D d bo zadoščeno navadam in drugim železnim srajcam, se v začetku mladega leta najprej ozrimo na prejšnje, v leto 1995, Pomnili naj bi ga predvsem po tem, da je potekalo v znamenju boja proti nestrpnosti, O tem, da je do uresničitve vegetarijanske parole Vsi drugačni, vsi enokopravni (pravilno bi sicer bilo: Vsak drugačen, vsak enakopraven ...) še prekleto daleč, naj čivkajo v'a bei. Navsezadnje - katera utopija pa je že bila kdaj blizu?
Seveda so si tudi lezbicna sekcija Li in gej sekcija Magnus ter Roza klub, kot esentialni predstavniki marginalnosti, tako rek™": stare borke in borci, izbrali svoj obvezni vagonček in se priključili vlaku, ki ¡e pnn loto vozi! po nestrpnosti. Tako smo s projektom Mladinski klubi v Sloveniji, v sponzorstvu Urada za mladina, skušali predstaviti deii.ek gej gibanja in kulture v mladinskih klubih v Mariboru. Kopru ..., pod neuradnim geslom Pridemo tudi na dom! Seveda je obisk gej in lezbičnlh aktivistov prestraši nalivne gej prebivalce omenjenih krajev, tako da ni bojazni, da bi homoseksualnost se v tern tisočletju kaj prida cvetela v vsaki slovenski vasi. No, lista prikrita in paranoična različica gej zivotarpnja gotovo uspeva v obliki lišajev in maha (sicer pa lepi in nevsiljivi primerki rožic menda lepo uspevajo tudi v senci ...) po vseh kotičkih in skretih te dežele, bolj malo pa je strpnosti in še manj gej ponosa.
SlrjMiosti ni najti niti v "osvobojeni" Ljubljani, rojstnem kraju gcj gibanja - da teče že skorajda dvanajsto leto, je čutiti tudi po tem, da se nekateri /p resno hecamo o gradnji starostnega doma za geje In lezbijke. V letu 1995 so v Koelnu začeli gradili stanovanjsko naselje za gej prebivalstvo - pri nas ¡e solidarnost sedaj neokusnejša od slehernega mekdonaldsovega hamburgerja; v letu 1995 so v Koelnu organizirali konferenco 5 temo Starejši geji; v Sloveniji pa se je odprl CALfon, prva telefonska linija za geje in lezbijke. Toliko o primerjavi Zahod - Vzhod. Sicer pa veste: v Evropo lahke pridete tako hitro, kakor hitro boste spakirali kufre in sami odnesli svoje riti cez mejo.
Pa ne gre le za strpnost - nestrpnost, Ne vem, zakaj se mi vse polj do/deva, da apeliranje na strpnost prikriva ali vsaj potiska v slepo ulico javni govor o nasilju. Saj veste, če kje berem ali sl:šim o tem, da je treba ženskam onemogočiti enakopravno uveljavitev na vseh bla, bla, bla ... ali da je treba nuditi otrokom kar najbolj bla, bla, bla vedno na t hem pomislim, da je treba ženske predvsem nehati pretepati in posiljevati, preprečit izrabljanje otrok in podobno. Tak je bil prevladujoči diskurz zgodnjega ženskega gibanja v šestdesetih in sedemdesetih let na Zahodu. Sedaj tam to ni več osrednja tema razprav. Tudi pri nas to ni osredka loma - zato, ker ninoli ni bila, ne zato ker bi bili tako drugačni, da faze vulgarnega feminizma ne bi rabili. Saj živino v vulgarni družbi. Preživeli na Zahodu lahko razpravljajo o post feminizmu ali queer gibanju, mi še nismo rehabilitirali svojega položaja žrtve.
Zalo je treba govoriti o nasilju. - Kot rečeno, v letu boja pfo!i nestrpnosti smo posejali kaj malo gej kulture pod Alpami, vendar to ni najslabše. Recimo, da se zavedamo, kako nehvaležno i/vozno blago je revolucija Sprašujem se, kaj se dogaja v našem malem gej domu, v Ljubljani. Puslimo ob strani, koliko kdo tolerira, razume ali celo potrebuie gej kulturo. Zanima nas, kako je ob nedeljah v Klubu K4 na Kersnikovi, ko se enkrat na leden /bere lezbična in gej populacija in se skuša sprostiti v ulvan družinskega ozračja. Vsaj takrat in tam bi morala biti vrata nestrpnosti, tej nadlogi tu| in fej, zaprta. Pa še zdaleč ni tako. Nlhce se narrrec n "spomnil" omejiti zakona močnejšega, zakona pesti (ki menda deluje le za šlreko ali na temačnih irt samotnih ulicah ponoči - to ste si pa same "krive", če se tam potikate). Da je zakon pesti še kako legitimen, čeprav nelegalen, dokazuje dogodek v Roza disku, 7. januarja 1996 (oziroma v ponedeljek zjutraj). Vso sprevrženost dogodka je mogoče izreči v eni sami izjavi: Vodja redarske službe diska M je pretepel programskega vodfo Roza diska. Najprej se nam zastavi vprašanje, kako se je to moglo zgoditi v nedeljskem disku, kjer smo takorekoč v okrilju varnega doma? Vendar to vprašanje pove sam» lo, da smo nasedli železnemu scenariju iluzije o varnosti doma, saj lahko rečemo, da se skorajda vse nasilie doga|a v družini, varno razmejeni s štirimi stenami od grdega zunanjega sveta. Za koga je dom pravzaprav varen? Feministke so že zdavnFif ugotavljale, da je dom najnevarnejši prostor za ženske in otroke - o tem govorijo statistični podatki o nasilnih dejanjih nad njimi. Sklep ¡e nadvse preprost in ciničen: dom ščiti nasilneža, dom je varen prostor zanj, morda zadnje zavetišče za neomejeno delovanje zakona močnejšega - ali: najvarneje je. če te pretepejo in zlorabijo kar doma. Ali črtijo in celo vržejo iz doma, če si le/bijka in gej in torej nedopustno sprevračaš pravila družine - potem že nisi vreden njenega toplega zavetja.
Da je (izjgovor (za)o nasilju(e) odsev se kako preklelo istih mehanizmov, je videti tudi Iz nekaterih odzivov na nasilni dogodek. Vodstvo organizacije 50(J, ki upravlja Klub K4, ni storilo dovolj, ne, ni storilo nič - razen pranja tok. Tokrat pač ni šio 73 nasilje nad nedolžnimi anonimnimi obiskovalci diska, na katere bi streljali sicer krivi, a isto lak anonimni nasilneži "od zunaj", Bilo ie namreč rečeno, da je programski vodja Roza diska pač "nepriljubljen" med redarji. O predrznih in gobčnih ženskah ali porednih otrocih ali zoprnih ljudeh, *i naravnost "prosijo" za (torej upravičene) batine, že skoz in skoz poslušamo. In nekateri seveda verjamejo, da gre v takih primerih le za "osebne račune", ki se ne tičejo sirse skupnosti, in ne se vmešavati, prosim. A nekateri se moramo vmešati, zato ker nam je jasno, da bi se to lahko zgodilo tudi nam - isto kot da bi se nam že zgodilo. Saj poznate geslo: Vsi smo HIV pozitivni (pa nič kaj enakopravni ...) - torej se obnašajmo stvarnosti primerno.
V trenutku nastajanja pričujočega uvodnika končne odločitve ali izidi se niso znani. To sedaj niti ni pomembno. Še vedno smo namreč v otroški tazi zapopadanja realnih družbenih razmeri;. Na prvem, se jugo, feminističnem festivalu je neka ženska izjavila, da je zgrožena nad dejstvom, kako se zgodovina vedno ponavlja kot tragedija. Kot tragedija iste farse, dodajam jaz, ko se spominjam razvpitega dogodka na Ljubljanskem gradu, ko so nam ob praznovanju desetletnice gej gibanja pokazali vrata in nam tako nadvse proLokolamo povedali, da naš praznik ni njihov praznik in da grad nI in ne more biti naš dom - niti za en dan ne, se najeto zavetišče za eno noč ne: Poberite se v tisti vaš geto. Ob tedanjem dogodku sem pisala uvodnik, -n pišem ga ob sedanjem. Vmes pa je hilo leto boja proti nestrpnosti In leto družine in Pekinška konferenco in Teden boja proti nasilju nad ženskami - lepo, v istem paketu. In kaj se lahko "naučimo" iz zgodovine - seveda poleg tega, da se ne moremo naučiLi ničesar -, sedaj, ko nas tepejo v našem malem getu? Ko ce'o doma nismo več dobrodošli? Kako naj se poberemo iz našega geta? Vlorda v znak protesta zapremo disko za eno nedeljo? Ste že slišali kaj tako nezaslišanega, da bi nekateri družinski člani ukinili svoj dom? Tega jim gotovo nihče ne bi dopustil, ker dom potrebuje "celo" družino in ona dom.
Saj vsi "vedo", da nestrpnost in nasilje ostajala; saj veste, v letu 1995 smo hoteli samo opozoriti nanju, zato da se bomo tudi v prihodnje bojevali in podobne neslanosti. Za strpnost si bomo, brez skrbi, prizadevali še naprej. .Samo, da ji je sedaj, ko je konec njene sezone, malce padla cena. V letu 1995 je bilo povsod obilo možnosti za nakup strpnosti, morda sle zraven dobili še kako spominsko pištoko - kot da bi si ogledali Dachau ali Auschwitz -, sedaj, v po5ezonskert znižanju, pa strpnosti ni več treba posebej kupovati, dobili jo boste kar v paketu, denimo ko boste kupili kavo ali novo čistilo ali za pest petard. Morda celo ob nakupu orožja - saj veste, tudi na vseh cigaretnih škatlicah pošteno piše, da je kajenje škodljivo, In lako nas kar naprej
opozarjajo, nam na silo odpirajo oči. naj se soočimo s posledicami, iščemo krivdo v sebi, odgovarjamo zase in za svojo svobodo ... a meni nikoli ni bilo jasno, kako, hudiča, je mogoče bili "priden" In svoboden?
Zato listajte in berite pričujoči Revolver, ki ostaja orožje v boju proti nestrpnosti (tu samo parafraziram tisto o knjigi, ki je najmočnejše orožje, a se je zato naj ne bi metalo v glavo!) in zaužijte dozo strpnosti - tudi prekomerno, če sle morda še vedno v posttravmatskem stanju homofobije.
smfnosD
[ uvodnik ]
if M h;
• ' •'••v
■k/LÇrt.L.T:"
y ñ

Wr ^ckMm

;; f ■ !- ;; ;;: =:.. i : ::. "1 ;;:: l=- ::
l'L'C^I^LuL'k1' -' L1 • Jii'L'i i j^'UÍLI
25. november Svetovni dan boja proti nasilju njd ženskami.
Demonstracija na Prešernovem trgu v Ljubljani, 1 995
Rf ¿ la tul	p, kl skuvi pok " li samk. ocjchorr ekst
isS *ÛL že is kf, v juniiü 1se- jo i » rvtiî Sarii SfcUcpya-sek-cîif vlad' 15 ¡n članici Skucove sekciic U îl n<1$tov je:.*«. U«î&;- ■■ îfî Ce 1, Lji >na (¡V i sí s "Wj, I- 06.1.-.T?2 .08. {ob toi vrti . Četrtih med 1 2. in 1 3. uph fax 061,329:1:85.. •
ta dis ko. M, Kersnikova -1, vsafco neHeti« ad 22 do 4, imï R< Vf rsvtia > honio^fvtičnim ndbojiîm 4c 'Vova v biVSi vojašnici na Wetetfcovi (hi« Lovci}; ^hitfc;- ■ sko dusje, nastopi. .lave- . Magnus kîub/Monokc! Qçf ^rede do ned. po 20.00 -.začasno v prenovi Kontakt - na'ociiia in obrazec v Revolverju Projekti- zíozenltó vafhejii seks; kiub.i po Sloven jjj pogovorna srečanja mladi!1
< Lfon 1Ï24 JS. vsak cvin od 19-22, inform aci-'e, poaovori, nasveti nodpora, pftmcč-. iaaruï cfrj sekcija ¡jri SKUC'j
LI .ezblčna se'icija pri Sl.JCu: fit?fmdtaf ;,' .M; ■■ J Pandora, pogovori, srečanja, izleti, r^kceacija	/
SOS telr*' 1 za , ionske in otroke - žrtve hasil	..;# .
¡a: 06 97.82, OS 1.441.993 - je prav tako i jri » rt za iez sve, st i s ke I ez b if k	im'
AIDS FOND - za pomoč |ero pozivni m ¡prispevke nakažite na ZR SKUCa. 50101-č>'B-52011, s pripisom Aids 1.1 aíiifc} Projekt Plus ■ za póm.óf..:okglenim, o h o i e I i ml s r nj i ho1vitVi. pri jaiejjë m i..
REVOLVE a,: revijaZ» ikjuiiarna ir ■ ü-tična vpra^shMfevijj: í'homt t; :riii "abo]em)USSN î H1 a-26óo. I .aja četrtletno. Gsna posamezne številke ? 500 SIT. Založnik: SKLIC, K .ikova 4, L(übl|ana. < jgovorni redntk Çr; ■ Mozetií Sourcdníca: Suzana Tratnil . Naslov uredništva1 Revolver, Kersnikova 4, 61 00 L| tel J86.61. 324.08r [ax: 529.185 Design &	Boštj ir .i ec. Tisk.
Grafična delavnica (LUK Postojna. @ Revolver, 19^6. Vse pravice pri. r¿a¡ . Ponatis celote ali posameznih S! !% ¡e dovoljen samo i pismenim pffl ^er-je zalozii i ka. Pridržujemo si pravici, do objave Disem fotografij ¿i uankov, prispelih na uied-nljfcvg. Mnenja avtorjev v reviji ¡o iji _ osebni in ie 17 raza j o vselej stališ' uredništva. Objavi piscev, fotografov modela , ;kt nf-rje a i 0 igt oseb in organi-ícij ne Izpričuje njihove seksualne usmer"inosf; ' ispev.. v rev.. n!so horiorirani. Po mnenju Urada ra 1 fo ¡(Eí : . ] ranje sodi revija ned ""'oizvode, za katere se plačuje SflÑS davek od prometa proizver1 ,
^^Wmmi! ■ ■
la a la podati ; na :snr.; disko so .+ vfcnovi' i, jod*.J r.^kej ster..
zelo okus., t: Eiiilca, pisostrje p.i zaiijeii ili z nekaki rt in, ¡j-jST iii: niTn koritom za. ¡■■-■esiče. Cele red&iii.i Vi jili lidto ptvonac vsi olikan' in	, Gost ' so
.'.¿dcvol ir^ prikimavali q t se r.isaii r.ad bcaddl&K; rdeE;o razsvetljavo. D. j Natašs je hiL^fj segrela pahiii-kc». dtava je lena3u rfoaer, Is vrr.ur.ee in ' razdrla nekaj "trdil;" zves .
foto: Frenk Fi< ler
2. DominIko .»ozaričern smo prepevali Reka luč/, ob pesmi Tina pa je marsikomu potegnilo na Tine.
Oktober je z energičnim, na pol go-go, na pot somewhere out in the space ptesom ¿akljucil Igor Sviderski in dokazal, da imamo tudi Slovenci lahko lepa telesa.
jeznega fag-a so /aprli v kletko in ga prisilili k plesu. Občinstvo se ni dalo motiti, a ¡e s kotičkom očesa vendarle čakalo na košček razgaljene riti.
( dom In svet ] I
Nel je na svoji modni reviji predstavil ducat čudovitih ženskih (lahko tudi transvesiilskih) oljki- I Da mu erotika vodilni moto, dokazilo tudi diskretno razgaljena nevesta.
Na Nelovi reviji je nastopila tudi josipa Lisar Obiskovalec z Reke je ugotavfja:, da je shujšala In šele kasneje dojel, da naša losi pa pravzaprav ni i; Zagreba pač pa z Rudnika
V nabito polnem disku je nastopila Anja Rupel. Z
odličnim nastopom je ob pomoči ctveh simpatičnih naredbullanih plesalk le stežka utekla publiki Slišati je bilo, da so se nekatere lezbijke prav za to priložnost nadišavile z Brutom
.■'ijletjc se je EoSaffdj b .ialo koncu, Tagc-reli i» poti geni smo se zaioli
naz^j v LjjfclJeno fn poteis če r'ik/lj tednov podoživijali DsMčen plaže tet butne ibizt. KiV.op.osfl <ir pSdcwrilV
Druga delavnica je potekala v Kranjski gori s 23 udeleženci, z enako vsebino, vendar drugačno zgodbo. Preseneti! nas je prvi sneg, konstruktivne debate na delavnicah In ozaveščanje udeležencev o varnejši spolnosti, kot pika na i pa žur v diskoklu-bu na Jesenicam a, kjer je prav ta večer gostovala Alka Vulca,
V letu 1995 smo začeli s projektom "Izobraževanje vrstnikov o aidsu". Po dolgotrajni in zapleteni birokratski poli smo dobili finančna sredstva od Svetovne zdravstvene organizacije v sodelovanju z našim Ministrstvom za zdravstvo, ki projekt neposredno nadzoruje.
Začetek izvajanja projekta je bil predviden že v avgustu 1995, ker pa je prišlo do zamud pri denarju, smo prvo delavnico ¡mrli šele v novembru,
Prvi vikend v novembru smo torej odšli v Boninj bilo je prav tletno. 22 toplih bratov je vnesio v sicer zaspan kraj nekaj radoživosti in drugačnosti. Sestre so bile rad namestitvijo In hrano zelo navdušene v lokalni diskoteki pa so že prvi večer daie domačinom vedeti kdo gostuje v njihovem kraju; prva opcija je bila karate klub z Ljubliane, druga pa pedrule iz Ljubljane obveljala je slednja
Drugo jutro smo začeli z resnejšim delom -pogovorom o našiti spolnih navadah o naših nazorih in reakcijah delo je potekalo v pauti.
Sledila je delavnica o virusu HIV, o aidsu, o varnejših spolnih tehnikah, praktični prikaz in vaje pravilnega natikala in snemanja kondoma in uporabe lubrikanta oziroma gela drsljivca - da drsi in polzi ter ne boli. Nekateri udeleženci so znanje samo ob navijali, drugi so ga poglabljali, spet drugi pa so slišali veliko novega, predvsem kako pomembna je uporaba kondoma in lubrikanta, saj ju do sedaj niso uporabljali -''kondomi niso moderni, lubrlkant pa jd predrag".
Popoldne smo odšli na krajši izlet v tisti dan vetrovno okolico jezera.
Zvečer je sledila večeria z la-la-njem, ple? na vodi v bazenu, fitnes, solarij in ogled angleškega izobraževalnega materiala za geje o varnejši spolnosti na video kasetah Tretji in zadnji dan, ko smo se med sabo zi. bolje poznali, smo izvedli še zadnjo tematsko delavnico. Izvedli smo še pisno, anonimno oceno delavnice, da bi naslednje bile boljše, čeprav je že ta, prva, bila odlična.
Delavn.co smo zaključili z Izletom do slapu Savica in v leseni uti pred slapom v zakonsko zvezo zvezali gej par - če zveza še drži, ne vem.
Nikakor nam se ni bilo do tega da qremo
Kot končni rezultat prvih dveh delavnic lahko omenim: ozaveščanje več kot 40 gejev, ki so na sceni, o varnejši spolnosti, uporabi kondomov in lubrikantov, boljše poznavanje in druženje med udeleženci ostale bodo fotografije, narisani osnutki idej za imocijo varnejše spolnosti, napisane zgodbe o coming-outih ter več kot deset novih prostovoljcev za nada1jn|e delavnice z bolj poglobljeno vsebino In usposabljanje za iti formira nje vrstnikov o pomembnosti zaščite pred virusom HIV, bo disi po telefonu, v gej tisku, po Internetu, v gej klubih in gej zbirališčih na odprtem - v parkih in na plažah, k|er bodo delili tuJi modre paketke, ki so priloge tokratne številke Revolverja.
Takoj ko nam bodo vremenske razmere dopuščale, začnemo z delom na terenu, na vseh Štrik ptacih v Sloveniji, za katere vemo, da obstajajo, bomo delili te lepe modre paketke, za katere upamo, da bodo postali priljubljeni, še bolj seseda vsebina, ki vam lahko polepša seks in reši življenje. V kratkem pridemo v Maribor, Celje in na obalo Na posebno željo pa vam modri paketek pošljemo tLdi po posti - ce nam seveda zaupate svoj naslov. Vse informacije v zvezi z aidsom in prvi nasvet lahko dobite na Galfonu, ki dela za vas vsak dan od 19. do 22, ure - anonimno in brezplačno Informativne materiale, kondome in lubrikante delimo tudi v klubu Magnus na Metelkovi.
Dobili smo nove prostovoljce, modri paketek za varnejši seks, GALfon, projekt se razvija in raste in PAČ bomo letos lahko seksali varneje.
P.S.
Pač smo dobil' tud' en par novih fraz u gej slengu, a ne. Pedrule so rekle, da je blo fest tejst fajn. "Ti boš govorila, tifa! Sebe poglej, kako magnolijo maš!" Vse podrobnosti dobite pri Leksi.
arivederle mati Terezo Marifa,
NEVARNO-VARNO-VARNEJE
vsak na svojo stran, zato smo se na poti proti Ljubljani ustavili še v gradu, v katerem je Šik restavracij, in predebatirali vse od simpatičnega natakarja do gej poljubljanja v podeželski gostilni,
SLOVANSKA GEJEVSKA IN LEZBICNA POEZIJA NA DUNAJU
Na povabilo dunajske organizacije Kulturverein Berggasse |e bila 1 7 oktobra lai v prostorih '(i si jih delita kn|igarna Lowen-herz in kavarna Café Eerg, predstavl|ena slovenska gejevska In lezbična literatura. V uvodnem, delu vecera je bil naiprej podan oris razvoja literature s homoerotično tematiko v Sloveniji, od začetka pa /se do danes. Začetnemu delu je sledil literarni večer, na katerem sta Brane Mozetič in Nataša Veli konja brala svoje pesmi; ob slovenski erziji njune poezije so imeli obis kovalci priložnost slišati tudi prevode v nemškem in angleškem jeziku. Po lit rarnem večeru se je razvnela živahna debata o lezbični in gejevski literaturi, razmerah v slovenskem založništvu in položaju homoseksualne populacije v Sloveniji splošno. To je bila prva predstavitev si )-venske homoeroticne literature v Avstriji, zanimanje torej obstaja In škoda bi Pilo, da bi se navezani stiki prekinili. Zato upamo, da bodo avstrijski umetniki in umetnice obisk kmalu vrnili
ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI
V eni ned prihodnjih številk Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ) bo izše1 tematski blok o homoseksualnosti. Razni avtorji in avtorice bodo obdelali posamezne temeljne vsebine s področja istospolne usmerjenosti. Ker gejevske in lezbične Študije znotraj znanosti v Sloveniji se niso instit cionalizirane, bo to prvi posKUS kompleksnejšega pristopa k tej tematiki.
In t dom in svet ]
tetoviranje
Kanada, 1994
Scenarij in režija: Midi Onodera Igrajo: Natsuko Ohama, Keram Ma lički, Dana Brooks, Melanie Nichols King, David Crean
TV Slovenija 1, 20. oktober 1995, 0,00
Kanadski televizijski film Skin Deep je nadvse uren ne le zaradi hitrosti, s katero je prišel na nase TV zaslone, temveč tudi zaradi najsodobnejšega kampovskega ozračja, ki ga je v devetdesetih občutiti v zahodnih državah. Gre za teme spola, spolne usmerjenosti in novo koriceptualizacijo, tako rekoč dekonstrukcijo spola tudi v praksi. Queer teorija in queer gibanje v enem (filmu). Queer v približnem prevodu pedei, izmeček, čudak, lezbijka, ponaredek ..., ki zdruzuje vse, ki odstopajo od večinske identitete: lezbijke, geje, bisek-sualce, transvestite/ke, transseksualce/ke, tudi heteroseksualce in celo tiste, ki si že upajo biti "nič od tega". In vse to ne glede na razredno, rasno ali kako drugo pripadnost, seveda. Vse tov Tetoviranju. Alex Koyama pravzaprav ni več kaka po-sebnica, temveč običajna pripadnica velemestne umetniške scene, ki s sicer nezanesljivo pomočjo sponzorjev skuša snemati filme i avtorskim pristopom in posne(ma)-ti okolje, v katerem živi. Nekoč je bila poročena, sedaj živi v iezbicnem razmerju s svojo asistentko Montano. Prikaz njunega lezbiCnega razmerja je uvod v filmsko zgodbo. Po veseljačenju se Alex in Montana najdeta v postelji. Že tukaj je napovedana Alexin a negotovost, kot da bi se spraševala - če bi kaj takega sploh počela ali je to to. Zatakne se, ko Montana prinese dildo, umetni penis, ki nekoč he-teroseksualni Alex izgleda kot tujek, kot nekaj, kar ni ne moško (ker posnema moški spolni organ) ne žensko (ker ga le-te nimajo). Črn dildo, tujek v postelji napoveduje prihod nečesa tretjega, ki bo dokončno zmotilo krhko razmerje med Alex in Montano. Tretje je oseba, ki se javi na Alexin oglas, s katerim želi pr t ogniti sodelavce k novemu filmu o tetoviranju ter kulturi užitka in bolečine. Chris Black napiše nekaj vrstic o svojih osebnih občutjih med tetoviranjem. Prelivanje erosa in tanatosa navduši Ale> tako, da pokliče Chrisa k sebi. Chris, tretji In tuj, pride ter očara in preseneti s svojo pojavnostjo, ki prav tako ni ne moška ne ženska. Nek transvestit ga ozmerja z buteh (torej aktivnim, moškim polom lezbistval. Penny, transvestitski DJ v gej klubu in Alexin prišteli je tisti, ki ji odpre oči in ugotovi, da je
on (Chris) pravza prav ona, saj je ven> dar to tako "o t no", Chris se odzove negativno, celo sovražno na gej sceno in grobo zavrne Pennyjevo priporočilo, da b >e spoznal s sebi enakimi (z lezbijkami. transsvestitkami ali transeksualkami) Izjavi, da on nI nikakršen čudak, temveč povsem normalen moški.
Ko zapušča gej klub, se ocf\ aj< flash ' backi: prizor, ko otroci preganjajo in pretepajo Chris kot majhno deklico (ki sicer ni čisto jasen) in prizor, ko se Chris ze pojav Ija kot moški - ko njena partnerka to v postelji ugotovi, jo ozmerja z odštekanko ("You freak!"), V naslednjem prizoru pravi moški tega dekleta surovo pretepa Chris in ji grozi, naj se nikoli več ne približa njegovi punci.
To je prvi namig, da Chris ni to, kar se zdi, da je, "Dokončno" o tem zvemo, ko ostanemo sami z njo v sobi - preden se odpravi spat, si snam; povoj, s katerim prikriva prsi. Chris pripoveduje Alex o svojih občutjih ob tetoviranju, Alex je očarana nad njegovim ra zumevanjem už in bolečine, Chiis se zaljubi in bolestno naveže na Alex, ona pa sprva noce razumeti opozoril prijateljev, še najmanj ljubice Montane. Ko zadeva postane neznosni in nevarna, Alex odslovi Chris - njegove odštekanosti j ie dišijo me vec. Chris v obupu, potem ko je ne more prepričati, da je on tisti "moški", ki ga potrebuje Alex, napade svojo nesojeno ljubezen, potem pa si z nožem skuša odrezati joške. Po okrevanju v bolnišnici se spakira in nadaljuje svojo samotno put odsteLanke.
Alex, sedaj že brez Montane, pripoveduje transvestitskemu prijatelju Pennyju, ka| se ji je zgodilo s Chris: "Chris je bila ženska, Ali si lahko predstavljaš kaj takega?" Penny se med pogovorom ravnokar preoblači pa transvestitskem nastopu, ki ga je bil posvetil svojemu nekdanjemu prijatelju, ki je umrl zaradi aidsa. "Te stvari se dogajajo," lakonično meni Penny ored zrcalom. Pre-
si
sname modri reče "Kaj pa naj rečem jaz, ki sem
ft
1
ženska,
Bp igra : moške-':';/_. gia, ki ¡Igra žen-s k o ? " :nny je
sedaj gol do pasu in vidimo, da je "pravzaprav" -ženska. Alex jo vpraša, ali njenega umrlega gej prijatelja ni motilo dejstvo, da je
: :- : ■ :":.: = : - " ■
živel s transvestitom, ki je bil v resnici ženska. Penny s kratkim opisom svoje življenjske kariere zaključi dialog; pove, da se je pred mnogimi leti znašla v Berlinu, sama in revna. Videla je oglas, v katerem je neki gej bar iskal geje, ki bi nastopali kot tran-svestiti. Pomislila je na prevaro in se prijavila kot gej moški - in uspela kot transvestit-ska zvezda. Svojemu prijatelju je priznala, da je ženska - on pa jo je sčasoma nekako sprejel, njen spol ga ni več motil. Vse drugo je bilo "enostavno"; igro je pač živela naprej, kot da bi šlo zares. Sicer pa -kdaj in katero življenje je sploh resnično, avtentično?
Tega tudi Alex najbrž ne ugotovi. In se vrne k snemanju filma.
S. T,
( dom In svet ] I
MAld &F ......
3 seksualnost, kvečjemu. Vsekakor kf|ucna, nagajiva, neulovljiva, vedno v kontekstu nbave, Zato ie taksna blietujulnost del sodobnega koda mladosti ali življenjskih obdobij, k|er - 1 oi slika s precizno fun-kcionalizrrano vsakdanjostjo. Zato je vidna tudi v marnstream filmu. Mladosi je sinonim za osebna iskanja in ident etno ohlapnost: tuleče permisivno\ii mladostnike q.i obdobja b se v sodobnost ie s težavo sconlo s kakršnimkoli seksualnim totali Larizmom in čeprav javnornnen|sM preseki ne kaz_ tako, pa vsaj popu listič no naravnana filmska produkcija se ohran|a tiste vsečuiiiti. ki konservativnemu gledalstvg prižigajo skrite fantazije, liberalni publiki dftiejo vedenjske v/orce, progresivnim slilom pa vid delno legitimiteto. Pop pro-dukciid |C prelivanje realnosti manjšin v Fantazije večine. Modnost biseksualnosti oz. njena wmejite» v nefunkcionalna in neproduktivna obdpbja, ima več platc odličen je njen prispevek pn širjenju seksu-alnlh horizontov novih generacij, vendar pa so v taksnih prikazih tradicionalni formalni sistemi trdno in v celoti ohranjeni Soi na struktura ostane neokrnjena1 kolikor ¡e vanjo vpletena homoseksualnost |c le-ta vedno m niobezna, kaj sele da bi Dotek homoseksualne zgodbe dal slutiti, da hi se utegnila usmertu proti fiksnim individualnim al socialnim postavitvam
Zato večina geje^skih in lezbičnih filmov, tudi takšnih ki so populisticno naravnani, ne dosezi lavnosti - sptoh pa ne tiste, ki je populisticno naravnana Pop film (e do seqel ambicijo, ki je sicei lastna politiki, postal je institucija pogleda, kanonizator socialnih standardov in individualnih strast Ko zariše iz|eme v vsakdanjiku, jih zna turii locirati, osamiti ali mistificirati: homn-seksuaica bo gotovo označeval na|mani en klise, ce ne drugega, pa popolna preazaci-j<! njegovih želja. Ce se potemtakem mam stream film ukvirjs z zgodbo posameznika, z izpolnjevanjem osebnih kriterijev dobrega počutja se gejevskr in lezbični film spusča v družbeni kontekst Konteks tu a In i realizem je značilen za alternativno, t|"bezenska fikcija za mainstraam kinematografijo Dokumentarec je prednostni žanr ge.i vske in lez&ične filmske kulture, melodrama prednostna zahteva pop javnosti.
Estetizacija alternativnih pogledov, rehabilitacijske ambicijc, dodajanje novih pomenov popravkov ali poudarkov oostoie' čemu sistemu smisla ter nenazadnje insti luaonalizacija druq(acn>o5ti podaianje konteksta raziv vmescenosti socialnih in ndividualmh kategorij zriotraj sistema družbenega smisla, so gotovo minimalne osnove kulture katerekoli socialne manj' ine, Vedno mora obstajati dvom \ popolno do,rsenost sveta posameznik se mora glede lastnih želja, vedno spraševati o ustreznosti sistemskih ponudb. Razreševale marginalne situiranosti e zlahka usmeri A. prev,-emu vrednot in pomenov ki utrju|e|o veciro kohezivno na ideolosKem nivoju: zato so klišeji gejessfclh in lezbičnih ljube ženskih zgodb na rnoc podobni hi 'erosek-sualnim. Takrat manjšine pozabijo na svoj referenčni ikvir in zahtevno tradicionalne tantazije večine tudi zase. Romanca med junakinjama filma "Thin Ice" (fiona Cun
it PRAVZAPRAV PREŽIVLJAJO7
3r zelo n. ningham Rerd. I govori o obrosti, o ljubezenskih zagatah okrog katerih se fik-s.ra tisli del sveta, ki ljubezen obravnava kot ■< ključno temo zase, izločeno iz zelo stvarnih strukturnih ureditev Religiozna postavitev Ijube/ni, mena čistost in dokončna razrešitev vseh dvomov ob srečnem ljubezenskem razpletu, je tisti blaženi intelektualni kolaps, tista omamna zanesenost, ■/pod katere ; temike institucije neme-teno uravnaval« oitall del našega življenja. Problem gejevik< n (ezbične skupnosti ni ljubezen - vsa| nič bolj kot vseh ostalih temveč njeno nadaljevanje: ne naključni stik temneč strukturna konstanta
k|e poteka zgodbi o homoseksualni ljubezni precizna razlika; ne pn navezavi ljubezenskih odnosov, temveč v pripoz nanju njih obstoja s strani institucij, ki urav navaju kode osebnega življenja v javnem prostoru. Film 'NWate Kiaes" (Barbara Hammer 1°92) pripoveduje o prmntih ali bulje, prekritih realnostih lezi čnih življenj v obdobjih pred Stonewallom, film 'Midnight Dancer)" (Mel Chionglo 1994) o realiiojtih homoseksualcev v okoljih, kjer se S'.onewall nikdar ni zgodil; film lupe od mramora" (Zelimir Žilnik, 1995; o oz-rac v katerem se stonewallski dediči znajdejo v primežu civilizacijske regres e. Vsi so i|unezenski filmi in osebe v njih prav zavol|o ljubezni trčijo ob socialni kontekst: problematičen ie sledili. ne '|ube?en. Geievsks ni lezbirna umetnost - intirnisti-cna i aqltpropovska, vseeno ne sme spregledati lastne ^qooovme: ko spregleda način aktualne umestitve gejevskih in lezbičnih platform v spiošni javni prostor, ko ne sledi dose/en i m dostopnostim ali ko porablja na zelo oddaljene običajnosti, pripoveduje o nečem drugem. O pr jiinostlh za od moralne rutine razvajeno oko, najverjetneje.
Film "Seduction The Cruel Woman iMo-nika Treut 1985) se spušča v lezbfCni feminizem: uporaba sadomazohizma v spolnosti kot metafore za odnose moči med spoloma ter iezbičnost kot možen izhod iz hierarhije vlog |e najbrž enako zava i loče kot tradicionalna doktrina o apriorni harmoni|i znotraj ustaljenih zakon skih a«. Zgodbe se sestavljajo iz dneva v dan i z obdobja v obdobje, sproti: ničesar m. razen verovanj, fantazij in utopil kar bi določeni socialni kategoriji padalo kon cepte eksklu/ivne pravšnjosti. Še vedno se ne ve, kaj bo z generacijo X, ko si bodo ob jasno izpričan ;ejevski in lezbični zavesti - pričeli sami služiti za preživetje. Film 'Totaity F*"id Up" (Gregg Araki, 1993) je vzqo|ni mladinski film vse ostalo, vse zivipnie taksna ali drugačna prtljaga, .e sele v perspektivi. Reality OH
t; \sakoletnih dnevov gejevskega in lez-bicnega film,j pridemo polni preteklih /godi vzporednih zgodb ven, k|er smo sami \ lastn situaciji: čigav modpl vztrajanja nam |e torej ljubši, ko imamo pravzaprav le svojega Ali bolje: kakšen model vztrajanja lahko zoperstavimo pop svetu, kjer sta homoerotika ali Diseksualnost prispeli komaj do tiežne naključnosti. Pop svet .-.lostaia, to je deistvo.




