*, Pogovor od 10. do 11. ure r Opoldne in od 3. do 4. ure popoldne. f°k°Pisi naj se samo po eni strani ta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. ^opisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Uto XXX. . XXI. letni občni zbor "Katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" se vrši ^ četrtek dne 26. oktobra 1.1911. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu. Odbor. Slovenci, udeležite se tega občnega °ta v sijajnem številu ! Agitirajte za ude-^*boi Vsak zaveden Slovenec mora priti! gazimo baronu Heinu, da nas tudi roka delnega predsednika ni mogla in nas ne "? žugala! Draginja. (Od odličnega isotrudnika »Mira«.) (Nadaljevanje.) ne 7 zadnjem članku smo navedli velevaž-Rji lazl°ge o vedno bolj naraščajoči dragi- (lar^a*’ tla Pisatelji nimajo poguma pove-PqÌ’ kako naj se zlu odpomore. Gospodje so pp °hni zdravniku, ki stoji pred novo bolez-°' a ji ne ve nobenega zdravila! Če je raz- po 'Štajerskem in Koroškem nova Saiala tolari- )ii|.. ‘lrjska bolezen »polyomelytis«, in zdrav Č6 J/Pso. vedeli pomoči, jim ne zamerimo, ljudstva in postavodajalci '“G Vv be « Vo(iitelji a,^vidijo, odkod prihaja splošno gospo-propadanje, jim bomo očitali, da so in da tega ne vidijo, kar vidi in ve l'sko Poj met. Vsak k t>0c>e ljudsko propadanje bi cen ne bilo ko bi se ne bile v 15 letih popol-izva^®Premenile razmere v deželah, ki žito l&9pnla d i j a je imela žitnega izvoza leta 1,500.000 ton (= 10 q); 1. 1900/01 le PodHstek. Beda. M • Ihtel Hlažon je bil pisar pri notarju. Posajen.j®P°> mlado ženo in troje malih, raz- !ato ^ ? Pravi čudak. S talentom je bil bo-v ciliaar^en ln postal bi lahko mož viso-t^hja, j’ Vrlega značaja, vreden spošto-^kovj ?da njegova volja je- bila šibka, * daitč^klepi nestanovitni. Bil je revež — Trj ’ °l>žalovanja vreden lahkoživec. ^dbke jj^očiče je imel, vse tri zdrave in a> htrag Vsera trem je bila prihodnost tem-kto ip a* Č^tttg,J srednjevelik, okroglega trebuha, 'Oftuo ha fi°braza- Naočnik mu je nerodno ha Uej3elem nosu. Starikav klobuk in kjep^a šimL jležja oprana in od solnca oru- li6|?Vo sta pričala, da z ozirom na oi b.° ni mnogo držal na obleko. IePo da ; videl svoj živi dan nikakega. raje ^d'ho6 bila še hrijša ploha, on jo je Se ha p niahal po sredi cesie, ne ozi-Jbdi, ki so se začudeni ozirali za Celovec, 30. kimavca 1911. 2500 ton; leta 1902/03 515.000 ton. Izvoz se je torej znižal za eno tretjino, če se ne jemlje v poštev 1. 1900/01, ko je bila žetev izredno slaba. Severna Amerika ie izvažala 1. 1895 pšenice 126,000.000 bušel (= 36 1); leta 1897 145,000.000 bušel in leta 1904 71,000.000 bušel. Ovsa je izvažala: L. 1900 41,000.000 bušel; 1. 1903 21,000.000 bušel. Zdaj se že močno računi z žetvijo v Ar-gentiniji, a jasno je, da bo Evropa morala bolj skrbeti za svoje polje, da bo morala skrbeti, kako in kje pridelati si kruha. Ni še dosti let, ko se je čestokrat na soc. demo-kratiških shodih naglašalo: Četudi kmeta ni — kruha bo vedno dosti, pridelovali ga bojo drugi! Sanjalo se je namreč marsikomu, da se bo kedaj kruh dal delati iz zemlje, ne da bi sejali pšenico in rž. Zatrjevali so, da bo veda tako napredovala in da bo kemija že našla potrebne pripomočke. Tisti preroki so že pomrli, ;ali se postarali, cene živil rastejo neznosno, javnost še čaka tistega lepega dne, ko bomo jedli kruh, ki ga delajo tovarne iz kamenja. Ali naj čakamo tistega dne in zraven naj gladu umrjemo? Bila so leta, ko je bilo delo v čislih in je zemlja imela veliko vrednosti. Nova doba pa je vse preobrnila. Zdaj velja le še tisti nekaj, ki jfe pohajal šole, delal izkušnje, ki je postal učitelj, doktor, uradnik. Kmeta pa se je zasramovalo. Mladina se s silo jemlje od dela in priveže do 14. leta na šolsko klop, tako dolgo, da potem že za delo- več ni. V šoli se mladina ne pripravlja za stan, v katerem so živeli starisi. Z delom se jo straši, kakor otroka s strahom: »Uči se, pa ti ne bo treba delati.« »Če se ne boš učil, boš dober za kramp, za gnoj voziti, za gnojne vile itd.« »Hodi v šolo, da ne boš hlapec, boš kaj boljšega postal!« Tako se uči po ljudskih šolah! Mili Bog! Če se otroku osem let trobi tako poguben nauk v ušesa, odkod naj zajema še kaj veselja do dela? Bilo je o pomladi leta 1909. Pri kmetu Maniču na Olšenici je služila delavka, ki je imela 131etnega fanta. Fant bi bil rad delal, šola, nemška šola v Velikovcu pa se mu je gnjusila. Mati je pošiljala fanta v šolo, ker postava tako veleva. njim. In če bi tudi imel dežnik, zgubil bi ga ali pa zastavil pri prvi priliki. Jako trdo kožo je imel Martin Blažon. Ni mu bilo mar, da so ljudje govorili to in ono, mu znanci prigovarjali, naj prične drugačno življenje; on je ostal pri tem, česar je bil že navajen. Ni si hotel vtepati novotarij v glavo, ni hotel izpreminjati poti, čeravno je vedel, da pelje navzdol v pogubo. Dokler ni imel denarja, bil je resen, malobeseden in trezen. Bil je doma pri otročičih in stregel ženi, ubogal jo, obljubil ji vse, česarkoli je želela. A gorje, ko je prišel plačilni dan, ko je prejel tistih petinpetdeset goldinarjev! Vse beznice je iztaknil, zašel v vsako družbo, če je bila že manj vredna. Ženi je ostalo to, kar mu je s silo rešila iz žepov. Žalostnodivje je bilo to življenje. Notar ga je opominjal pogostoma, naj se poboljša, mu zapretil, da ga spodi pri prvi priliki iz ^službe, ako ne bo drugače. Pa Martin Blažon je bil poraben za vsa pisarnišika dela, in notar mu je le prizanašal. Ker ga pa nekoč ni bilo v pisarno cel teden, mu je službo odpovedal. Ni pomagalo nič, iskal si je zaman službe po drugih pisarnah. i»Ne stori nič,« je premišljeval mirno, »saj delam rad, dokler Št. 48. A fant in postava je nekaj drugega. Fant je šel po gozdu se sprehajat. Oblast je hotela mater kaznovati, a mati ni bila nič kriva. Zdaj je prišel učitelj iz meščanske šole v Velikovcu osebno in mu je razkladal, kako lahko postane kaj boljšega, če bo hodil v šolo. »Gospod učitelj«, mu je odgovoril fant, »jaz pa menim, da mora biti za delo tudi ljudi na svet n.« In ko bi bilo res, da je delavec, ki pride v mesto, postal »nekaj boljšega«! Kdor živi v mestu,, pozna razmere! Koliko je bede med delavci in manjšimi obrtniki! Koliko je revščine med nižjimi uradniki! In ravno v nižje uradniške službe tiščijo kakor .slepi od učiteljev in šol preslepljeni kmečki sinovi. Sodnijski sluga, čuvaj v ječi, hišnik, hišni hlapec . . .! Ali so pač te službe vredne, da ljudstvu požro najbolj nadarjene sinove, ki so bili podčastniki pri vojakih in potem se niso vrnili, ker so hoteli postati »nekaj boljšega«! Res je sicer, da je življenje na deželi v sedanji dobi dostikrat silno težavno. Slaba so stanovanja, slaba, dostikrat izprijena je hrana, slaba obleka, nesnažno je delo. Da! Res! Ali to naj bi se zboljšalo in tukaj naj bi bil posegel vmes hvalisa n i kulturni napredek! Za to ljudska vzgoja še ni storila skoraj nič! Kmečka hiša je lahko tako lepa, kakor župnikova, kmečko dekle naj bi bila izurjena kuharica, sinovi naj bi znali,, kako se lepo pripravi meso, kako se naj porabi sadje. In obleka? Zakaj pa si ljudje kupujejo pisane cunje, tanke kakor pajčevina po prodajalnah, kolovrat pa stoji v kotu, staro domače debelo sukno se ne nosi več! Gospoda iz mest se oblači ko hodi na planine v loden in si obuje kovane čevlje. Kmet pa se oblači — v žamet in postaja bolj podoben tistim nesrečnikom, ki polnijo naša predmestja: postaja proletarec. In kmečka hrana? Kava, čaj, žganje! Gospoda v mestih redi deco z mlekom, ovseno moko in jedili, ki jih priporočajo zdravniki. Kmeti in kmetice pa dajejo otroku čaj, kavo,' morebiti še črno kavo z alkoholom! Oče je bil še mož, otrok pa je podoben žabi! morem, in delam tudi vse, karkoli mi pride pod roko; naj pa poskusim — v tvornici.« Priden je bil Blažon in ni se sramoval nobenega dela. Delal bi tudi noč in dan, ko je bil pri trezni volji, samo da bi ustregel svoji ženi in otročičem, ki jih je tako ljubil. In to je bila njegova najlepša in plemenita lastnost. V tvornico je šel in dobil delo dninarja in devetgoldinarsko tedensko plačo. A težko delo mu je škodilo, izmozgavalo mu je telo, oči so se mu udirale, roke so mu bile trde, žuljave. S čutom in bridkostjo je zrla nanj mlada žena in tiho ihtela, premišljujoča prihodnjost. Uboštvo in nesreča ji je stopalo pred oči, ko je zrla na male, nedorastle otročiče, ko je opazovala zmršanega, polpijane-ga moža-trpina, ki si je začel v svojem trpljenju tešiti strast že — z žganjico. Vedno navzdol je peljala pot. Vedel je, da koplje prekletstvo in nesrečo nad seboj in nad družino svojo, a ni se ustavil. Devet let že hodi to pot, ne more kreniti v stran, preveč je že uglajena . . . Tri leta se je držal v tvornici, tri leta si izpodkopaval blagostanje, dokler mu ni slednjič izpodletelo na isti način, kot v pisarni ... ) Kaj čuda tedaj, da ni več živil, in kar jih pride, so grozno draga. Kmet*pa od tega nima nič. On je zraven največji revež. Morebiti pride čas, ko bo javnost morala spoznati, kako blazno vzgajamo ljudstvo in ko sto let mine, se bodo pozni rodovi čudili, kako je naša doba bila tako neumna, da je delala z najdražjim kar imamo, z otroki, tako vnebovpijuče poizkuse. Draginja je posledica in kazen nespametne novodobne ljudske vzgoje in bo z drugimi razlogi pripomogla, da bo ljudstvo zopet začelo iskati svoj blagor v delu in ne v lenobi in pogubnem vžitku! Važen predlog poslanca Grafenauerja. Poslanec Grafenauer in tovariši so takoj, ko je bil sklican državni zbor, 21. julija t. 1., vložili za kmete velevažen predlog, ki ga bo poljedelski odsek, ki se bo šele konstituiral in v kiterega bo najbrž izvoljen tudi g. poslanec Grafenauer, brez dvoma sprejel. Predlog se glasi: Visoka zbornica skleni: I. Da se zagotovi obstoj in gospodarstvo malih in srednjih kmečkih posestev, naj se v svrho poizvedbe potrebe, oziroma pomanjkanja pravice do stelje, paše in drv uradno ukaže in izvede nova zemljiška odveza. Kjer je tako pomanjkanje ali potreba, naj se ji zadosti iz v obratnem okolišu ležečih fondnih in grajščinskih posestev z odstopom sveta potom odveze. II. Nakup kmečkih posestev v svrho arondacije (zaokrožbe) posestva, je posestnikom, ko jih direktni davčni predpis je dosegel vsoto 150 K, le tedaj dovoljen, če je zato bila naprošena, in je dovolila občina, v kateri leži posestvo, ki je naprodaj. Nameravani nakup in prodaja je po občinskem predstojništvu naznaniti v občini nahajajočim se agrarnim krajevnim družbam ali soseščinam. Agrarne krajevne družbe ali soseščine imajo pri nakupovanju kmečkih posestev pri enakih cenah prednost. III. Na tujih posestvih se nahajajoče hrvaščine (Holzjservitut), steljne in pašne služnosti (servitùti) se naj, če zahteva to ena tretjina služnostnih upravičencev, računje-no po deležih, oziraje se na gospodarsko vrednost takih pravic za upravičence, s svetom odrešijo (odkupijo), pri čemur je 'dopustna potom pogodbe nastala posestna pridobitev le od strani upravičencev. Vsled odveze služnostnih pravic kakemu posestvu pripadajoč svet se more od posestva ločiti le potem, če se istemu s tem da enakovredno nadomestilo in gospodarstvo posestva ne trpi škode. IV. Vlada se poziva, da na podlagi tega predloga izdela primerne zakonske predloge in jih čimprej predloži visoki zbornici. Formelno se predlaga, odkazati predlog brez prvega branja poljedelskemu odseku. Dunaj, 21. julija 1911. Nove skrbi, novi obupi. Doma je beda, oglaša se glad in vedno večje pomanjkanje in siromaštvo. Otroci želijo kruha, potrebujejo oblačila. Žena jih tolaži dan in noč, jih pomiluje, roti moža, naj se iztrezni, predilo ne ugonobi cele družine. Pretrde kože je bil Blažon, da bi si gnal k srcu govoričenje in opravljanje ljudi. Neupogljiva trma in omahljivi sklepi so mu branili do resnega premišljevanja. Suženj je bil notranjih sil, suženj strasti in pohlepa po pijači. Strupeno žganje mu je morilo telo, težko delo ga tlačilo k tlom, opešale so mu moči in tresel se je že od slabosti. i»Moj Bog, Martin, nehaj!« je obupno vzklikala žena. »Strezni se, spametuj se, saj nisi živina! Otroci pomfjejo od siromaštva, mene spraviš v grob od žalosti in skrbi! Nehaj, Martin!« »Stokrat, tudi dvestokrat sem že sklenil pustiti^ pijačo, pustiti beznice, a skušpjava je močnejša, kot moja volja. Ljuba moja, vem kaj delam in zato me imori in peče še huje težka vest. Voljo imam dobro, a slaba je moja odločnost, omahljiva moja stanovitnost! O Bog, ti se me usmili, nesrečneža!