NEBEŠKA BITJA
i' '■ Zares sem strašno vesela, ker tu, v tej republiki, kar v zaporedju gledam filme, kjer dekleta maitreiirajo vse, kar jim iz okolja pride na pot. "Heovehly Creat-jrf,' in nato še "fun". Najprej po feministični plati; filmska produkcija je gotovo meti doslednejšimi prenašale! stereotipov ter socialne rutine in delitev pozicij med moškimi in ženskimi liki pogosto sovpada ■■ tradicionalno klasifikacijo spolov. Torej, babje brezpomočnke in dedji orjaki, ležke podobe, kjer bujno oprsje visi tia liani nad globokim, globokim breznom in kjer iz/.i prvega previsa ie prihaja rešilna mišrc.i Dobro, imaš tudi obratno, ampak vedno ostajata dva pota, kjer ima prvi na ta m' no tisto, kar drugemu nepopravljivo manjka. Znani kliše ljubezenske logike in ves razplet V akcijskem nasilju. Eb, to življenje. Sodimo romantični; naj bo tortura imanenma družbi, ne ljubezni
[i "'iffife:	-.-.""-■.";	Tj
O tem pripoveduje film "Nebeika bitja '. Zgodba je romantična in temu primeren zakijitček. Nič nt boij romantičnega kot fantazijski svet ¡n naselitev oseb vanj: nič ni (jo I j romantičnega od prenosa intimnega čutenja v neke vzporedne realnosti ali sploh preselitev osebne realnosti v fantazijski svet. Kaj potemtakem ostane stvarnosti, povsem goli, pusti, surovi in rtepravšnji, kjer gostuješ takole, spričo zahtev prisilnih tujosti. Kaj so, kdo so takšne tujosti, je stvar življenjske dobe in ob obe junakinji filma so treščile ravno v tistem obdobju, katerega drniba smatra za najmanj razsodnega, najbolj paternafističnosti potrebnega, skratka, ni ugovora. Dekleti sta zadeli ob institucijo moči in nič čudnega, he, če je v njuni starosti ie-to predstavljala mati. Če bi čakali nekoliko dlje, bi se pred njima - (tudi) kot lezbijkama - usločilo kaj drugega: vedno je blokada s strani družbenr ureditve in v tej zgodbi se ji nista i/ognilt. temveč jo kratkomalo zruiiii. To ni film o zvitih, temveč o svojevoljnih ženskah.
Nenazadnje je to zgodba o socialni kratkovidnosti vseh, ki v njej nosijo svoje pivi dje. Nikdar ni posameznik tisti, ki zares bremeni nekogaršnji potek. Nikdar rti oseba motiv za zločin, temveč funkcija, ki jo skoznjo požene institucionalni red. In nikdar ni dobro tako trdo zastopati fan-tazme institucionalnega reda, da spregle-daš realne zahteve & želje posameznika. Na kateri strani je potem večji delež fantazij; v socializatorskih kanonih in pričako vanjih družbe ali v prostosti intime. Kdo jf zares tisti, ki sanjari o Drugem. Film "Ne~ beika bitja" je berljiv vsaj na dva načina in oba sta zelo upravičena in aktualna; kot upor zoper avtokrate odločanja in kot vrednostna zamenjava med realnim fantazij ter fantomskostjo Realnega. Ptus dodatek za dobesedne bralce: do not t r> at home.
Nataša Velikonja
Nataša Velikonja
nedelja,
Otvoritveni film na Dnevih je bil "Polnočni plesalci (Mitinight Dance rs)", za naše razmere kar nekaj novega in nevsakdanjega. Priložnost smo imeli občudovati razvita in misičasta telesa večih fantov zaposlenih kot plesalcev v gej baru nekje v Manili, ki se pozibavajo v ritmu glasbe (tudi ptede-lave Madonnine "Rair" med drugim} Pos transka dejavnost, ki jo včasih še bolj intenzivno opravljajo, je prodajanje lastnih teles. V središču zgodbe so trije bratje Joel je najstarejši, je poročen in ima otroka, ¿ena pa se je brzda fatalisticno vdala v živlienje in se ji zdi povsem normalno, da vpraša obiskovalca: "Ah, tako, vi ste pa na[br Jpeiov fant?" ( čeprav Ima obenem močno željo, da bi odšia na Japonsko, pn čemer ji pomaga ena od deklet-tran^vestitov v baru). Dennis, drugi brat, se zvečina prodaja na cesti in se zapleta v kriminalna dejjanja. Sonny je tretji in njegov ljubimec je transvestit. Njihova mama je luč življenja. seznanjena jp z vsem in na nek način vse to odobrava. Vse bi bilo v redu. če bi se fantje držali samo plesa in prostitucije, pa se na žilost zna|de|o v zmedi mamil, orožja in drugega pouličnega nasilja. Enega od bratov ubije poulična tolpa, ostala dva se maščujeta in zagrešita umor, zato se morala od tedaj dalje skrivati TemaLna filma je kar dodobra odstopala od ostalih, tako po odnosu ljudi do home seksualcev kot po glavnem sporočilu. Osebno mi bo fiim se doigo ostal v spominu, čeprav sem slišal od sogledalcev, da so si predstavljali nekaj drugega.
•	torek, 5. december 1995 ob 20.00 h
Napovedana laponska filma sta bila prestavljena, zato smo si ogledali nemški film "Taksi za \>VC". Zgodba o učitelju, ki se, če ravno ni v službi, dokaj redno udeležuje življenja na gej sceni in partnerje menja po tekočem traku. Tekom filma ga tako spremljamo po WC-jih, na raznih zabavah in žurih, vodilna ideja pa je seks, seks in še več seksa, (Kdo ve zakaj, ampak nisem se mogel znebiti vtisa, da ima film kar precej vzporednic z življenjem na naši sceni.) Omisli si sicer "zvezo" in tudi živi s prijateljem, vendar ga to ne ovira v njegovem radoživem preganjanju v nočnih urah. Končni obračun s partnerjem se zgndi na Iransvestitski zabavi, kjer odprto flirta z drugimi vpričo njega, nakar sledi vroča razprava na vlaku - naslednji dan učenci vidijo svojega učitelja kot arabsko princeso (in če mislite, da ¡e izgubil službo, ste uganili). S svojim tipom nato kljub vsemu ostaneta skupaj in živita na lastni kmetiji, ničesar pa ne izvemo o tem, aii se je njegova osebnost kaj spremenila, film ne var ".uje z odkritimi prizor' vseh vrst seksa, ne olepšuje zadev in jasno razgali stanje vseh večjih in manuih qej scen ravno zato na si ga bom zapomnil kot enega ključnih Pa da ne bi pogrevali stare ¿upe o tem. kako ravno zaradi takšnih in podobnih tipov, kot je glavni "junak", tudi nasa scena ravno nc pridobiva na slovesu,
•	sobota, 9. december 1 995 ob 20.00 h
Niti najmanišega pojma nisem imel o tem, kateri film je na sporedu danes, zato sem
mmtti, vesel, da je to srbski film "Dupe od mramora" (Marbe As.s) ■ ze možno namreč, da so Srbi južni bratje pa gor dol ter podobne limonade, dejstvo pa je kljub vsemu, da slovenska produkta podobnega filma vsaj še lep čas ne bo skreirala. Marmornate rit postavlja v središče dogajanja beograjske iransvesiite in veterane bosansko-hrvaško-srbske vojne. Transvestit Merlin se prooaja po ulicah Beograda, živi pa v zapuščeni podrtiji na robu mesta, skupaj s prijateljico (za katero rrn kljub najboljši volji ni uspelo odkriti ali je moški ali ženska). Njun mir zmoti prihod povratnika, ki s seboi pripelje še kolege in vse svoje psihične težave. V kleti postavi mizo za biljard in prične z vsemi mogočimi posli, povezanimi z mamili pranjem denarja in tihotapljenjem oroz|? Sanela je mnenja, da si v svojem življenju zasluži se kaj boljšega, kot je kurbanje, In fantazira o tem, kako bo odšla na tuje. Ker to zaenkrat ni
iSSÜS
IsliiSllfP ■K
mogoče, se poroči z znanim bodi bilderjem in si tako kupi vstopnico za boljše živi jen je. Zgodba se konča z umorom povratnika, ostali pa vse to, kot še marsikaj drugega, sprejmejo oo principa "jebi ga, takav je život" S težavami se ves as spopadajo s pomočjo humorja (Kurva7 Ju, bre, pa jel si -;i normalan? Ja sam medicinska sestra!). Život od danas do sutra.
Slovenci smo, izgTeda, Jeana Ceneta posvojili. Kar je za tako (tontroveranega avtorja, ki ni bi' samo gej, pač pa tudi klatež in lopov, spričo rtalega pridobi ¡enega ce ne ze prirojenega cislunstva, vsaj čudno, ce ne že nerazumljivo. Ali pa tudi ne, kajti v svoji odisejadi zavrženega življenja ¡e spoznal tudi Slovenijo (no ja, jugoslavijo) in tukajšnji1 zapore, kjer ¡e kralj Peter II tedaj fante ne petnajstih let, visel v pisarnah vseh zaporov in v vseh policijskih uradih. Barabe in lopovi vseh vrst pa so zabavljali čezenj in ga zmerjali s kurbo. Kakorkoli že, leto 199S je po Dnevnika lopova prineslo izdaji še dveh njegovih romanov. Najprej prevod dela Našo gOSpO Cveta (MK, zbirka Zenit), ki ga je opravil Branko Madžarevie, Kot vsa njegova dela, je tudi to roman z roba, a ne zaradi avtorjeve marginalnost', ampak zato, ker s svojo resnico vedno znova izziva škandal, ki s svojo skelečo odvratnostjo povzroča v bralcu gnus tn nelagadje. Ne, njegova "poezija" ni melodija vijug prek sladkih ust. a je vsak stavek posebej tako erotičen, da v bralcu zlahka vzbudi tudi potencialen orgazem. Končno je bil napisan v zaporih v Fresnesu, njegovem edinem pravem in prvem domu, v domu moške tovarišije, ki jo /e edino iskreno ljubil. Prevod zasluži posebno pozornost, stavek, ki ga izreče Ljubček: "Mojega kurca se bajta podiral", pa naj samo kot primer ponazori vso možno duhovitost in izvir nost, Založba Aieph pa (e samo dober mesec za njim izdala še roman Čudež vrtnice, z Cenetom pa se je tokrat ponovno spopadel prevajalec Brane Mozetič Če verjamemo zadnjim stavkom iz tega dela, ki je bilo seveda ludi napisano v zaporu, tokrat v pariškem Santeletu: "Če zapuščam to knjigo, zapuščam to, kar se da povedati. Drugo je neizrekljivo. Umolknem in grem bosih nog naprej.", potem me navdaja nekakšna zla slutnja, da nam sedaj po novem prevodu dolgo časa ne bo moč več poseči. Sicer pa je Cenetova vrtnica resnično polna čudežne miline in brezmejne ljubezni, a je zaradi svojega trnja na momente tudi prav grobo surova .:e ne že drastično šokantna
Naključje ali ne, Tomaž Šalamun in Brane Mozetič sta se jeseni skupaj predstavila na literarnem večeru v Španiji Oba sta izdala tudi novi In kot vedno, vedno znova presenetljivo zanimivi in vznemirljivi pesniški zbirki, Tomaž Šalamun je nedvomno naj plodovitejši slovenski pesnik, saj je Ambra že njegova petindvajseta zbirka. Kot da bi vse življenje vsako drugo leto napisal in izdal samo po eno. Vendar pa vsaka pesniška zbirka pomeni nov začetek, vedno znova vnovično rojstvo, zato lankc naslov, če vam mogoče dela preglavice, povsem brez slabe vesti prekrstite v "embrio": "Se spomniš iz Chartresa, ko sem ti I telefonira f? Skrušen in požrešen, / strašen v svoji želji. Rad bi planil iz / sanj po slušalko In momljal, ne, ne, / nisi me zbudjl, sa| sem si ga zdrkal, / Pa ni bilo res." Šalamunova poezija ni več povzetek resničnosti, resničnost je postala Šalamun sam: Šalamun, Šalamun, there is no I we crushed it, Brane Mozetič pa nas je z najnovejšo pesniško zbirko Pesmi ia umrlimi sanjami pre senetil z doslej od njega nevajenimi soneti, zato pa z vsebino vse, ki se nam zdi, da ga vsaj malo tudi poznamo, prav nič. Toni njegove poezije so vedno znova zamotk-lejsi, barve vedno znova temnejše, vsebina vedno znova temačnejsa: "potlej pride
smrt in se zadnjič / se želiš z menoj ljubiti i da bi v tebi M, ko odidei. Ne, Mozetič ni "darker", mrtve so samo sanje fa, Mozetič je še Vilko živ pesnik, da se nihče od nas ne boji za rojstvo novih. Še najmanj seveda on sam
CZ je izdala ljubezenski oziroma drugačni roman, Oblegana puščavo", katerega avtor je novinar in prvič tudi oisatelj Brane Masetj. Ljubezenska zgodba med njim in njo se tragično konča, roman pa se konča s pogovorom njega (Braneta, kakopak!) z ostarelim homoseksualnim slikarjem, ki si upa tudi na glas povedati, kar sicer vsi še predobro vemo: "Vsi smo pohabljeni. Pohabljenci ljubezni/' Založba Edina pa ie izdala prozni prvenec Vrtiljak v labirintu, ki ga je kot spev strpnosti podpisala mlada avtorica Sanja Pregl. Pripoveduje o svo |em skoraj prijatelju Gerhamu, ker kaj vec biti ne more, saj je gej. In ko je že mislila, da [e spoznala povsem pravega pri]atelja, Pordorra. se ie ta zaljubil v Gerhama \ Pordon je zbolel za aidsom, se poslovil od življenja, še prej pa svoje poslovilno pismo končal z besedami: "Raci Te imam Ger-ham moj, ljubim Te. Ver|amem, da bova po najini smrti združena Da bova ponovno skupaj. Veselim se že tega. Ljubim Tet Zbogom, dragi moj." Ne bom vam pravil c.ele zgodbe, preberite jo na dušek užitka in ne sramujte se, te se vam bodo pri tem orosile oči, Sam pa naj se pisateljici zahvalim za ze pozabljeno resnico, da so "pravi" prijatelji samo "skoraj" prijatelji
V prevodni literaturi nadaljuje svojo- pot "Iskanje izgubljenega časa". Tokrat nas je prevajalka Radojka Vrančič razveselila /e z njegovim petim delom, 'letnica" (.DZS), Opus znamenitega francoskega gej pisatelja Marcela Prousta (187M >22) je eden najtrdnejših stebrov svetovne literature. "Pomirjeval se je s tem, da si je ponavljal odlomke iz Platona in Vergilove stihe, zakaj bil je tudi duhovno slep in zalo ni razumel, da je bita fjubezen do mlade-ničev takrat nekaj takega, kot ce si danes (in Sokratove šale razkrivajo to bolje od Platonovih teorij) vzdržuješ plesalko, potem pa se zaročiš Gospod de Charlus sam tega ne bi ažurne.. saj je svojo strast zamenjeval s prijateljstvom, ki ji ni prav nič podobno, Praksitelove atlete pa s pohlevnimi boksarji. Ni ho te i uvideti, da je \ zad-n11 i clevetnajststo letih izginila vsa t sta homoseksualnost, ki je bila le v navadi -homoseksualnost Platonovih mladeničev in Vergilovih pastirjev - in da je obstala in se množi edinole neprostovoljna, živčna, tista, ki jo človek drugim skriva in samemu sebi olepšuje, Gospod de Charlus ne bi ravnal prav, če se ne bi odločno odrekel temu poganskemu rodovniku. In kolikšna duhovna premoč v zameno za trohico oblikovne lepote! Ni razloga, da bi bil Teo-kritov pastir, ki hrepeni po mladem fantu, pozneje manj trdosrčen In bolj lankoumen kot drugi pastir, čigar piščal se oglaša na čast Amarilidi, Prvi namreč ni bolan, ampak se te pokorava šegam svojega časa Le homoseksualnost, ki se je obdržala kljub zaprekam, kljub sramoti in obsojani u, le ta je pristna in je edina, ki se lahko v istem bitju povezuje z žlahtnenjem duhovnih lastnosti, Človeka strese, če pomisli, kako ie telesnost lahko z njimi povezana, kako ma|hna preusmeritev čisto telesnega nagnjenja, kako majhna hiba nekega čuta lahko razložita, zakaj se vrata v svet pesništva m glasbe, ki so za vojvodo Guerniantskega
tako trdno zaprta, razpirajo pred gospodom de Charlusom." Preostala dva dela vse grenkobnejšega, a zato nič man| zanimivega Prousta, lahko pričakujemo km.i lu: vsaj tako nam je obljubljeno.
Zbirka XX. stoletje (CZ) je v svoji novi gar nituri ponovno predstavila gej pisatelj», s katerim se slovensko bratstvo srečuje p a h Tokrat je to Juan Goytisolo, leta 1 9 JI ro-eni Bask, ki pa že od leta 1956 živi v Parizu. Za Špance je še do nedavnega veljat za terorista, izdajalca in pedra, medtem ko je ¿d svetovno bralno občestvo že leta znamenita tako literarna kot desidenstka ikn na. Roman /uon brei domovine je roman o pisanju romana, branje pa tako težavno m zahtevno da ga priporočam le naj bo vztrajnim slednikom vznemirljive popudr»-najnoveišega leposlovja. Se ooste pa z avtorjem prav gotovo strinjali, ko trdi, da |e homoseksualnost zeljen oziroma hoten odnos in ne kakšna ontološka resnica.
Tudi najnovejša zbirka Lirika (MK) se n odločila predstaviti enega gej pesn.kj Kajetan Kovic je poskrbel, da je v Slo vensčini "zapel" Stefan George Nemsk pesnik se je rodil leta 1868 in je pisal svojo formalno, , izjemno uglajeno poezijo naj-pre| za ozek krog ljudi in se ni menil za široko publiko, saj je zanjo menil, da u.i niti ne razume. Bil ji 5 roko razgledan, prevajal je iz številnih jezikov, živel pa v hiši svojih starsev v Bingenu. Pozneje se je se.I iz Berlina prek MLinchena do Heidelberga običaino v preprosto opremljena enosob nj stanovanja, v katera je sprejemal svo|t učence. Okrog sebe je zbral kron mlade* ničev, ki je kmalu postal poznan kot "George Kreis", svojim mladim študentom pa je postal nekakšen Sokrat, V izboru lahko preberete tudi sest pesmi Na zM/ei ■ • m smrt Maximina. Maxi min je bil nekt vrste njegov angel, v resnici pa Maximilian Kronberger, mladenič, ki ga je George srečal v Münchenu le dobro leto preden |i-fant umrl leta 1904 Izgubil ga je tako kot cesar Hadrian svojega Antinoja: "Ko pa se nagne večer in tvoj spomin nas preplavi zelja vzdrhti in roka po tebi hlasta / k (v pooobl ustnice silijo, drac ot da si se tu - Sijajni! in tak kakor ml." Pesmi berite seveda v prvi osebi ednine, pesnika pa razumite če to še zmorete
Naj vas ob koncu opozorim se na Novele (KUD France Prešeren), !eta 1911 v New Yorku rojenega gej pisatelj in sklada tč-ha Paula Bowlesa. Ker od konca druge vojne živi v Maroku, je njegova "drugačnost ' toliko zanimivejša. Zbirko Pesnik i New Yorku Federka Garde Lorce, v kateri najbolj dosledno razgrinja svoje stiske in obup, bi vam tudi z veseljem priporočil, ne bi bila tako prekleto (oprostite, ampak dobesedno) predraga. Posezite zato ra s ■^o kri j i g r Madam Doubtfire Anne Fire Četudi ste si ogledali film Očka v krtin Človek si mora kdaj pa kda, odpociti tudi sive celice, Vsaj dok'er jih še ima
Custi Leben
>3 [ dom In svet 1 ii *
fflK V ÄveIiI
DUHOVNIK V SPUVEITNICI
Na minulem 6. tilm Art-Festu, ki je potekal od 19. do 31. oktobra 1595, smo si lahko ogledali kar nekaj Filmov z gejevska ali lezbično tematiko. Sprašujem se, ali ¡e to posledica dejstva, da smo postali popularni ali komercialno zanimivi, ali ¡e to tržno blago. Vsekakor pa |e kvantiteta tovrstnih filmov lakn presenetljiva kot navdušujoča, np glede na prej zastavljeno vprašanje.
Od vseh mogočih videnih tilmov 7 "našo" tematiko (npr. Kurhe, Marmornata rit, Carrington) se bom omejil predvsem na dva, katerih vsebina se jo skrivala 7a istimi (cerkvenimi) zidovi ter jih rušila z izleti v razne marginalne sredine. Najprej je lu prvenec kanadskega režiserja Roberta LaPa-gea, ki smo gn sprva gledali kot Spovedniku, v decembru pa že pod naslovom SPOVEDNICA. Film govori o tragediji neke kanadske družine iz Mon-treala, ki se dogaja v času snemanja Hitch-cockovega filma PRIZNAM. Sočasno s fiktivno dramo s suspenzom spremljamo fiktivno družinsko dramo, katerih večji ali bistveni del se zgodi prav znotraj cerkvenih zidov. Prvi 7a prižnico, drugi v spoved-nici. Skrivnost prižnice ¡e bila razrešena pred tridesetimi leti v Hitchcockovi režiji, skrivnost Spovednice pa se razrešuje v sodobnosti skoz celoten film, katerega dramatičnost se vseskoz stopnjuje. Očetovsko malega Marca ostane nepojasnjeno. Mlada Rachei, ki živi pri družini svoje sestre in gospodinji v župnišcu, se pri spovedi izpove (mlademu duhovniku), da ne prenese spolnega nadlegovanja nekega moškega. Posledice tega nadlegovanja so njena nosečnost, rojstvo Marca, njen samomor in Marcova posvojitev v družino njene sestre. Tej se po dolgih težavah z zanositvijo le rodi sin Pierre (v filmu ga je odlično odigral Lothaire Blutenu), ki se ob očetovi smrti vrne s Kitajske. Ostajajo mu le še spomini, kajti vsi bližnji so zdaj pokojni, Marca pa najde v totalni socialni bedi kot prosti Lu ta (prodaja se moškim - seveda). Sledi mu na vsa gejevska zbirališča, od savne do "javnih izposojevalnic fantov" in se odloči, da mu bo pomagal pri življenjskem cilju, iskanju neznanega očeta. Asek-sualnega Pierra na njuni poti iskanja čakajo mnoga "presenečenja" (ki jih pospremi z drugačno, novo barvo svoje sobe), od tega, da je Marc poročen in ima za diabetesom bolehajočeca otroka ter ženo slačipunco, ki se je občasno prisiljena za denar spustiti še niže, do dejstva, da je Maic 7ivel pri starejsem moškem, ki ga je finančno podpiral in vseskoz nadlegoval, verjetno tudi nategoval. Marc se v trenutku obupa samoumori, medtem ko Pierrti še vedno ostanejo trije kandidati za Marc.ovega očeta: Pierrov oče, cerkovnik in mladi spovednik, la se je pred mnogimi leLi odpovedal službovanju cerkvi in odšel na laponsko za veleposlanika. Ko se je vrnil, si je za družbo poiskal
mladega fanta, torej očitno prav svojega sina Incest, ki to lahko sploh ne bi bi, saj v času, ko se je dogajal, tega nihče ni vedel. Ko se je zgodil, so bile namreč že vse "priče'' pokole. Ostal je Ii še nepreskrbljen vnuk, ki ga je novopečeni dedek finančno podprl. Pravzaprav je s Čeki založil njegovega novega skrbnka Pierra, ki je svojega "posvojenega nečaka" odpeljal na grozljivo nevarno pot po nezavarovanem zelezniskem mostu; po poti v neznaro.
V neznano se je podal tudi DUHOVNIK, odličen film režiserke Antonie Bird, «i je Že pred premiero doživel napade cerkvene oblasti, pr" občinstvu in kritiki pa je požel velik uspeh in pobral kar nekaj nagrad. Mladi duhovnik Greg pride kot začetnik maševat v liverpoolsko škofijo. Njegova začetna zagnanost kmalu usahne, saj vidi, da je proletarsko okol|e vernikov polno obupa, nasilja, krirpina.a, družinskih tragedij in socialno bede. Njegov nadrejeni župnik, oče Matthew, živi v konkubinatu s svojo gospodinjo, kar kaplan Greg na začetku težko sprejme. Še težje mu je (pri srcu), ko mu ob opravljanju spovedi za osnovnošolce miado dekle zaupa, da oče z njo "počne reči1" ... 7akon spovedne molčečnosti mu prepoveduje vsakršno ukrepanje ali reševanje družinske tragedije. Sploh v trenuticu, ko mu dekličin oče v spovednici zagrozi in ga .skuša prepričati, da je incest TABU, skratka stvar, ki jo prav zato, ker je prepovedana, počnemo vsi. Tako tudi kaplan Greg sam. Nekega večera, ko ima (verjetno) vsega cez glavo, se odprav' v gejevsk bar in Lam kaj kmalu spozna simpatičnega mladca Cra-hama. Pri njem doma doživi nepozabno spolno izkušnjo. Skorajda se že zaljubita, ko se Graham vpraša, aü je katolik. Greg odide od njega z moralnim mačkom, z občutki krivde in greha, Ko se Greg s svojim titness prijateljem sprehaja po mestu, sreča Cra hama in ga zataji, ta pa po talarju spozna, da je duhovnik, zato ga obišče v cerkvi i" mu pusti telefonsko številko. Greg ga pokliče, ko je v krizi, dobita sc na prijetnem sprehodu, kjer se C reg vnovič izogne sreči v dvoje, Ko se Graham znajde pred njim pred svetim obhajilom, mu ga Greg nikakor ne more izročiti; obstoj kot vkopan, češ, bila sva skupaj v grehu, kako naj ti ga zdaj odpustim. Vendar ga ljubi; zaLo ga obišče na domu, kjer ga zaloti l drugim ljubimcem. Greg v ihti oddivi s kolesom, Graham mu sledi s hroščem, v katerem se zgodi veliko priznanje ljubezni. Priznanje, ki s sabo prinaša razkritje pred javnostjo, ki ga z legitimiranjem "zagreši" policija: "Glej ga, 'tickal" Že so tu kamere, fotoreporterji in naslovnice;
sledijo obsodbe s strani škofovske oblasti (kakšna sramota!) in farariov, Oče Greg se žaleče po pomoč k tabletkam. Sledi izpiranje, institucija boln ce, škof, kamere, ljubimec in nesojeni ljubimec; kar logičen proces, kajne. Edini, ki mu stoji ob strani, z zlomljeno roko sicer, je Matthew. Ko se Greg odloči za samokaznovanje, Lo je službovanje v zabačeni fari, ga ta obišče in skupaj spoznata, da kljub temu, da Matthew misli, da 'e. bil z življenjem v konkubinatu v podobni koži, v Laki kot Greg pač ni mogel bili. Vendarle pa jima uspe "razrajcati" staro zupnisko nadlogo, ki jima prisluškuje.
Greg ima kmalu dovolj latinskih izrekov obsojanja in se poslovi od "kazenske" župnije. Čaka ga le se skupno maševanje pred bivšimi verniki, njegovimi farani, Ali ga bodo obsodili in odšli z maše ali ga bodo obsojali in obmetavali s svetopisemskimi izreki ali pa mu bodo odpustili in od njega prejeli sveto obhajilo ■ v odpuščanje grehov. Vse zaradi njegove homoseksualnosti; kajti 7daj so verniki tisti, ki sodijo. Vsi se postavijo v vrsto pred očeta Matthewa, pred njega pa pride Lisa, ki je bila po očetovi volji v incestu in skupaj z Gregom se zjočeta; iz vzporedne vrste kamera prikazuje začudene in čudno zavistne poglede. KDO JE TOREJ 7DA| (VEČJI) GREŠNI KOZEL?
Bojan Vese!-(Ko)Seski
( dom In svet ] I
_____)EOAK
Ovj heterojeksitatn3* policaja sta tožila gej bar \z Sydneya.. ker jima niso dovolili vstopa. Sodišče je razsodilo, da bar heteroses sua Icem lahko prepove vstop, dokler ne obstaja i,ikon, ki bi prepovedoval diskriminacijo nd osnovi spolne usmerjenosti.
Rjzlskave organizacije Queer Nation (ZDA) kažejo, da je primeren partner ati stabilno razmerje glavni cilj 45% samskih gejev in 60% gejev, ki že imajo razmerje
V pomoč pri iskanju Pravega so vam lahko naslednji nasveti:
Moški je primeren za poroko, če:
1, Ne teži, če se hočeš sprehajati po najbolj prometni cesti oblečen kot RuPaul, ne glede na to, koliko ga to spravlja v zadrego.
ocvirki
Offvisr od tega, kaj ,e v njih, dragi,
-	Zsa Z j Gabor, ko d jo vpri; kaj misli o kondomih
Čudež aidsa je sadeže (fruit - slengovski izraz za geje, predvsem mlade) spremenil v zelenjavo.
-	Članice ameriške Republikanske stranke na nalepkah, katere so delile na svoji konvenciji. "Punce" so tudi ras i stke ("pelo je bela stvar") in ksenofobinje ("Še eno atomsko bombo na japonsko!").
¿¡vali ne postanejo homoseksualne.
-	Robert Mugabe, predsednik Zimbab-veja
"Sog obstaja, je moški, nesmrten, popoln in v vseh pogledih pravičen." -"To vodi do očitnega vprašanja: kako velik je božji penis? Ne bom častifa nekakšnega božanstva, katerega kurac je dehel kot svinčnik
Hočem boga, ki je obdarjen." - "|az tudi. Ne bi mogla častiti jezusa ali katerega koli drugega moškega, ki potrebuje 20(JO lei, da ponovno pride."
-	Debata na Internetu
□al je veliko obljub - da bo pomagal homoseksualcem z aidsom, da bo podprl Tibet. Veliko sva govorila o človekovih pravicah na Kitajskem. Na vse te probleme je pohabil. Po volitvah ga nisem videl in ne čutim nobene potrebe, da bi ga, Richard Cere o Billu Clintonu
Pa kaj potem? Igraš vlogo, človek! To sem počel že v igralski šoti, je tako kot bi vadil nov naglas
-	Wesley Snipes iz Wong Fooja o poljubljanju moških
Vednn sem pravila, da bi bila transvestit, če ne bi bila ženska. Ker ljubim takšne frizure. Imam veliko moških imitatorjev. Pravzaprav je tu v Kaliforniji krasno. Vsako leto se za noc čarovnic sprehodim po bulevariu Santa Monica in nihče me ne prepozna - okrog 40 Dolly se sprehaja naokrog.
-	Dolly Parton
Miss Mariners je začela verjeti, da glavna politična delitev v tej dmžbi ni delitev na liberalce in konservativce, ampak na tiste, ki verjamejo, da se imajo pravico vmešavati v ljubezenska življenja tujcev in tiste, ki tega ne verjamejo.
2.	Ti je pripravljen pomagati zapomniti si novo govorico robčkov, ki
obsega 3500 barvnih nians, od katerih vsaka predstavlja vsak možen fetiš ali priljubljen položaj.
3.	Nima smisla za show in nikoli ne bo preklical zmenka zato, da bi lahko nastopal skupai s trans vesti ti.
1 Nima nič proti, če med seksom fantaziraš o C h risu O'Donnellu iz Batmana Prav tako ga ne moti, če želiš svoj dom preurediti v nekakšen Grace!and za Chrisa in te za uporabo stranišča zaračunaš 500 tolarjev, samo zato, ker imaš tam razstavljen kos uporabljenega toaletnega papirja s sramnimi dlakami iz hotela, v katerem je Chris baje prenočeval.
5.	Ti je v oporo, ko si v depresiji, in pravi, da ga ne moti nov uhan v kakšnem kosu telesa vsakič, ko si slabe volje, Čeprav izgledaš kot blazinica za šivanke in se mora cepiti proti tetanusu vsakič, ko le objame.
6.	Ne uživa v glasbi jisha Tesha afi Vanni in nima CDja teh prepevajočih menihov
7.	Priznava ti monopol nad televizijskim daljinskim upravljaicem in hvali tvojo sposobnost, da v 2,3 sekunde pre letiš vse kanale,
8.	Ne začne vsakega stavka z "jaz" in ne konča vsakega stavka z "mene".
9.	Ne sramuje se tvojega psa, čeprav je beden majhen dekliški pes z
orjaško ovratnico in se imenuje po tvoji najljubši igralki iz broad way ski h musicalov.
10.	Ne mara otrok, tako da te nikoli ne bo strah, da je pedofil.
11.	Ca ne skrbi, ko v mestu slučajno srečaš vseh devet bivših ljubimcev in ga ne moti, da imaš njihove številke ie v telefonskem spominu.
12.	Ne nerga, ko mu poveš, da boš začel hoditi s svojim zobozdravnikom, ampak se veseli zastonj zobozdravstvenih pregledov.
)3. Ne gre mu na živce, da imaš s seboj vedno mobile! in da svoj pager uporabljaš kot seks igračko.
Kakorkoli že, če te predstavi vsem prijateljem, načrtuje romantične zmenke, te pok.,ce štirikrat dnevno, želi spoznali tvoje starše In ti pošilja rože brez razloga potem je verjetno vreden poskusa.
Ali to, ali pa je tako odvisen, da mu niti moderna znanost ne more več pomagati in se ga je treba izogniti za vsako ceno... odloči se sam.

odstop hadškofa
Dunajski nadškof, kardinal Hans Hermann Groer, je 14. sepiemt iv. odstopil. Povod m odstop so bile verjetno obtožbe, d.i j<- prt -:- .'.;:■ leti spolno nadlegoval dečka. Croera bo nasledil Skof Chrrstoph Sehoenborn, ki ga je avgusta kot geja ouiiraia skupina Opu
Papez je outing že obsodil; v svojem pismu pravi, da pri o&lngu n bilo upoštevano človeško dostojanstvo outiranih. (Kakšno d< ■ ■■
"DU HO POLJA
Rekordno štev ogledalo film filmu naredil naj bi po nji diskreditiral
janstvo?)
si je v prvem lei •jetno po zaslugi " lemp s svojo oi propagiral e
üüi

^ [ dom In ivet ]
ŠTUDI
POROKE
Koncem "eptembra 50 razkrili rezultate študije Delta, ki je primerjala učinkovitost samega AZT kot zdravila proti virusu HIV in AZT v kombinaciji /. drugima zdraviloma ■ ddl in ddC Ugotovitev študije je, da je umrljivost v dvoletnem obdobju pri osebah, ki so jemale kombinacijo AZT in ddl ali ddc manjša za 38% od umrljivosti pri osebah, ki so |emale le AZT, Pri osebah, ki so pred kombinacijsko terapijo uživale le AZT, se umrljivost po kombinacijski terapiji ni zmanjšala. Razlog za to je verjetno ta, da virus HIV zelo bitro mutira in se "privadi" na AZT - tako kot bakter^e postanejo odporne na antibiotike.
Prav tako jt- zelo učinkovita kombinacija A7T in 3TC, ker večja odpornost virusa na 3TC pomeni mari|šo odpornost na AZT
Angleški Medical Research Council seda pripravlja študijo Quattro, pri kateri bodo ugotavljali učinkovitost štirih zdravil proti v -.'usui HIV (AZT, 3TC, ddC in lovi ride) in učinkovitost njihovih kombinacij.
Vsa našteta zdravila napadejo virusov encim re-verzno transkriptazo. Letos oodo v klinično uporabo prišla zdravila, ki napadajo encim proteazo (saquinavir, indinavir in ritonavir) in katere bodo verjetno uporabljali v kombinaciji 1 nukleozidi (AZT, 3TC).
Dvajset francoskih županov se je odločilo, da bodo partnerske certifikate, podobne tistim, ki ;H dobijo heteroseksualni pari v izvenzakonskih skupnostih, podeljevali tudi istospolnim parom. Prvo mesto, ki je istospolnim parom omogočilo registracijo zveze je bil SL. Naz.iire, katerega mestni svet je enoglasno pouprl predlog Registracija partnerstva prinaša istospolnim parom enake- ugodnosti kol Iwteroseksualnim parom v izvenzakonski skupnosti
Belgijski mesti Chent in Antwerpen sla septembra prav tako zaceli izdajati registracijske certifikate to-spolnim parom, vendar imajo ti certifikati le simbo-ticnen pomen.
Lezbična in gej partnerstva, sklenjena v eni od treh skandinavskih državah (Danska, Norveška in Švedska) bodo odslej priznana v vseh treh državah.
V ZDA se vedno teče proces pred havajskim sodiščem, ki bo verjetno prej kot slej razsodilo, da se gej i in lezbijke lahko poročno, poleg tega pa se s začel nov proces na Aljaski.
Žal pa ni vse tako krasno Predlog zakona, ki bi istospolnim partnerjem omogočil poroko, je v kanadskem parlamentu pogorel (1+2 proti, 52 za).
Prav tako je umrl prvi gej, ki se je poročil po danskem zakonu o registriranih partnerstvih. In ki je iudi aktivno sodeioval v kampan|i za sprejem zakona. Eigel Axgil je umrl 27. septembra, star 71 let.
LE PEN D PEDRIH
Predsednik francoske ekstrernno desničarske Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen pravi, da so v njegovi stranki morda gej(, ni pa transvestitov. V zvezi l umorom člana njegove stranke, ki je tik pred smrt|o obiskal kar nekaj gej barov, je rekel: "Ne vem, če je bil gej, toda če bi v Franciji pomorili vse geje bi bil to masovni poboj, še posebej v državni upravi."
UMRETI ZA
Drugi Umreti za. ki se je pojavil v dvanajstih mesecih, ni britanski gej film, ampak nov film Američana Gusa van Santa. Zgodba (po romanu Joyce Maynorc!) govori o lokalni vremenarki Suzanne Stone (Nicole Kidman), ki je osumljena umora Prva polovica filma je portret dekleta, ki jo ideja, da jo drugi vidijo na televiziji, tako fascimra, da svoj zakon postavi na drugo mesta za teve kariero. Lokalno televizijsko postajo prepriča, da jo zaposli, in potem dela kot vremenarka Čeprav sta producentka 111 avtorica romana ženski, film svari pred posledicami, ki lahko doletijo žensko, ki se odloči za lastno kariero. Ali sta razloqa za to moški scenarist in režiser, ni znani- Kakorkoli že, diuga polovica filma je zgodba o ženski, ki izkoristi tri mladce iz šole, da bi ji pomagali znebiti se moža (Matt Dillon). Jimmyja, ki naj bi dejansko ubil njenega moža, pridobi s sek-som. Kljub črnemu humorju je film resen. Če je Dillonova vloga komaj malo pomembnejša od Vloge Keanuja Reeve s i. v Cowgirls, ima Joaquin Phoenix (Riverjev brat) dobra priložnost, da navduši kot jimmy.
pede"::]ske musice
Če moškim vinskim mušicam dodajo en sam ger-, postanejo homoseksualne Če se pederske mušice družijo s straight mušicami, straight mušice začasno postanejo homoseksualn. Na ženske mušice ta gen ne deluje.
PREPI
Turške oblasti so prepovedale"konferenco," katem je nameravala organizirati Lambdo Asipaation v Istanbi. .1. Kot pravi neimenovani turški uradnik, je prepoved prišla, ker konferenca "ni spoštovala morale naše družbe".
-	"Miss Manners" alias Judith Martin, novinarka, ki se je v ZDA proslavila 1 nasveti o lepem vedenju
Prišel bo dan, ko bo katedrala sv. Pat-ncka postala center za otroško oskrbo in ko papež ne bo več v sramoto svoji kik.1i
-	Urednica Ms. Magazine Gloria Stei nem na newyorskem zborovanji! proti papeževem obisku
Sit sem poslušati pritožbe heteroseksual-cev tipa: "Dobro, rr nimamo hetero-seksualnih pride parad, zakaj vi potrebujte gay pride parade?" Spominjam se, da sem kot otrok vedno spraševal mamo- "Imamo materinski dan, dan očetov, zakaj nimamo dneva otrok?" in moja mama je vedno rekla: "Vsak dan je dan otrok." Vsem hete-roseksualcem ki pizdijo o gay paradah, pravim isto: vsak dan je heieroseksualni pride dan. Ali ne morete u/ivati na svojem banketu in ali ne morete nehati scati po nas, ki uživamo v svojih drobtinicah tu v kotu?
-	komik Rob Nash
Zakaj mora biti vsak hollywoodski pe-derski film ravno o IransvestiÜh? In zaka| jih morajo igrati heteroseksualni moški? Zakaj se Patricku 5wayze|u ni posvetilo, da igrati iransvestita ni isto kot igrati žensko?
In kaj je s sporočilom lilma, prikazom diskriminacije transvestitov od qej skupnosti, dejstva, da tovornjakarji trans-vestite večkrat pretepe jo kot pa osva,a-jo? In kdo prekleto sptoh je Wong F00?
-	Kritik Mubarak Dahir o Wong Fooju
Ostal s Tod o m. Todove fotografije golih fantov in dreves so odlične.
-	Zapisek v dnevniku lorda Roberta Ba-den-Powella z dne 15.11.1919. Baden-Powell je ustanovitelj skavtov, ki {vsaj v nekaterih državah) ne tolerirajo pedrov.
Mogoče si bom še enkrat ogledal tvoje čudovite fotografije.
Baden-Powell v pismu A. H. Todu (18.11 1919)
Homoseksualnost je greh. Prakse teh ljudi so strašljive. Veliko ljudi, ki je sodelovalo i Adolfom Hitlerjem, je bilo satanistov: mnogi od njih so bili homoseksualci. Te dve stvari gresta skupaj. To je patologija (sic!), to je bolezen.
-	Teleevangelist Pat Robertson
( dom In svet ] I

MOŠKA
GOLOTA
Za Stu dia ft if moška golot; njegove stike delujej' bolj intimno aii objektivno. Feather pravi: "M imajo opraviti s seksualnostjo, r, družbo." Ena od slik, ki prikazuje _ le škornje in kleči pred britansko z; prizore kot ko men ti.: n. je moteča in zanimiva, fe postavljen v idilično j očim, skoraj zlobnim izra nimi temami o politični minja, c je fHfcta p<"® pričanjem in občutljivost
skin
ino
del
edno
čutni
DOll
itn odprtost
t pa akademsko vljaj f' "usi in V povezavi i i a, ki ima r»a sebi zelo emotivne in poželenja; z zlatimi krili, ki Iznosi s pozna va-njegovimi sodob užitkom, nas opo-iy s to se ukvarja s pre
LEZBI%EHOD
Heleroseksualna študentka in ¡verze v Viktoriji (Kanada) je tožila oddelek za ženske študije zaradi diskriminacij. "Lezbijke dobivajo boljše ocene. Če kakšna heteroseksualka reče kaj pozitivnega o moških, ji profesor reče, naj utihne." Kaplja čez rob je bil lezbirm sprehod študentke so se morale sprehajati po poslopju in rirzai za roko drugo študentke. Tako naj bi videle, kako se počutijo out lezbijke.
KOSTARIKA
Vlada Kostarika je začela z izobraževalnim programom za pofi ciste ki naj bi le-te naučil spoštovanja do gejev in transvestltov. Program j rezultat tožb proti vladi, katere so vložili transvestitr zaradi policijskega nasilja.
AIDSBAN0A

Trije bolniki z aidsom ropajo italijanske banke v znak protesta proti državni nezain-teresiranosti, da se spopade z aidsom, F 'italijanskem zakonu ¡z leta 1993 na smrt bolnih v zadnjem stadiju bolezni ne smeio zapreti.
GLASGAV! '95
G!asgay! je največji gej in lezbični umetnostni festival v Evropi. Odvija se v Glasgovvu na Škotskem Nn festivalu si lahko ogledate gledališke predstave, multimedijske predstave, uživate v glasbenem programu, se udeležite literarnih večerov, se naučite plesati in se pozabavate na pikniku, ki (s pomočjo posebnih efektov) poteka na prijetno ooletno popoldne.
STONEWALLQV EQUALITY SHOW
Ze tretji Stonewailov Festival za en ikopravnos je zapctfM iondonsk, Alber' Hali z več kot 6000 ljudmi Cilj festivala je bil zbral 100.000 angleških funtov, s katerimi bi se financirali Stonewallovi projekti. Nastopali so Elton fohn Kylie Minogue. Marc Almond, Joanna Lumley in Jennifer Saunder* [Absolutely Fabulous), Melanie Griffith, Antonio Banderas in East 17
je bil ABE gej?
To se sprašuje tudi ameriški znanstvenik W Scott Thompson (Tufts University) V svojem eieju trdi da je ustanovitelj Republikanske stranke in ameriški predsednik Abraham Lincoln štiri leta delil posteljo s trgovcem joshuo Spepdom Čeprav se je ncoln po tem poročil, ¡e Speedu še vedno pisal "nenavadno nežna pisma".
ne/ ^ u,
V predstavitvi predtvropskim parlamentom |e In ga Wa!laert, generalna sekretarka ILGA zahtevala, da Maastrichtska pogodba zaščiti pravice lezbijk In gejev, ki so državljani članic Evropske unije. Pogodbe bodo predvidoma dopolnjevali letos. Evropski parlament je že maja 199*1 podprl prepoved diskrtnmacije na osnovi spolne usmerjenosti, potem ko je obravnaval poročilo nemške članice parlamenta Claudie Roth o diskriminaciji v Evropi. Kot pravi drugi generalni sekretar ILGA, fordi Petlt, je tLCA že lobi-rala pri španski ministrici za soc jlne zadeve, rfa podpre pro-tidiskriminacijske zakone, ko bo Španija prevzela oredsedovanje Evropski uniji.
Poleg lobiranja za spremembo MaastrichLske pogodbe želi ILGA spremeniti definicijo partnerja, da bi vključevala tudi lezbicna in gej partnerstva, in prepovedati diskriminacijo na podroqu zaposlovanja.
Was Abe gay?
SPRE
BI
DISNEY in SEK'
Vjfgmi.SK.i organizacija, ki se sicer beri proti abortusu, se je pritožila, da so v Disneyevi risanki levji kralj vidni oblački dima, v katerih piše "sex". Oblačke so videli le oni.
p* r t
Največja Budistična organizacija v ZDA se nediskrimihacite in enakosti."
poroke
je odločila, da bo
:ni riuh
[ dom in svet ]
í
N Larcbe
74 -letni Derek Rawdi1fe je prvi "ont" škof anglikanske cerkve. Prvi spoln. odnos z moškim je imel pri štirinajsti!', vendar je šele pri petdesetih spoznal, da z gejevsko ljubeznijo ni nič narobe
Ravvctiffe je neobičajen tudi v drugih pogledih. V svojem pisanem nahrbtniku hrani beležko z naslovi, bet ovratnik in zelo moderen križ. Čez stol ima obešen rn usnjen jopič.
Ko je leta 1994 skupina OutRoge ootlraia deset škofov, Ravvcliffea ni bito med njimi, ker bi bito to nesmiselno - Rawcliffe svojo homoseksualnost priznava Dolgo časa se je boril s seboj in s cerkvenim odnosom do homoseksualnosti
Rodil se je v Manchestru, pri štirih letih pa se je preselil v Gloucester. "Nisem bil vzgojen v vernem okolju," pravi. "Mama me |e peljala v metodistično cerkev, ko sem bil star sedem ali osem let." Se kot najstnik se j» odiočii za duhovniški poklic. Pri štirinajstih letih se je s pomočjo svojega prvega fanta vključil v aktivnosti Ctoucesterske katedrale.
"Deset let je bi) starejši od mene. Z n|egovo pomočjo sem spoznal, da želim postati duhovnik. Prišel sem do zaključka, da to hoče bog."
Pri osemnajstih so se mu prvič porodili dvomi o svoji homoseksualnosti. "Na univerzi sem prebral nekaj, Kar je sv. Pavel rekel o hc moseksualnosti.
In čeprav sedaj vem, da sem takrat to napačno
razumel, sem tedaj mislil, da je napačno biti ge|."
"Svojemu fantu sem rekel: 'Mislim, da je seksualna stran na|-nega razmerja napačna,' in hotel končati razmerje. Lahko si mislite, da ga je to zelo prizadelo."
Po dvoletnem študij.j teologije |e odšel na južni Pacifik, S svojim fantom je takrat izgubil vse stike. Vendar se je takrat že odločil, da bo spoštoval celibat.
"Dolgo časa sem ga res spoštoval. Ko sem bil star okrog petdeset let, me je nekega dne začel osvajati domačin Zagrabil me |e in stvari so se začele dogajati... Mislil sem si: 'Ljubim ga, žetim si ga, ampak to ni prav.'"
Po tem je šel k svojemu spovedniku s pričakovanjem, da mu bo ta rekel, da .e homoseksualnost greh. Vendar ga je spovednikov odgovor presenetil, "pričakoval sem obsojanje, vendar ;e on rekel te: 'To je dobro, sedaj boš imel nekoga ki ga boš ljubil.' Vsa ta leta, ko sem spoštoval celibat, so me naredila trdega In obsojajočega do ljudi. Veliko ljudi mi je to reklo in ko seda; gtedam nazaj, vidim, da je bilo to reí,"
"Vendar je ljubezen do tega mladeniča spremenita rnoj odnos m izgubil sem svojo obso-jajočo stran Vse ljudi sem ljubi! na nek nov način. Res verjamem, da je bilo to delo svetega duha. Zame je bil to nov začetek."
Ravvcllfle je pnstal škof leta 1974. Istega teta je na neki konferenci spoznal žensko, ki je kasneje postala njegova žena. Bila je v invalidskem vozičku, težave pa ji je delala tudi sladkorna bolezen. Ko sta se kasneje srečala, je bila ona ozdravljena. Zaradi tega se
je
Rawcliffe Čutil dolžnega, da se poroči z njo. Poročena sta bila deset let ■ vse do njene smrti,
"Z ženo sva postala velika prijatelja in nikoli ji nisem bil nezvest. V tem času, pa tudi nekaj let po njeni smrti, sem mislil, da nisem več gej." Vendar priznava, da je vedno bil gej, čeprav tega ni spoznal prej "Nikoli me niso privlačile ženske, razen nje, Ko sva skupaj hodila po cesti, nisem gledal čednih deklet, ki so hodile mimo, ampak fante. Še enkrat sem se spoznal za geja."
Rawcliffe je na neki konferenci pred kratkim zanikal, da bi se homoseksualnost dalo "pozdraviti", vendar je priznal, da je sam verjel v to, ko je bil poročen. "Celo jaz sem uporabil besede 'ozdravljen sem', ko sem bil poročen Vendar sedaj vem, da nisem bil 'ozdravljen' Vedno sem bil gej. In geji ne potrebujemo zdravljenja, ker nismo bolni."
Svoj coming out je naredil leta 1991, ko je bil Star 70 let. Pri odločitvi, da še razkrije, sta mu pomagala dva prijatelja, ki sta mu dala moč, da se kot gej sooči s svetom In s cerkvijo, istega leta je cerkev odločila, da so geji dobrodošli pod njenim okriljem, da pa mora gej duhovščina spoštovati cp1 bat.
Leta 1992 je gibanje krščanskih lezbijk in ge|ev povabilo Rawcliffea, da postane njihov Član. Gibanje v svojem biltenu objavlja seznam duhovnikov, ki se javno deklarirajo za geje, in Rawcliffe se je odločil, da dovuli objavo svojega imena na seznamu
Mediji pa so se na Rawclitfeovo homoseksualnost spravili šele leta 1994, ko je skupina OlttRage oubrala deset škofov. Vodja OulRagea Peter Tatchell je pred outin-gom poklical Rawcliffea in ga obvestil o nameri skupine. "Postavil mi je nekaj vprašanj. Mislim, da so poskušali ugotoviti, če sem dovolj 'out', da me ne outlrajo Dan po tem sem napisal pismo za medije, v katerem je pisalo 'Ne vem, če je moje ime na plakatih, vendar sem ge| škof.'"
Imena treh ali Štirih outiranih Škofov ga niso presenetila, pravi, ker je vedel, da so geji. "Smisel oulinga je, da razkrije hmav-ščino ljudi, ki imajo negativen odnos do gejev, Presenetilo me je, da so «utirali škofe, ki niso nikoli imeli negativnega odnosa in tega nisem nikoli razumel."
Poleg tega meni 1a je coming out zasebna odločitev vsakega geja In lezbijke, in pravi, da sam nikogar ne bi prisil v to. Vendar priznava, da ¡e OutRageova kampanja prisilila anglikansko cerkev, da se začne ukvarjati s homoseksualnostjo
Rawcliffe upa, da hodo njegov coming out, nastopi na televiziji in članki pomagali spremeniti odnos cerkve do gejev. "Strašno me razjezi, ko nekateri škofi še vedno pravijo, da v njihovih škofijah ni gejev. Pretvarjajo se, da je homoseksualnost v cerkvi nekaj novega. Dejstvo pa je, da so škofi že stoletja posvečevali gej duhovnike in jih vedno tudi bodo."
[ dom in svet ]