« Uprl je osivelo glavo v roke, naslonil se ob mizo in bridko zaihtel. Poznal je samega' sebe, poznal svoje gorje in revščino, svoje slabo nagnjenje in neodločnost, oma- Slovenski abiturientje ! Zapuščate gimnazij, realko, vaš drugi rodni krov, poln sanj, ki so vas spremljale skoz prva mladostna leta, in stopate na široko cesto življenja. Široka je pot za razpotjem, široka in težavna in le tisti hodi varno po njej, ki ima železno voljo in gotov jasen cilj pred očmi. Nimamo lastnih visokih šol. Primorani smo iti v tujino, predvsem na Dunaj, v Gradec in Prago. In ravno v tujini, ki ima toliko izkušnjav in nič srca za nas, je potrebno, da se združimo vsi enakomisleči pod enim krovom, ki naj nam nadomestuje domovino, obenem pa pomaga, da postanemo res možje. Slovensko katoliško' akademično dija-štvo vas vabi v svoja društva, vas vabi v »Danico«, »Zarjo«, »Dan« in »Slovensko dijaško zvezo«, v društva, ki stavijo članom jasne cilje. Vzgojiti jih hočejo v značajne katoličane in požrtvovalne, nesebične narodne delavce. Vabimo vas, ki ste si izvolili križ za zvezdo vodnico svojega življenja, da se nam pridružite. Prepričani smo, da je treba. katoliškemu inteligentu dandanašnji odločne načelne vzgoje, ako' hoče ostati zvest katoliškim idealom in vztrajati v mladeniški navdušenosti v boju zanje. Kje se mu nudi lepša prilika za to, kot v družbi enako-mišlečih tovarišev, v društvih, kjer vlada načelno soglasje. Delo v naših društvih je samoizobraže-valno in narodno-obrambeno. Vsa naša društva imajo bogate knjižnice, naročena so na mnogo revij in časopisov; potom predavanj pa bude zanimanje za vse najrazličnejše pojave domačega in tujega življenja: Za praktično narodno-obrambeno delo se nam odpira široko polje: V Gradcu skrbi »Zarja« za »Kres«, na Dunaju »Danica« za »Stražo«, v »Dnevu« lahko študirate češko narodno - obrambeno delo in seznanjate rojake z njim, v »Slovenski dijaški zvezi« pa imate priliko, da posvetite svoje mlade sile neposredno domačim tlem. V tujini boste čutili premoč naših narodnih nasprotnikov, obenem pa tudi potom naših društev podali bratsko roko drugim Slovanom. Že kot dijaki boste pomagali graditi ono stavbo katoliške slovanske vzajemnosti, ki edina more zajeziti prodiranje naših sovražnikov. Naša društva so včlanjena v »Slovanski ligi katoliških akademikov«. Na Dunaju je »Danica« v najožjem stiku s hrvaškimi katoliškimi akademiki v »Hrvatski«, s češkimi v »Lipi« in s poljskimi v »Polonii«; — v Pragi stanuje »Dan« pod eno streho s »Češko ligo akademično« in iz »Zarje« je izšlo letos novo hrvaško k atol. akademično društvo »Preporod«. Tukaj se goji slovanska vzajemnost smotreno, na realni podlagi, v načelni edinosti. ^ Slovenski abiturientje, ki ste načelno naši in vam je do dela za katoliško, sloven- hujočo nrav. Poznal je to in peklo ga je globoko tam v prsih in ga tiščalo, grizla ga je bridko zavest. Pot je bila že dolga, uglajena, težko je ukreniti smer. Imel je dobro pošteno srce in pridne roke. Ni se ustrašil ne sramoval težkega o eia. Bil je revež-trpin, tirala ga je v propad njegova omahljivost v samopremago-vanju, njegova neodločnost proti strastem skušnjav, okorelost v trezni preudarnosti. Dobil je službo v hotelu, kjer je opravljal hlapčevska dela v hlevu in na dvorišču. Trdo je bilo delo in naporno, upogibalo mu je hrbtišče od dne do dne. A skušnjave so bile tu še večje. Izpostavljen je bil vednim napeljevanjem k pijači, k slabim pijanim tovarišem. Omahoval je ter končno omahnil --------- Žena je ležala na smrtni postelji. Bev-ščina in gorje ji je vcepilo nevarno vročinsko bolezen. Štirinajst dni je ležala ter ko-nečno obležala . . . Siromašen je bil pogreb. Otroci so jokali doma, klicali mamo, prosili kruha. Sočutni Ljudje so ise jih usmilili, poslali jih v sirotinski zavod. Martinu Blažonu so potekali zadnji dnevi njegovega žalostnega življenja v mestni hiralnici--------- sko in slovansko stvar, pridite med nas, pri' dite v »Danico«, »Zarjo«, »Dan« in »Slovensko dijaško zvezo«. Za »Danic oŽ zpnski iz občine Spod. Dravberg so bili V6 1U’ da so tretjemu izpolnili brez njego-Gljj bdiiosti glasovnico. Vsi trije so bili pri t. rnvnavi pri deželni sodniji v Celovcu 27. Mio aPboščeni, ker v njihovem dejanju ni Jul kaznjivega. Obdolžene je zagovar-istof' 0, dovoli, šoštar je bil torej sijajno P°d ki sploh tožen ne bil, če bi bil ni svetnik dobrolski, kar je bila njegova dolžnost, vse te priče že v preiskavi zaslišal! Opozarjamo predsedstvo deželne sodnije na postopanje imenovanega gospoda sodnega svetnika v tem slučaju. Paar in Hey pa menda ne bosta šampanjca pila iz veselja nad to zmago pravice! Šola v Vogrčah pri Pliberku pred upravnim sodiščem. Dne 11. oktobra t. 1. bode vprašanje o učnem jeziku na ljudski šoli v Vogrčah pri Pliberku pred upravnim sodiščem na Dunaju. Kakor v slučajih Št. Danijel in Strojna, potrdilo je naučno ministrstvo tudi glede vogrske ljudske šole sklep deželnega šolskega sveta za Koroško, s katerim se je prošnja krajnega šolskega sveta, da naj se za šolo. v Vogrčah določi slovenski jezik, kot učni jezik, kratkomalo zavrnila. Proti tej ministerialni odločbi, pa se je pritožila razun nekaterih stanovalcev v Vogrčah tudi občina Blato, pod katero Vogrče spadajo1, na upravno sodišče, ki bode torej 11. oktobra 1911 sodilo o učnem jeziku na imenovani ljudski šoli. Zanimivo na celem slučaju je to, da takrat naučno ministrstvo proti naši pritožbi ni vložilo n o b e n e g a p r o t i s p i s a, kakor je to storilo v slučajih Strojna in Št. Danijel. Iz tega sklepamo, da so na Dunaju že uvideli, kako krivičen da je šolski sistem na Koroškem in da naučno ministrstvo že samo obsoja tak sistem. Prepričani smo, da bo tudi glede vogrške šole upravno sodišče razsodilo tako, da pridemo tlačeni Slovenci do pravice. Kat. narodne abiturijente, ki se nameravajo posvetiti vseučiliškim študijam, opozarjamo, da si pravočasno^ preskrbe vse potrebno za vpisovanje na visokih šolah. Vsakdo prinesi seboj vsaj en od sodnije potrjen in s kolkom 1 K kolkovan prepis zrelostnega izpričevala, več ubožnih listov (za visoke šole je poseben formular, naroča se lahko pri tajništvu S. D. Z. v Ljubljani), potrjenih od farnega, občinskega in zemlje-knjižnega urada,, in dvoje slik brez kartona za zglaševalno knjižico in izkaznico’. V vse-učiliška mesta, priporočamo, da gredo že s 1. oktobrom, da dobe lahko primerna stanovanja. Naslovi naših akademičnih društev ■so: Dunaj, »Danica«, Vili. Schònborngasse št. 9, Parterre 4; Gradec, »Zarja«, Prokopi-gasse ■12,.JLy.Praga* »Dan«, Voršilska ul. 1. Tam dobe navodila za vpisovanje. Dobra pojasnila glede študij in podpor daje »Koledarček slov. kat. nar. dijaštva za 1. 1911./12.« Naroča, se pri »Kat. Bukvami« za ceno 1 K 40 vin. — Za polovično vožnjo po južni in drž. železnici se prosi na ravnateljstvo južne oziroma drž. železnic v Trstu. Prošnji je treba priložiti potrdilo gimnazijskega ravnateljstva, da je bil prosilec na gimnaziji oproščen šolnine. Gospa Sveta. (Hišo dr. Praitsch-o p f a) z inventarjem vred so kupile celovške Elizabetinke za 46.000 kron. Škocijan v Podjuni. »(Hójeset!