V Cankarjevem domu se je meseca decembra dogodil "Dogodek". Medtem ko se je Freyev in Grumov Dogodek v mestu Gogt dokončno umestil v Križevniško cerkev, je ljubljansko-newyorskega odgibal Merce Cunningham s svojo skupino. |e enkraten in neponovljiv, a tudi nikoli minljiv. Ujet v odnose med plesalci, med plesalci in prostorom in prostorom in časom, je bil nenapovedljiv, zakaj bi bil zdaj odpisljtv. Cunningham je s svojimi 76-imi leti gotovo najstarejši plesalec, ki predstave oplemeniti z lastno navzočnostjo na odru. Večni modernist. Starejša publika se zaman trudi, da bi ga potrdila kot zaprašeno plesno ikono, medtem ko na mladino naredi vtis kot kakšen pop idol. Ko se je pred davnimi leti srečal z Johnom Cageom, je zlahka postal revolucionar izvirne plesne tehnike. Postala sta eno, v življenju in umetnosti, in to ostala vse do Cageove smrti. Z velikim spoštovanjem govori o njem, nikoli pa ne bo povedal, kaj je bilo bistvo njunega sodelovanja. Skupaj z njim in prijateljskim/umetniškim parom Rauschenberg/Johns je Greenwich Village obarval v roža. Zdaj zrem v njegov obraz in ga poslušam ...
Vasi plesalci morajo biti najprej intelektual no na precej visoki ravni, sicer vam ne bi uspeli slediti, potem pa morajo odlično obvladati tehniko. Najbrž je treba veliko vaje.
Mislim, da je za plesalca treba veliko stvari. Prav imate - to z vajo. V smislu tehnične vaje sem poskušal oblikovati tehniko, ki bi bila uporabna. Pa ni stvar samo v vaji, gre za to, da vadiš z ljudmi, s katerimi lahko potem delaš - sodeluješ. Ker ... Na začetku sem delal samo s klasičnimi baletniki. Čudoviti plesalci, ljudje, vzgojeni v tradiciji klasične baletne tehnike; ampak to mi ni ustrezalo, zato sem začel s plesalci sam vaditi. Zamišljam si, da morajo biti plesalci močni in fleksibilni .. in prožni - prožni tudi v mišljenju. Vsak dan poskušam na classu - kako bi temu reke! - ustvariti, ustvariti nekaj, kar jih spodbudi, ne kar
jih :mede - jaz nisem za to - ampak ustvari nekaj, da bodo imeli o čem premišljevati. Če mi uspe, je to dobro seveda tudi zame.
Ko sem gledal video posnetke, sem opazil, da vaš koncept ne vidi plc sal .č ot moškega ali ženske, ampak preprosto kot gibajoče se telo - formo, lako vidite razmerja med spolnostjo in umetnostjo? Kako lahko po vašem spolna usmerjenost umetnika vpliva na njegovo delo?
Mislim, da smo začeli s plesalci razmišljati glede tega kot o uniseksi M im, de udje
kažejo to, kar so, s tem, kar delajo. Pri moji skupini ni bilo vprašanja, kdo je moški m kdo je ženska. Tako ali tako ostane zelo malo skritega.
Mislim, da so načini gibanja, ko govorim o plesu, ki jih lahko izvedep ženske, moški pa ne; to nima nič opraviti s čustvovanjem enih do drugih terenih in drugih, ienske se na primer lahko gibljejo čudovito počasi in moški tega ne zmorejo; to s^ je pri baletu zgubilo ko so šle na ipice, ker rabi tako gibanje močno oporo ampak zal se je s špico izgubilo. To je ena od stvari, ki jo poskusam izvajati z žensKarr ne da b s tem izpostavljal kot ženske - ampak preprosto - zmorejo pač tak način gibanja, Pv ški pa po drugi strani ima telesno moč, nekakšen sunek sile, ki se jo da spet uporabiti na svoj
[ intervju ]
način. Nobenega nočem zapostavljati ali povzdigovati, preprosto pustim, da Ijenju ves čas, se vam ne zdi? Sprehajamo se po različnih se stvari realizirajo, če najdem zanje možnost.	odrih, v različnih situacijah, toda pot samo nadaljujemo.
V sodobnem plesu je moč potrebna bolj kot pri baletu, ali ne?
Ne, mislim ... baletniki - tisti dobri - potrebujejo moč, o ja. Še posebno balerine, ki plešejo na spicah, o, one morajo biti zelo močne. No, stvar niti ni toliko v moči kot je v njeni uporabi. To, da si na špici, zahteva ogromno moč. Stvar je v tem, da je balet po fizični ustrojenosti eliminira! vtis moči. Odkar ne delam z baletniki - in ne uporabljamo špice, razvijam drugačne stvari za izvedbo. Ni potrebe poudarjati, da je kdo moški ali ženska - stvari se tako ali tako zgodijo same po sebi. Pa tudi poskušam, kolikor je le mogoče, razvijati gibanje, ki ga Izvajajo oboji.
Merce Cunningham Dance Company ste ustanovili leta 1953 m odtlej je šlo mnogo ljudi skozi skupino. Mnogi skladatelji, slikarji ter precej plesalk in plesalcev - med njimi tudi Paul Taylor, ki je umrl za aidsom. Kako vidite problem te bolezni?
Mislim, da je grozljivo - katastrofalno. Kaj bi sploh lahko rekel? Gre za to, da je v družbi, da je povsod in da človeka to zelo potre. In človek lahko samo upa, da bodo čimprej našli zdravilo zanj. Ne bi ga pa kakorkoli omejeval na plesne kroge, čeprav je v teh zelo viden. Viden pa je v vsej družbi - vsak dan umre kak znanec ... Grobno, Bolezen dobiva po vsem svetu takšne razsežnosti, da če se ne bo kmalu kaj storilo tukaj, bo stvar vse bolj moreča. Mislim pa, da je v Združenih državah veliko bolj kot v gejevskih krogih navzoča pri narkomanih ... Tako vsaj mislim, nisem pa docela prepričan ...
Zanima me, ali kaj berete? Imate sploh kaj prostega časa? Kaj berete?
Veste, opažam, da so luči v hotelih primerne samo za gledanje televizije in povsem neustrezne za branje. Veliko pa smo na turnejah in v tem času bolj gledam televizijo kot berem. Drugače pa rad berem, Kadar je le možno.
Mislim, da je zanimivo, kako so plesalci po navadi mišljenjsko široki. To se mi zdi zanimivo.
ja, opazil sem, da na turneje vlečejo s sabo veliko knjig, o katerih ne vem nikoli, kakšne so; v prostem času pa si ogledajo tudi veliko različnih predstav ... Seveda - ko je čas, vedno ga ni. Večina hoče vedeti, kaj se dogaja v svetu okoli njih.
Kako vidite mlajše umetnike v plesu in gibalnem teatru? Ali jih spremljate?
Ne spremljam veliko. Ne, da ne bi hotel, ampak sem preprosto tako zaposlen, da ne utegnem. Pravzaprav pogrešam to, Prej sem obiskoval veliko različnih umetniških prireditev, plesnih prireditev in gledaliških, toda zadnje čase, veste ... Bi si pa to zelo želel.
Ali ste že slišali za DV8 - Physical Theatre? Tudi gej teater. Zelo so mi
všeč.
Ne, za njih pa še ne.
5 čim se trenutno največ ukvarjate v raziskovanju giba?
To je ustvarjanje plesa z računalnikom. Poskušam delati s tem kar največ. Težava je le ta, da smo veliko na turnejah in zato nimam vedno računalnika na voljo. Zelo zanimivo, ima toliko možnosti, da če bi imel dovolj časa ... Sam tudi nisem zelo spreten z njim, vendar daje to delo vefiko možnosti.
Ali vas ni nikoli strah vseh teh tehnikalij?
Ne. Vem, da ljudje to venomer pogrevajo. Lahko razumem, kako se nekdo boji, ampak sam se ne bojim. Ne znam zelo dobro uporabljati teh stvari, nisem kot otroci, preveč let že imam. Otroci znajo s temi stvarmi resnično dobro rokovati, ja, nenavadna je ta tehnologija. Mislim, da sta ples in tehnologija ustvarjena en za drugega. Velik problem je le ta, da imajo plesalci zelo malo ali nič možnosti dostopa do tehnologije.
Ste eden prvih, ki so ples povezovali z videom in televizijo. In zdaj to počnete še z računalnikom?
Vznemirljivo je le, če te to ne prežene ali ne prestraši. Sam rad sledim tem stvarem. Raje na zelo preprosti ravni, kot pa da bi se temu upiral.
Kako pravzaprav premagujete ta razvoj? Ko ste bili stari deset let, ste prvič zaplesali, tam so bile samo odrske deske, danes pa delate z računalnikom?
Zame je to vse del enega in istega. Najprej oder, potem nekakšna platforma, nato televizijski studio - in zatem računalniki. Samo perspektivo spremeniš, sama aktivnost pa se preprosto nadaljuje. Saj to tako ali tako počnemo v živ-
Ples definirate kot gibanje v prostoru in času. Kaj pa
glasbena plat predstave? Mislim, da je Stravinski nekoč Izjavil, da glasba obstaja za to, da uredi čas. To je tudi eno glavnih načel simbolistov v teatru. Glasba kot nosilka dramaturgije. Delali ste z Johnom Cageom in z njim presegli nekatere principe historične avantgarde. Kaj nam lahko poveste o tem?
Prva načelna stvar, ki sva jo naredila z Johnom, je bila ta, da sva ločila ples in glasbo: glasba ni več podpirala plesa, plesna struktura je prihajala od drugod. In uporabljala sva ČAS v smislu določene dobe, znotraj katere se dogajata glasba in ples, vendar si sleherni od obeh to količino razdeli po svoje. Struktura je bila v trajanju, ne v samem glasbenem delu.
Nekakšen dialog med glasbo in plesom?
|a ... ja ... Začela sva tako, potem pa je stvar seveda krenila po svoje; ostalo je to, da se glasba in ples začneta z dvigom in končata s spustom zavese. Ampak uporaba časa ostane. To je tako kot radio na svojih začetkih. Radio se dogaja v krajših sekvencah, zato je Stravinski spreminjal svoja dela tako, da bi ustrezala členitvi radijskega programa, ker je želel objavo.
Moje zgodnje solo predstave so temeljile na strogo odmerjenih dobah - dolžina in delitev v glasbi in plesu nista bili izenačeni. Seveda so bile skupne točke, Stravinski je govoril o teh členitvah, ki so pač podpirale ples, od inča do inča. Z Johnom sva menila, da morata ples najprej podpirati njegovi nogi, glasba pride potem ... Cage je imel seveda fenomenalen občutek za ... ritem ni ustrezna beseda, ker ga je tisto preraščalo ... za ... način uporabe časa. Imel je absolutno neverjeten občutek - izjemen občutek.
Delali ste tudi z Martho Graham. Najbrž je treba precej poguma, da zapustiš tako spoštovano umetnico in začneš sam. Ali ste natančno vedeli, kaj boste počeli, ko ste odšli od nje?
Moram priznati, z vsem spoštovanjem do Grahamove, da sem po tretjem letu plesanja pri njej vedel, da ne bom ostal. Naslednje leto pa je prišel v New York John Cage in predlagal, da bi skupaj naredila program. In sva ga naredila. Bil sem star štiriindvajset let. Imel sem srečo s Cageom, zaradi Idej in načina njegovega razmišljanja. Pa tudi likovni umetniki so prihajali - jasper Johns, Robert Rauschenberg. In srečevali smo se, naše zamisli se niso vedno ujemale, spoznali pa smo, da smo se zapletli v nekaj, kar nas resnično zanima. Veste, Bob je pobiral po ulicah material za ustvarjanje, ker ni imel denarja. Pobiral je kose lesa ali karkoli mu je pač prišlo v roke, da bi iz tega kaj napravil. In jasper - njegova prva razstava -doma je bil sicer iz Severne Karoline - prvič sem videl njegove slike - mislim, da so bile TARČE. Kot slikar je bil osupljiv. Veliko ljudi iz umetniških krogov sploh ni navdušil, ker je bil, kot so pripovedovali, brez vsebine, Phifip Johnson mi je pozneje priznal, da je imel težave na začetku, zame pa sploh ni bilo problema, ni mi bilo mar za vsebino; slika je bila preprosto čudovita. Mislim, da sem v tem smislu imel srečo, da smo bili toliko skupaj in da so bile naše ideje toliko povezane, da smo čutili, da lahko nadaljujemo, tudi če nismo imeli denarja.
To je bilo v petdesetih? V New Yorku?
ja, živel sem ob mrzli vodi, veste. Imel sem srečo, da sem vodo sploh imel. Les smo pobirali na ulici in se greli z njim. In bolj ko je dogoreval, bliže smo bili kaminu.
Merce C., hvala!
O, ni za kaj!
C. L & R. V,
[ intervju ]
Predstava je končana. Zapuščam dvorano. Pred uro sva se tu srečala. Zdaj se razhajava. Samotno potovanje se nadaljuje. Ne vem kje se konča njeno. Ne vem, kje se začenja moje. Zunaj dežuje, pravzaprav prši, Nezdravo, vlažno je. Prečim ljubljanske vasi. Do glavobola razmišljam o njej. Ne nikdar se nisva zares srečala. A če bi se, bi jo pogledal, bi ji poklmal? Se ji priklonil, morda stisnil roko? Mogoče? Ne, nemogoče! Kaj nisem hodil mimo Mraka svojo pot, ko je na "zvezdi" krmil golobe? Onadva bi se morala srečati. Bila sta si tako zelo podobna. Kot otroka sta imela enako vizijo, kako bosta nekoč silovito slavna. Veliko sta delala na tem, sproti se jima je podiralo. Sproti so jima podirali. Birokrati v umetnost tujki v estetiki, politiki v kulturi. Slovenci! Nismo ju marali, nismo ju spoznali, nismo ju hoteli poznati. Obrnili smo se stran. Narod svete in čiste preproščine ne prenese drugačnosti. Razen v geslih, sicer pa niti za vzorec, kaj šele v podobi Al me in Mraka, Nista se dala povoziti, kaj šele izbrisati. Ustvarjala sta. Do zadnjega. Ona s Theo in ljubkim pritlikavim šplcem Blackyjem, on s Kar-lo-Ganimedom in milim samosvojim muckom Srebrničkom. in čakala ... Zaman! narod, ki je pozabil nanju, naj bo pozabljen. Ker prav tukaj in prav zdaj pozablja na nove Alme in Mrake.
ske hieroglife in hebrejščino, azijski prijatelji pa jo vpel|ejo še v vzhodnjaško filozofijo in teozofijo. In tako naprej. Problem vsake biografije je ta, da mora neko življenje umestiti v prostor ir čas. In v karakter. Od intence avtorja je odvisno, kakšno podobo bo ustvaril iz tega življenja. Vendar pa nobeno življenje ni samo ena podoba in tega so se zavedale tudi Uršula Cetinski, avtorica monodrame in korežiserka, Polona Vetrih, Igralka in korežiserka, dramaturginia Sonja Dular, scenografinja Irena Pivka in kostumografinja Svetlana Visintin, ko so selekcionirale "življenjski material" Alme Karlinove. Hotele so predstaviti samo eno izmed mogočih podob "ženske za vse čase"
Alma Maximiliana Vilhelmina Karlin se je rodila kot "bitje ženskega spola" in upala, da ne bo nikoli postala "dama", pač pa "posrečeno ono". Poduhovijena se mi zdi na mladostniških fotografijah. In lepa. Morda zaradi fantovske frizure. Takšne so bile zelo nenavadne za tisti čas; brez ženskega čara Komaj opazim pokvarjeno levo oko. Z zdravjem je imela
Sanje o pravljičnem princu se ji razblinijo, ker je pregloboko zrla v druge svetove. Nemir in kolumbov-ska velikopoteznost jo silita v neznano In negotovo. Vse o čemer je brala in se učila, vse o čemer je sanjala, hoče preizkusiti in doživeti na lastni koži. Zapusti rodno Celje, s seboj vzame le borih 1 30 dolarjev in 54 mark, nepogrešljivo Eriko, namreč pisalni stroj, in svoj lastni slovar desetih tujih jezikov. Odide v svet V Genovi se vkrca na ladjo in odpluje v |užno Ameriko. Za tri leta, ki so postala dolga osem let. Po prihodu v Mollendo se odloči za pot v Peru, v Are-quipo: "Torej, zamislite si bitje, ki sanjari o tem, da bo živelo kot modreci v himalajskih pečinah, in se nenadoma znajde med ljudmi, ki jim je samo do čutnega življenja, ki v ženski vidijo samo sredstvo za zadovoljevanje svojih divjih strasti, ki jim kri po žilah teče kot vroča reka In ki so poleg vsega nori na belopolte ženske." Ne dotikajte se me!, so besede, ki jih mora izkričati neštetokrat. Se pa za povračilo seznani z vraževerji inkovskega naroda. V Panami, kjer se znajde, ne prvič in ne zadnjic, brez prebite pare v žepu, se sreča t vudu čarovniki. Ko dobi mesto sodne prevajalke, ji uspe zbrati toliko denarja, da se ighko odpravi v sončno Kalifornijo, v 5an Francisco. Navduši jo emancipacija ameriških žensk, čeprav ne razume, zakaj morajo v hotel stopati skozi poseben vhod. Navduši jo kulinarika- pomislite, s
sploh velike težave, rodila se je namreč na po! hroma. Hude bolečine dolgotrajnega ortopedskega zdravljenja blaži in premaguje z vztrajnim učenjem. V Londonu opravi izpite iz osmih jezikov. Z odliko. Uči se san-skrta In kitajščine, preučuje egipčan-
[ alma ]
nemška založba "Kare". Ob tej prireditvi smo slišali tudi kritiko, da ni uvrščena v noben naš leksikon (res, s častno izjemo "Svetovnega biografskega leksikona" Luca Menašeja), same pa so jo pozabile uvrstiti v izbur (ki ga je iz meni neznanih razlogov opravil moški) slovenskih literatk, "The Veiled Landscape", ki ga je v anglešč i izdal prav "Slovenian Office for Women's Policy, City of Women Festival". Kot domači primer pa bi jo tudi lahko uvrstile v sicer prevedeno knjigo "Wore ženske" (Krtina), Saj so jo že kot otroka peljali k psihiatru, a je na srečo ugotovil, da je "punca povsem zdrava". Ko pa je bila stara šele 21 let, se je počutila že neznosno staro in v sebi razklano, kot brezdomka na
Iz pogovora z URSU 0 CETINSKI:
'K**. V
pomočjo "cinastih loncev" lahko pripravite kosilo v pičle pol ure. Na japonskem, kjer ji ponudijo službo na nemški ambasadi, se vadi v posebnih tehnikah slikanja, predvsem pa ne more pozabiti miline prosojnega obraza neke mlade gejše. Prek Koreje in Kitajske na Formozi obišče Tajalce, lovce na človeške glave. Prek Avstralije, Nove Zelandije v Novi Gvineji živi med domačini kot robinzonka. Zboli za malarijo in le za las uide iz rok kani: alov. Prek Indonezije, Tajske, Burme in Indije se skozi Bab el-Mandeba (Vrata solz) vrne domov. Pričakuje deklice v belem, ki bodo z rožicami posipale tlak, po katerem bo stopala, godbo, ki ji bo zaigrala dobrodošlico, ostirja, ki ji bo postregel s kranjskimi klobasami, župana, ki ji bo spregovoril v pozdrav. Postaja je bila povsem prazna.
"Moj odnos do življenja je bil vedno nekoliko nenavaden; nekako plavam onstran spola in ljubezni, kar ne pomeni, da ne morem imeti človeka zelo rada kot človeka (spol je črtan), in zato sem verjela, da doumem stvari, ki jih ženske sicer spregledajo," Preučevala je vsa področja materialne in duhovne kulture posameznih ljudstev in jih sproti zapisovala. Njena bibliografija je izjemno obsežna, žal pa vsa napisana v nemščini. Skorai bi ji uspelo postati "svetovna pisateljica", saj so jo evropski intelektualci tako visoko spoštovali, da je Selma Lagerlof ob izidu knjige "Windlichter des Todes" dejala, da si zanjo zasluži Nobelovo nagrado. Slovenci smo se "opogumili" šele leta 1969, ko smo izdali prevod njenega dela "Einsame Weltreise". Lahko smo ga kupili tudi ob "zloglasnem" Mestu žensk, a kako ironično, ponovno v originalu, saj ga je prav pred kratkim ponatisnila
svetu pa je imela vrata nenehno odprta v številne poskuse samomora, a ker je znala zreti v druge svetove, se je vedno znova vračala na tega, pravega in končno edinega. Osebno srečanje s kakim umetnikom nas, žal, pogosto razočara, to vem iz lastnih iziiušenj. Ampak ko se je slikarka Thea Schreiber Ga-melin napotila proti Celju, se tega ni bala. Dobro je vedela, h komu je namenjena in pri njej je ostala do konca. Po partizanskih letih, ko jima hišo v Celju zapusti gestapo, se skupaj preselita v majhno hišico na hrib Pecovnik nad Celjem. Ko Alma umre za ral ->m, jo a pokoplje na Svetini. Žal pa ni dokončala svoje avtobiografije "Dve življenji", katere prve strani obljubljajo, da bo Almi enkrat vse povedala. Kaj je s tem mislila, žal ne bomo nikoli izvedeli. Ostane resnica, da je bila Thea edina oseba, s katero je Alma intimno delila svojo dušo. In končno tudi svoj grob.
Odlomek iz XH. slike monodrame "ALMA":
V Celju sem se pri priči spravila na novo knjigo. Mistika južnega morja. Samo kadar pisem, sem popolnoma srečna. Zaprla sem se v hišo.
Potem je neko popoldne potrkalo na moja vrata.
"Naj me že enkrat pustijo pri miru!"
Precej nasršena sem jih odpda. Na pragu je stala Thea. Kovček in slikarsko stojalo je vsa zadihana komaj prinesla s postaje. Postlala sem ji, da bi si odpočila od premetavanja po kačjih tirih. Spomnila sem se, da je sploh nisem vprašaia, kako dolgo bo ostala Ko sem stopila v sobo, je že spala. Tanke, prosojne veke so ji pokrivale očf. Dihala je mirno in globoko. Ne vem zakaj, ampak tudi naslednje jutro je nisem vprašala, do kdaj bo pri meni. Ne naslednje jutro, ne v nobenem od juter, ki so se nama zgodila v vseh teh letih, Prepričana sem, da no-□ena od naju ne bo odšla nikamor, dokler se za to ne odloči bog.
Tisti ljudje, ki so podedovali Almino in Theino hišico na Pečovniku, so zares zelo prijazni, Pokaza so mi tu d ein roman v tipkopisu, za katerega danes ne ve še nihče, v katerem Thea opisuje svojo življenjsko pot od rojstva do srečanja z Almo. Bila sem zelo šokirana, ker sem to srečanje opisala tako lirično, ker se mi je zdelo lepo, da jo opišem kako spi, v resnici pa je bila od dolge vožnje, kjer je pila šnops in jedla klobase, vsa depresivna in se je vsa zasmrajena pojavila pred Alminimi vrati. Ko jo je Alma zagledala, je rekla, zdaj pa v gore. In sta takoj odšli v hribe.
POLONA VETRIH ekskluzivno za Revolver:
Alma je čudovit človek z zelo bogatim življenjem Ženska, ki jo zanima tisoč stvari, ženska, ki je pripravljena sprejeti izziv, ženska, ki je imela težko, vendar polno življenje. Zato jo igram z velikim užitkom in spoštovan jem. Zgodba o njej pa ni le zgodba o dolgem potovanju, o srečanjih z .teznanimi kraji in novimi ljudmi, temveč tudi zgodba o njeni razburkani duši, ki ob koncu drame postane Čisto In mirno jezero, pomirjeno v prijateljstvu s Theo, Všeč mi je, da je drama o Almi tudi drama o globokem prijateljstvu. V življenju lahko dosežeš zelo veliko, vendar pa brez prijateljstva nobena stvar nima nobene prave vrednosti.
BLAGI SPOKOJNIKI. ORAGI MOŽJE?!
Alma je bolj kot mo nod rama fragmentarna pripoved o pisateljici Almi Karlirt, ki je poleg lože Debelak najbii najpomembnejša intelektualka prvega vala slovenskih emancipirank iz prve polovice tega stoletja. Uršula Cetinski v njeni biografiji vidi možnost manlfestativne-ga izraza določenih feminističnih stališč. Tako je tekst postavljen v specificen ideološki okvir, k"er brez izrazitejših imr¿rativov deluje angažirano. Predstava je nekakšen inscenlran storytelling, ki zunaj svojega prvotnega koncepta - MESTA ŽENSK ■■ ne funkcionira dovoli prepričljivo
Najbolj zanimivo in najbolj zabavno pa je to, da ie na koncu navdušei j aplavdiral tudi ITRDI ■ BODI - NEIZPROSEN - MOŽ - jEKLEN del precenjenega občinstva Zdaj pa ne vem, ali so neumni tako ali pa te pizde spet provocirajo.
R. V,
Do naslednjega "mesta žensk" bomo mogoče priča vsaj kakšnemu prevodu od njenih dvajsetih romanov Če se to ne bo zgodilo, potem pošljimo njene bele besede v črni svet in dokončno pozabimo nanjo. Do takrat pa zahvaijene, Uršula, Polona, Sonja, Irena in Svetiana, ki ste jo vsaj za trenutek vrnile in vtisnile v našo zavest.
G usti Leben ALMA - renesansa individualizóla
15. oktobra 1995 je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizoriena drama z naslovom Almo. Predstava je (v dvojezični verziji - v slovenščini in angleščini) začela svojo pot v okviru festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki je letošnjega oktobra potekal v Ljubljani, sedaj pa je del redne gledališke ponudbe Cankarjevega doma.
Melodrama Atma ie drama o življenski poti Alme
Karlin, ki se je rodila in umrla v naših krajih (Celje 12.10 1889 Pečovnik 15,1.1950), kjer pa je bila cela desetlelja po svoji smrti - morda niti ne toliko po naključju
-	Ignorirana in za-postavljena. Drama Alma ne le rehabilitira osebno zgodbo Alme Katjin in tako pripisuje pomen življenju posame-znice, temveč z vnosom tematike neizprosnega individualizma in aktivne ženske samorefleksije vnaša v slovensko dramaturgijo in 5 tem v širšo javnost vsebine, ki so bile in za nekatere ekstremneže na žalost še vedno so nezdružljive s pojmom ženske in njene svobode.
Almo Karlin običajno označujejo kot svetovno popotnico, pisateljico, obsedeno z jeziki. Dejansku je bila obsedena s svobodo. Študirala je v Gradcu, Parizu in Londonu. Po diplomi je čas L.svet.vojrie preživela v Skandinaviji. Že v Londonu se je pričela zanimati za neevropske dežele, verovanja, način življenja in običaje neznanih narodov Lotila se je tudi študija sanskrta, arabščine, perzijščine in kitajščine. Ko je končno zbrala dovolj denarja - poguma ji namreč nikoli ni primanjkovalo - se je maja leta 1919 s celjske železniške postaje odpravila na potovanje, s katerega se je vrnila šele leta 1928; čisto sama je prepotovala skoraj ves svet. Preživljala se je s poučevanjem jezikov in prevajanjem, objavljala je najrazličnejše članke, reportaže in podlistke, zato njena bibliografija še zdaleč ni zbrana. S poti se je vrnila bolna in dokaj depresivna; želja po neznanem, odkrivanju in spoznanju, je sicer ostala, vendar je začetna naivnost in vera v človeško "dobro" nepovratno izpuhtela. V Celje se je vrnila v času izrazito negativne politične atmosfere, naraščajočega nacizma in fašizma, politične ideologije
-	človeškenr individualizmu in svobodi tako zelo sovražne. Že leta 1932 se je k Almi za stalno priselila njena prijateljica in ljubimka, danska slikarka Thea Schreiber Camelin, ki je v Sloveniji ostala tudi po Almini smrti. Zaradi njunega proti-nacističnega delovanja (nudili sta zatočišče nemškemu novinarju H.J.Bosnacku, Karlinova je iz protesta proti nacizmu prenehala objavljati v nemškem tisku, v začetku 40-ih let pa so njena dela v Nemčiji prepovedati) ju je ob okupaciji Jugoslavije aretiral Cesta p o, bili sta na seznamu za koncentracijsko taborišče. Nemci svojega scenarija niso uresničili, saj sta pobegnili v partizane.
Prvo samostojno delo, Die KHgsbousler, je izšlo leta 191S v Leipzigu. Objavila je 22 romanov, več kot 40 del je neobjavljenih - v prvi vrsti gre za potopisne in zgodovinske romane (npr. Einsame Wel-treise, Drachen und Center, Traenen des Mondes) v katere pa je pogosto vnašala lastne izkušnje. Pisala je v nemškem jeziku, njena dela pa so bila prevedena tudi v angleščino, francoščino, finščino, biia je celo predlagana za Nobelovo nagrado. Čeprav je bila Alma Karlin takorekoč prva ženska s slovenskega prostora, ki se je aktivno in v praksi ukvarjala z vsebinami, ki jih danes uvrščamo v etnologijo (npr. delo Mystik der Suedsee) - svojo etnološko in naravoslovno zbirko je zapustila celjskemu pokrajinskemu muzeju - je ostala do danes v bistvu neopažena. Razstavni katalog iz leta 1 969, drobna knjižica Zbirka Alme Karlinove, kratko geslo v Enciklopediji Slovenije ter dokumentarni film Jureta Pervanje, ki je bil na ogled na slovenski televiziji leta 1992, so dejansKo redki skromni
poskusi, ki obravnavajo delo in življenje Alme Karlin. Za vse je značilna stereotipnost in neanalitični pristop. O tem, da slovenska literarna teorija njenim leposlovnim objavam - objavila je več kot dvajset romanov • ne namenja pozornosti, ne kaže izgubljati besed. Dovolj zgovorna je oznaka Alme Karlin, ki se glasi "Alma je bila zelo nadarjena, a tudi precej samosvoja osebnost" (op.cit.2). "Samosvojost osebnosti" je v tem kontekstu mogoče razumeti kot pomanjkljivost.
Monodrama Alma je tako prva in edina upodobitev te vsestransko nadarjene ženske, saj ne ostaja le na površju, temveč jo skuša razumeti globje, predvsem pa intim-neje. "Sem bitje ženskega spola" - so v drami izrečene besede Alme Karlin, iz katerih je mogoče razbrati ne le samosvojost, enkrat-nost vsakega človeškega bitja, temveč emancipacijske elemente in feministični duh, ki niti danes
Dramsko delo Alma prinaša v slovenski gledališki prosto1- umetnost biografske interpretacije, osredotoča se na zgodbo posameznice - /n ne abstraktnega kolektiva ter aktualizira vrednost "ženskega pogleda" na lastno življenje. Največji čar predstave je gotovo v izjemni poetiki dramskega besedila in odlični interpretaciji Polene Vetrih; min i mal ¡stična uporaba jezika in scenskega okvirja jasno podaja kompleksno podobo osebne temetike. To, da je avtorica predstave izbrala ravno intelektualno senzibilno osebo, kot je Alma Karlin, gotovo pripomore k spremembi ustaljenega videnja ženske in njene vloge v družbi. Zaradi svoje sporočilnosti je predstava gotovo eden izmed večjih dosežkov slovenske gledališke ustvarjalnosti zadnjih let. Značajska svojstvenost glavne junakinje je prišla v dramskem besedilu do polnega izraza. Toda... kje tičijo razlogi za spodrsljaj - gledališko delo ni preseglo golega feminizma, v lezbištvo
se seveda sploh ne spušča. Nasprotno, diskretno ga uvije v komaj razpoznavne fragmente, ki le posredno in pogojno dovoljujejo plašne in popolnoma neartikulirane slutnje, Kje je torej obtičalo lezbištvn? In vendar je spolna usmerjenost ključna za osebnostno izoblikovanost, razvoj življenjskih in političnih nazorov; konkretne osebne akcije so vselej okarakterizirane z najbolj intimnimi vsebinami. Bistvene poteze naj ne bi ostale skrite, Še manj pa naj bi bile predstavljene in ponujene kot nebistvene ravno v primeru, ko to niti najmanj niso. Individualizem, feminizem in spolna usmerjenost Alme Karlin so neposredno povezane z njenim načinom eksistence, ki je hkrati tudi način upora. Močna in vztrajna ženska je svoj način razmišljanja in dojemanja sveta uspela prenesti v realno življenje. Svetu je postavila svoje pogoje, brezkompromisnost, pogum in osupljiva doslednost vsem družbenim konvencijam navkljub. Gre za konketno življenje konkretne ženske, za čisto konkretne strasti, ki obstajajo v realnem, tuzemeljskem življenju, ne pa v presežkih umetniške domišljije ali zdolgočasenih, nepo-tešenih sanjarijah. Sicer pa, koliko žensk je konec 20. stoletja tako drznih, kot je bila Alma Karlin pred skoraj 100 leti?
Tatjano Greif
ALMA
Polona Vetrih kot Alma Karlin, foto: Bojan Salaj
na tem istem geografskem prostoru ni tako običajen kot bi si želeli misliti, da je. Nekatere njene ideje so včasih posegle daleč naprej - prepričanje, da v prihodnosti spolna razlika ne bo pomembna, bi mirno lahko pripisali sodobnemu postfeminizmu.
1.M.Moškon,	P.Štukelj, 1 0 let potovanja okoli sveta zbirateljice in pisateljice Alme Karlinove, Katalog razstave, Grad Coričane, 1967,
2.	V.Šlibar, Z.Šmitek, Zbirka Alme Karlinove, Ljubljana 1982 (zbirka vodnikov KNSS 113)
3.	Z.Šmitek, Karlin Alma, Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1 99a, str.x
teater]
Z REŽIŠ.
GAR
11. DNEVIH G
Dober večer. Hvala, da ste prišli v tem zelo hladnem večeru. Peter, režiser in |az, pro-ducent sva bila res zelo vesela povabila v Sloveni|o, še posebej, ko sva ¡o našla na zemljevidu, saj nisva dobro vedela, kje se nahaia povabilo je namreč prišlo prek našega ameriškega distributerja. Ta film je za naju zelo oseben. Prek vikenda, ki sva ga preživela med vami, sva se pogovarjala z mnogimi ljudmi o sedanji aids krizi. O aidsu je bilo posnetih veliko krasnih filmov. To ni film o aiasu, hoteia sva posneti film o tem, kako smo se ob tem počutili; humor je morda malce nenavaden. Zato se počutiva zelo zelo dobro v gej skupnosti v nastajanju, kakršna je tukaj, v Sloveniji
Film ni film o aidsu, prav tako ne o gej skupnosti. Zdi se mi, da je to fiim o izgubi prijatelistva, da je to njegova poanta. Film ima veliko poant, veliko občutij. V filmu sem želel Izraziti veliko različnih stvari, verjetno preveč. Danes sem videl film prvič po več kot enem letu, to je biln zelo zanimivo doživetje zame. Najbrž bi sedai spremenil nekatere stvari, marsikaj mi ni bilo všec. Ni bilo nobene druge posamezne poante, razen prikaza sentimentalne ljubezni, kar je povezano z osebnimi občutki.
Oprostite, najDrej eno mimo" vprašanje. Ali ste kaj jezni ra Kolega Gus Van Santa, ker vam je ukradel naslov? Ali ste mu qa mogoče celo posodili7
V ozadju je zgodba o tem. Ko smo snemali film To Die for, je Van Sant že delal na svojem filmu To Die tor. Neki drugi Američani so nam sporočili, da je ta naslov njihova last in da ga moramo odkupiti. Rekli srno, da nimamo denarja in jih prosili za razumevanje. Bili so dobrodelni, saj so nam naslov dali zastonj. Poltem jim je Gus Van Sant na žalost ponudil 300QQ dolarjev in smo morali spremeniti naslov.
Vrnimo se sedaj k filmu. Koliko je tebe v filmu glede na to, da nisi samo režiser, marveč tudi soavtor zgodbe - Marc najbrž nisi, prej bi lahko bil Simon?
Precej me je v filmu. Midva sva ljubimca in veliko najinega skupnega življenja je v filmu,
-	Preveč, (Smeh.)
Marc se začne poslavljati od življenja takrat, ko ne more več zapeti pesmi Queer Things Are Happening To Me. Mislim, da je v tem nekaj simbolike.
Da, tu je že preprosto medicinsko dejstvo aidsa, ko vse svetlo v življenju izginja, dogajajo se čudne (queer) stvari.
Zdi se mi, da si spretno krmaril med sobami in smehom, s tragedijo in z osebami, ki so nekako razelektrile situacijo.
O, ja, ja. Pravzaprav je bil to nekak eksperiment hitre menjave iz tragedije v komedijo. Včasih uspeva in takrat je zelo uspešno, včasih pa se ne posreči.
-	To je tako kot v življenju,
-	|a, ja, tako kot v življenju. Življenje, saj veste, v eni minuti smešno, v drugi polno solz ...
Zdi se mi, da je film kljub temu tragedija, ne zaradi Marcove smrti, temveč predvsem zaradi Simonovega priznanja, da ga nt nikoli ljubil.
Že res, vendar mislim, da je končno le spoznal, da ga je ljubil. Bil je sposoben razumeti, kaj je ljubezen. Mislim, da to ni tragedija, je pozitivno. Gre za odpiranje last-n m občutkom, odkrito izražanje. To je osvobajajoče.
Ko sam Simon prebere pismo in spozna, da ga je imel oče pravzaprav rad, da ga ni zavračal, ampak mu samo ni upal povedati, da ga ima rad takrat se sam šele odpre in vzljubi Marca. Marc i hil takrat že duh. Afi ni običajno za vse nas, da prepozno spoznamo ali prepozno povemo, da imamo nekoga radi?
Absolutno. Žal večina med nami nima druge priložnosti. Ne pričakuj druge priložnosti
-	reci zdaj in stori to zdaj, še preden bo prepozno,
Posebej me je presenetil prizor z mačkom - mislim, da ste ga vsi opazili. Ta maček je bil navezan na Marca, ker je Marc znal ljubiti. Simona ni maral. Mislim, da bi lahko parafraziral pregovor Človek človeku volk v Maček geju človek.
(Smeh.) To si zelo lepo povedal!
V filmu se sicer ne pojavi, vendar ga slišimo - Sira lana McKellena, On je nekakšna ikona, steber angleškega gej gibanja. Kako ste ga privabili k sodelovanju?
On je najin prijatelj Nobenega posebnega razloga ni bilo in je zelo rad sodeloval.
Mislim, da njega kot igralca filmska kamera ne ljubi Verjetno veste, da sedaj snema glavno vloqo Riharda Tretjega,
Mislim, da je on zelo odličen gledališki igralec.
Vprašanje za pruducenta. Kako splon priti do denarja za film o aidsu? Veliki režiserji - Barbra Streisand, Coppola, John Schlesinger - se že leta, celo desetletja trudijo, da bi prišli do denarja, h e je problem, da oni ne posnamejo filma o aidsu? Mislim, da smo za ta nas film pisali vsaki večji korporadji, ki smo jo našli v telefonskem imeniku - in jih prosili za katerokoli denarno vsoto. Film nas je stal 75000 funtov Bil ¡e posnet za okoli 120000 ameriških dolarjev, to je zelo majhna vsota, saj smo snemali sedem tednov. To je bil zelo drag proces, saj smo sprva načrtovali manjši projekt. Nismo imel denarja. Iskali smo prostovoljce, prosili za finančno pomoč, vendar nam nihče ni hotel dati denarja, vsi so nam želeli le veliko uspeha pri projektu. (Smeh.) Dva dni pred začetkom snemanja smo imeli srečanje producentov, sklicali smo veliko snemalcev, igralcev .. Zelo znani angleški Igralec komedij je recimo plačan 25000 funtov na dan mi tega denarja preprosto nismo imeli. Zelo veliko ljudi ni zahtevalo denarja. Plačevali smo jim nekakšno žepnino, nekaj takega kot 20 funtov - običajno za to vsoto ne bi niti vstali iz postelje, Na koncu smo čisto bankrotirali, tudi privatno. Po snemanju nam ni ostalo cisto nič. Film smo odnesli na British Screen. Tam so nam rekli - fantje naredili ste zelo iskren film, zato vam bomo dali isto vsoto denarja, ki ste jo porabili za film. Dali so nam denar, hvala bogu, In film je začel svojo pot po svetu. Najbrž ga ;e videlo več kot četrt milijona gledalcev. Vendar nič ne zaslužiš, če film samo daješ. Hollywood je nekaj povsem drugega, ni filmov z izključno ge| sporočilom, ni videti seksualnih prizorov med nastopajočimi in podobno. V hollywooilskih mirnih na primer ni transvesti-tov in transseksualcev, ker sc se v Hollywoodu odločili, da so ti ljudje brezspolna bitja, ki ne živijo spolno, Sicer pa - ali ste že videli hollywoodski film, v katerem Di !|udje seksali? laz ga
Ali ste bili vsi - režiser, producent, igralci - debitanti? Da, vsi smo bili debitanti.
Zadnje vprašanje. Vajini načrti?
V Angliji sva ravnokar končala video The An of Cruising Men, ki je povsem drugačen in zelo komercialen, je gej video s seks tematiko, zato upamo, da nam bo prinesel kaj denarja. Delamo veliko propagandnih spotov, vendar še naprej piševa, v mislih imava nov gej projekt o dveh policajih.
Hvala vama in vsem. ki ste prišli na pogovor. Zdaj, ko boste odšli v lajf ali pa v Roza disko, ne pozabite na svoiega Marca - kjerkoli že ste ga pustili
Gusti t ?Den Kinoteka, 10.12.1995
[ Intervju ] jp^

Nenad Rack o vie igralec, performer, pisec, kan teptuaini umetnik [e eden iaj«kstremrM.*iiSh po-imov	underground J, Med drugim j«
iijrffiov^S tudi v mnogih umetniških gcj dogodkih v Beogradu, Po scenskih riaitopih in ptrfotTnansif s Satanom Panonskim in m?kaj k<sn<«ptualnih ra)f-stavati f«, s k ts pa j z znanimi- bs o grafik i m s trans-vevHtoroa Merlin in Sanelo. /^i^fiii «no od glavnih vlijij v fiSrou Marble Asi ( Marmornati Ht) v r :iji Žel im i ra Žtlnlka Dupe od mramora ¡1: dobilo 1995. Ifffra na bi:r!inskf m filmskem ftstiv.išu Teddy Eea-ra, posebno nagrad« ILIA.
Zakaj je ta film o transvestitih-prostitutih, v ozadju najnovejše jugoslovanske vojne, doživel tako ekskluziven sprejem na mednarodnih filmskih festivalih?
Na beograjski sceni se je leta 1989 pojavil nov, da ne rečem balkanski. Eemveč aziatski tip transvestita, ki v petih letih ni le napredoval, ampak je zavzel tudi vodilne medije v Srbiji Tako transvestiti v Srbiji postajajo glavne preroki je, ki blestijo in zažigajo na novokom-ponirani turbo-estradi in v glavnih medijih. Danes Beograd fura tako psihadeliko, da se je transvestija povsem profanizirala oziroma desakralizirala in nima več značilnosti ekstrava-gantnega Vsi, ki so želeli opustiti koncept srbskih rasnih tipov, po tistem Kantovem -transcendenca, transsubstanca ... transseks, so se odločili, da na oltar svoje umetnosti postavijo največjo mogi ;o žrtev - samega sebe, tako da so spremenili spol in se podali v povsem novo obliko življenja, Torej v Beogradu transseks ud in ost ni več nikakršna perverLi-rana stvarnost, ampak pravzaprav najbolj rafinirana oblika utopije. Tako Vjeran Mila-dinovic (Meriiin), eden od trans vesti tov iz tega filma, človek star 37 let, pohaja po beograjskem asfaltu in se kurba z Balkanci. To je povsod po svetu - od Berlina do Montreal^ -sprožilo neverjetne odzive. Nagrada Teddy Bear, ki jo je film dobil od gej-lezbične aliansr, je v nekaterih krogih pomembnejša od nagrade novinarjev na berlinskem festivalu. TeiJdv Bear se namreč ne podeljuje kar tako in tudi ne vsako leto, ampak za posebne, raritetne analize homoseksualne problematike, ki to problematika ne obravnavajo toliko na artifi cielno-umetniškem, temveč bolj na dokumentarnem in družbenem nivoju. Film je direktorja newyorske opere Metropolitan spodbudil k izjavi, da prihodnost moderne umetnosti v sviftu pripada verodostojnosti samska umetniškega dela. Morda je prav zato ta svet popolnoma sprejel Marble .45$: mi smo del sveta v (tej) homoseksualni problematiki Ta problematika obstaja povsod po svetu, toda mi smo v ta transseks padli v popolni odtujenosti od samih sebe, tukaj med nekakšnim slovanskim bramanom in komijem In zdi se, da ta vojna in groza in sankcije postajajo pravzaprav zelo dobra reklama za film, najboljši marketing.
Dokumentarnost (s kombinacijo "igranih delov") je res temeljna poteza filma Marble Ass. Mislim, da je ta dokumentarnost oziroma avtentičnost največja vrednost filma. Prav zato me zanima družbeni kontekst, v katerem je film
novem
llllit
nastai, tj. njetiov underground in tudi geneza takih družbenih odnosov, ki so takorekoc ustvarili to avtentično srbsko transvestijo (oliko je na vse skupaj vplivala sedanja voina?
Vsi moški, ki so se v lej družbi petdeset let zbiral, na raznih okroglih mizah, komunističnih sejah, plenumih CK-ja ... tam pravzaprav niso počeli nič drugega kot pušill m uda v vsem tem času tega sestankovanja. In naenkrat so iz teh sestankov, "kolektivne odgovornosti", kritike in samokritike ... njihova sparjena jajca so tako pregorela, da so ti moški šli ven iz svojih komitelev in skupščin in enostavno odpeli zadrge. Ob tem so celi srenji oznanili, da fora nI vec v parjenju, ampak v hlajenju jajc in razkazovanju kapitalnih primerov moškega Talosa, Tako imata danes v Srbiji merjenje spolnega organa in poteg pištole isto veljavo revolver in falos sta popolnoma izenačena na tej skali novih valorizacij, konec koncev tudi srbski nacionalizem izvira iz te ljubezni do falosa. Ta proces v celoti in le novonastale okoliščine ■ propad komunizma in preboj nacionalizma, ta čisti politični dadaizem in pslhade-lika - so pripeljali do tega, da naši transseksualei zares živijo v prepričanju, da jim bodo v bližnji prihodnosti vgradili maternice in da bodo lahko rojevali. Transseksualci veljajo za tiste Srbe, ki so edini sposobni vzgojili novo mlado generacijo.
Kako ti - kot nekdo, ki je že prej sodeloval v "ekstremnih", hard-core gej projektih, vendar je (vsaj glede na spolno usmerjenost) "nevtralen' - vidiš "filozofijo" te "pervertiranosti"ï
Prej sem sodeloval s Satanom Panonskim tj. Ivico Culjkom. On je izbral norost, "da bi bil normalen", svoboden; zanj je bila norost neka oblika totalne svobode, "svobode v grehu". Pri transves+1 i, s kafa mi sem igra! v Žilnikovem filmu, pa re qre za izbiro neke norosti, niti za furanje kontre sistemu, temveč za tisto (psevdo)marksistično, pozi tiv i stično zgodbo o Marxu, ki z rokoborsko potezo obrne Hegla z glave naza| na noge. To je nek totalen anti-sistem, v katerem ('sprevrženost" ne izhaja iz kake h ed on i stično-se kanalne narave, ampak kot skrajna oblika - freudovsko povedano - p^nioze tretje generacije.
Ko govorimo transseksu in transvestijl, i« sta aktualna v današnji Srbiji, se nenehno vračamo v background. All je res mogoče reci, da je tovrstna oblika trans vestije nadaljevanje srbskih tradicij, skoz to metaforo? V samem koitiranju transvestitov - vsaj teh, ki sem jih spoznal na snemanju filma Marble /lis na beograjski železniški postaji - ni veselja ob stmečem falosu in njegovi erekciji: vrhunec orgazma je mlahavi falos v svinkneru transvestitov, ki pričakuje, da bo partner uriniral v njegovo črevesje. Ker je urin toplejši in zdravilne^ od sperme, povzroča tudi izjemno čutno doživetje. Pri vsem pa je to dejanje tudi metafora, saj so se z urinom zdravile rane že v prvi srbski vstaji. Ne glede na to, kako bizarno to zveni, je treba razumeti, da je mešanje folklore, kiča, meta-poetlke v slogu deseterca ... zares oplodilo neko novo ideologijo, značilno samo za to mesto.
Kateri so vzroki za io, dti se iir delujoč s pozicij o h ce beograjske subkulture, tako pogosto ukvarjaš i gej subkulturo? Vedno sem se zavedal, da je v tem okolju veliko neverjetnega, strašnega mačizma. Prav v tem ozračju možatosti in junaštva na teh prostorih se je manifestirala grozljiva latentna homoseksualna energija, ki se od začetka sedanje vojne ni mogla v ničemer zaploditl. To me je vedno strašansko privlačilo, ker sem čutil, da v rojstvu nekega naroda, v rojstvu tega novega srbskega fašizma, tj. komuno-fasizma, obstaja neka grozna pervert rana gej seksualnost, Srbi so izrazili željo, da izgubijo vse, a dobijo sebe, da naj so pravzaprav pojebani od lastnega seksualnega organa, da, - kot alkemlčna kača, ki grize lastni rep, - zagrizejo v lastno spolovilo. Srbom je zares uspelo postati neko tako bitje, ki mu prihaja vase iri ki požira poslednjo kapljo lastne sperme. Nobeno jebanje za Srbe ni samo jebanje - to je celoten kozmos perverznosti. Velika perverznost, ki jo sestavlja neskončno število drobcenih dražljajev, se je trenutno skoncentrirala v neKaj, kar bi lahko poimenovali srbski fiiper-metafizični eros.
Čeprav je film Marble Ass proizvod subkutture (med drugim je posnet v produkciji B-92, alternativnega radia v politični in kulturni opoziciji), ti misliš, da je to, o čemer govori transvestija v tem sprevrženem smislu v Srbiji ne le glavni tok, temveč tudi sestavni del establishments?
Če so naši transvestiti glavne spremljevalke 10 dive na vseh koncertih novokomponi- ; rane glasbe - od Cece Raznatovic (op. nove Arkanove žene) do drugih kriminalcev ir■ krlminalk - sklepamo, da imamo res prvi na svetu tako originalno transseks turbo kut- \ turo, Transvestit -o tuč v resnici povezani z beograjskimi bandami. Oni so - kot bi rekel Joyce - ulično pohištvo na novi ulici v tem mestu, ulici, ki ima nova pravila in za kone, novo ekonomijo. Izhajajo iz novega sistema In nove kulture. So nasledniki dobi čudes, tega groba prihodnjega sveta, Tako sem, ko sem delal z Želimirom Zilnikom. delal hkrati tudi z Williamom Burroughsom ;n Warholom, saj je Žilnik človek s take energijo. Prihodnji generaciji, ki je pripravljena nositi križ svojega časa, Žilnik ni Izročil samo vedenja o tem, kaj jih danes čaka v državi Srbijv temveč tudi poslednje prlčevan- j je, srbsko perspektivo. Pokazal je, da je danes v Beogradu najbolj normalno, če nekaj ponorelih transvestitov koga oropa, zakolje, vrže v kontejner za smeti in sežge.
ki podpira tovrstno transvestijo?
Čeprav se zavedam, da se bodo mnogi zgrozili nad tem, kako povezujem homoseksualnost z nekaterimi rečmi, to pravzaprav počnem namenoma, saj takih pravil gradacije in takih pravil evolucije ni nikjer na svetu. Povsod gej scena funkcionira ali sama zase, ali kore-spondira z establishmentom, ali kot njegov sestavni del, toda nikjer ne funkcionira v tako iznakaženi in militantni obliki in transcendentalni, utopični obliki, z vsemi pripadajočih i simboličnimi metamorfozaml in mutacijami, kot tukaj na Balkanu. Zato zahodna transvestija - kot je, na primer, rušenje berlinskega zidu - ni niti najmanj podobna specifičnemu balkanskemu kalamburju, da ne rečem transveslilskemu bosanskemu loncu. Seveda taka transvestija nima zveze s političnim gej gibanjem, z njegovim pragmatizmom in pozitivizmom, pa tudi ne z "navadno homoseksualnostjo". Mi smo v filmu raziskovali umetno usodo transvestita na Balkanu - tO je komu-nlsLični Michaet jackson.
TI v Marble Ass igraš srbskega vojaki), ki se po vrnitvi z vojne v Hrvaški zaplete z beograjskim transvestitom. Skozi cel film se izraža ta povezava militarizem - transsek^alnost. Morda dvajseto stoletje res simbolizira povezovanje umetnosti s stresnimi ideološkimi sistemi, kot je bilo lo v primerih A, Rifenstahla in Eisensteina ali - konec koncev - čudno zvezo med Miloševičem in Etnlrom Kustu-rico v današnji Srbiji. Tudi mi smo med snemanjem tega filma, zaradi delikatnostl same teme - transvestitske prostitucije - stopiti v milje službe državne varnosti in srbske policije, kajti - ti so glavne stranke transvestitov. Srbija je policijska država In vse, kar mi tukaj doživljamo, ni nič drugega, kot goli teror. Edini pooblaščenci so transvestiti - oni imajo del ulice, to je njihova ulica in nji hovo delovno mesto. V policijskih palrolnlh avtomobilih oa se vsako noc dogajajo fantazmagorične orgije; v teh kombijih "ide redaljka"; tj. izmena nase specialne policije, največjih in naj poten tnejših fantov iz srbskih krajev z druge strani Drine, ki fukajo transvestite. Tako sem povsem razumel Pasolinijev film Salo o 120 dni Sodomi;, ki sem ga gledal kot otrok in ki mi je veliko bolje od francoskih filozofov poiasnil de Sadea. V tem primeru sem spoznal korene fašisLičnif in iov, fašističnega somnobula in perverznosti v obdobju fašizma. Trenutno je v svetu aktualna tema telo v komunizmu - mislim, da ni nikjer boljšega pokazatelja za to, kot je uporabna vrednost telesa transvestita v komuno-fašizmu na tukajšnjem prostoru. Kajti mi vsi, ljudje v komunizmu oziroma v post-totalnamin družbah, smo: na
Pogosto se sklicujem na definicijo Bogdana Lešnika, v kateri je zelo dobro označil razfiko med gejem in homoseksualcem. Iz lega, kar ti govoriš, se vid razlika med transvestiti, homoseksualci in geji. Transvestitska scena v Beogradu se zelo razlikuje ne samo od zahodnih transvestitskih in gej scen, marveč j tudi od beoaraiske qei scene, kt definitivno ni v milosti teoa establishmenta.
"pometanjem tanjira Lako čete naci tačku u kajoj če tri akrobata biti u ravnoteži"
Šarlo Akrobata
("Pazite na dscu i." z LP Bistrijiili tuplji čovek biva kad... "I
Romantična videnja sveta so se vsa razreševala z alkoholnimi deliriji. Modernisti so večinoma -razen v Sloveniji - preživeli. Zato še dandanes noče nihče početi nič njim podobnega. Postmodern isti vztrajajo v svojih transcendentalna h in njihove de profundis zazrtosti ne zmoti nič; vse sedanje vojne, fašizmi, epidemije in revščine se jim zdijo pravi profani ništrc in optimistična minljivost. Potek življenjske zgodbe je običajno favno obraten od popularne ideje o obdobju in ravno obraten od zamišljene skupinske identitete, a presunljivo skladen z redom sistemske pravšnjosti. Nosilci političnega liberalizma so izginili v najliberalnejšem desetletju sodobne zgodovine, rock junaki In gej avtorji ob njihovem vstopu v obči kulturni kod. Kaju-hova biografija je morda nekoliko bolj osebna. K ljubici greš ne glede na okoliščine in posledice. Partizan,
Model hitrega in neprilagodljivega življenja je namenjen enkratni generaciji: dveh zaporednih impulzov ludizma sistem že ne bi več zdržal. Kar sledi, je prenos energij v označevalne ekvivalente. Toliko rožljanja, pa nič. Izmenjave zgodovinskih obdobij, plus, minus, in njihove miniaturne preslikave, podobe osebne zgodbe. Kaj bi bilo v takšnih diskurzivnih navadah lažje pričakovati, kot da se najanonimnejša populacija imenuje gej. Vendar pa besede sprožijo refleks in fantazije lahko postanejo realnejše od življenja samega. Identifikacija z znakom, že zdavnaj iztrganim iz referenčnega konteksta, lahko poda osebni zgodbi idealno, ne pa tudi realno podobo: fikcijo, ne situacijo. Rock'n'roll povsem ustreza, dokler so riffi, stage diving in head banging izolirani akti malih koncertnih revolucij, ki se zaključijo s prvimi jutranjimi urami. Hornoseks je pravo veselje, dokler se mu ne pridružijo socialne zahteve; tedaj se skrite in kratke zabave ter anonimne tožbe na gej sceni končajo, zač^e se baročni vsakdan part time identitet, celostnih lutk in javne tlake na odru družbene dinamike.
Mimogrede lahko pobereš kakšen razlog. Običajno so vsi precej neinovativni, razseljena osebnost, fraktalizirana sodobnost, preživetje, takšne trenutne odvisnosti v našem času, kjer se pasivne drže opravičuje s teoretskim konsenzom, da primarna realnost - pa naj bo ta še tako zobata - ne obstaja drugje kot v abstrakcijah, in edini sistem, ki centralizira pozornost, je industrija novosti. Množice so tako zelo obubožale, da njihova statusna znamenja že dolgo niso več materialni luksuz, temveč ideotipski
glamour. Ponos drži pokonci potrošnja pojmov svobode, individualnosti, mladosti, igre ali veselja, identitetnl znaki, s katerimi lahko javno pokažeš kdo bi si želel biti. Cela veriga artiklov samo za gej populacijo, obročki, slikice, pa rutice, Če pozorno gledaš, bos prepoznal. Vsa komunikacija postane lažja brez bused, družba brez ugovorov. Oster profil označenosti in hkrati visoka stopnja anonimnosti, svet, prostovoljno koncentracijsko taborišče.
^^^pulacija je gotovo najpopolnejši formalist lastne zgodbe: skorajda ne poznam nikogar netrendovskega. Skorajda gotovo jih je ogromno skladnih z mentalitetnim trendom prištevanja k moralni večini in Lako lahko srečaš gej naciste, gej šoviniste in gej primitive. Slilizem videza zadostuje. Keith Haring |e z istim medijem, podobo, pokazal, da ni nič bolj komičnega od profesionaliz-ma eksistencialnih vlog, model ¡rani h situacij, oseo kot diskurzov In personallziranih oblik kontaminacije 7 družbenim. Dobro je, da postaja takšen način gledanja Institucionalen, ker fancy ah publika šele od tod dalje veruje v njegovo sporočilnost. Potem sem v knjižnici oddelka za umetnostno zgodovino IjubljansKe Filozofske fakultete zaman Iskala karkoli o - komu??? - Kelthu Haringu. Zato se :od še dalje in na vseh ravneh razume vsako pozicijo na religiozen ali absolutističen način In zato ostaja še vedro najuspešnejša oblika subverzije parodija, ne satira, oblika afirmacije pa pop, ne žanr. Zato se vedno ni sledu o artikuliranem, aktivnem in angažiranem dvomu v suverenost obstoječe hierarhije dopustnega. Marketinški kolapsi civilnega življenja.
Votla vizualizacija ahko nadomešča manko identiietnc iniciative in podaljšuje socialno utopijo skupinske pripadnosti. Teror geta anonimnih je enak terorju institucionalne mašinerije: nikdar ni moč nikogar osebno potegniti na svetlo in ves čas se od nekod sliši ropot socialnih prioritet. Tod te rte belita tako homotnnija drugačnih kot homofoblja pravšnjih. Anonimnost ni posledica strahu drhtečih gej angelov, temveč konformistično naravnanega čutenja ust onega ugodja, ki prebira pro & contra točke med identitetnim ponosom in nakupom najnovejših oblačilnih in drugačnih statusnih igračk, Agenture skrbi in strahu se pojavijo povsod tam, kjer ni zaupanja v razsodno moč posameznika: zato se najbolj diskriminirani z lahkoto prelevijo v kolektivizlrane, militantne like, ki vedno znova podaljšujejo tale socio-trip. Zadržanost pred drznostjo, propagiranje potr pežljivosti in previdnosti ter navajanje siceršnjih neprilik nasploh vračajo doživljanje osebnega Življenja v predmodernc Čase, kar je še huje kot s postmodernist, ki jlrn vsaj mar ni za nič, pa tudi za lastno vodljlvost ne. Zelo religiozna je domneva, da je in bo vsak outing strašen, Lahko bo kar v recu. Jump, Tistim, k imajo kakršnekoli opravke s socialno varnostjo ali so je že ali se deležni, torej več civilne nepokorščine In manj konformizma. Pa tudi ikonografije, kakršnekoli, zavolp esteO^ rie substitucije.	^^^
Slike življenjskega poteka so pogosto sestavine diskurza, ki utlju|e kulturni kanon v določeni skupnosti. Biografije, ki so dovolj ilustrativne za možnost identifikacije, lahko podajo strukturo ideal-nosli. Če je nekdo homoseksualec, ni nikogaršnja stvar, le zasebna, ko pa je toliko drugih bloyral-sklh mest, ki so odlocilneje vplivala. Ob vsem tem spoštovanju zasebne integritete zares ne razumem, ceniu so vse Prešernove ljubice tako slikovito pomembne. Rekonstrukcijo življenjepisov z vključitvijo homoerotike postavljajo homoseksualnost kot socialno in osebno pomembno, hkrati pa skušajo pri radovednih odpravljati slepe pege- v njihovi lastni zgodbi. Mapplethorpe ali Pasolini gotovo nista podlegla apokaliptičnim fantazmam, ki jih individualnemu pogumu pripisujejo različni sistemi strahu, gotovo pa sta bila deležna taksnih in drugačnih stisk in gotovo sta prav 7 avtorsko in tematsko doslednostjo uspela ustvariti kulturni in estetski kod znotraj gej platform m daleč čeznje. Kultura daje življenjske vzorce: nd tod socialni pomen gej umetnosti. Seveda pa lahko tudi nikdar nič ne povezuješ in potem padeš razred. Če želiš videti lastnosti skupnosti, poglej tudi biografske sheme idealnih posameznikov: v Cankarjevem domu me vedno, ampak resnično vedno spreletavajo nesramne misli in ko je v njem tekla drama o Alml Karlin, sem se mislila, še dobro, tako predstavljena zgodba sodi točno sem, v ta kronstd simbol tukajšnje kulture zas triosti in skritosli, med to publiko In pisce teatra ne"zrecenih vesel j, nepreciziranih ljubezni ir dvoumnih interpretacij. Ce želiš videti brutalizacijo individualizma in vulgarizacijo kolektivne identitete, glej taktise uporabe moči in vpliva: ko se zahteva varnost za prestrašene, ne pa rela-livlziranje pomena strahu samega, ko postanejo eksorcisti tist, ki so skriti, dobiš vrednot^tr^ hopetnih, impotenco v javnosti in od svetlobe amputiran geto. Before Stonewall.
v tej galartni sedanjosti je vse prepleteno z vsem. Mi, moderni, z onimi srednjeveškimi. In vendar ¡e zgodovina polna hudomušnosti: iz epohe v epoho brez preteklosti, a s polno zasedeno prihodnostjo. Trčimo ob nekaj zelo blizu, vendar se lahko veselimo zavoljo daljnega Hualroja; dol goroč.no gledano bomo vse teztalčne, bolne, pretepene, fizično, socialno, intelektualno in čustveno posiljene ženske uzlle svoj delež spodobnega življenja, kratkoročno pa še malce ničesat. tod pa sploh ne. Iluzija razsvetljenskih perspektiv: kdo ve, razen proletov, prerokov, vidcev državnih funkcionarjev in sanjačev humanističnih samoumevnosti, katero laično sme-r bodo kmalu usetiali vol vc". Seveda pa bi bil Matija Cubec, ce bi čakal, pa čakal, da se uboga gmajna sama le vkup, le vkup postavi, gospoda pa po humano spametuje, živel nekoliko dlje, umrl b naravne smrti od dninarske izčrpanosti, podhranjenosti in ledene revščine, mi pa v končni posledici ne bi imeli vmes socializma, ampak kar dalje finančno aristokracijo na oblasti. Vrednostni sistemi se preobracap, ponekod tudi v progresivni smeri, Iri če bodo homoseksualnost in ostale vsakdanjosti nekoč vpisane na listo socialnih običajnosti, bo to posledica aktiv(istič)nega pritiska, n^a ležerne zaupljivosti v trdnost slonokoščenega stolpa osebnega stoicizma.
znotraj zgodovine gej organiziranosti je bil najprej uoor, nato platforme, potem vdor množic in zdaj pozaba. Kako razumeti takšne izmenjave začetkov in večna vračanja k ničelni točki drugače kot boj za osebni monopol nad močjo, ne pa boj za socialno področje. Kako razumeti sklicevanje na soc-alno področje ob hkratnem zanikanju dosedanjih standardov drugače kot intelektualno negibljivosl, znotraj katere je svet menda resnično ram nekje pri prvem dnevu, pust, ocolel in nepismen. Missing blank. Gej fašizem s svojim antiintelektualizmom, mobiliziranem moči mase, ne posameznika, z vzpostavitvijo nasprotij med socialno patronažo in kulturo ter nenazadnje s prenosom individualnih bojazni v kolektivni kompleks ni tako presenetljiv glede na njegove mnoge mentalitetne vzporednice v tejle nam vsem poznani državi pod Poncaml, je pa povsem nekoristen. Če seveda ne želiš hiše sfahov. Ampak začetno čustvo, ki jc pognalo tok dogajanj, je ie vedno nosilno ime vsakoletnih gej parad m morda se bo ob taksnih pedagoški^ ponavljanjih nekoč lezapopadlo.
[ esej]
SALO a if 120 dni Sodome
Položite si roko na srce in si priznajte, da Rainer Werner Fassbinder (1946 1P82) ni bi! nikoli vaš omiljeni režiser. Zakaj nekateri gaj režiserji med geji sploh niso priljubljeni, ni zadeva tega zapisa, vzemimo si trditev samo samo kot dejstvo. Ne nikdar ni bil cenen in nikdar ni t za lase privlečenimi osladnimi zgodbicami trkal na srca in duše razneženih ped rov, Bil je umetnik, "auter maudit", kot je prekleto tudi to naše vedno bolj drugačno kot enakopravno življenje. Pri nas je tako v kinematografih kot na televiziji doživel vec retrospektiv, kot vsi ostali gej režiserji skupaj. Straight gledalci so namreč vedno razumeli, dojeli n sprejeli teme norosti, agresije, jeze, revolta, bolečine, poraza, življenja, ki je hladnejše od smrt1 in izgubljenih hizij, ki jih je tako do popolnosti radikaliziral skozi subkulturo šestdesetih let. In |unaki njeqove aristokracije, buržoazlje, proletariata in taksnih, recimo rasnih, ter drugačnih, recimo (homo)seksualnih, manjšin, so vsi po vr: ; zavoženi, notranje razcepljeni, travmatizirani in jasno, vsi po vrsti tudi narobe zaljubljeni. Je zato med qeji tako nepriljubljen, ker nimamo dovolj jajc, ker nas , dovolj v hlačah (hvala slovenskim politikom za obogatitev besednjaka!), da ni si priznali, da smo tudi sami prav in natančno takšni? (Mimogrede: nikoli ne bom prebolel, da je bilo na retrospektivi Jarmanovih filmov tik po niego>/i smrti obilo tudentov ^GRFT in Ai11, medtem ko sem "scenske" geje lahko prestel na prste ene roke!). Fassbinder je v svojem komaj dobrih 35 let kratkem življenju posnel več filmov, kot mu je bilo usojenih let, pteden so se njegove kosti od alkohola, kokaina in workomanije dobesedno sesule v prah. Niegovo "družino", v kateri mu je bilo ime Mary, so sestavljali še igralci Kurt Raab alias Em^a Potato (1942 - 1988; aids), Dieter Schidor alias Kitty Babuffke (1949 - 1987; aids), njegov prijatelj Mike McLernon ali^s Mascha (-1-1986; aids), Harry Baer alias Ilse Lo Zott, Peter Kern alias Paula, poznejši Warholov in Van Santov iqralec Udo Kier alias Dodo, Peter Chatel alias La Scnletelle (1943 - 1986; aids), pozne|e uspešna režiserja Ulli Lommel in Daniel Schmid alias "teta", skladatelj Peer Raben ^has Willi "n snemalec Michael Ballhaus alias Sonja, kl si je pozneje ustvaril kariero enega najbolj zaželjenih hollywoodskih direktorjev fotografije. Njegove dive seve da niso nosile moških imen, so pa zato nekatere še danes pojem evropskih filmskih igralk. Na prvem mestu njegova muza Hanna Schygulla, pa Irm Hermann, Elisabeth Trissenaar Eva Mattes, Margit Carstensen, Katrin Schaake, Barbara Valentin, Brigitte Mira Bürbara Sukowa, njegova mati Lilo Eder z zvezdniškim imenom Lilo Pempeit, Ingrid Caven, ki je bila delčke časa ceio poročena z njim in se seveda zaman trudila, da bj ga "spreobrnila" v heterosa in seveda še mnoga druga zveneča imena, med katerimi naj bodo omenjeni vsaj Karlheinz Boehm, Lou Castel, Eddie Constantine (1917 1993), Mario Adorf, Dirk Bogarde, Ivan Desny, Anna Karina Giancarlo Ciannini, Mel Ferrer, Jeanne Moreau, Bullt Ogier Franco Nero, Brad Davis (1950 1991; aids) ... Fassbinder ie kot prenekateri gej re. iser poskrbel, da so ženske na filmu dobile vlogo in Domen, ki jim gresta, česar heteroseksualni režiserji r >o nikoli zmogli oziroma znali To dokazuje "zakon" Marije Braun, ki se ji pridružujejo še Nora belmer, Martha, Effi Briest, Laie Andersen ilias Lili Marleen (191 0 1972), Lola, Veronica Voss in predvsem Petia von Kant. Poleg vseh naštetih veličastnih, ki jih je ustoličil, pa jih je nekaj tudi uničil. Med njegovimi tremi velikimi ljubimci, ki so bili Gunther Kaufmann, El Hedi Ben Salem in Armin Meier, sta slednja naredila samomoi, ker pač nista prenesla njegove ljubezensko seksualne begavosti, ki bi ji lahko zelo milo rekli kar promiskuiteta. Zaenkrat zadnjo Fassbinderjevo retrospektivo smo si lahko ogledali v mesecu novembru v znova prijetno obljuden, ljubljanski Kinoteki, nestrpno pa čakamo že naslednjo, če nam bo le končno pokazala tako zeljeno viden film Leto s trinajstimi meseci.
Drugega novembra pa je minilo tudi natančno dvajset let, odkar je bil umorjen Pier Paolo Pasolini. All samoumorjen? Kakorkoli ze, njegova smrt bo ostala večna uganka. Ce bi mu uspelo vstati od mrtvih, bi bil p'vi ki bi domnevnemu morilcu Pinn PeJosjju dal odvezo za zločin. Te pa prav gotovo ne bi dal kleru m politikom, ne glede na to, ali so ali niso imeli "prste vmes", dejstvo je namreč, da se jim je z njegovo smrtjo "odvalil kamen s srca1 bil jim je "trn v peti", kajti n ni tako prepričljivo, vztrajno, predvsem pa argumentirano kot "prst božji" kazal na njihovo spre vrženost Zaman so se trudili, da bi kot pervertita označili njega samega - končno ie bil tako homoseksualec kot heretik a je njegova intelektualna moč v podobi pisatelja, pesnika, dramatika, esejista, slikarja, misleca, filmskega režiserja - skratka vsestranskega ustvarjalca - in povrhu še tako kristjana kot marksista presegla njihov umski domet. Nekoč je zapisal: "Ali se izrazi in umreti pa ostati neizražen in nesmrten." To nas lahko napelje k razmišljanju, da je svojo smrt načrtoval m jo tudi uresničil. Kajti sam si ne morem predstavljati, kaj bi po perfidnem in subiim
nem filmu Salo sploh lahko še povedal oziroma pokazal. Perverzni mehanizmi oDlasti so teh 120 dni Sodome komaj in le stežka ter počasi odkrivali gledalcem. Bil je pač n^hova zrcalna podoba. Ko je od klasične fikcije prešel k podzemni degenerirani vsebini, mu nI preostalo drugega, kot da je tam tudi ostal. Zato njegova smrt ne bj smela biti vprašljiva in grozljiva, čeprav se na bolj okruten način ne bi mogla zgoditi Razen v filmu, ki bi ga režiral Pasolini. Zato po temeljitem premisleku odgovorno trdim, da je svojo smrt, resda brez filmske kamere, realiziral sam. In prav zato bi zdaj Italijani zaman po pilatsko umivajo roke, ker so se menda odločili, da bodo obnovili preiskavo njegovega umura. Pa komu mečejo pesek v oči, kreteni?! In zato je tudi film Pcsoi/fit: Un del i t to ltalianor ki ga je na zadnjem beneškem festivalu predstavil re-iser Marco Tullio Gior-aana, kar precei zmeden in omejen, oa čeprav dramaturško dovolj zanii vo montiran izboi tako dejstev kot domnev. B. e pa ob tej prilik; zahvalil spnstovani Majdi Sirca s TVS, ki je v Povečavi v obliki filmskega eseja zares polno-krvno in celovito predstavila njegovo osebnost. Sprehodila se je od njegoveqa rojstnega kraja do pokopališča, kjer leži ob materi v grobu brez kriza in s ploščico, na kateri se komajda st da razbrati njegovo ime Pogovarjala se je s številnimi sodelavci pa z njegovim igralcem in ljubimcem Ninettom Dav-olijem najbolj pa je s pripovedovanjem navdušila njegova mladostna prijateljica, Slovenka Pina Kaiz. O homoseksualnosti se nista nikoli pogovarjala, "ščitila" ga je pred resnico. A ko sta se videla zadnjič, mu je diskretno namignila, Pasolini pa ¡i je le mi-mobežno odvrnil; "In če bi bilo res?" Ob kon cu naj pritisnem najčrnejšo piko slovenski kul turni politiki, ker jI še vedno ni uspelo izda nobenega njegovega prevoda, čeprav vem, da nekateri že leta čakajo v predalu. In ; crnejsc piKO vsem, ki qa ponovno vlačijo po sodišču, čeprav bi se morali že zdavnaj zavedati, da |e njegovo mesto v sveti: _u!
C usti Leben
temu?
V	drugem ali tretjem letniku srednje sole, ko sem imela šestnajst al sedemna;"t let, sem se začela Draševati, ali sem morda lezbijka. Prvič sem na to pomislila p petnajstih, kc sem na morju spoznala nekega Nizozemca. Zelo dobro sva se razumela. Ker se nisem odzvala na njegovo osvajanj, mi je čisto prijateljsko nar gnil, da sem mogoče lezbijka. Takrat nisem vedela, ali sem ali ne, sem pa začela o tem razmišljati- z osnovne šole ali celo otroštva se ne spominjam ničesar posebnega. Mnoge lezb :e so v tistem obdobju bile zaljubljene v učiteljice ali sošolke - pri mer i tega ni bilo. Šele v srednji soli sem se zagledala v sošolko. Ob srečanju z njo me je kar stisnilo v želodcu.
Včssib i je hecno poslušati druge, kako so ugotavljali, a sc ali riso :ospolno usmerjeni, jaz sem si takrat pač rekla, da mogoče pa sem lezbijka, nisem se pa ubadala s tem. akšni so ml sicer svetovali, naj poskusim še s fantom, da bom ela, pri čem sem. Vendar me moški niso nikoli spolno privlačili.
Iz otroštva in osnovne šole se ne spominjaš ničesar posebnega. Si morda le kaj slišala o lezbištvu? Ali si v obdobju, ko si začela ugotav-ljati svoje istospolno nagnjenje, iskala kakšne informacije o tem7
Iz "lovne šole se spomnim zmerljivk "peder" in "lezbijka", to je sicer že od vekomaj Onenlia bi še nekaj, čeprav to še nI znak lezbištva. Kot otrok sem se rada družila s fanti, plezala po drevesih in podobno. Mnogi so me zafrkavali, da sem taka kot fant, in na ulici sem večkrat slišala opazke, češ, a to je pa baba.
V	spominu pa mi je ostal smešen pogovor z nekim prijateljem na moriu. On je stanoval na Gornjem trgu, v času, ko je bil odprt disko Amerikanec z gejevsko klient 'in Povedal mi je, da je v njegovi ulici klub, kjer se zbirajo pedri in da jih je nekoč zalila voda. Če se prav spomnim, je bila menda poplava.
V	srednji šoli sem imela še srečo, saj so moji sošolci bili zvečine bo1 dovzetni za te stvari. Na kakšni drugi šoli gotovo ne bi Lilo tako. Sošolke so se zanimale za različne stvari in ena mi je povedala, da obstaja bilten Lesbozine. Pivo številko sem dobila za prebrati, drugo pa sem po naključju našla v Galeriji ŠKUC. Potem me je začelo zanimati, kje je sedež iezbične sekcije LL. V disku K4 so me pomotoma poslali na sestanek feministične sekcije Ulit. Tam sem bila dvakrat, sicer bolj ob strai .i, vendar sem ugotovila, da to ni to, kar sem iskala. Potem sem pa leta 1990 prišla na ftoza ktub. Feministke so se na sestankih pogovarjale o različnih stvareh in mislila sem, da bo na ftoza klubu podobno. Vendar so bila srečanja gejev in lezbijk bolj aktivistično usmerjena, fiozo klub je bil takrat Še precej nova organizacija, začel se je delati Revolver, pripravljala se je oddaja na radiu in še kaj. Vse teme so bile resne in nobeden se ni imel časa ukvarjati z mano. Kljub temu sem redno houiia na sestanke. Čeprav mi še zdaj ni jasno, kje sem jemala vztrajnost. Najprej sem samo sedela in poslušala - to tudi ni slabo - potem pa sem le počasi navezala pristnejše stike,
S kom si se najprej pogovarjala o svojem nagnjenju? Si čutila potrebo govoriti o tem?
Seveda sem se želela pogovarjati s kom, ker je šlo za pomembno stvar. Mislim, da nisem dosti oklevala. Sošolki, s katero sva bili zelo dobri prijateljici, sem se zaupala. Sprejela me je brez zadržkov in veliko sva se pogovarjali o tem. Najprej sem povedala samo njej. Potem pa se mi je zdelo najbolje, da s svojim nagnjenjem seznanim tudi druge prijateljice, da pozneje ne bi bilo nobene zadrege glede tega. Tako sem povedala še trem sošolkam, ki so me prav tako sprejele, tako rekoč brez kakršnegakoli odziva. Naslednji korak pa je bil pogovor z bratovo ženo, s katero sva 50 precej dobro razumeli. Preprosto sem čutila potrebo komu povedati in slišati kaj n tem od drugih. Najprej je bila šokirana in mi rekla, da je vzrok za to v mojih najstniških letih in da še marsičesa nisem poskusila. Potem pa ji je le Dostalo jasno, da ne qre za kakšno pubertetniško muho, temveč za povsem resno zadevo Pozneje sva imeli nekaj dobrih pogovoro na to temo.
SI kdaj pomislila, da bi $e pogovorila tudi s starši?
Moji starš" ne vedo ničesar. Pri nas je tako, da se še o običajnih stvareh bolj malo \ ngovarjamo, zato sem misel na izpovedovanje svojega nagnjenja povsem opustila. Razmišljala sem sicer, da bi se potem mogoče bolje razumeli - po obveznem začetnem šoku. Zdi se mi, da mama sumi enkrat sem našla vse svoje Iezbične In gejevske časopise na mizi. Rekla sicer nt nič, ker me tudi drugače nikoli ne sprašuje o stvareh, če jih sama ne načnem. Mislim pa, aa bi najprej povedala bratu. Kar se tiče staršev, pa ne vem.
Bi jim morda laže povedala kdaj pozneje, recimo če ne bi več živela z njimi?
Mogoče je laže potem, ko odideš, čeprav je to bedarija - vem, da me ne bi vrgli iz hiše. Kolikor sebe poznam, gotovo ne bi Izbrala lažje poti, ampak najtežjo in jim. na primer, povedala, da sem lezbijka, ko bi še živela z njimi. Najprej sem jim mislila
povedati, šele ko bi bila v zvezi z žensko. Sedaj sem v zvezi, vendar pa mislim, da jim bom povedala takrat, ko se bom odselila. Skratka, vedno se najde
izgovor za odlašanje.
Se tvoje predstave, če jih imaš izdelane, o lezbični zvezi bistveno razlikujejo od he-teroseksualnih? In kam bi postavila vzorce lezbičnih zvez, kot je denimo igranje aktivno-pasivne vloge oziroma butch in femme? O butch in femme sem izvedela iz Iezbične literature in tudi od drugod. Mislila sem, da v realnem življenju že ne more biti tako, saj je igranje nasprotnih vlog za dve ženski nesmiselno. Potem sem le začela ugotavljat Ha so taki pojavi tudi v realnosti, čeprav ne vedno tako izraziti. Tega, da neka ženska - ne vem, ali zaradi osebnostnih lastnosti ali načina razmišljanja ali česa - razmišlja in postopa nekako bo po moško, kot klasičen heteroseksualni moški, si nikakor nisem mogla predstavljti. Sedaj sicer vem, da tudi to obstaja, zase pa si nikol tisem predstavljala kaj podobnega. Nisem ne butch ne femme, ampak nekaj pov prečnega. Četudi bi bila butch, si ne predstavljam, da recimo ne bi smela pomivati posode. O vlogah v lezbičnih oonosih bistvu nikoli ne razmišljam, ne zdi se mi pomembno.
Kar se tiče lezbičnih zv na splošno, pa Imam eno vprašan ¡p na katero st n morda že našla odgovor. Zmeraj se je 30' irilo, c'a homoseksualne zveze I ¡50 obstojne, to naj bi še posebno veljalo za geje. Vzroki za to naj bi hili ti, da Se ne moremo poročiti, ustvariti klasične družir ir dobno. Vendar sem ugotovila ta sploh ; gre za to. Heteroseksualne zveze niso prav nič drugačne :r,rašujem se, zakaj se tako poudarja kratkotrajnost le pri homoseksualnih zve-lah. Edina razlika je verjetno v tem, da si heteroseksualni p j ačini prikrivajo skoke čez plot, lez i j* ni oziroma gejevski pati pa svojih ljubimk oziroma ljubimcev ne skrivajo tako zelo oziroma si to povejo.
Se ti zdi, da se je, odkar si tudi sama postala dejavna soustvarjalka gejevske scene, kaj bistveno spremenilo? Kakšen je tvoj občutek glede naše scene in česa primanj-kuje?
Stvari se premikajo, o tem ni dvoma. Po lastnem okusu bi sicer bila najraje nekaj let starejša, tako da bi prišla na sceno nekje leta_'85, ko je bil drugačen folk oziroma drug feeling. Česa posebnega ne pogrešam. Včasih mi kaj pride na misel, vendar ni tako življenjsko nujno. Od bolj stvarnih reči pogrešam kak lokal, pa morda še kako diskoteko, V vsakdanjem življenju me moti, ker se ne moreš v Ljubljani sredi belega dne sprehajati z roko v roki ali poljubljati s svojo partnerko. Saj lahko to naredi;, ampait takoj nehote vzbujaš pozornost Sicer pa te stvari najbrž nikjer na svetu niso povsem neopazne, vsakdanje.
Kar se tiče publikacij, mislim, da jih seveda nimamo dovolj, vendar pa sem vesela, da jih sploh imamo. Na sami sceni pa, imam občutek, nastaja več skupin in smo premalo povezani. To velja tako za lezbijke kot geje. Ljudje pridejo na sceno, potem se skregajo ali razidejo in obtičijo v nekih ločenih skupinicah. Tako se folk porazgubi. Nekatere združbe 50 na Kersnikovi, mnoge Še marsikje drugje ... Pove2anos_. ni.
Kaj, po tvojem ,,,ner j, botruje takemu stanju?
To gotovo ni posebnost slovenske scene in tudi r? bi želele preveč posploševat:. Najbrž gre za različne interese, Ker nas je v bistvu ¿elo m3]o, medsebojno pa smo si -'elo različni, so -=bna trenla _ lIi pogosta. Zdi se mi, da je tega vse ,eč ali pa jaz prej nisem bila tako pozam--. Zdajle mi je prišlo na misel še nekaj. Vsa ta velika skupina lezbijk in geje mogoče
laif 1
sama sebe pretirano razume kot nekakšno družino, ki naj bi kot taka funkcionirala. V resnici pa stvari niso Čisto take - tudi heteroseksualn ne predstavljajo neke velike družine v tem smislu.
Kako pa vidiš različne lezbične in gejevske družabne kroge na naši sceni? Misliš, da imajo kakšne posebne značilnosti ali so to
bolj naključna prijateljevanja?
To stanje me nekoliko spominja na srednjo solo, ko smo se razdeljevali v manjše prijateljske skupine, zvečine predvsem po interesih, rec mo, kakšno glasbo poslušaš, se zakajaš ali ne, piješ ali ne, žuriraš vsako noc ali se pridno učiš ... Na gejevskl sceni so sicer navzoče tudi druge stvari, vendar ne vem natančno, katere. Najbrž so pomembne tudi interesne razlike - nekatere na scei zanima le zabava druge kaj drugega - pa tudi razlike v življenjskem slogu. Posebno vlogo igrajo qotovo tudi statusni simboli ali situiranost, čeprav ne ti 'ko vsaj pri lezbijkah to ni tako iarazito. Zdi pa se mi tudi, da se medsebojno raje družijo tisti, ki so bolj nagnjeni kstalnejšim zvezam, oziroma pari - ampak tudi to je povsem razumljivo.