«) Ju-huhu! Poroke se vršijo kar zaporedoma. Zelo dolg čas je postalo pri nas samcem. Iz Piskerč se je preselil k »boljši zakonski polovici« Ani Mihev, pd. Boštjanovi v Sinčovas Martin Miklavc, pd. Rivčev. Poročal ju je v 'sinški podružnici preč. gospod prošt dobrolski. — Iz Sinčevasi se je priženil k pd. Nem-činji, Ani Žiher v Srčali šimen Guec. Ž njim smo pridobili spretnega cerkvenega pevca. — Gašpirčev Matija Pivk popelje na svoj novokupljeni dom k pd. Šuštarju v Voglali mlado gospodinjo Marijo Hoj z!, pd. Štukovo v Src j ah. — Bivša lastnica Šuštarjeve hiše, Frančiška Oraš, jte na oklicu z Andrejem Haris. — Vsem novoporočencem naše naj-prisrčnejše čestitke! Govori se, da bomo v kratkem še gledali več parov, ki si bodo pred oltarjem nudili roke in si obljubili zvestobo. Da bi le tudi vsi dosegli svojo izaželjeno srečo! Obešenega so našli pred kratkim na Križni gori še mladega moža. V žepu je imel -=- »Arbeitervville«. Sinčaves. (Usmrčeno) so našli ha železniškem tiru začetkom preteklega tedna neko gospo iz Velikovca. Iz stanovanja se je baje odstranila z izgovorom, da gre na pokopališče molit. Grebinj. (Gospodarski shod) se vrši prihodnjo1 nedeljo v tukajšnjem Narodnem domu takoj po dopoldanski službi božji. Govorila bosta dva živinorejska inštruktorja. Kmetje, gospodarji, udeležite se v naj-obilnejšem številu tega shoda. — Živinorejski odsek za Koroško. Sveče. (N e z g o d e.) Vsled velikega pomanjkanja krme so- nekateri posestniki primorani, da imajo svojo živino pozno v noč na paši. V temi lahko' zaide katero živinče na železniški tir. To se je zgodilo že dvakrat ravno ob času, ko je vlak pridrdral. Obakrat se je zgodila nesreča. Prvokrat je bil povožen vol, drugokrat je dne 24. t. m. o pol 9. uri zvečer osebni vlak povozil lepo junico. Poškodoval se je vsled tega železniški tir in prevrnil se je zadnji voz. Več vlakov je vsled tega imelo precejšnje zamude. Vogrče. (Shod.) Na kvaterno nedeljo se je pri »Škofu« ob povoljni udeležbi vršil popoldne velepomemben gospodarski shod, združen z občnim zborom podružnice slovenskega šolskega društva. Gospod živinorejski inštruktor Fr. M a v h 1 e r nas je v izbornem govoru navduševal za pametno živinorejo, nam stavil kot vzgled najboljših živinorejcev Švicarje pred oči in nam v krasnih besedah slikal lepoto in izredni pomen kmečkega stanu. Č. g. kaplan Ž e 1 pa nam je v zanimivih podobah opisal vzgoje-valni pomen šole, ki ima vplivati ne samo na razum, ampak tudi na srce, in povdarjal potrebo nadaljnje izvenšolske izobrazbe. Vrlima gg. govornikoma prisrčna hvala! Da bi le zlati nauki, ki smo jih slišali ta dan, kot dobra zrna padla tudi na rodovitna tla! Žalibog pa se tudi pri nas nahajajo ljudje, mladeniči žalostne figure, katerim je prava omika in izobrazba deveta briga in ki rajši razsajajo in motijo shod, kakor pa da bi poslušali kaj pametnega. Oj ta nesrečni alkohol! Pričakujemo pa, da se tak obžalovanja vredni dogodek, kakor smo ga doživeli zadnjo nedeljo v sicer dobrih Vogrčah, no bo pripetil več! Iz Djekš smo prejeli sledečo izjavo: Kot zastopnika dješke požarne brambe, podpisana obžalujeva, da se gospoda župnika Karola Hraba označuje kot sovražnika baše vrle požarne brambe, in izjavljava, da se dogajajo vsi tozadevni napadi na gospoda župnika brez najine in tedaj tudi brez vednosti celega društva. Omenjeni gospod so društvu pomagali in so zanj dosti storili. Zato je laž, kar je pisal dopisnik »Bauern-izeitunge« in »Frcie Stimmen« dne 15. junija in dne 15. septembra zopet proti gospodu župniku. — Djekše, dne 22. septembra 1911. — Jožef Kitz 1. r., poveljnik. — Anton Sla-manig 1. r., blagajnik. — Ta izjava pove dovolj, s kakimi sredstvi da se bojujejo nasprotniki proti slovenskim duhovnikom. Vsako priložnost porabijo, da udarijo po njih; če se zraven lažejo, da se kar kadi, če brezvestno sumničijo in namigavajo na reči, ki se jih ne upajo pisati, kaj to njim in listom mar! Nemškonacionalni čitatelji pa se tudi ne pritožujejo, saj takorekoč živijo od takih iz trte izvitih napadov! Značilno! (Pripomba uredništva.) Dobrlavas. (N e m š k o n a c i o n a 1 n e -mu učiteljstvu v spominsko knjigo, slovenskemu ljudstvu pa v p r e v d a r e k.) Ker se bliža zopet god presvitlega cesarja in bodo taki dnevi še večkrat prišli, je dobro in umestno, da pokličemo slovenskemu ljudstvu to-le v spomin in preudarek: Da je p. n. učiteljstvo na naši petrazrednici po večini nemškonaci-onalnega mišljenja, je znano, a da je proti vsemu, kar je slovenskega tako nestrpno in protivno, kakor nam je pokazal cesarjev rojstni dan lani in letos v cerkvi pri sveti maši, nismo mislili. In kaj je bilo? Lani je naznanil katehet ustmeno šolskemu vodstvu nalog mil. g. prošta kot postavnega gospodarja v cerkvi in cerkvenih prostorih, da smejo po sveti maši šolski otroci s pevci na koru peti cesarsko pesem, a najprej slovensko, potem šele z ozirom na nekatere pričujoče nemške c. kr. uradnike tudi nemško. A učiteljstvo je otrokom ukazalo, naj pojo cesarsko pesem samo nemško in je ž njimi, ko so cerkveni pevci na koru začeli peti slovensko, cesarsko pesem pelo nemško. V istem času: na koru slovensko, pred oltarjem pa nemško! Ali ni to motenje cerkvenega bogoslužnega reda? Ni to demonstracija v cerkvi?! In letos se je 18. m. m. zgodilo ravno isto. Učiteljstvo je pelo s slovenskimi otroci cesarsko pesem samo nemško, ne da bi počakalo, da dovršijo pevci pesem na koru slovensko. In tudi letos je poročal proštnijski župni urad šolskemu vodstvu, samo da ne ustmeno, ampak pismeno (uradno), kakšen red naj bo pri petju cesarske pesmi. Poročilo je bilo enako lanskemu. In nemški nacionalizem ga je spet prezrl! V deželo treznega razuma in nepokvarjene pameti to ne more spadati, tembolj pa v deželo, kjer hoče vladati napuh in oholo preziranje najnavadnejših oblik omike in olike. Premisli v ta namen to-le: Šola postavno dvojezična, s l ove n s k o - n e m š k a , otroci izvzem-š i kakih 15 nemških, s a m o s love n s k i (okoli 230), pa v cerkvi ne bi smeli peti cesarske pesmi najprej slovensko! Ali ni zadostna usluga Nemcem, če dovoli cerkvena oblast, da se sme v slovenski župniji peti cesarsko pesem tudi nemško? Ali ima mar slavno učiteljstvo mnenje, da je pre-svitli cesar samo česar Nemcev, ne pa tudi Slovencev, da se protivi učiti in z otroci peti cesarsko pesem tudi slovensko? Slovensko ljudstvo, slovenski starisi slovenskih otrok, sodite sami, ali ni tako postopanje preziranje in nestrpnost do druge narodnosti? In ali se strinja to z državnimi šolskimi zakoni (V. § 71), ki predpisujejo, da mora učitelj učiti otroka ljubiti njegov rodni jezik? Mar morda misli šolsko vodstvo-, ki je za to najbolj odgovorno, da mora nemški »Volksrat« vladati tudi v cerkvi? Šolska oblast pa naj poskrbi, da se tako motenje cerkvenega reda ne ponovi več! Naš državni poslanec Fr. Grafenauer pa ima tukaj zopet nov dokaz za svojo in našo od njega v državnem zboru in drugod že tolikokrat dokazano trditev, da je sedanji koroški šolski svet sistem protiljudski. — Slovensko ljudstvo, uči svoje otroke ljubiti svoj rodni slovenski jezik! — To pa, kar smo tu napisali, sicer ni več novo, a dobro je, da se včasi spominjamo.tudi starih novic. Belovče pri Dobrlivasi. (Letošnje ž e g n a n j e) se pri nas ni obhajalo s tako slovesnostjo kakor prejšnja leta. Kriv temu je pa nemčurski , liberalni, štajercijanski duh, ki se je pri nekaterih ljudeh v naši vasi ugnezdil. Žal, da se to opaža tudi med nadebudnimi fanti nekaterih hiš. Ni čuda za-volj tega, da taki fantje niso več vneti za nobeno vzvišeno reč in je glavni namen njihovega mladega življenja le posvetno, ne-krščansko razveseljevanje. Ni čuda potem tudi, da s takim duhom napojeni fantje letos niso hoteli streljati pri procesiji s sv. R. Telesom, so se pa v svoji neotesanosti tako daleč spozabili, da so isti dan zvečer tik cerkve, v kateri je gorela večna luč, s cerkvenimi topiči počastili znanega nemškutarskega liberalca iz Globasnice, ki je prihodnji dan obhajal svoj god in bil tedaj v gostilni pod cerkvijo navzoč. O fantje, tako daleč -ste prišli v svojem dirjanju za liberalizmom in nemškutarstvom! Ali res mislite, da je tako postopanje vredno mladih ljudi? Ali niste sramotili s tem verskega čuta vseh dobro-mislečih vaščanov in njih sosedov? Ali morete reči: ne? Vam veljajo zato besede svetega pisma: »Nehajte delati hudobno!« — Da se je pa liberalstvo v naši vasi tako daleč razpaslo, temu niso krivi toliko dotični fantje sami, ampak glavna krivda zadene štajercijansko gostilno v tej vasi, ki s »Štajercem« in pogostimi plesi mladino pokvar-ja ter stoji zaradi tega med krščanskomisle-čim ljudstvom na slabem glasu in bi se lahko postavila v omenjenem oziru za zgled, kakšna naj bi gostilna ne smela biti. Vi značajni slovenski mladeniči pa nikdar na taka pota, ampak vsi, kar vas je v Belovčah, Homcu, Dobravi in Kokiju, za cilji slov. kat. izobraževalnega društva in »Slovenske Straže«! Dobrlavas. (Občinske volitve) so nam prinesle ta-le občinski odbor: Prvi razred: K. Higersperger, c. kr. deželnosodni svetnik, dr. V. Grassi, okrožni zdravnik, A. Dreo, šolski ravnatelj v p., J. Koberer, učitelj, Mj. Brugger, gostilničar in R. Taurer, trgovec. Drugi razred: S. Kurat p. d. Pintar v Dobrlivasi, V. Komar p. d. Komar v Lo-vankah, J. Vesel p. d. Florijan v Bukovjju, A. Cesar p. d. Dajčman v Sinčivasi, J. Šemo p. d. Serno v Vogljah in L. Kumer p. d. ligo v Kazazah. Tretji razred: T. Sumnič p. d. Sumnič v Sinčivasi, L. Oraš p. d. Primožič v Vogljah, Jož. Lipuš p. d. Pižovnik v Pri-blivasi, Jan. Lipnik p. d. Pižovnik v Kazazah, J. Plave p. d. Sekol v Kokiju in T. Ul-hing, provizor v Kazazah. Velikovec. (Zakaj ne storijo?) Lansko leto, dne 5. julija so tukajšjni občinski volivci na zborovanju pri Kollorosu sprejeli sklep, da se naj mestne občinske seje objavljajo v časopisih, kakor se godi to po drugih mestih. Toda do sedaj se to ni izvrševalo. Občinski volivci imajo- vendar pravico, da izvejo, o čem se pogovarjajo, kaj sklepajo in kako gospodarijo z občinskim premoženjem tisti gospodje, katerim so volivci, zlasti dav kop la č e-val ci izročili ta važen in -odgovoren posel. Slovenski pregovor pravi: »Obljuba, dela dolg«. Morebiti pa se bojite s svojimi sklepi v javnost? Morebiti so zato morali pri zadnjih volitvah volivni kandidati podpisati neko izjavo, delovati v nemškonacionalnem duhu, sicer se jih ni volilo. Ali obstoji nemškonacionalni duh v tem, da se dane obljube ne izpolnujejo, in da se ta duh boji javnosti? Dobrlavas. (Pod m e žn ar j evo komand o.) Kadar vidimo Dreverjevih očeta, našega mežnarja in g. dohtarja v potu obraza po naših vaseh letati, tedaj vemo, da so volitve pred pragom. Želeti bi bilo- sicer, da bi naš mežnar rajši cerkve pridnejše pometal, pa kdo bode metlo komandiral, kadar je občina v nevarnosti in seveda je mežnar prvi poklican, da jo reši. Dobro vedoč pa, da se za njo nihče ne zmrda, gre vabit na delo tudi Dreverjevih očka, ki jih najde- v silnih skrbeh že pripravljenih, saj se gre tudi za njihov stolek in tem ljubše se pridružijo, ker jim mežnar obljubi, da hoče koleselj vpreči. Pa tudi očka so si svesti, da so jih že vsi siti ter se ne bode dalo kaj posebnega opraviti, treba bo torej poklicati še tretjega, g. dohtarja. G. dohtar tupatam tudi kako žavbo brezplačno dajo in pa pijače plačajo, mnogo pijačel Kje, kdaj in komu, sami najboljše vedo. GČ so tudi nekateri možje tako trdovratni, dà jih ne omeči niti žavba, niti pijača, a druge pa že požegeče taka reč do živega. Bode li še prostora tudi za g. dohtarja v koleseljnu? O seveda, seveda, pravijo očka, bodem pa jaz svoj trebušček bolj v se potegnil. D olirlo vaška trojica je tedaj srečno v koleseljnu nabasana, sedaj pa hajd naprej od vasi do vasi, od hiše do hiše, kakor bi za mežnarja biro pobirali, dokler — mežnar j evo kljuse ne omaga, kajti možicelj krmi večinoma le z dolgim ovsem pod rep, tak pa, pravijo, če je tudi dolg, vendar baje ne nosi daleč. Kaj pa sedaj počnemo? Na kolesa, komandira mežnar, zakaj imamo pa kolesa! Pa jaz s svojim trebuščkom, tarnajo očka. E, vi pa ostanete enbart doma, pa -zevajte za naju, saj ste počitka potrebni, zato ste penzijonirani. S skrbi polno glavo gledajo očka za odišlima, liki skrbna koklja za račkami, ki so ji po vodi ušle, rada bi za njimi, a ne zna plavati. G. dohtar pa se s tako naglico na kolo nabašejo, da pozabijo klobuk in jopič doma ter drvijo v samih hlačkah in čikelnu o-d bajte do bajte, kakor bi iz vseh oken že kolera zijala. Plod napornega dela znači globok oddihljaj povsodi pričujočega očeta. Oj visoko častiti mežnar-ček, kako sem vam hvaležen, da ste s svojo mogočno roko držali tudi mo-j stolec, da se ni porušil, rešili ste občino, saj jo bode sedaj nenadomestljiva moja modrost še nadalje zamogla osrečevati — -oj srečna domovina! Umevno, da mežnar sedaj visoko nosi glavo, češ, jaz delim in rušim občinske stolice, kdor se meni ponižno