Posilstvo je seksualno dejanje, ki ga vsili neizvoljen partner. Metoda impožiciie |t vedno nasilna, razvije pa se lahko tudi skoz zastraševanje aii zlorabljanj (domnevnega) ugleda) in vpliva 021 roma položaja. Posilstvo je eden najbolj nerazumljenih od vseh zločinov in ko je žrtev moški, so napačne prea stave še posebej navzoče VI noge zakonite pravne in sodne oblasti posilstvo zoper neko moško žrtev ne obravnavajo vedno kot
prezremo oziroma prikrijemo dejstvo, da je večina tako posiljevalcev kot tudi žrtev zvečine heteroseksualnih. Iz svoje lastne strokovne prakse prof. Lokar to vidi takole: "Vsi moški, ki so posilili drugega moškega, tega niso storili zaradi same homoseksualne usmerjenosti, temveč zaradi svojih osebnostnih svojskosti, motenosti. To moram poudariti, da ne bi prišlo do napačnih interpretacij. Tako kot so lahko osebnostno
UDI MOŠKE POSILJUJEJO,
zločin oziroma kriminalno delanje kot tako, ampak namesto tega raje uporabljajo termine kot "nasilna sodomija" ali "zloraba otroka". "Kdor prisili OisbO drugega ah istega spola k spolnemu občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na zivijer: e ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let," se glasi prvi odstavek 180. člena kazenskega zakona, ki smo ga Slovenci dobili z novo državo, oz. 1.1.1995, Dosli je bilo posilstvo zgolj dejanje ad žensko osebo, medtem ko se |e posilstvo moškega vodilo pod "spolno nasilje", kjer so vsi ostali seksualni delikti skupaj. Vendar so posilstva moških v nelegalnem smislu navzoča mnogo bolj kot $i sploh upamo pomisliti, kaj šele priznati oziroma na glas izreči. V navado nam je prišlo, da jih pogosto oziroma redno zavijamo v molk, a če bi k jim prišteli še vsa dogajanja v zaporih, bi bile številke zelo drugačne. Pa vendar je De/o septembra 1995 objavilo članek (pustimo njegovo zlonamernost tokrat ob strani) z naslovom "Nova oblika posilsfca". Kako je to mogoče, se sprašujem, ko primerjam enor mno visoke številke posiljenih moških v zahodnih državah s tistimi pri nas Marko Oražen, svetovalec načelnika, udgovoren za stike z javnostjo pri UNZ Ljubljana (ki pokriva približno 40 odstotkov države), pravi: "Nismo imeli prijav. Letos smo imeli samo eno prijavo posilstva moškega in še tu ¡e bila žrtev mladoletna." Prnf. dr. Jože Lokar, psihiater, predstojnik Centra za mentalno zdravje, pa meni: "Bila so ves čas, tako kot povsod. Med posilstvom, ko moški posili žensko, in posilstvom, ko moški posili moškega, v načelu ni bistven? razlike. Oboje ¡e stvar agresivnosti, kajti bistvo vsakega posilstva je nasilje. Odstotek agresivnih med homoseksualci je najbrž tudi približno tak kot odstotek agresivnih pri heteroseksualci Nobenih vzrokov ni,, da bi bil ta odstotek drugačen. Če vzamemo znano število štirih odstotkov moške populacije ki je homoseksualna, potem je povsem jasno, da je v absolutnem znesku število homoseksualnih posilstev pač 25-krat manjše od heteroseksualnih in se nam zato zdi ta pojav tako redek. Torej, homoseksualna posilstva so bila od nekdaj, ker pa so redka, niso bila tako odmevna v javnosti. Po naključju so navedli en primer, jaz bi vam iz prakse za dvajset let nazaj lahko navedel druge." Tu naletimo že na drugo svojskost Slovencev. Uporno namreč uporabljamo frazo "homoseksualno posilstvo" in pri tem dokončno zaznamujemo oziri na zakoličimo moško-moško posilstvo, pri tem pa popolnoma
t-ibu ]
moteni heteroseksualci, so lahko osebnostno moteni tudi homoseksualci." Z besedami prof. Lokarja pa lahko sesujem tudi ,voj uvodni stavek, saj pravi: "Glede posilstva je zakonodaja ves čas ,'nalo svojska, ker strokovna in pravna razlaga, kaj je posilstvo, nista enaki. Pravna stroka uvršča posilstva med t. i. spolne delikte, po strokovnih načelih pa so to agresivna dejanja. Posilstvo je akt nasilja, ki je sicer res narejen na področju spolnosti, ampak ; v osnovi zelo agresiven. Spolna vsebini posilstva ima v določenih primerih neko težo, v glavnem pa je močna prevladujoča oblika nasilnosti." Res, posilstvo je zelo težko razumljeno dejanje. O tem priča izjemna očutljivost tistih ki so ga tako ali drugače izkusili, kot tudi vsi mogoči pogledi raznih strok nanj.
Zgodovina
V antiki so bila posilstva moških močno navzoča, a tudi priznana, torej ne- (ali zelo redko) sankcionirana, In dopuščena, kot v primeru Zevsa, kralja bogov, ki je Ca-nimeda ugrabil v seksualne namene. Druga legenda je bolj tragična: Lai (tebanski kralj in Oidipov oče) je v svoji mladosti moral pobegniti iz domovine in gostoljubno so ga sprejeli na Peloponezu, na dvoru kralja Pe-lopsa. Tam se je zaljubil v dvanaj stletnega dečka Hrisipa, sina svojega gostitelja in neke nimfe, in ga ugrabil. Oce ga je v boju proti Laiju ponovno iztrgal, a deček je vseeno žalostno kom „J, Umorita sta ga njegova polbrata, k čemur ju je nagovorila mati, ljubosumna Pelopsova žena Hipodamia, Tako je ta dogoaek videl Evripid in napisal dramo "Chrysippus" (ok. 409 pr. n.Št.), ki pa je danes žal ena od številnih njegovih izgublje-
nih. Že mnogo poprej, v 7 st. pr n. it., pi je nastala danes že nekoliko pozabljena verzija pripovedke, ki je, če je to sploh mogoče, še bolj tragična. Ker se je počutil onečašče-nega in oskrunjenega, sj je Hrisipos z Laije-vim mečem sam vzel svoje mlado življenje Nadaljevanje zgodbe, uresničitev prekletstva, ki ga je nad Laijem izrekla Hera, pa nam le dobro poznane z Sofoklesove tragedije "Kralj Oidipus".
V nekaterih "družbah" e je posilstvo poraženega sovražnika smatralo kot posebna pravica zmagovalca, Sodilo je k "celostni podo-dokončni usodi" poraženca. Celo v starodavnih časih je bilo namreč na daleč razširjeno prepričanje, da odrasli moški, ki je seksualno penetriran, cetui i
bi" zmagovalca in
prisilno, "izgubi svojo moškost". Vsak, tudi vojak, gospodar in celo vladar. Iz 20. stoletja je najbolj znan primer tovrstnega ponižanja tisti, ki ga je bil deležen angleški politik, pisatelj, arheolog ter pustolovec in homoseksualec Lawrence Arabski (T. E. Lawrence; 18881935), ki je organiziral uspešen arabski odpor proti Turkom. Ko so ga slednji zajeli, so se predali "narodnemu običaju", saj so Turki med vojnami prav "sloveli" po tem početju. Poznejše opise Lawrenceovega življenja, predvsem spomine "Sedem stebrov modrosti", ki so tako presenetili njegove sodobnike, lahko danes prepoznamo kot tipično posledico potiavmatskega stresnega sindroma. Skupinsko posilstvo moškega je kot skrajna oblika kaznovanja veljala in bila kot taka poznana že pri Rimljanih (za nezvestobo) in Irancih (za skrunitev svetosti harema). V Italiji je danes kakršnokoli posilstvo še vedno le moralni prekršek, če niso ravno med tem pisanjem končno sprejeli zakon, ki bo ovrgel tolmačenja o tihem pristanku žrtev, ki so veljala še iz časov fašizma, "Bogovi se smejejo v ponedeljek" pa je prvi roman šestindvaj-setletnega Reze Košnazarja, ki je pravkar izšel in nikakor ne predstavlja značilnega iranskega leposlovnega dela. je grozljiva kronika sodobnega Irana, v katerem junaka moškega spola posili njegov sošolec, on pa ne ve, ali mu je to všeč ali ne. Res več kot nenavad no, da se je knjiga izmuznila cenzuri ministrstva za kulturo in islamskega vodstva, ki pred objavo pregleda vse knjige. V zahodni civilizaciji pa so skoraj prav do nedavnega posilstvo moškega smatrali za nekaj, kar je izključna domena življenjskega sloga v zaporih. Tudi pri nas, vsaj dokler smo bili še sestavni del SFRJ in so bili posebno aktualni t. i. politični zaporniki. Vladimir Šeks, nekdanji hrvaški disident, v svojih spominih "Intimni dnevnik i razmišljanja" (Krt, Ljubljana 1989) pripoveduje: "Moj novi učitelj bio je mladji osudjenik, star oko 25 godina, kojeg su ostali osudjenici zvali 'Balerina' Ubrzo sam shvatio zašto ima takav nadimak: bio je ho-moseksualac i radi te svoje sklonosti, koju nije skrivao, objekt podsmjeha i dobacivanja jednog djela osudjenika. Vec je odnekud doznao moj Identitet I odnosio se prema meni s postovanjem. Ostalo mu je još nekoliko mjeseci do ¡steka kazne koju je izdrža-vao jer je pokrao svoga 'dobrotvora'. Rekoh nu, da nemam nikakvih predrasuda prema njemu radi njegova homoseksualizma. Pozorno me slušao. Potpuno sam zadobio njegovo povjerenje i simpatije kada sam mu, navevšl imena, ispričao kako je niz velikih imena u ljudskoj kulturi i civilizaciji imalo istu sklonost kao i on, Ispripovijedao ml je da se od djetinstva nalazi u zatvorima. Kao dijete smetao je majci, oca nije pamtio, koja je mijenjala ljubavnike, tako da se stalno nala-zio na ulici. Počeo je sitnim kradama i uz svesrdnu pomoč svoje majke bio je smješten u odgojni dom - Clinu. U Glini je u društvu malodobnih prijestupnika postupno prihva-ao navike i skonosti ka kriminalu, tako dč le izašavši na slobodu na nekoliko mjeseci za-glavio u zatvoru zbog kradje. Tada je osud-jen na trogodišnje zatočenje u kaznioni Goli otok, gdje danas izdržavaju kaznu prijestup-nici do navršene dvadesetitreče godine života. Prema njegovu svjedočenju, na Golom
otoku teško je ne postati homoseksualac. Mladiči-dječaci u dobi od 18 do 23 godine zatočeni na vrelom jadranskom otoku, burne krvi i seksualnih želja, ulaze masovno u homoseksualne odnose. Neki i šilom, kao što se i njemu dogodilo, kada su ga dvojica 'starijih' snažnih osudjenika silovali, zaprije tivši da Če ga zaklati a ko se bude prltužio. U strahu od ispunjenja njihovih prijetnji počeo im je, kada god su to tražili, ispunjavati želje, postao im je ljubavnikom Ispričao ml je više slučajeva silovanja novih osudjenika, kao i tešklh sukoba u slučajevima ako bi jedan osudjenik 'preoteo' drugom njegova ljubimca. Za ovakve slučajeve sam znao, ali me je ipak iznenadila masovnost homoseksualizma, koja je po njegovim riječima, ca-revala na Golom otoku. Iz njegove priče doznao sam nešto što nišam ranije znao - o postojanju osudjeničke prostitucije na Golom otoku, koja je veoma raširena. Osudjenici, koji slabo zaradjuju, pa si ne mogu priskrbiti za cigarete, kavu i ponekad kon-ervu iz osudjeničke kantine, Hi koji nemaju na slobodi nlkog tko bi se brinuo o njima i ponekad im pcslao paket, prostitulraju se za odredjenu cijenu, ponekad za kutiju cigareta. Upravo ovo iskustvo s osudjeničkom pro-stitucijom na Golom otoku stvorilo je od njega mušku kurtizanu. Po Izlasku s Golog otoka počeo se baviti prostitucijo m. Ali, do-šao je u iskušenje i okrao jednog 'klijenta', tako da se našao u kaznioni Stara Gradlška, gdje, izmedju ostalog, uči mene šivati dug-mad. Dobio sam, dakle, za učitelja Balerinu: mušku kurvu. Nišam se mogao oteti dojmu da nije slučajno Sto sam rasporedjen da ra-dim upravo s njim za istim radnlm stolom. Možda je netko, ovakvim 'sparivanjem', imao nakanu nauditi mojem ugledu? Stari logorski štakori tvrdili su da je to očitc i jasno, ali dokaza nije bilo, niti ih može biti," O posilstvih moških se je nazadnje mnogo bralo pri obravnavanju vojne na Balkanu. Zagrebški Clobus je z velikimi črkami zapisal: Srbi silujd i muškarce. V knjigi Zvonimira Šeparoviča, Masovna silovanja kug ratni zločin (Documentia Croatica, Zagreb 1993), pa lahko med drugim preberemo: "Nasilj i se vrši i nad muškarcima, prisiljavanjem na spolne radnje, čak medu bračom. Silo je slučajeva kastriranja."
Obseg moških posilstev v "družbi"
Dejansko je vsa - marsikje tudi najnovejša (kazenska literatura o posilstvih dopuščala le, 'da je žrtev ženska; policija nI nikoli (in ofci-¡čajno še vec.io ne) zbirala statističnih po-jdatkov o "moških posilstvih". Ko je femi-¡nistično gibanje v 70-ih letih v Ameriki ustanavljalo krizne centre za posiljene, je kaj kmalu postalo očitno, da je bila veČina moških posilstev skr h oziroma zatajenih. Mnogi ti primeri pa so takrat pritegnili pozornost odvetnikov, saj poškodb, ki so bile ob tem stogene (običajno a nal noj, medicina ni mogla prikriti. Ti centri so se bili k sreči pripravljeni ukvarjati tudi z moškimi, o visokih številkah so obvestili javnost in tako pokazali na potrebo po samostojnih kriznih centrih za moške žrtve posilstev. Posledica tega je bila tudi antologija Male Rape (AMS Press, New York 1982), ki jo je uredil Anthony M. Scacco in z njo presenetil skoraj vsakogar, ko je razodel izjemno visoko število posiljenih moških v Severni AmeriKi. Raziskovalci so v 80-ih začeli objavljati številne raziskave, s katerimi se jim je celo posrečilo predreti zid molka oziroma zlomiti nerazumljiv odpor žrtev, da bi spregovorili o svojih izkušnjah, z njimi pa so opozorili tud da imajo kot seksualne žrtve "enakovredne možnosti" tako dečki kot deklice. Povzetek teh študij je v delu Treatening the Young Male Vidim of Sexual Assault (Safer Society Press, New York 1986) objavil Eugene Porter, O točnih številkah je težko oziroma nemogoče pisati, a splošno oblikovano mnenje je, da je v "družbi" (fraza izključuje življenje izza zaporniških zidov) med vsemi posilstvi nekje med ena proti sedem in ena prol štiri žrtev moških. Gospodinjstva, ki so bila zaobjeta v obsežno anketo, ki jo je izvedel Ameriški urad za statistiko, so pripomogla k podatku, da je bilo med vsemi posiljenimi 26 odstotkov moških, to naj bi na gostoto prebivalstva pomenilo 12300 posiljenih moških na leto. Seveda pa lahko verjamemo, da je ta Številka podcenjena, glede na vzroke zadržkov, ki so jih nekateri inter-vjuvanci ob tej temi prav gotovo Imeli, Naše številke niso alarmantne, to zagotavlja tudi Ivan Kern, vodja skupine za mladoletno prestopništvo iz Urada za kriminalistične slu ne pri UNZ Ljubljana: "O sklopu posilstev, o katerih ste se hoteli pogovarjati, vam težko kaj povem. Govorim vam lahko le o posilstvih, kjer so bili žrtve mladoletniki ali pa so jih storili mladoletniki. Toda tudi tukaj je težko govoriti o nekih dokončr h številkah, ker se s posilstvi mladoletnikov ukvarjata pravzaprav dve skupini, skupina za mladoletnike in skupina, ki obravnava krvne
[ tabu ]
delikte, Če pa povem skupno številko, lahko rečem, da je bilo v letu 1994 28 prijavljenih dejanj posilstva in v letu 1995, do sedaj, 17. Od teh je bilo pri mladoletnih lansko leto prijavljenih šest kaznivih dejanj posilstva, ietos pa samo tri. Beležimo torej upad teh dejanj. To je res majhno število in ta problematika za nas ni problem," Kako je s temi številkami pa mi je med drugimi pripovedoval mag. Dragan Pet-rovec, z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti: "V zvezi s podatki, ki jih daje policija o kriminaliteti, je potrebno vedeti, da so lahko skoz njihove oči ti podatki bolj ali manj točni, lahko pa so odvisni tudi od tega, koliko se policija angažira. Policija strogo pravno nikoli ne ujame kriminalca, ampak samo osumljenca. Kdo od teh bo resnično obsojen, kdo od teh bo resnično spoznan za storilca, pa je odvisno samo od sodišča oziroma od pravnomočne sodbe. In ta odstotek med tistimi, ki so prijeti in med tistimi, ki so pozneje obsojeni, je praviloma nekje polovica. Čeprav tudi to ne daje prave slike o kriminaliteti. Imamo t. i. 'temno število', to je tisto, kar slutimo nekje v ozadju. Torej končno statistično število je Še za pol manjše, medtem ko 'dark number' molči."
Fenomenologija moškega posilstva
Ameriški podatki kažejo, da se največ posilstev zgodi na prostem, na kakšnih zakotnih krajih ter v avtomobilih med šoferji in što-parji, Dečki v zgodnjih najstniških letih so bolj "priljubljeni" kot starejši moški - podatki kot povprečno starost žrtve navajajo sedemnajst let. Oblika napada je običajno analna in/ali oralna penetracija, le redko pa je pri t ¿m vključeno draženje penisa žrtve. Če primerjamo posilstva žensk s posilstvi moških, lahko ugotovimo, da so v primerih, ko so žrtve moški, skupinska posilstva mnogo bolj razširjena, raznovrstni tipi seksualnih aktov so večkrat zahtevani, večkrat je uporabljeno orožje in psihični pritiski so pogostejši, predvsem pa resnejši oziroma nevarnejši. Medtem ko primere napadov na deklice največkrat zagrešijo znanci ali družinski prijatelji, pa mlade fante največkrat izrabijo neznanci in ugledne osebnosti v institucijah, kot so cerkev, šola, telovadna društva ter taborniške in skavtske organizacije. Zanimivo je tudi, da moški, ki posiljujejo dečke, počnejo to trikrat pogosteje kot tisti, ki posiljuje jo deklice. Tako pravi študija, v kateri je naveden tudi podatek, da je nekdo v enem samem poletju izrabil okoli 300 mladih fantov. Aretirali so ga takoj, ko ga je eden izmed njih prijavil policiji, lahko pa si mislimo, koliko jih je molčalo. Predvsem pa, zakaj! "Nekdo" mi je zagotovil, da "posilstev" v cerkvenih institucijah praktično ni, ker se vsakdo podredi osebnosti, ki ga tudi sicer na "žrtvovanje" dalj časa pripravlja. "Nekdo drugi" mi je zagotovil, da bi bi! danes, če ne bi bil kot mladenič "posiljen", prav gotovo heteroseksualec, Tako pa je, ustvaril si je družino, zavezan bi seksualnosti, ker mu je posilstvo v resnici "ustrezalo" Res, prav vsako posilstvo je kot "svet zase". Čeprav so geji tudi posiljevani, pa ni mogoče reči, da bi bili prav oni žrtve v upoštevanja vrednem večjem številu. Nasprot-
no, njihovo število je sorazmerno s siceršnjo razširjenostjo med ostalo populacijo, to pomeni, da je večina žrtev heteroseksualnih. In kar je še bolj presenetljivo, večino posilstev moških povzročijo moški, ki so glede na svojo samo p red stavo oziroma glede na temeljite spolna nagnjenja predvsem hete-roseksualci. Po Groth-Burgessovi študiji Men Who Rape (Plenum Press, New York 1979) je samo sedem odstotkov moških posiljevalcev homoseksualnih. To bi lahko bilo res, saj se homoseksualnim moškim ni potrebno toliko "ukvarjati" s posilstvi, ker so si za priložnostni seks izvolili kruzing place, česar heteroseksualci še ne posedujejo. Teoretiki torej razlagajo, da korenine iz katerih izhaja bistvo posilstva, tičijo prvenstveno v dejanju moči in dominacije skozi nasilje in ne toiiko v samem spolnem aktu, čeprav je najbrž vsakomur jasno, da mora imeti tudi seks neka| opraviti s tem. Natančno lo lico razmerja med vprašanji vzrokov o moči in dominaciji na eni in seksualnem vzgibu na drugi strani |e nemogoče potegniti, jasno je, da vseh posiljevalcev žrtve erotično ne privlačijo oziroma stimulirajo, zato so primeri seksualnih disfunkcij (impotenca, prezgodnji izliv ...) pri posilstvih pogosti. Po drugi strani pa lahko ugotovimo tudi primere "zakonskih posilstev", ki se zgodijo med homoseksuaici in pri katerih zna svojo vlogo odigrati tudi erotični moment oziroma element, Ugotovljeno je, da vzroki pri kar 80 do 100 odstotkih posiljevalcev - odvisno od študije -:hajajo iz otroštva, v katerem so bili sami žrtve. Posilstvo tako pristane v začaranem krogu, v katerem dečki, ki so nezmožni razčistiti s svojimi lastnimi travmami - še posebej, Če pri tem ostanejo brez pomoči drugih odrastejo in se tako maščujejo drugim na njim že dobro znan način.
prijavili policiji. Če je kakšen zločin prikrit s plaščem molčanja, potem je to moško posilstvo. Mnogi pa ob tem na žalost še mislijo, da se je Lo zgodilo samo njim, a tudi če ne razmišljajo tako, si dodatnih pozornosti enostavno nočejo ali ne upajo privoščiti. Zato tudi ni čudno, da je tako malo posiljevalcev obtoženih, kaj šele pravnomočno obsojenih.
Sindrom travme posilstva
Posilstvo je ena najbolj skrajno travmatičnih skušenj, ki temelji na popolni izgubi nadzora nad lastnim telesom, običajno pa tudi njegove notranjosti. S to travmo se srečajo vse žrtve, heteroseksualci pa pri tem dodatno trčijo še na skušnjo seksualnega pomena inverzije in tako na populistično mitologijo o "izgubi moškosti". Psihični Šok, ki nastane ob posilstvu, si nekdo, ki nima podobnih izkušenj, pravzaprav izjemno težko predstavlja; tudi zato je tole pisanje "povr š(i)n(sk)o" in ne sega "pod kožo". Tisti, ki so doživeli posilstvo, deloma pa tudi tisti, ki so doživeli ie poskus posilstva, običajno kažejo nekatere oblike obnašanja, ki jim pravimo PTSD (posttravmatske stresne motnje) in se jih po navadi ne da znebiti leta, desetletja aii sploh nikoli. Pri odpravljanju motenj imajo lahko ključno oziroma pomembno vlogo t. i. "drugotne žrtve" kot ljubimci, zakonci ali starši, njihova bližina in njihovo razumevanje. Otroške žrtve pa lahko doživijo amnezijo, delno ali popolno; spomin se lahko povrne šele leta pozneje in tako zal tudi pozneje povzroči psihološke krize. Krizo povečuje občutek krivde, sramu In ponižanja, dostikrat pa žrtve za posilstvo krivijo tudi same sebe. Najresnejša depresija se zna končati tudi s samomorom, prav vsako pa spremljajo pojavi kot so vsesplošna ranljivost oziroma pretirana občutljivost, večen strah.
I[ tabu ]
Odnos javnost do moškega posilstva |
Grobo rečeno, a resnično je, da je moško! posilstvo za javne razprave tabu. Še več. Za| večino, tako moških kot žensk, sploh ne obstaja Ce pa že, po-l tem je treba nujno opozoriti! ria pomembne zmote ki sol razširjene med moško popula-l cijo. Te so, med drugim, da je I moško posilstvo zelo redko; dal biti posiljen kaže na značajske! slabosti, ki jih pri "pravem" moškem ni mogo,. najti, zatol "pravi moški" ne more biti po-8 siljen; posiljevalci moških so» neogibno oziroma nedvomno homoseksualci; posiljena žrtev se nujno prelevi oziroma spremeni v homoseksualca, če to že ni; in najpomembnejše, to ¡e najhujše, posiljeni moški za vedno "izgubi svojo moškost". Ker je moško posilstvo obdano s takšno avro totalnega ponižanja, ni čudno, da žrtve (še posebej to velja za najzgodnejše najstnike) s tem ne sez-nanijn niti družine ali prijateljev, kaj šele, da bi dejanje
nebogljenost, nočne more, paranoja, motenj spanec, nagnjenost k incidentom, nezmožnost koncentracije, strah pred intimo, kao-| tična razmerja, odvisnosti od droge in alko-| hola ...
Po mnenju strokovnjakov so lezbijke v lez-bičliih zvezah pretepene prav tolikokrat kot heteroseksualne ženske. Vsaka pretepena ženska težko najde pomoč, ženski, ki zlorablja ženska, pa je to še nekajkrat težje. Priznavanje nasilja v istospolnih zvezah je za ljudi nekaj povsem novega. Po podatkih Ameriškega medicinskega združenja (American Medical AssociationJ lahko četrtina ameriških žensk pričakuje, da jih bo njihov sedanji ali bodoči partner pretepal. Številke, ki go-
■nn
vorijo o nasilju v lezbičnih zvezah, se 'glede na rezultate različnih raziskav med seboj razlikujejo. Vendar se ljudje, ki se ukvarjajo s pretepenimi lezbijkami, med seboj strinjajo, da nasilje v lezbičnih razmerjih ni nič manj pogosto kot nasilje v heterosek.sualnih zvezah. Po besedah Amy Huber, ki dela v The Family Violence Project, organizaciji za svetovanje in pravno zastopanje v primerih nasilja v družini v San Franciscu, je pretepena ena izmed petih lezbijk.
Letno poročilo New York City C ay and Lesbian Anti-Vivience Project za leto 1992 navaja 1202 primera nasilja v družini. V 41 % primerov je šlo za lezbična partnerstva. Beth Leventhal iz organizacije Network for 8 ottered Lesbian i iz Bostona verjame, da se število iezbijk, ki priznajo, da živijo v nasilnem razmerju, viša zaradi dviga ravni zavesti.
Nasilje v razmerju se lahko pojavlja v različnih oblikah, vključno s fizičnim nasiljem kot je pretepanje, pehanje in zaklepanje v prostor ali izven njega. Nasilna partnerka izpostavlja svojo punco ponižanju In posmehu in tako spodkoplje njeno samospoštovanje. Ta vrsta nasilja postane tako me ía, da žrtev celo začne verjeti kritiki. Postane odvisna od partnerice, ki se je boji in ki jo velikokrat potiska v osamo, tako da izbira ljudi, s katerimi se lahko druži, določa s čim se lahko ukvarja ali nadzoruje n|en denar. Druge vrste nasilja vključujejo uničevanje lastnine, grožnje in spolno zlorabo. Zatirana ženska lahko partnerkino zavračanje seksa dojema kot nadaljevanje pretepanja, ki mu je bila izpostavljena. Če nasilna partnerka uporabi seks kot orožje, ki ima namen raniti ali nadzoroval, njeno žrtev, potem gre za nasilje.
Bistvo pretepanja je nadzor. Žrtvina identiteta je un ?na al, zanikana. Žrtve se čutijo odgovorne za svoje partnerke in krive za nasilje. "Ves čas je poudarjala, da sem kriva jaz." Ko nasilna partnerka začuti obžalovanje za svoja dejanja, se njena opravičila ponavadi mešajo z obtožbami, ženske, ki so izpostavljene pretepanju, izkusijo «rog pozor nosti In nasilja. Razmerje je na začetku ljubeče, a napetost se stopnjuje in izbruhne v nasilnem dejanju. Nasilnica se opraviči, obljubi, da tega ne bo več počela, in oproščeno ji je. Vendar ponovno pride do napetosti in ciklus nasilja se ponovi.
Kljub nenehnemu terorju, ki mu je izpostavljena, pa ima zlorabljana ženska do partnerke često ambivalenten odnos. "Ni bilo vedno tako. Med nama so bili tudi trenutki pristne intimnosti, kar pa ne spreminja dejstva, da je šlo za kontekst pretepanja."
irtve so zmedene. Čeprav se osvobodijo nasilnega razmerja, še vedno čutijo naklonjenost do bivših punc. "Ljubim jo.
Želela sem si preživeti življenje z njo. Še vedno si ga." Lezbijke se često niti ne zavedajo, da so v nasilnem razmerju, "Zavedla sem se šele, ko sem svojo zvezo primerjala z življenjem heterosek-sualnih žensk, ki sem jih srečala v zavetišču za pretepene ženske, kjer sem delala." "Vedela sem, da je zlobna, in da sem zato nesrečna, ampak vseeno nisem vedela, da gre za zlorabo in nasilje." Miti o lezbijkah, kot je tisti, da ženske druga druge ne morejo ? % prizadeti, prispevajo k zmedenosti. "Mislim, da večina žensk minimalizira in zanika taka nasilna dejanja in noče razmišljati o tem, da jih oseba, ki jih domnevno ljubi, pretepa."
Nasilje je težko ovrednotiti,
«večina Iezbijk o tej temi sploh ni pripravljena govoriti. Soočanje z nasiljem je na individualni ravni zelo travmatično.
t;ižeskam je težko reči: 'Ne poli čuti m se varno v družbi drugih ¡žensk'. Zloraba v lezbičnih |razmerjih ni osebni problem, : je problem lezbične skupnosti,
i	m j. v.)
[ nasilje ]
elevi/ iji, sem kot začaran spremljal nje-	Uspelo mu je«
performan.v Le človek s takim razpo-	ročka, popa in ki,
glasu in petjem lahko tudi tako izcjle-	varjalno nov glas
vloja domišljijska predstava o njegovi	strokovnjaki so g.
■ podobno giban-	močjo duha, telesa m glasu izvajali izvrs
re/ka in kričeča,	in svojstvene interpretacije tako eVergreei
njegov nenava-	kot npr. .Falling m Love Again Mark
no',ki glas - tako	Dietrich, The Twist Chubbyja Chekerja
jpil pred gledalce	pa Lightning Strike* Louja Christyja kot I
taljenega ozvezd-	klasikov od Purcella, Saint-Saensa
>vn.eqa: ustroja in:	Schumann*, verj if r tiiili j. nanhenom;
in tako, kot da	bi jih približal rock in pop generaciji. K
eg a, neznanega	njegove največje uspehe štejejo Puree!
s komerkoli; ver-	Tite Cojri Sonq in Mon coeur tare d tir ■
jamem pa tudi, da je neponovljiv in bo tudi ostal edini in samo en - Klaus Nomi. Seveda sem se takoj podal v "lov" za njegovimi plc j?nii, ki so bile doesgljive le v Nemčiji, saj ga tudi Avstrija, razen redkih predvajanj po radiu 03 ali video posnetkov po televiziji, ni kaj preveč poznala. Naše države ne bom niti omenjal, saj je bil pri nas popolna neznanka. Lahko se pohvalim, da sem tudi sam veliko pripomogel k spoznavanju Klausa Nomija Dri nas, saj sem njegove plošče nosil kar glasbenim urednikom na radiju. Za nameček pa sem deset let pozneje, natančno 10. septembra 1994, doživel veliko zadovoljstvo, ko sem ob prvi obletnici Metelkove na otvoritvi razstave svojih fotografij v Channel Zero predstavil Klausa Nomija "v živo" - v izvrstni interpretaciji ga je upodobil Mirč. Toda povrnimo se k pripovedi. Takrat sta bili na tržišču edini plošči "Kiaus Nomi" in "Simple Man". Ob poslušanju sta mi vzbujali vso r .stiko zunajzemeljske navzočnosti, pa tudi preprosto kurjo polt in razumljivo da tudi neizmerne užitke ob poslušanju njegove glasbe,
Kdo je bil pravzaprav Klaus Nomi? Enkrat v letu 1982 je dejal: "V zgodovino bi rad prišel kot lik iz stripa, kot potuioci papirnati heroj, ki potuje skozi galaksijo." Številni časopisni članki so ga opisovali kot nedostopnega, trmastega in vase zaprtega človeka. Lakiran smoking, ki ga je nosil na mnogih nastopih, je bil videti kot oklep ranljivega Bitja, Z apneno belim obrazom, črnimi ustnicami, ekstravagantnimi oblekami, presunljivim mezzosopranom in tenorom je bil kot popoln umetni Nestvor, ki stopi iz stri-§ES

fiš -s iU^ x ÍÍ.T i^i=
■komada ''Simple uresničiti; ZtUO je leta 1.973. zapustil tríemei¡o iterirna: smo -tja in odšel v New-York, kjer ie hotel stopiti v íiímü Urgh - A glasbeno sceoo. Tudi tam v začetku m. tm'él- . je a, v katerem; je sreče, zato' se je moral'ukvarjali / vselit mo-
gočinV - kot čolnar, pomivalec posode,-.ku- '; ija sta izšla albu- hinjski pomočnik, pa tudi kot .slaščičar, , pri ^"Simptehrfan" tem' je-imel veliko uspeha, saj so njegove .5&l..š:e fEnóée" ' torte'postale znane in: priljubljene; Pa v:ert- ; CÜ" "The Concert", dar je pa naključju, spoznal .-'prave7'; .ljudi, jih ormansa i?, leta navduši! tako, da so posrieli. njegov naslon ?1)	; na supe^S. Posnetek se je'pozneje;.'Prav;
eyja - je to ugotovila, ; «ra. V.^^oš.oin- '
- vendar-ni. zahtevala ampak jo je zamerij^ za pk
Callas."
Nomijeva biseksualnost oziroma homoseksualnost je bila sicer povsem vsakdanja reč, pa vendar, nenavaden kot je bil, jo je živel povsem nekonvencionalno - imel ie ženo in prijatelja hkrati, vendar je presegel povprečje slereotipov strahotne in pokvarjene spolne morale dvajsetega stoletja Tudi na tem področju je bil pred svojim časom in tako nehote postal vzornik za mnoge fante, ki so bili v dvomih ali osebni stiski. Življenjska pot Klausa Nomija je, tako kot on sam, nenavadna: rodil se je v Berlinu, pri šestnajstih je pustil gimnazijo in tudi njegovo šolanje za crkostavca se ni obneslo. Tudi svojega pevskega izobraževanja na Berlinski glasoeni soli in pozneje v Švici ni končal. Za preživetje je delal kot biljeter in prodajalec programov v Berlinski operi. Svojih sanj, ki mu jih je tkal njegov umetnis i čut, namreč da bi združil ročk s klasično glasbo, tam zaradi vsesplošnega nerazumevanja ni mogel
faiio po'naključju, :znašpi :na pisalni mizi' □visa Davida BowU-ja Ž fijim je nastopil na ogor- ameriškem Saturday Night. Live -TV -Show na i; o, -me/i NiK". SU dil: so zeäö uspešni -nastopi;; ' : po n: wyosskih k.ul»!- in pogodba z RCA'-za:-..
tx-Kiss pr.Ki irc-ntom Ro-nom Johnsonom, Evropsko tržišče se je za Nomija začelo zanimati šele leta 1981, vendar je pravo zmagoslavje po...I le v Franciji. Njegovi plošči sla postali uspešnici. Nomi je načrtoval veliko evropsko turnejo, na kateri bi se predstavil v vsej svoji veličini v musi-calu, risanem filmu ter v vlogi, ki si jo je najbolj želel: kot carovnlca v Engelbert Humperdlnckovi operi Hansel und C ret el, saj je popolnoma obvladal tako tenor kot mezzosopran.
V	januarju 1983 so vsi njegovi načrti propadli, Nenadoma je zai util močne bolečine, evropsko turnejo je moral prekiniti. Vrnil se je v New York, tam se je moral v marcu -tako on kot ves svet - soočiti z novo boleznijo, z aidsom.
V	naslednjih mesecih je hotel z največjimi napori in voljo premagati novo bolezen. Ko je spoznal, da bo ta neenakopraven boj izgubil, je poklical svojega odvetnika v newyorsko Memorial Hospital, da bi uredil
Mire alias kLAUS NOMI v Channel Zero na Metelkovi 10.9.1994 Foto: Frenk Fidler
poslovne zadeve kot tudi oporoko. Odtlej se je njegovo zdravje naglo slabšalo in 6. avgusta 1983 je umrl v krogu svojih najbližjih; žene Lise Moon, tajnice Josephine in dolgoletnega prijatelja Jeana Dierra ftommela
Umrl je prezgodaj. Vsi mi, ki smo ga imeli radi in ga imamo radi, ga naj ne bi pozabili.
i| ne di po; dim.
Frenk F Her
[ portret ]

RAZSVETLJENA ~
Ne ve se, ne kdaj ne zakaj je ravno njo doletelo, Kakorkoli že, pripadnica te kategorije je doživela razsvetlitev v obliki znanstvene trditve (1. znanstvena trditev o nezvestobi): "Spolnost je le fizičen akt in ni povezan z ljubeznijo," zraven pa seveda zahteva: "Zveza lahko obstaja le, če je odprta" (vsaj zanjo) Kot ideološki temelj pa ji rabi stavek: "Zvestoba je le alibi za skrivanje nes a m ozavesti in posesivnosti," (Vsekakor se sliši bolje kot: "Želim v posteljo z njo. Čeprav sem s te boj.")
Značilnosti.
Razsvetli en ka to prejeto razodetje vzame kot neko vrsto misije. Zatorej, če govori z vami več kot 30 sekun<, je skoraj sigurno, da le preverja teritorij, Če pa odide v treh minutah, je gotovo njena skrita misel Že jasno izrazena želja po seksu z vami (prav nič je ne moti Če poleg stoji njena partnerica). Do govorite se le še za uro in prostor... (morda bo vse skupaj izgledalo kot naročanje pri zobozdravniku, toda menda niste tako starokopitne, da bi mislile, da se zelje ne morejo programirati?!)-Kaj storiti?
Če si želite pikantnih srečanj (kajti z vami ne bo počela običajnih reči, le-te lahko počne s svojo partnerko) ali pa ljubico, ki vas ne bo obremenjevala z načrti za prihodnost, je Razsvetljen ka prav za vas. Torej zgrabite priložnost in bodite sproščene (ne dovolite, da bi na vas vplival sovražni pogled njene drage). Ne pozabile pa, da k njenemu prepričanju sodita resnicoljubnost In izmenjava izkušeni (seveda spolnih). Torej je mogoče da bo vaša zasebnost malo oškodovani zaradi tega sreč anja (ne le ona, temveč tudi njena partnerka in prijateljice bodo vedele od začetka do konca, kaj počnete in govorile v postelji).	_______
ODPRTA ZVEZA
Tovrstni par lahko nastane ob srečanju ofveh razsvetljenk, pri katerih je podvojitev svetlobe omogočila vzpostavitev neke višje oblike odprte zveze. Druga možnost pa je, da sta dve "standardni" lezbijki po nekem čudnem naključju (X je t V, X postane ljubica od 2 in potem Z ljubica od V .„ ali vam tudi zveni nekako družinsko?) končali v postelji i tretjo osebo in se zavedli, koliko užitkov nudi življenje Najpomembnejši element za obstoj takšnega para je seveda tretja oseba; če pa tega zadnjega člena ni, sta na lovu na mladenke, ki bi popustile in nasedle laskanju naših dveh In jih pripeljale do primitivne blaženosti.
Zaradi obnašanja so vedno na tapeti in taksni pari kaj hitro postanejo slavni In po drugi strani dolgočasni, saj za svoj uspeh uporab Ijata tehniko, ki bi se ji lahko reklo "reklama, ki udari v glavo ', saj |e v kakršnikoli situaciji ali trenutku argument trikotnik in o tem razpravljata brez konca in kraja (zato ju ni ravno priporočljivo povaDiti na večerio).
Značilnosti:
Dinamična samostojnost odprte veze je bolj ali manj takšna: pogovarjate se z eno, o kater >e vam zdi, da še ni zasedena in si mislile; "Sedaj je pečena," Toda čez 5 minut
pride še ena in se vama diskretno približa in daje zapeljive pripombe, medtem pa vsake toliko poljubi vašo prvo sogovornico. Medtem ko vi stojite tam kot lolek m se sprašujete, kaj za vraga se dogaja, vam onidve pojasnita, da sla skupaj, vendar pa to ni ovira. Takrat vam bosta izrazili željo po odnosu v troje in to podprli s pripovedmi o preteklih tovrstnih izkušnjah. Medtem ko vi še vedno stojite tam in vam nič ni jasno (saj ne morete verjeti, da vam tako mirno predlagala trikotnik, kot da bi bila to najbolj normalna stvar na svetu, ko pa se vendar komajda poznate), se okoli vas širijo razni komentarji: "zopet poskušala", "pa ne da sta spet začeli", "spet govorita o trikotniku" ... Ka; storiti?
Če se znajdete v zgoraj opisanem položaju, so vaše možnosti izbire bore majhne; ce se boste še naprej razgovarjale z njima, si nikar ne delajte iluzij, da boste obdržale neko nevtralno pozicijo, češ: "Pogovarjam se o trikotniku, toda to še ne pomeni, da sem za stvar," kajti pogledi okolice so neprizanesljivi: "Končno sta jo našli." Torei vam bo vloga trel|f> takoj podeljena. Edina možnost pobega - Če si to sploh želite je popoln umik brez vljudnih besed.
GREŠNICA
To je zaročenka brez napake, popolna ljubica - nobena ne zna bolje laskati e ženska, ki se jo lahko peije kamorkoli in s komerkoli, vedno ve, kaj reči, kaj storiti in v katerem trenutku. je lepa, očarljiva,,, vsekakor je ona vse to, kar bi želele biti ve s1 pa bi želele vse to v nekom najti (seveda vse to niste ve in tega tudi ne najdete v kakšni drugi.) Tako je popolna, da si je ne predstavljate v banalnih vsakdanjih neprijetnostih in res se ji po čudni igri usode ne dogajajo neprijetnosti (da pa se tehtnica uravnovesi, se jih zgodi toliko več vam samim). Očitno jo takšna perfekcija (ki je nobena ne more spregledati, saj se nenehno hvali) skoraj naredi nepremagljivo in njena pot |e posuta z "žrtvami", ki jih zanje brez problema in na katerih pusti neizbrisen pečat (vse to se izve, ker Grešnica, hvala bogu, ne zamudi priložnosti, da bi se pohvalila, s kolikimi je bila in da so bile tudi tiste "za čez noč" noro zaljubljene vanjo).
Značilnosti:
Njena služba je absolutno zanimiva in trendy, pozna zanimive in trendy ljudi, z njimi hodi na zanirr e in trendy zabave in ker veliko zasluži, si kupuje lepa in trendy oblačila, njeno stanovanje je urejeno skrbno in trendy, obiskuje le lokale in diskoteke, ki so trendy,.. Seveda spi malo in je izredno pro duklivna (zopet tista usoda, ki nam dovoli 10 ur spanja, v preostalih 14-ih pa tudi ne naredimo skoraj nič), bere in razmišlja, tako da lahko govori o katerikoli temi in hkrati noben zunanji impulz ne poškoduje njene granatne konstrukcije (torej se ji ne pojavljajo dvomi, kot so: "Alt sem navsezadnje le takšna kot vsi drugi?", "Ali je na tej zemlji sploh kakšn3 ženska, ki se ne L zaljubila vame?" ...)
Na področju sentimentalnosti pa se Grešnica - kljub zgoraj naštetim osvajalnim sposobnostim - bolje počuti v zvezi, ki naj bi težila k se večji popolnosti (popolnost na kvadrat, Marija pomagaj!), v resnici pa jo rabi po eni strani v trenutkih nepazljivosti usode
[ predalčki ]
e se zamaši lijak, ima koga, ki bo prevzel krivdo) in po drugi strani za dokazovanje sebi in celemu svetu, da obilje perfek e pomaga ustvariti odnos in omogoča "razda-janje" ene drugi (tista druga je potem kmalu "odpuščena", saj vendar ni krivda Crešni-ce, če ji nobena ne seže niti do kolen). Kaj storiti?
Upiranje Gre lici je podobno težko kot upiranje modnim muham. Toda zapomnite si, da ima vsaka modna stvar svojo ceno (ponavadi dosti višjo od stvarne vrednosti) in plačale jo boste ve: morda s svojo podobo v javnosti (tudi če se je ne spomnite več, bo ona pripovedovala celo življenje, kako zelo ste jo ljubile) ali pa le s svojim časom (kajti poslušati nekoga, ki govori le, koliko žensk je imela, jih ima in koliko jih bo Šele imela, i ravno pametno porabljen čas). Torej - presodite same! Ne mislite pa si, da bo vaš "Ne" kaj bistveno spremenil zadevo - Gres-nica bo našla svojo razlago in sicer bo mislila, da jo preveč ljubite
NEDEFINIRANA
Že na prvi pogled je sumljiva. Potem ko ¡o spoznaš, pa ni več dve nov: lezbijka je. Lez-bijka prav v vseh pogledih in mnogo bolj lezbijka kot ve vse skupaj. To potrjuje tudi dejstvo, da se Intimno bolj razume z ženskami.
Toda ce jo boste poklicale s takšnim nazivom (ali pa z bolj nevtralnim "homoseksual-ka"), bo takoj vzkipela in vam razložila, da takšne etikete omejujejo, da smo najprej "osebe" In da je vsaka med nami v resnici biseksualna (in če se vam zdi, da z vam, ni tako, je tO le zato, ker ste topoumne in sta-rokopitne in niste brale Freuda). V oporo takšnemu mišljenju pripomore tudi vmešavanje različnih oseb v življenje tiste, ki se ne definira: mama (zelo zvita, namesto da bi naredila tragedijo, uporablja vzvišene prošnje), hetera prijateljice (seveda tiste najhujše, ki jim je iskanje primernega m^a na važnejše opravilo), psiniater (ki je poleg vsega še plačan), spiritualisLi različnih vrst (npr.
budizem je pot, na kateri bo spoznala, aa sr problema ni zatrta homoseksualnost, temveč kakšen nesluten del lastne osebnosti, kot sta na primer "lenoba" ali "pož-rešnost").
Značilnosti:
Biseksualnosl, ki je v nas, se mora nekako pokazati (kako naj bi se drugače razlikovala od homoseksualnosti), zatorej nedefinirana fura nekakšen hetero-športen stil (toda skoraj vedno izpade "hetero-smotka" in povrh vsega še brez okusa) ali pa dvoumen s (hvale vreden trud a še manj uporaben: dolgi lasje, kape in pridih new agea). Poleg estetike je pomembno tudi s kom in e se druži. Njeni prijatelji in prijateljice so hetero in zvečine "drugačni" (tudi oni so zatr ho-mič!) in zahajajo v lokale, kjer se srečujejo z gejl in lezbljkami (nedefinirana nerada zahaja v takšne lokale, saj bi lahko srečala soseda, po drugi strani pa pravi, da se počuti kot v getu). Glavna sestavina tako opevane bisek-suatke pa so seveda intimni odnosi z mc kimi. Tukaj se ponujata dve možnosti: ali je Ženska brez zadržkov (In gre v posteljo z moškimi, s katerimi se srečuje na bolj zap ščenih krajih, saj gre le za nekakšen interes) ali pa motivira svojo nedrugačnost do moškega spola z nekakšno frigidnostjo (ki je lahko le namišljena ali pa ostane resnična, vsekakor pa ji resi vsak problem: "Očitno nisem lezbijka, če me ne vznemiri dotik ženske.") Kaj s toriti?
Kot prvo, nikar je ne ogovorite kot lezbijko (za vedno jI boste skrajno antlpatične). Ce jo res želite osvojiti, se pokažite tudi ve kot "drugačne" (In privlecite na dan stare spomine, ko ste bile še s fanti - ce pa niste, si jih izmislite tisti trenutek). V nobenem primeru ne uporabljajte preveč direktnih tehnik zapeljevanja in ne naret ite prvega koraka (kajti Če ona naredi prvi korak, bo naredila nekaj, kar ni v mejah običajnih družbeni1 vzorcev, če pa se prve premaknete ve, boste navadne lezbijke, ki pečajo - o bog, kakšen gnus!).
ncHi
iV začetku je nerazpoznavna, vendar se . lahko takoj identificira ravno po njeni spte-menljivosti, na zunaj in znotraj. Njena kameleonska narava (lahko bi se reklo tudi pomanjkanje osebnosti) se ne more upreti niti nč -manjšemu impulzu, ki pride od kake stvai ali osebe, ki jo zanima. Če imate voljo - za svojo lastno zabavo - in čas, ji kdaj pa kdaj posvt ite 10 minut In nabrale boste dovolj snovi za večanje vašega samo-spoštovanja ali pa za nedolžno tračarjenje s prijateljicam
Značilnosti:
Pri taki osebnosti bi bilo smešno govoriti o tipičnih lastnostih, saj jo en dan lahko srečamo na sestanku lezbične skupine in čez mesec bo Že zagrizena lezbična separatistka ■ brez kakr-s legakoli političnega prepričanja, potem postane zagreta obiskovalka rave diskotek in koncertov, čez cas pa se ji razsvetli razum in veliko ur prebije med knjigami, v teatru in na de batnih krožkih. Skratka, njen okus se prilagaja tistemu, ki ga ima zaročenka nekega obdobia. Edina značilnost, l<i je samo njena, je ravno neizmerna sposobnost prilagajanja in spreminjanja; tO lastnost mora imeti, če hoče, da so njene številne življenjske faze videti resnične (spreminja način oblačenja, prebere nekaj ustreznih knjig, zbere nujno potrebne inlorma-cije, skratka počne vse le, da bo potem la^ko rekla: "Jaz sem že od vedno takšna, to so od nekdaj moji interesi..."). Kaj storiti?
Če jo želite osvojiti, se nikar ne obremenjujte z njenimi interesi (kot smo že rekli, sploh :so njeni, temveč od partnerk), ampak pokažite svoj trden In odločen značaj ter nemudoma začnite z oznanjanjem "vsesplošnih resnic", ki ji vzbujajo občutek, da ima pred seboj zelo markantno osebnost. Privlačijo jo novosti, zatorej morate biti nekaj povsem drugega kot rena sedajšnja,
Ce vam jo bo uspelo osvojiti, ne pozabite, da se bo tudi vas nekega dne naveličala in ko bo konec zgodbe, boste le še ena izmed mnogih, eklektična pa se bo spraševala: "Le kako sem lahko bila z nio?"______
mniOŠKE LEZBIJKE
To so lezbijke, o katerih se govori, da obstajajo, vendar pa se i bolj poredko sreča.
1.	LJUBIMKA se zaplete z vami v odnos, ne da bi zahtevala zaroko ali ljubezen do groba (in še naprej!) v najkrajšem času, ne govori vam že v prvem mesecu o svojih eksistencialnih problemih, ne zahteva od vas, da ji poveste kam in s kom greste in ne programira počitnic za dve leti vnaprej.
2.	NEOBREMENJENA LEZBIJKA je tista, ki v tem trenutku ni v zvezi, ki ni ravnokar tragično prekinila in ni položila svojega srca v že pogorel ogenj, Torej tista, ki ne govori vsak dan: "Na žalost nam za seboj težke izkušnje, zato ti ne morem dati več kot toliko, ne morem biti bolj razumna kot sem..."
Tistim, ki bi jo želele najti, priporočamo iskanje med štirinajstletn^a-mi (morda),
3.	DOSTOJANSTVENA LEZBIJKA je tista, ki prekine ljubezenski odnos z vami In:
- vam ne telefonira trikrat na dan, niti vas ne čaka na avorlšču vsa objokana in ne vztraja, da poskusita vnovič potem, ko ste ¡i že povedale, da je ne ljubite več;____
-	med prijatelji se ne pretvarja, da je žrtev, s čimer naj bi dosegla, da ve ne bi bile povabljene nikamor, ona pa povsod;
-	ne bo izrabila vaših najboljših prijateljic za črpanje informacij o vas ali pa jih celo potegnila na svojo stran;
-	ne poskuša zapeljati vaše nove izbranke niti se ne spus v zvezo s tisto, na katero ste bile ve ljubosumne med vajinim odnosom;
ne pripoveduje komurkoli, kako trpi in kako je bila vedno dobra in zvesta in kako ste vi oseba, ki je ne bi nobeni priporočila.
4, LAHKA LEZBIJKA se zaveda, da odnosi neogibno potekajo kot po paraboli in jih zato poskusa čim bolje izživeti v danem trenutku. Ne sili vas porabljati energije za "gradnjo in načrte". Na koncu pa vam še prihrani 6 do 12 mescev tragedije, pripisovanja kuvde in analiziranja storjenih napak.
Prevedla in priredua}. K,
[ predalčki
Ko govorim o ljubezni do sebe, se vedno najde kdo, ki pomisli, da govorim o napuhu in don -Ijavosti, To nima nič skupnega z ljubeznijo do sebe. Samozadovoljnost in domišljavost odsevata pomanjkanje občutka lastne vrednosti. Seveda hočemo dobro izgledati, toda ce smo preža-pošteni s svojo telesno pojavnostjo, to pomeni, da se nam zdi, da nismo dovolj dobri taki, kot smo, Primanjkuje nam samozavesti, zato se skušamo narediti take, da bomo sprejemljivi za druge. Če bomo drgnili samo naso "fasado", nam to ne bo orav ni. pomagalo, saj to pomeni, da lastno vrednost polagamo na zunan-|i izgled, ki se vedno spreminja. Občutek lastne vrednosti nima nič skupnega s tem, kako izgledamo, ampak temelji na tem, koliko se imamo radi.
Ljubezen do sebe je res zelo preprosta Pomeni le odločitev, da se bomo dobro počutili v svoji koži in skrbeli zase. Ko sprejmemo to odločitev, se vse drugo zgodi zlahka samo. Ljubezen do sebe pomeni opustiti vsakršno samokaznovanje. Pomeni, da si odpuščamo, Da bomo pozabili preteklost. In si rečemo, da smo "okej". Sebe odobravamo. Uživamo sami s sabo. Radi se imamo take, kot smo. V procesih spreminjanja smo nežni s sabo.
KAKO IMAMO RAOI DRUGE?
imamo radi druge? Sprejemamo jih kot so. Pustimo jim, da so taki, kot Ne spreminjamo jih. Naj sami skrbijo i svoj proces rasti. Ne moremo se učiti Iza druge. Če nam njihovo obnašanje jškodi, potem se lahko odločimo, da ne [bomo v njihovi bližini - in to e prav. I Moramo se imeti dovolj radi, da nami Isamouničevalni posamezniki ne bodo ljemall moči. Če imamo okoli sebe veliko Inegat rnih ljudi, potem poskušajmo ugo-Itovill. kateri vzorec v nas samih privlači] Ite ljudi v našo bližino. I Ko se spremenimo, ko opustimo neka-i Itere vzorce in postanemo drugačni, Ibodo tudi drugi spremenili svoj odnos Ido nas tako, da bo v skladu z našo novo [osebnostjo aH pa bodo o*, ti in dali pros-lior novim ljudem, ki nas bodo znali črniti. Ne glede na to, kaj se zgodi, sta ljube-Izen do sebe in sprejemanje sebe za nas I ve d no pozitivna koraka. 1 Drugo zelo močno orožje za (vseh odnosov družinskih, delovnih, priložnostnih ali intimnih - je "blagoslavljan-Ije z ljubeznijo". Ko kdo počne kaj takega, [kar moti harmonijo vašega življenja, ga [blagoslovite z ljubeznijo. Lahko rečete; I "Blagoslavljam te z ljubeznijo in vnašam ¡harmonijo v to situacijo,ali "Blagoslavljam te l ljubeznijo In 'jaz' ti dajem Izo, da odideš," ali "Dajem ti odvezo za 1 tvoje najvišje dobro." I Če to vztrajno počnemo, se nekaj na nevidni strani življenja in I popravi. Videla sem, kako ji ta proces [zdravil vsakovrstne odnose. Šefi so pos-jlall prijetni, družine so začele izkazova [ljubezen, težavni ljudje so odhajali, inlim-ln odnosi so postajali iskreni, Vsi n i, ki I smo p rak t i orali blagoslavljanje z I jo, smo navdušen nad rezultati.
iliiliíi ypiiÄ
IIÄi®
KAJ VERJAMEM
Verjamem, da so vse dogodke, ki smo ¡¡h doživeli v življenju, ustvarile misli in prepričanja, ki smo jih imeli \ preteklosti. Misli so močne; misli so ustvarjalne Naše misli ustvarjajo našo realnost. Ta zakon narave šele za-I čenjamo razumeti in prakticirati, čeprav smo to sporo čilo slišali že neštetokrat,
Moja filozofija je res zelo preprosta - za nekatere ljudi
Odpuščanje ne pomeni odpuščanje slabega vedenja: pomeni le, da bomo pozabili svoj "delež" v določeni situaciji m se osvobodili tako, da ne bomo več ustvarili podobne izkušnje. Vsakdo, tudi mi, dela najboljše kar

preveč preprosta. Pa vendar sem tolikokrat videla, tis
m
■■ ■■
deluje, Tuka 2 neka emelj" ih m'1"'':
1 KAR DAJEMO, TO DOBIMO NAZAJ.
Vedno. To sporočilo je že dobro znano. Spomnite se zlatega pravila; "Ravnaj z drugim tako, kot bi želel, da drugi ravnajo s tabo." To pravilo ni bilo oblikovane zato, da bi proizvajalo krivdo. To je zakon narave, ki se nanaša tudi na mišljenjske vzorce. Če sodimo, če kritiziramo - čeprav samo v mislih potem bodo tudi drugi sodi1 n kritizirali nas. Če ljubimo brezpogojno, potem \ svoje življenje privlačimo ljudi, ki nam bodo vračali z enakim brezpogojnim sprejemanjem in I ibeznijo
s®» Pix;:';
Iii Ii
Sovražne misli privlačijo sovražne misli in dejanja. Lju-osumne misli privlačijo pomanjkanje in izgube v življenju. Podobno kot misli odpuščanja privlačijo zdra1 e
■ ■ ■ _

j Q_
O J
Hj5
ot si lahko zamislimo - in to dobro je odsev naših ovih misli o tem, za kar verjamemo, da si zaslužimo.
m
. TO, KAR VERJAMEMO O NAS SAMIH IN O ŽIVLJENJU, POSTANE NAŠA RESNICA.
Zato je pomembno preučiti, kaj verjamemo. Vse prepogosto prevzamemo omejena prepričanja naših staršev ali družbenih razmer, v katerih živimo. Pogosto prosim ljudi, naj sedejo in v miru naštejejo nekatera glavna življenjska področja in napišejo, kakšna prepričanja najo o njih. Na primer: Kakšno je vaše prepričanje o naslednjih stvareh:
n napredovanje. Misli ljubezni in veselja ne privlačijo le pomislite na kaj z upanjem, vero in zmore v vsakem trenutku, z razumevanjem, ljubezni, temveč tudi vse najboljše v naše življenje, več ljubeznijo? Potem boste dan pre- zavedanjem in znanjem, ki ga ima. Opuš-
živeli v tem tonu - v ozračju, ki vam čanje maščevalnosti in njeno nadomeščanje bo dalo vse, kar boste potrebovali, z razumevanjem pomeni, da osvobajamo Ali res želite živeti življenje, ki ga sebe. Odpuščanje je darilo nam samim. lpO'h vodile pozitivne misli? Potem
začnit zavestno ;birati misli, ki 7. ODPUŠČANJE ODPIRA VRATA vam dajejo podporo in duševno LJUBEZNI,
hrano,	ljubezen je cil Brezpogojna ljubezen. Kako
pridemo na ta cilj? Skoz vrata odpuščanja.
4.	VREDNI SMO LJUBEZNI.	Odpuščanje je podobno mnogim lupinam Mi vsi. Ti in jaz. Ljubezni nam ni čebule Včasih je najbolje začeti na tistih treb, . ssiužiti. Ni nam treba za- področjih, kjer je laže odpu :ati, in se po-siužiti pravice do dihanja - dihamo časi, ko se že navadimo tega procesa, prebi-zato, ker obstajamo. Vredni smo jati do temeljnih bolečin. Bolečine lahko ljubezni zato, ker obstajamo. To lupimo eno po eno, dokler ne pridemo do moramo \j deti in uresničiti. Vredni glooljega nivoja razumevanja.Tam bomo smo udi lastne ljubezni. Ne dovo- našli ljubezen, ki nas čaka. Odpuščanje in lite, da ni jativna mnenja vaših ljubezen hodita z roko v roki. staršev ali v družbi razširjeni predsodki zatemnijo vašo luč. Resnic- 8. LJUBEZEN JE NAJMOČNEJŠA ZDRAVILnost vašega nitja je, da ste ljubeči NA SILA, KI OBSTAJA, in vredni ljubezni. Vendar pa mo- Ljubezen stimulira naš imunski sistem. Naša rate sprejeti ta koncept, če hočete, ljubezen do nas samih. Ne moremo ozdra-da bo to resnica v vašem življenju, veti ali postati celoviti v sovražnem ozračju. Zapomnite si, da vaše misli ustvar- Ko se učimo ljubezni do sebe, postajamo jajo vašo r I ost. Kaj "oni" mislijo močnejši. Z ljubeznijo napredujemo s poloali govorijo nima nič opraviti z vašo žaja žrtve na položaj zmagovalca. Naša lastno vrednostjo Povejte si takoj in ljubezen do nas samih sama privlači vse zdaj: "VREDEN SEM LJUBEZNI!" tisto, kar potrebujemo za pomoč na naši
poti k ozdravljenju Ljudje, ki se imajo radi,
5.	ODOBRAVANJE IN so naravno privlačni za druge.
i II
$MV. :■;•......
/loški Ženske Ljubezen Seks Zdravje Vaše telo
Pomanjkanje Napredovanje Staranje Delo Uspeh Bc g

M
W.
Presenetljivo je, koliko teh prepričanj se oblikuje okoli petega leta starosti. Seveda vsa zgodnja stališča niso re-;vantna za življenje odraslega, zato je občasno globinsko mentalno čiščenje zelo koristno. Ker so vsa prepričanja izbrana, sedaj imamo možnost, da izberemo amo tista, ki nam dajejo na, eč podpore in du vne hrane.
3. NAŠE MISLI SO USTVARJALNE.
d je najpomembnejši zakon narave, ki ga moramo noznati. Ena sama ničeva misel ne bo veliko spremenila, toda misli so kakor kapljice vode, to pomeni, da se birajo. Ko v določenem časovnem obdobju ponavljamo iste misli, te postanejo luže, ribniki, jezera ali ceani. Če so pozitivne, lahko lebdimo v oceanih Ztv-enja. Če so negativne, se lahko utopimo v morju ne-, lativnosti in brezupa. Na kaj najprej pomislite, ko se budite? Ali na kaj žalostnega in temačnega? Poter "1 boste preživeli cel dan v podobnem razpoloženju. Ali
SPREJEMANJE SEBE STA KLJUČ DC POZITIVNIH SPREMEMB.
9, BODITE SAMO PRIPRAVLJENI.
Ko smo jezni nase, ko presojamo in Ni nam treba čakati do trenutka, ko bomo kritiziramo vse, kar naredimo, ko se vedeli "kako" narediti vse te reči. Potrebuje-zlorabijamo, dajemo od sebe zelo mo samo pripravljenost. Nase misli so ust-negativne vibracije in naše življenje varjalne. Če mislimo: "Pripravljen sem začeti ne bo nikoli dobro. To je samo opuščati presojanje ali odpuščati ali se imeti stara navada, ki ne temelji na resni- rad", to pomeni, da smo svo misei poslali ci. Le kako lahko pričakujemo od drugih, da na: imajo rao. in nas v uri v Erzum, Ko jo ponavljamo, bo pre-sprejemsjo, če pa se sami nimamo radi in se ne sprejemamo, maknila zakon privlačnosti in odkrili bomo "RAD SE IMAM IN SE SPREJEMAM PRAV TAKEGA, "O' SEM" je nove možnosti za prav te spremembe, kijih najmočnejša misel, ki vam bo pomagala ustvariti radosten svet. želimo. Univerzum vas ljubi in vam je vedno
pripravljen pomagali, da se uresničijo vse
6. LAHKO SE OSVOBODIMO PRETEKLOSTI IN ODPUSTIMO VSEM.
Preteklost obstaja le v naši glavi. Če se oklepamo starih bolečin, se danes kaznujemo za nekaj, kar nam je nekdo storil v daljni preteklosti. To je popoln nesmisel. Prepogosto čepimo v zaporu misli o upravičenem maščevanju in to je grozen način življenja. Sebe lahko osvobodimo.