klanja, ho- sedel, kdor se ne vpogne, bo ležal. Res je sicer, da ti komandiraš, pa'v potu •obraza pomagali so ti vendarle tudi g. dohtar, torej ne bodi tako samopašen, ampak bratsko si delita slavo. Po volji pa bi nam bilo vsem, ko bi hoteli gospod tvoje mučne skrbi olajšati s tem, da te cerkvene službe oprostijo-. Potem bi naša fortschrittlich stranka vsaj ne bila tako strašno »klerikalna«, kakor je zdaj, da se da komandirati celo od — mežnarja! Bekštanj. (Razdružitev zadru-g e.) »Finkensteiner Dampfmolkerei-Genos-senschaft zu Mallo-s ig«, ustanovljeno leta 1900, so sklenili zadrugarji v nedeljo, dne 24. kimovca, na tozadevnem občnem zboru v Kofflerjevi gostilni v Maloščah razpustiti. Likvidacijo izvrši sedanji odbor, pomnožen z nekaterimi zaupniki, izvoljenimi v to svr-ho. Bilanca nam kaže z 31. decembra 1910 -sledeče postavke: Aktiva: Blagajnične gotovine 31. decembra 1910 505 K 31 h, tirjat-ve 810 K 92 h, tirjatve na obrestih 70 K, vrednost hiše 9961 K 56 h, oprava 3521 K 87 h, odštevši 5odstotno obrabo 176 K 09 h, tedaj 3345 K 78 h, -skupno 14.693 K 57 h. Pasiva: 84 zadružnikov s 87 deleži po 20 kron 1740 K, brezobrestni dolg -pri deželni bla- gajni 2800 K, dolg pri -deželni zadružni zveži (obrestovan) 2800 K, zadružnikom (»Rein-vermogen«) 7353 K 57 h, skupno 14.693 K 57 h. Ker so te suhe knjigovodske številke našemu ljudstvu težko ali celo neumlijive, hočemo približno 'izračunati, koliko je najmanj vsak zadružnik na en delež vtaknil gotovine v to podjetje, skupni znesek, še obstoječi dolg in vsemu skupaj postaviti nasproti približno vrednost vseh aktiv, to je premoženja zadruge. 1. 84 zadružnikov s 87 deleži po 20 K je vplačalo 1740 K. 2. 84 zadružnikov s 87 deleži je vplačalo 10.179 K v gotovini, da so se pokrili dolgovi deloma. 3. Vsak zadružnik je vplačal po 10 K, da so se napravile najpotrebnejše hišne poprave, skupaj torej 870 K. K točki 1. obresti od 1900 do 1911 po 4 odst. (11 let) 765 K 60 h. K točki 2. obresti od.vštevši 1909 -do 1911 po 4 odst. (3 leta) 1221 K 48 h. K točki 3. obresti od 1909 do 1911 po 4 odst. (3 leta) 104 K 40 h. Skupaj 14.880 kron -oseminštirideset vin. Vsak zadružnik z enim deležem je vtaknil v to podjetje najmanj 170 K 04 h, ker moramo strokovnjaško računati tudi obresti od kapitala. Svola 14.880 K 48 h velja skoraj kot izgubljena ter se bo zguba pri tem znesku le za toliko zmanjšala, kot se bo- za hišo- in opravo več. skupilo, kakor znaša še sledeči danes obstoječi dolg: a) deželni blagajni 2800 K, deželni zadružni zvezi 2800 K, skupaj 5600 K. Ta dolg se namerava poravnati s prodajo hiše in mlekarske oprave, ker drugih aktiv -sploh ni. Pri poljudni naštevi smo mi -še všteli knjižne terjatve. Blagajnične gotovine je toliko, da je pri približni oceni sploh ni treba upoštevati. Upanje obstaja, da dobe zadružniki pri ugodni ih vestni -prodaji hiše in oprave, ki se danes ceni skupaj nad 6000 K, še nekaj nazaj ter da bo končno znašala izguba enega zadružnika upoštevaje naš predstoječi račun približno 160 K. — Likvidacijski odbor namerava prodajo hiše in oprave naznaniti v več listih, v svrho kolikor mogoče ugodne prodaje. Ustanovitev te zadruge je bil nemškonacionalni bum-bum. Duševni oče je bil g-potovalni učitelj S c h u m y. Buda. (Nemški S c h u 1 v e r e i n) je tudi za našo šolo lani daroval 5000 K. Z denarjem torej hočejo Nemci nas uničiti. In ked-o so ti, ki nabirajo denar za to nepotrebno ponemčevalno društvo? To so ljudje, ki so pristaši »pročo-drimovske« ali lutriŠ-stranke, ki berejo lutrovske nemške časopise: »Bauernzeitung«, »Freie Stimmen« in »Štajerca«, in ki pri volitvah gredo zmiraj rajše z luteranci, kakor pa z dobrimi slovenskimi katoličani. Žalostne posledice pa potem tudi ne izostanejo-. Saj imamo ravno na Rudi svarilen zgled. Kmet O r i š n i k p-d. Mavhler, je vedno bil pristaš te stranke ter je prebiral zgoraj omenjene časopise in konečno je odpadel od katoliške vere. Slovenci, proč s takimi časopisi, če hočemo ostati katoličani! Sveče. Občni zbor izobraževalnega društva »Kočna« se je prav dobro obnesel. Gosp. predsednik Andrej Pak je -otvoril tshod in dal besedo odbornikom, ki so podali sledeče poročilo. Tajhik: Društvo ima 70 članov; kakor vsako leto, smo- tudi letos imeli redne shode z igrami in poučnimi govori. O Božiču se je vršil socialni kurs, ki pa je bil od višje -oblasti prepovedan vsled kuge pri goveji živini na gobcu in parkljih. Meseca sušca je bilo ustanovljeno telovadno društvo Orel, h kateremu so pristopili fantje iz Sveč in Št. Janža. Blagajnik: Društvo je imelo v drugem upravnem letu dohodkov 317 K 92 vin., stroškov pa 285 K 72 vin. V blagajni je sedaj gotovine 32 K 20 vin. Dalje ima društvo imetja v vrednosti 600 kron. V »Čebelico« je bilo vloženih 1080 K, vzdignjenih 50 K. knjižničarka gdčna Rezika Pak poda sledeče poročilo: Društvo ima 370 knjig-Prebralo se jih je -okrog 200. Društvo ima naročene tudi sledeče liste, ki so- vsakemu na razpolago: Slovenec, Mir, Naš Dom, Mladost, Zlata Doba, Bogoljub. Knj-ižnica je odprta, vsako nedeljo od 10. ure in popoldne po blagoslovu. Nato- je imela kratek govor, v katerem je razvijala sledeče misli: Drh-štveniki, pridno se poslužujte knjig, da iz' polnite svojo izobrazbo, katera nam je vsem tako potrebna, zlasti mladini, na katei’i sloni prihodu j ost. Ko stopita mladenič m dekle v svet, bi se morala resno vprašati, kam ju vodi pot, ki sta )o ravnokar nastopila. Vprašati bi se morala, ali bosta ho» jS6m nevarnostim, ki ju čakajo v življenju? ^'ajU liberalizem je napel danes vse moči, jla, že v mladih srcih zamori vsak verski čut. J;i zabranimo ta protiverski naval, smo žalovali društvo s krščanskimi načeli, da hiramo mladino in vse dobromisleče Ijud-stvo. Zatorej mladina, zlasti vi dekleta, pribite v naš krog, da se izobrazimo in tako Pripravljamo za svoj vzvišeni poklic, ki nas raka v življtenju. Dekleta in ženstvo sploh se premalo zavedamo, kako važna naloga kam je poverjena v človeški družbi, namreč Vzgoja. Ker od vzgoje mladine je vse odtisno. Glede vzgoje bi «e moralo ženstvo temeljito izobraziti, da vzgoji nov, krepak m veren rod. Zato pa vabim vas, dekleta, se enkrat: Pridite v naš krog, da se učimo jri zopet učimo, da varujemo svojo čast, ka-lera je največje bogastvo' vsakega dekleta. 9' k- kaplan Valentin Mòrti so pozvali dru-stvenike, da se pridno poslužujejo knjiž-kice, v kateri leži takorekoč zaklad. V svo-Pkk govoru so se spominjali delovanja Prejšnjega č. g. kaplana Joso Rudla, kate-^kau smo zaklicali krepak »Živijo«! Č. g. ' °so Rudi so bili izvrsten organizator in Vzgojevatelj mladine. Nam ostanejo v ved-kem spominu. Nato se je izvolil z malo iz-|ekio stari odbor, č. g. Mòrti pa kot društven v°nzulent. Ob koncu se je vršila igra »Tin Sestre«. Št. Jakob' v Rožu. Na praznik Mariji-j*.ega imena se je vršil skupen shod vseh Maminih družb na Koroškem, in sicer opoldne romarski cerkvi v Podgorjah s sledečim sPoredom: Ob pol 10. uri slovesen vhod v cjrkev v procesiji z družbenimi znaki in iza-^kvami. Ob 10. uri slovesna pridiga na čast lateri Božji, pridigal je č. g. prelat Martin pkrlich Potem je bilo skupno sv. obhajikx s,° sv. maši odhod v Št. Jakob, kjer je bil kupen obed v »Narodnem Domu«. Popol-blagoslov s petimi litanijami. Po blago-jj°vk je bil shod v dvorani »Narodnega v. °rkk<<. Gospod Ražun, župnik v Št. Jakobu, kari ravi vse navzočk ter izrazi svoje veselje k obilno udeležbo, ki jasno priča spozna-ih zavednost slovenskih mladenk. Nato kstopi vodnica šentjakobske Marijine dru-j ,e gdčna Uršula Gabruč, ki iistotako v po-tikih in ginjenih besedah pozdravi svoje Sp?e*tre ter iili navaja k vztrajnosti in med-z,(lj(0jni ljubezni. Za tem stopi na oder kot \ij upnica celovške Marijine družbe gdčna ^. t-'ba Miglar, katera s pravo dekliško (m^kšenostjo svari pred izdajstvom naj-p^iih svetinj, ki nam jjh hoče nemški na-,1)'V iztrgati. Tajnica medgorske Marijine Pe zbe razloži dolžnosti slovenske mladen-ofav.aPram Bogu in slovenskemu narodu ter k j!.1 Potrebo edinosti in sloge, ker le v slogi je in napredek slovenske mladine. Nato Vap' P1’- Arne j c, župnik v Žrelcu, narisal ne-kas 0811 Ptpsa za mladino, ki je posebno pri ip j.n,a Koroškem tako močno vkoreninjen bkroi6 Prava rakrana na telesu slovenskega Uaj ^a- Pozival j!e dekleta Marijine družbe, vej p3 vsaj ona izogibljejo plesa, da ne bodo amua?(iiii mladeniči po neveste na plesišče, t^ooho V Marijino družbo. »Ker vi ste bo-rkateiSt 11 ašega naroda, v vas gledam bodoče kleta ej 311 ako boste poštena slovenska de- Prave u°?9e enkrat poštene zakonske žene, PkenL ^ščanske matere, ki pa so v stanu - ajvitj hoSt rod. Na vam torej je ležeča bodoč- st,oveil ®hga naroda; ako torej hočete rešiti Sath, u. 1 narod, pustite ples. Proč s ple- i. !oveils1kUl,'ja značaje, proč ž njim iz naše I‘"t, b(,ao .Koroške ! In prerodili bodemo na-;°vzam s^a je z nami in Marija.« H koncu °.ctja m besedo č. g. Janez Kalan, škofijski vl',hašalar- družb iz Ljubljane, kateri nam j, a h š ep 0 ^ 0 z d r a v e iz prijazne Kranjske. Na- "ha^a v Ozdravi vsa dvorana, ko je spo-lij 0goljl|j0sebi govornika gospoda urednika hm6 Gosp. govornik izrazi željo, da Strnete h1JlUG (tružbe na Koroškem bolj pozam Cela 1 poživile, le deset Marijinih družb ha«lrtlahja OVenska Koroška; naj bi bilo več ravJ0> d;. z'a to prepotrebno stvar. Grajal še ''j1 Uio Se Korošci glede Marijinih družb gosu P'0goPrV?e P° polževem vzgledu. — In ko P’ hre(jnG,P'P naukov smo slišale iz ust k'e je jpi a- In le prehitro je prišel čas, 10 treba odpraviti domov. Došlo li U ki Je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. je nad 200 mladenk, ki so se ta dan res navdušile za versko in narodno >stvar. Dal Bog, da bi ta shod obrodil obilnih uspehov, da bi se naše želje o boljši bodočnosti tudi uresničile. Vam pa, drage mladenke, kličem: Ne zabite, kar ste slišale na shodu, podajrao se neustrašeno na delo za slovensko stvar! Posvetimo svoje mlade moči našemu zatiranemu narodu, držeč se gesla: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! — Slovenska mladenka. Društveno gibanje. Podporno društvo za slovenske dijake Koroške v Celovcu ima svoj občni zbor za leto 1911. dne 12. vinotoka ob 4. uri v pisarni Družbe sv. Mohorja. Prošnje za podpore naj se pravilno frankirajo, da ne bo treba kazni plačevati, kar se je že večkrat zgodilo. Seja Slov. kršc. soc. zveze za Koroško se vrši v četrtek, dne 5. oktobra ob 2. uri popoldne v prostorih male dvorane hotela »Trahesinger« v Celovcu. Društva, pošljite zastopnike. — Odbor. Škocijan v Podjuni. Izposojevanje knjig iz društvene knjižnice se s 15. vinotokom t. 1. ustavi. To pa radi tega, da se vse knjige nanovo pregledajo, preštejejo, slučajno v vezavi poškodovane popravijo, da se sploh knjižnica znova uredi. Vsi člani, ki imajo izposojenih knjig doma, jih naj do 15. vinotoka zanesljivo vrnejo. S 1. li-stopadom t. 1. pa se zopet prične nadaljno redno izposojevanje. Š k o c i j a n s k o »Bralno društvo«. Št. Janž v Rožu. »Slovensko katoliško izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico« napravi v nedeljo, dne 8. oktobra v Št. Janžu ob pol 4, uri popoldne v prostorih gostilne pri »Tišlerju« zborovanje. Govornik g. dr. Ehrlich iz Celovca. Po zborovanju napravi telovadni odsek omenjenega društva javno telovadbo, pri kateri sodeluje tam-buraški odsek. Spored telovadnega odseka: 1. proste vaje, 2. vaje na orodju (drog), 3. moreška. Vstopnina 20 vin., članom društva prosto. K obilni udeležbi vabi odbor. Književnost. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Zbral dr. Franc Kos, c. kr. profesor. Tretja knjiga (1. 1001—1100). V Ljubljani, 1911. Založila in izdala »Leonova družba« v Ljubljani. Tiskala »Katoliška tiskarna«. Str. 327. Tržna cena III. kn/,ge 6 K, za ustanovne in redne člane »Leonove družbe« 4 K, za podporne člane 5 K, vez (če je izvod vezan) 2 K 20 vin. Knjiga, že davno potrebna. Gospod profesor Kos in »Leonova družba« sta si z izdajo- gradiva ;za zgodovino Slovencev stekla veliko zaslugo. Tako književno podjetje zasluži vsestransko podporo. Stvarno kritiko prepuščamo strokovnjakom. »Respon.oria« ad missam in tono -solem ni. Harm. Anton Foerster. Cena: prosto na papirju 25 h, na kartonu nalepljeno 55 h. Prirejeno za mešan zbor. Dobiva se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. S tem delom bo ustreženo zlasti organistoim novincem. Želeti pa je, da si ta responsoria v svrho enakega respondiranja naročijo vsi slovenski organisti, oziroma cerkvena predjstoj-ništva. Zbirka najlepših slovenskih koračnic, plesov in pesmi. Vsebina: V. Parma: »Mladi vojaki«, »Skoz vas«; A. Jaki: »Našim rojakom«, »Pozdrav z Dolenjske«, »Pozdrav z Bleda«, »Regiment po cesti gre«; V. Parma: »Triglavske rože«; M. Rožanc: »Moje sanje«; V. Parma: »Zora vstaja« (iz »Rokovnjači«), »Ptička« (iz »Legijonarji«). Zaloga in lastnina Rihard Drischel, Ljubljana, Kongresni trg. Cena 3 K 60 h. Str. 37. Zadnji dve točki -so za -sopran s -spremi j e vanjem klavirja; prvim dvem skladbam je podloženo tudi besedilo. Ostali komadi so za klavir. Ljubite-Ijeim lahke, vesele -slovenske glasbe priporočamo! Za kratek čas. Nabira J. M. Sumljiva kretnja. Predsednik abstinenčnega društva se vzdigne v zboru abstinentov k pozdravu: »Predno začnemo razpravljati naše, glede važnosti in nujnosti vsa sedanja svetovna vprašanja presegajoče vprašanje, poživljam vas, da se vzdignete ter vzamete v povzdignjene desnice večno sveti -simbol naših teženj: steklenico studenčnice ter jo iz-pijmo z največjim entuziazmom . . .« Vsi nesejo kupice k ustnicam, predsednik pa prej pihne čez površje svoje kupice, kakor bi hotel odpihniti — pene . . . Napisi v gostilnah. 1. Če rad bi pil ga ti pri meni na kredo, Ostani doma in lizaj z ženkico skledo! Če pa denar ti v žepu polnem cinglja, Tedaj pa k meni letita hitro oba! 2. Dobro pivo, Kapljice domače, Zmirom zanimivo, Goste smehljajoče Rad imam Vsaki dan Do polnoči Vse žive dni! 3. Vsak dan -se v delo vpreži, Cel teden vleci kot vol, V nedeljo pa k meni pribeži In lajšaj tu trud si in bol! LISTNICA UREDNIŠTVA. Gdč. M. L.: Hvala za poročilo! Prav imate! Tudi jaz sem pričakoval od prave strani pravočasnega poročila, pa ga ni bilo. Bog nam je pa dal zmožne in dobre mladenke, da morejo nadomestiti tudi mlade »gospode«. Narodne pozdrave! — Belovče: Hvala, smo prejeli že od druge strani. — Št. Jakob v R.; Ravnotako! se sprejme takoj. Župnijski urad Javorje, pošta Črna pri Prevaljah, Koroško. Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade. MJIGDEBORGBOCKJIU Podružnica Dunaj, HI., Heumarkt 2 R.WOLF Patentni vroceparni lokomobili z brezventilnim preciznim upravljanjem. Izvirna sestava Wolf Vseh izdelkov nad 800.000 HP. r VŽIGALICE ' L, družbe sv. Cirila in Metoda, Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubljanu 1! aP&9m'~ . 1 16 =vz ž Cj:3T f58899 • sov prid druibi sv. Cir-ia..inMei.cdšT4 g|| Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžigalice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. =Tg;syži eralice; rsr^Bpg^gr^jirilgiffMUMai t LoScri|ske številke. Brno, 20. septembra : 30 6 60 65 2 Line, 23. septembra : 4 68 17 71 30 Trst, 23. septembra: 33 46 13 10 83 Tržne cene v Celovcu 21. septembra 1911 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K v K V K V Pšenica .... _ _ 24 60 16 Rž 21 1 22 48 13 3 Ječmen .... . . — — — — — — Ajda Oves 18 62 19 48 6 72 Proso .... Pšeno .... . — — — — — — Turščica . . . . . — ’ — — — — Leča — — — — — — Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . — — 8 87 4 — Deteljno seme . . — — — — — — Seno, sladko . . 5 50 7 50 — — „ kislo . . . , 3 — 5 — — — Slama .... 3 50 4 — — — Zelnate glave po 100 kos. 18 — 20 — — — Repa, ena vreča • • — — — — — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar) ,1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 J 2 20 2 30 „ „ sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . •1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . — 12 — 14 Piščeta, 1 „ . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 — 3 40 ;.0 „ „ mehka, 1 2 60 3 — 100 kilogr. Pocrez O živa zaklana Živina a S od do od do od do I? g v kronah Dh Konji — — — — — — Voli, pitani . . 600 2 2 „ za vožnjo . 340 580 — — — — 30 14 Junci 320 410 — — — — 3 3 Krave .... 280 590 76 80 — — 62 28 Telice .... 340 1 1 Svinje, pitane . — — — — 160 — 3 3 Praseta, plemena 12 60 — — — — 254 130 Ovce --- Odda se služba mežnarja in organista v Timenici. — Dohodki so: K 216‘— letne plače, K 60'— ustanov, prosto stanovanje in njiva, ki obsega 3 t/^birnjev posetve. Prošnje naj se pošljejo župnijskemu uradu v Timenici, pošta Škofjidvor pri Celovcu. Žaga z vodno silo in tovarna za umetno in stav-binsko mizarstvo se da takoj v najem. Vse leži blizu trga in kolodvora. Več pove F. H., Gutenstein, Koroško. 3K (internat) it šolsi sester v Narodni šoli lužne sv. Cirila in Neioda v delirai se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se prične dne 4. novembra 1.1. Plačila 26 kron mesečno. Oglasilanaj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. = Jako redka prilika! = Neka tovarna mi je zaupala direktno razprodajo po elementarni nezgodi rešenega blaga, to je mnogo tisoč krasnih, težkih ilanelnih odej v lepih, najnovejših vzorcih in modernih barvah z le neznatnimi, nevidnimi madeži vsled vode. Te odeje so gotovo praktične za vsako hišo, za postelje in osebe, so zelo fine, gorke in močne, okrog 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošljem po povzetju 3 kose krasnih, jako finih, v vseh modernih barvah in vzorcih za 9 kron, 4 kose odej za gospodinjstvo za 10 kron. Vsak cenjeni čitatelj tega oglasa naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s pošilja-tvijo zadovoljen. OTOK BEKEfii, c. kr. nadgaznik finančna slrale v n. Nachod (Češko), tovarniška zaloga 2—8. Jolef Božičv Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd. S Lovske puške vssh. sa stav, priznano d slo prve vrste, z najboljši m strelnim učinkom , priporoča Prva Dorovska orožnotiuar-niška družba družba z omej. zavezo : v Borovljah na Koroškem. Ceniki brezplačno In poštnine prosto. Zaradi bodočega novozidanja :: hiše je krojno blago po :: znižanih cenah _________naprodaj,_________ 1 Za prekupce posebne cene. ^ Z velespoštovanjem MlTOn RENKO, Celovec, vogel Novi trg In Kramerjeve ulice. □c=ac3 D n n D □ □ D D □ n D D D D D □ D □ □ca 11-jr 3t-3L rt it—n—it sr it—ir je nanovo izšla knjiga: Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike K 4’40, po pošti franko K D— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6’80, po pošti franko KI’— več. cacacao D D D D D D D 0 D D D D 0 D D D D a ca ra ca ca ca ca ca ca ca ca cacao Hotel Trabesinger o Celovcu Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Velilioullta cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo £>niiiczf*£> pozimi služi IktjJ zakurjeno. ™is“„, senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dvorane za shode in ueselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. Dem vloge f JI gl od line vloge obrestujemo po »f j 2 J 0 0011110 vzllilla- Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Cenlrala v LiuMiani. Miižiiioii v Splielu, Irslu, Sarajevu in Oorij- Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8‘-komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vpta' čevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. pauirjev proti potovini po dnevnem Kurzu- Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.