[ zdravje ] E-Tj
misli in prepričanja, ki st.e jih izbrali. Bodite pripravljeni na dobro življenje.
Ko ste razmislili o teh večjih konceptih, boste morda želeli prebrali tudi o mojih desetih korakih na poti k ljubezni do sebe. Uporabijam jih, odkar delam, in velikokrat so mi zelo pomagali. Ti koraki so še preprostejši od konceptov, ki sem jih nanizala prej. Samo pomnite, da je ljubezen do sebe zelo enostavna rec.
DESET KORAKOV NA POTI K LJUBEZNI DO SEBE
1.	NEHAJTE SE KRITIZIRATI.
Kriticizem nikoli ničesar ne spremeni. Zavračajte samo-kriticizem. Sprejmite se prav Lake, kot ste. Vsi se spreminjamo. Če se kritizirate, bodo vaše spremembe negativne, Ko se odobravate, so spremembe vedno pozitivne.
2.	NE STRAŠITE 5E,
Nehajte se terorizirati z lastnimi mislimi. Tako življenje je neznosno. Najdite mentalno sliko, ki vas bo razveseljevala (na moji so rumene vrtnice) in ob vsaki grozljivi misli takoj preklopite na ugodno misel,
3.	BODITE NEŽNI, PRIJAZNI IN POTRPEŽLJIVI.
Ravnajte nežno s sabo. Bodite prijazni do sebe. Bodite potrpežljivi s sabo, ko se učite novih načinov mišljenja. Ravnajte s .sabo tako, kot bi ravnali s kom, ki ga imate res radi.
4.	BODITE PRIJAZNI DO SVOJEGA UMA.
Samo-sovraštvo pomeni le sovraštvo do lasi niti misli, Ne sovražite sc zaradi tega, ker razmišljate. Nežno spreminjajte svoje misli.
5.	POHVALITE 5E.
Kriticizem lomi notranjega duha. Pohvala ga krepi. Pohvalite se čim večkrat. Pohvalite se za vsako majhno stvar, ki ste jo naredili.
6.	DAJAJTE SI PODPORO.
Najdite načine dajanja podpore sebi. Odprite se prijateljem in jim dovolite, da vam pomagajo. Prositi za pomoč, ko jo najbolj potrebujete, pomeni bili močan.
7.	BODITE RAZUMEVAJOČI DO SVOJIH SLABOSTI.
Zavedajte se, da ste slabosti razvili zato, ker sle hoteli izpolniti neko potrebo, Sedaj iščete nove, pozitivne
Kaj si želite, a tega nimate? Bodite jasni in natančni.
načine za izpolnjevanje teh potreb. Zato razumevajoče odpustite stare negativne vzorce.
8.	SKRBITE ZA SVOJE TELO.
Poučite se o prehrani. Kakšno gorivo potrebuje vaše telo, da bi imelo kar največ energije in vitalnosti. Poučite se o telovadbi. Kakšne telesne vaje bi vam ustrezale? Varujte in spoštujte tempelj, v katerem živite.
9.	DELO Z ZRCALOM.
Pogosto si glejte v oči. Izrazite ta naraščajoč občutek ljubezni do sebe. Odpustite si ogledovanje v zrcalu. Pogovarjajte se s svojimi starši, ko se gledate v zrcalu. Odpustite tudi njim. Vsaj enkrat na dan si recite: "Rad te imam, zares te imam radi"
10.	STORITE TO ZDAJ!
Ne čakajte, da vam bo bolje, ali da boste shujšali, aii dobili drugo službo, aii stopili v nov odnos. Začnite zdaj - storite najboljše, kar morete.
BITI VREDEN. ZASLUŽITI SI
Mnogi med nami ne naredijo
nič za ustvarjanje boljšega življenja zato, ker ne verjamejo, da si to zaslužijo. Občutek, da si česa ne zaslužimo, lahko izvira iz tako zgodnjih izkušenj, kot je učenje uporabe stranišča ali od tedaj, ko so nam nekaj odrekli zato, ker nismo vsega pojedli aii počistili sobe ali pospravili svojih igrač. Tudi to je pristajanje na koncepte ali mnenja drugih in nima nič skupnega z realnostjo našega bitja.
Služenje nima nobene zveze z imetjem dobrega. Ovira nas ravno naša nepripravljenost sprejeti to resnico. Dopustite si vzeti vse, kar je dobro, ne glede na to, ali mislite, da si to zaslužite ali ne,
VAJA ZA LASTNO VREDNOST
Tukaj je nekaj vprašanj, ki vam bodo pomagala razumeti, kaj pomeni zaslužnost - in ljubeča, zdravilna moč, ki lahko izvira iz nje. Uporabite jih za vajo, ki vam lahko pomaga k razumevanju.
zaušnico. " Ali so vaši starši mislili, da ste si zaslužili? Ali ste morali vedno nekaj narediti za to, da ste bili cesa vredni? Ali vam je ta ustrezalo? Sle poleni dobili, kar ste hoteli? So vas zu kaj prikrajšali, ko sle kaj na red ¡h narobe?
Se vam zdi, da ste vredni? No kaj pomislite? ''Pozneje, ko si bom zaslužil. " "Najprej moram delati ca to. " Ali ste dovolj dobri? Boste splob kdaj dovolj dobri?
Katero "prepričanje" ovira vašo lastno vrednost?
Ni dovolj denarja. Strah. Staro sporočilo: "Nikoli ne boš ničesar vreden. " "Nisem dovolj dober. "
Ali ste vredni, da živite? Zakaj? Zakaj ne? Ali so vam kdaj govorili: "Zaslužis s i smrt ''? Če so, ali je to sodilo k vaši verski vzgoji?
Za kaj je vredno živeti? Kaj je namen vašega življenja? Katere smisle ste si oblikovali? Ponoievanje in dro-giranje nista smisel življenja. Ali ste si ustvarili razlog za življenje?
Kaj si zaslužite?
"Zaslužim si ljubezen in veselje in vse dobro. " Ali pa globoko t- sebi čutite, da si zaslužite s ran je? Zakaj? In od kod izvira to sporočilo? Ali ste ga pripravljeni ovreči? Kaj želite položiti na njegovo mesto? Pomnite, da so ta misli in da misli lahko spremenimo.
Kaj ste pripravljeni storiti za to, da boste vrednejši? Sle pripravljeni izrekati otirmaci-je? Se udeleževali terapij? Odpuščati? Če je tako, boste pošto// vrednejši.
EnosLavno je videli, kako se osebna moč izniči v načinu razumevanja zaslužnosti. Poskusite opisano vajo,, s katero se utrjujejo novi mišljenjski vzorci. Vedite, da to ni edina vaja, to je samo primer. Morda boste sčasoma lahko izdelali lastno vajo - osebno urjenje je vedno najboljše. Navsezadnje ste vi najboljši strokovnjak zase - nihče vas nikoli ne bo poznal tako dobro, kot se poznate sami.
^reHjfm se prek vseh starih omejitev!
Kakšni so bili zakoni/pravila o zasluženju v vašem domu? Kaj so vam govorili? "Ne zaslužiš si." ali: "Zaslužiš si krepko
Nikakor ne želim nikomur dati občutka krivde. Vendar moramo razumeti, kako deluje mišljenje, ce hočemo narediti spremembe. Nihče noče oiti bolan, pa vendar se zdi, kot da potrebujemo sleherno bolezen, ki jo ustvarimo, kajti tako nam telo pove, da je nekaj v naši zavesti iztirilo.
î{(][ zdravje ]
Ni Lako kot da bi rekli, da hočemo tako in tako bolezen, ampak ustvarjamo mentalno ozračje, v katerem taka bolezen vzklije in vzc.veti. Pogosto to počnemo nevede. Navsezadnje smo bili zvečine vzgojeni v preslrašene žrtve ali pa imamo zagrenjene in maščevalne predstave o življenju. Slišala sem govoriti starše, da njihovi otroci nimajo pravice biti srečni in da je trpljenje normalno. Če starši nenehno poudarjajo, da otrok ni dober in d. ne bo nikoli ničesar vreden, bo odraščal v prepi anju, da je to res.
Večina staršev prav tako verjame in uči svoje otroke, d. je bolezen vrsta zla, ki nas zadane, ko nismo previdni. Medicinska profesija se s tem strinja in nas poten prepričuje, da samo oni lahko kaj storijo za nas. Tuc religija je način pripovedovanja samim sebi, da nismo dovolj dobri. Nasa nemoč se poudarja kar naprej. Zato ni čudno, da smo zmedeni in besni, ko se zn^idemo v težavah ali ko zbolimu.
Ne pravim, da mora biti tako. Stvari lahko vzamemo v svoje roke in naredimo pozitivne spremembe. Ali so nam kot otrokom kdajkoli povedali, da nase mir': ustvarjajo naše izkušnje? Ali, da imamo moč za spreminjanje in ustvarjanje dobrega življenja za nas? Ali so nam povedali, kako čudoviti smo in da nas čaka samo radostno in ljubezni polno življenje? Ali so nam govorili, da lahko zlahka napredujemo in da bomo uspešni? Ce i poslušali take stvari, bi bilo naše življenie danes Dre-cej drugačno.
Pa ne zapravljajmo časa z iskanjem krivde v starših; ori liso poznali nič boljšega. Zdaj smo sami svoji starši, iami si lahko povemo vse pozitivne stvari, ki jih nismo lišali v preteklosti.
VAJA IZ NEGATIVNIH MIŠLJENJSKIH VZORCEV
. Poskusite z naslednjo vajo. Ko berete vprašanj ), res razmislite o resnici, ki ste jo oblikovali o svo i starših v preteklosti. Potem razmislite o novi resnici, ki jo boste oblikovali za prihodnost
Napišite vse, kar ste želeli slišati od svojih staršev. Vsa ta lozitivna, ljubeča sporočila. Potem si jih preberite na i glas pred zrcalom. Počnite to vsak dan, dokler sporočila le postanejo resnica za otroka v vas.
m
Leta vaje negativnih mišljenjskih vzorcev - začenši z mislimi o naših starših, so izčrpala naš imunski sistem. Prav tako smo s slabimi prehranjevalnimi navadami izčrpali sposobnost našega telesa, da funkcionira na svojem najvišjem nivoju. Če k temu še dodamo občutke, da nismo ne ljubljeni ne zazeleni in da smo sami na svetu, smo zreli za trenutno razširjene bolezni, ki bodo prišle mimo nas. Razvili smo skorajda epiden e raka, PMS, candide albicans, Epstein-Barrovega virusa in sedaj se širi tudi AIDS
Kdaj bomo končno razumeli sporočilo? Nekje počnemo nekaj narobe, Nismo slabi ljudje. Smo samo zašli. Za lo se ne smemo grajati. Raje razmislimo, kij lahko storimo za svoje zdravje. Nihče drug tega ne bo storil namesto nas. Mi imamo to moč Ko začnete negativno razmišljati o sebi ali si ustvarjati probleme v življenju, je koristno predelati nekaj preprostih vprašanj v glavi. Poskusite na+ančno izbrskati, kaj potrebujete na temelju preteklih izkuser Potem r1 zamislite, kako bi to pozitivno spremenili. Oglejte si naslednji primer.
ICE NEGATIVNIH MIŠLJENJSKIH
1.	Čem se skušate zogniti s takim mišljenjem/čustvovanjem - ali s p ibiemi, ki jih imate?
2.	Koga skušate kaznovati?
3.	laterih pravičniškil čustev se pite še naprej oklepati? Zakaj?
Kaj želite ..leti zagotovljeno v življenju?
Kako vam je všeč samo po milovanje7
6.	Kaj pridobite s svoio bo lečino?
7.	Česa se bojite izgubiti?
8.	Kako vam koristi ^se to? Je pozitivno?
Odgovorite na vprašanja kar najbolj idkrito, Prišli boste do krasnih spoznanj.
MTIVNIMMIIF
Kot veste, imamo vsi 'slabe" dneve, ko se nam zdi, da gre se n^.obe.
Če že živimo s togimi negativnimi miselnimi vzorci, nam tovrst ni dnevi lahko stokrat povečajo negativnost. To ni dobro za nas. Že tako nosimo po svetu dovolj nepotrebnega ovora.Moramo se naučiti, kako se osvoouditi in opustiti te stvari. Nekatere vrste vsakdanjega stresa so lahko naslednje:
1.Vaš	mož/žena/ljubimec/ljuh'-ca ali najboljši prijatelj/prijateljica
2.	Denar nasploh ali partnerske finance
3.	Pes/mačka ali karkoli že
A, Moj najpogostejši - časovna tekma z urnikom
5.	Delovne razmere, sodelavci ali šefi
6.	Avtomobil/avtobus ali druga prevozn= redstva
Psihologi i., psihiatri so povezali sleherno psihično bolezen s stres nimi dejavniki, ne glede na izvor Zgoraj našreto bi se zlahka ujemalo s tem. Če bi se lahko naučili, d i se znebimo stresa ali ga vsaj obvladujemo, bi, s dobili polovico bitke proti bolezni ali "slabemu" dnevu.
iS*
za katere delam (ali tiste, ki delajo zame)?
6. Ali lahko karkoli storim za to, da bom pravočasen? Ali bi lahko obljubil, da bom točen? Če se moje vozilo pokvari, ali ga znam popraviti?
Potem si lahko zastavimo se nekaj splošnih vprašanj:
1.	Ali sem se česarkoli naučil v tej "stresni" situaciji?
2.	Kaj bi storil drugače, če bi se to spet zgodilo?
3.	je bilo res tako slabo?
4.	je bilo pri vsem tudi k< smešnega?
5.	Ali sem skoz to izkušnjo spoznal kakšnega novega, zanimivega človeka?
Po premisleku o teh -'prašanjh, nekajkrat globoko vdihnite in počasi izdihujte - kakor da bi izdihovali same stresne dejavnike. Navsezad nje boste počeli prav to.
k il ,J"' fi: i
ZMANJŠEVANJE
Poskusite z naslednjo vajo za zmanjševanje stresa. - ^stavite s naslednja vprašanja:
1.	Ali bi res lahke, kakorkoli spremenil tega človeka?
2.	Katero je še tako drobno opravilo, s katerim bi v tem trenutku lahko izboljšal svoj finančni položaj?
3.	Ali so živali bile ida dnigačne? Saj so tako ';ubke,
4.	Če bom ime nezgodo na avtocesti, nom zato kaj hi'-eje na cilju? Sem kc." dal lažno obljubo? Po čigavem urniku skušam živeti?
5.	Ali je ta služba laiboljša »-me? Ali lanko iresničim svufe ustvarjalne potenciale? Ati hočem pustiti t¡e H?ln7 Al¡ ¡mar ran tiste,
foto: Caroline Taillez
HUMOR
Vse našteto so samo oblike pozitivnega odpravljanja negativne energije, podobno kot racionalizacija, )ok, bes ali kričanje. Smeh - humor - je še eno močno orodip Na mejih Sredinih nočnih srečanjih sem ugotovila, da smisel za humor, načrtovan ali ne, osvobaja toliko potlačenih čustev. Pravzaprav sem uvedla "čas za smeh", ko smo vsi pripovedovali šale. In smeh, ko se preprosto sprostimo, za nekatere med nami ni tako enostavna reč.
[ zdravje ] E-Tj
Tako ^oi je pp1 at rim težko povedati re ti kjj misl >, tako se j fruyirr .eŽKC smejati - sai v resnici gre :a sto stvar. Naslednja ^p1 jšanja si lahko astavite. ko « raz jezite ali postanete negativno razpoloženi:
1 Ali n. s aci» pra1 rapràv tak-1 beuasta, ii oi 5 najrs-ie začel si, lej^H
2.	Ali nna/on né soi ninje pra i
3.	Ni koç a |E na L- vas spominja ta situacija? 4.Sene i m samo nas >ejati ir j^zaoiti?
Vedite, du moc hui iu;rja li nekaj, ki oi jemati zlahka. Norman Cousins |e svoji knjigi Anatomija bolezni jasno opis; up -rabo smeha in sftrbi ¿a popoln 'ravitev svojega telesa
NEGATIVNE TELESNE SPREMEMBE
To je pomemben nauk o ljubezni do sebe. Spoznanje, da smo več kot fizično telo. Samo poglejte, kako se odzivamo rta normalen in naraven proces staranja. Postavili smo si pravila o staranju, zaradi katerih vsi izgubljamo. Jz starosti smo naredili napako, nekaj, kar se prezira in čemur se skušamo izogniti za vsako i__*n< Vendar se bomo vsi, ki ne umremo mladi, starali. Ko se približujemo starosti, ki bi lahko pomenila najboljša leta našega življenja, mi postariemo obupani zaradi prvih gub, ki se pojavijo. Včasih pa je bilo tako, da so starejše spoštovali in se obračali k njim zaradi njihove modrosti. Dandanes pa zaničujemo starejše in jih odrivamo proč, naj'Umrejo sami afi v domu za starostnike - kot da ne bi razumeli, da se tovrstno obnašanje lahko samo vrne k nam samim. Groza me je ponnisliti, kaj se bo i starosti dogajalo tistim, "ki danes zasmehujejo- in ropajo starejše.
Če imamo fizično bolezen, ki slabi telo, je uspeh zdravljenja močno odvišen od tega, kako se doživljamo. Če se ne maramo ali se celo sovražimo, bomo to telesno izkušnjo izrabili za poglabljanje teh negativnih čustev. Če s sabo živimo v miru, če se ljubimo, potem bomo sprejeli te spremembe in naredili najboljše iz njih.
Včasi bolezen napreduje do točke smrti. Potem to mnogi doživljajo kot napako, kot da bi naredili kaj narobe. Podobno kot pri staranju smo tudi iz smrti naredili neuspeh, nekaj, pred čimer si zatiskamo oci. Medicina z uporabo tehničnih metod pris uje telo, da živi se daleč prek svojih zmogljivosti. Smrt je, tako kot rojstvo, normalna in naravna Le redko pride ob času, ki se nam zdi primeren. Zaživimo vedno v sredini filma in vedno odidemo v sredini filma.
Ko se približuje smrt, jo lahko sprt -merno v miru. Boriti se proti temu, ikar je, vedno povzroča bolečino in trpljenje. Umiranje je za vse nas čas,
,■:■ ■ 'k'■h,-?-. m
KDO JE KRIV?
Nikoli nikogar nisem hotela okriviti za karkoli. Zato ker vem, da vsi mi delamo najbolje, kot znamo, v vsakem danem trenutku. Da, celo n !i starši, ki so se znašali nad nami, celo oni so to počel : najboljšimi nameni, v skladu s sistemom verovanja, ki so ga bili naučeni. Če sprejemamo negativna mnenja drugih o nas, zanikamo našo lastno notranjo modrost, In mi smo enako odgovorni za izrekanje negativnih mnenj o drugih. Drug drugega določamo za manj, kot smo lahko tedaj, ko o tem govorimo. Koliko nas je že reklo, da moški ali ženske, ali geji, ali crnci, ali starejši, ali mladi, ali ta rasa ali ta verska skupina, ali celo ljudje, ki se oblačijo na poseben način, niso kaj prida. Te omalovažujoče misli se nam vrnejo v isti oblik Moramo se zavedati daljnosežnih zakonov vzroka in posledice in vedeti, kako lahko vplivajo na nas nase lastne misli.
Odlomki i2 Knjige Louise L. Hay - Ustvarjanje poziti nega pi topa
Pogosto prid p trenutek, prej ali pozneje, ko morama prositi za pomoč. Zarad, nase naravne neodvisnosti smi težko odvisni od drugih, včasih tudi glede lajbolj te meljčfb potre I . Vendar to lahko storimo To je oblika sprejemanja ljubezni, tolikokrat sem slišala zelo bolne govoriti: "Nisem vedel; koliko ljudi me ima rado Včasih nz šele težka bolezen toliko upočasni, da sprejmemo ljubezen," ki nas je že od nekdaj spremljala.
ko nai bi izrazali več ljubezni. Biti z umirajočim človekom in prepros-3 ponavljati: "Rad te imam, Varen si," je najboljše, kar lahko storimo anj.
Res ie, da imamo moč za premagovanje vsakovrstnih bolezni na vetu, Res je pa tudi, da bo prišel čas, ko bo treba odsloviti ■onoseno telo Pomagajmo si, da bomo to storili v miru, dostojanstveno in celo radostno. Radost lahko najdemo v vsakem življenj-kem obdobiu, od našega prvega do zadnjega vzdiha. Naj nam bo izKusnja ljubezni. Smrt je lahko, tako kot življenji zeio preprosto doživetje mirne- obkroženo z ljubeznijo. ki ">znc saifi sko'vrata.
|[ zdravje ]


Suzana Tratnik
Nataša S. Segan

—...........I.....i
KOSOV ZBORHIKA CE
N <tOC »
L(Aj Ó PREJEMU POLO.
wtfi'v y ti
SKUC-LAMBDA KERSNIKOVA 1 61000 LJUBLJANA


Í'A'ROC I LN J ÇA)
Modra svetlotw, »m s« tologija
Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti,
skrb 2ase
Rita Mae Brown:
Granatno jabolka. roman
I no Knabino: GANI ME n TN nantît* r ornan
Ciril Bergles:
ÎFS'KIJA, pesmi
Nataša Velikonja; AiONKA,
pesmi
Hervé Guibett :
[JR 1 J A I . L, i ' J r KI III NI REŠIL ŽIVLJENJA, r ornan
L - ".zbornik o lïs3icnem kibanjij
na sloviímsxem
Boswe11 Rbščanstvo .
□rjžjieha toleranca tu hohoseksualnost
Zbornik rt> l0
L5TTH CtBAMJA
Septembra lani 5em se znašel v novem, čudnem položaju: stalna služba denar, bil sem ''ločen", young, free and available; kaj naj stor ■ mo sedaj? Do grla naveličan K4, Metelkove in naše scene sem se kmalu odločil ■ pojde-mo malo naokrog. Glede na to, da je bil edini tuj kraj, ki sem ga kdaj v življenju videl, Trst, je bila izbira Široka Naključje je hotelo, da sem si ravno takrat že nekaj časa dopisoval s tipom \z Frankfurta, ki me je povabil k sebi, nekaj dni pred novembrskimi prazniki pa je vse propadlo, saj mi je sporočil, da ga ne bo doma Stanje... jaz sem se pa tako zapičll v tale Frankfurt, zato sem lepega petkovega večera sedel na vlak in grem München se mi ¡e navkljub bližini zdel prevelika modna muha, zato sem ga izpustil-V Frankfurts sem nato preživel tri dni in še to zgolj zaradi majnne denarne zmogljivosti. Moje srce pa je de|ansko ostalo v Nemčiji, saj sem spoznal svojega sedanjega prijatelja, nakar sva Si dopisovala dva meseca in za Bc č sem obisk ponovil, tokrat za dalj časa. Najverjetneje tudi ne zadnjič, saj sem se prav nemarno zaljubil {vanj, seveda), Foreign affair Istočasno je potekalo tudi dopisovanje z znancem iz Zuricha, ki me je povabil za silvestrovanje v Švico in se razume, da sem z veseljem sprejel. Inter City Express Panda me je tako popeljal lepega četrtkovega dne iz Frankfurts v Zürich. V Svtd sem bil nalo preostanek praznikov
In kaj vse smo videli in doživeli? Česa nismo!
KŠvejku
Frankfjrt na Mami je eno največjih mest zahodne, ga dela Nemčije in ima nekaj čez dva milijona preoi-valcev, Prva stvar, ki sem si jo zapomnil, so bili velikanski nebotičniki najrazličnejših svetovnih oodjetij. Središče mesta je Zeil, ZELO povečana verzija ljubljanske Čopove,
Prva zanimivost sledi že takoj po Izhodu z zelezniike costa je, na Ktiisefstraße - s es shopi in non-stop gay kino. Za najrazličnejše okuse in piiLke, od vldeoka-set do pripomočkov. Nisem ravno oboževalec tovrstnih zadev, vendai je bil občutek, ko sem hodil meo vsemi tistimi polkami, nepopiser Na Kaiserstraße je skoncentriran del s prodajalnam, medtem ko gay scena živi v pesem drugem koncu mesta, nedaleč od Zeiia - vsi lokali, diskoteke jo klubi so razporejeni zvečine v treh ulicah: Alte Gösse, Sch-fergaae in Kiingentreiße oziroma okolici. Skupina, ki deluje d odo d no kot Roza klub, se Imenuje Regenbogen (Mavrica), clam pa se dobivajo vsako nedeljo zjutraj v svojih prostorih na Klingerstraße. Zelo razvit je tudi center za HlV-pozitivne In obolele za aidsom; skupina ima barček in uradne prostore na A'te Gasse (Switchboard). S fanti sem se pogovarjal celo uro m bili so z«lo pri|azn.. Na Alte Gasse je tudi prodajalna s tihjigajTil, rev||ami, plakati in podobnim materialom, imenovana Oscar Wilde, v kateri najdete marsikaj - v njej sem prebil skoraj dve url In užival v razkošju vseh tistih filmov, knjig, razglednic .. Lokalov je dovolj - obiskal sem Lucky's Manhattan na Schäfergasse, ki je zelo moderno opremljen velik, in namenjen najbrž predvsem bolj fini klientelj (te™ primarne so tudi cene), vendar je vanj bulje zaviti v dvoje, saj ijnate mir m se lahko povsem sproščeno pogovarjate. Če ste sami, pa je bolje vreči i 'ro kje drugje: Come bock na Alte Gasse, zelo atraktiven lokal v južno-ameriskem vzdušju, močno zatemnjen.
Ali pa Queer na Klingerstralše, Birmingham na Zei-lu... izbira je velika, vendar je fclientela bolj kekasta. Ker imam zaenkrat rad fante in ne punce, sem se kar pogosto ustavljal v pivnici ZutV $<hwejk na Scha-fergassf nedaleč od Lutfcy'S Moohattana, ki se od vseh drugih kar dodobra razlikuje: notranjost lokala je prijetna in domača, kot večina pivnic po mestu, pa tadi obiskovalce sestavljajo moški in fantje od poznih dvajsetih do štiridesetih, privlačnih in pravih tipov,
Nemci so sicer totalno mahnjeni na leder: klasičen primerek so tip ki so pobriti, nosijo brke in najrazličnejšo leder opremo, tako da nisem bil ravno rnnarija, da so m1 Nemci všeč, vendar ne kaže posploševati. Tipi so brez predsodkom hitro navežejo pogovor in (za razliko od preljub t klientele v K4) d«!«tirajo s teboj, tudi če te ne nameravajo zvleči v posteljo. Osvežujoča sprememba. Moj prvi obisk se je sicer končal v postelji, vendar po dolgih debatah s kakimi desetimi fanti iz najrazličnejših koncev sveta (v Frankfurtu živi veliko priseljencev), v "Švejku" sem 11 potem se nekajkrat, tudi v '«u drugiga obiska. Vsakič Vidls in doživiš nekaj novega, že videli tetko v ledru? To je doživetje, ki ga ¿lep pozabiš.
kdor ¡e za hitro varianto brez dolgega štrikanja, naj si nadene leder .opravo in pojde v Stali na Stiktrafle bar Ima dark-room in kolikor sem slišal, je lam izredno živahno. Vendar vam dovolijo vstop le, če ste v usnju.
Diskoteke so v Frankfurtu tr, in so si več ali manj podobne: Comtruction 5 na Alte Gasse, Blue Angel na Bronnerstralše in flefugium na Bleichstraile. Za slabo uro sem bil v prvi, ki je totalno v underground stilu in ves čas so nabijali strupen rave, zato sem potegnil črto v "Švejka\ Vstopnina: 70 DEM. Redarska služba in pravila obnašanja so stroga. Vse je odprto vsak dan v tednu, najbolj živahno pa je ob sobotah, Vendar je bolje, če koga poprosite, '■ vam bo za vodiča, sicer gre za iskanje veliko časa (to jasno velja za vsa mesta).
TSrN
"Če Imaš fanta iz Švice, je podobno, kot bi imel Švicarsko uro." Seveda gre za kvaliteto in ne za točnost. Zgornjo hvalnico je prispeval eden mojih znancev Iz Zuricha, iz lastnih izkušenj pa vam lahko zatrdim, da drži kot selotejp Prva ugotovitev, do katere pridete, i i ta, da je Švica draga država. Draga i velikim D, kvaliteta jasno ni poceni. Srečo sen imel, da je moj znanec v zelo donosnem poslu in sem tako z njegovo pomočjo marsikaj videl, česar samo s svo|imi prihranki ne bi niti približno. Zurich je največje švicarsko mesto (ne pa tudi glavno, ki je Beril) in prebivalci tekoče govorijo italijansko, nemško ter francosko, mirne duše
ZURICHA
pa lati ko dodam tudi angleščino, saj jO obvladajo več ali manj vsi. Švicarska nemščina je čisto poseben jezik, originalno nemščino n'mi takorekoč nic skupnega - sami pravijo, da je ta za njih, kot bi govorili tuj jezik. Mimogrede, v Zurichu :ivl tu Ji zvezda popa Tina Turner in v vsaki kolekciji C[-|e« kogarkoli v mestu najbrž ne maiijka vsaj ei-a njena plošča. Zurich je prijetne mesto na obali Zu-richškega jezera, oo-vsem nasprotno od Frankfurta - iz ekoloških razlogov so namreč stolpnice prtoovedane n tudi drugače imaš občutek, da se sprehajaš po podeželskem naselju (jasno, da tp velja samo za izgled). "Rdeča četrt" leži skoraj v središču mesca, v bližin narodne in univerzitetne knjižnice. Lokali so načlčkani drug tik drugega, pr mili volji lahko izbirate. Tu so tudi sex shopi, nr?kje ia ngalu je tudi sauna. Mene so povabili v Odčori, rdeče-čmo kombinacije udobja, pijače, kavic in natakarjev, tu je tudi odličen kotiček za sprostitev. Ooton ¡e :er mešan plač (za geje, lezbijke in straightej, vendar je poln ob vsaki uri in izkušeno oko kmah ugo.-ovi, kam kdo spada. Moška ki en tela je pestra, oči la hI pasete po mili volji in clokai hitro tudi kaj zaštrikate. Diskoteka je ena sama, vendar je ta za deset točk: T&N se nahaja nedaleč od rdecegE ustrikta, 7lahka jo je prepoznati po mavrični zastavi na vratih, na drugi strani ulice pa se nahaja bar flfti CJo'kls, ki spada v kompleks placev za tetke, ga je pa kjfib temu zanimivo videti, T&N pe velika diskoteka, razkošno opremljena z žametnimi zavesami, moškimi stilističnimi figurami, prijetnimi mizicami in sto.i ter ima dva šanka, v vsaki dvorani no enega, poleg tega pa nekaj prostorov, kjer lahko sedite in se v miru pogovarjate Ob mojem prvem obisku sem si ogledal predstavo švicarske travestitske zvezde français Delon, kar je bilo nepozabno doživetje. Profesionalcem r i kvadrat. Klientela v disku je mlajše vrste (do trideset), pleše se non-stop, atmosfera pa je _.ako vroča, da si kaj takega lahko samo zamišljate. Če bi bilo mogoče iz vseh tistih vizualnih kontaktov, spogledovali, štrikanj in kvačkanj proizvajati elektriko, potem mislim, da bi imel Zurich rešen problem mestne razsvetljave za naslednjih dvajset let. Svicarj so sicer hladni in vedno čakajo, oa narediš prvi Korak, zato šteje pogum ir ne zunanji Izgled, toda ko enkrat pogovor steče, ni več zadrzkov. Skratka, verzija nedeljskega K4 z močnim dodatkom okusa, stila in karakterja, (Mimogrede: diskač Ima dva WC-ja, ženskega In moškega, vendar služi namenu samo drugi, prvi pa... ja nn, trikrat lahko ugibate). V TfsN velikokrat priredijo zabave vseh mogočih oblik - sex-party, katakombe (pozabil sem vprašati. kaj je to). Seveda vse to stane in v enem \ ečeru vas tako oderejo tudi za dvaiset frankov (kar je nekako več kot dva tisoč tolarjev). Priznati moram, da nisem obiskal drugih lokalov, sicer pa sem bil s tem, kar sem videl, povsem za do-vol|en in morda je bolje, da pustimo še kaj za naslednjič.
Naše popotovan e se tukaj zakljucuie In naslednjič se bomo sprehajali pe le vem še, toda vsekakor nekje, za zimske počitnice. Dragi bralci, pazite nase in igrajte se varno.
Love, peace, tolerance ¡odran
l[ k ruling ]
EORMATIONS FOR GAY VISITORS:
SKUC MAGNUS,LL Sc ROZA KLUB Kersnikova 4 SLO-61000 LJUBLJANA fax +386 61 329 185
GALfon 1324 089 every day 7pm-10pm
LJUBLJANA
ROZA DISCO, Kersnikova 4, Sun 10 pm 4 am, gay and lesbian disco (every year closed in August) MAGNUS CLUB, Metelkova squat in ex barrack, Wed to Sun after 8 pm, first gay and lesbian cafe in town Sauna ZLATI KLUB, Recreational center Npitki' Tivoli, the Y |est sauna | in town, popuTaTamong gays, though not gay CRUISING
The park by the rails behind the petrol station on the Tivolska cesta, caution! Parking place in the Tivoli park, at nights, in the cars Beach by the river Sava, near Zagar's inn, bus lines 6 and 8
MARIBOR
THEATRICAL CAFE, Slomskov trg, by the theatre, pleasant but not strictly gay
Nudist beach on the "Maribor Island", city bus no.15 Sauna at public bath PRISTAN on the Lent
City park, in particular, the path past the Aquarium toward the Three Ponds, in the evening, caution!
C£gE
Railway station, in the evening City park by the river Savinja, after the dark, across the bridge to the right side of the park, to benches around playground Nudist beach by the river Savinja, out of the city, turn left behind the open pool and across the Ložnica, from then, it's 15 min walk
Sauna at Spa Laško, Zdraviliška road 4, mixed but worth a look
PI RAN
PORTA CAMPO BAR, IX. korpusa: 8 am pm, mixed
The beach from Piran to Strunjan
i
jutranje sonce je pokukalo izza gore in nežni žarki so me prebudili. Bilo je lepo jutro. Nobenega oblačka na nebu. Prejšnji večer je mocn snežilo in okoli hotela je bilo veliko snega. V strežni ekipi, ki je morala vstati zelo zgodaj, nas je bilo šest. Tri dekleta in trije fantje Vsak ,e imel razpored svojega dela. Ta teden, ki je bil pred nami, sem imel pospravljanje kopalnic, strežbo pri zajtrku, pospravljanje sob v prvem nadstropju, ki je bilo do včeraj prazno, in delo na recepciji.	.
Pretekli večer so se pripeljali fantje z Rijeke na zimsko letovanje in trening. Vsi, bilo jih je enaindvajset, so bili v prvem nadstropju Trening so imeli napovedan ob petih zjutraj, tako da sem moral vstati okoli četrte in pripraviti zajtrk za ekipo. Prišli so okoli pol petih in na hitnco pojedli ter odšli. Potem ko sem pospravil razdejanje, ki ga je ekipa zapustila, sem se odpravil na pospravljanje sob Postelje so bile razmetane, kopalnice umazane. Zamenjati sem moral celotni komplet. V eni izmed kopalnic sem našel tudi uporabljene kondome. Soba številka petnajst. Kaj se je v tej sobi dogajalo ponoči, to je bilo vprašanje, ki se mi je motalo po glavi se cel dan. Logično, da sta bila v sobi

hra«|e ]
i J Ii§
1 [ Iii
dva fanta. Odšel sem v recepcijo in pogledal, kdo ¡e prijavljen v tej sobi. Bila sta Matjaž in Boris z Rijeke. Oba sta bila stara sedemindvajset let. Na osebnih izkaznicah sem si ogledal sliki. Eden je bil svetlih las, lepega, možatega obraza, drugi pa črnolas, z brado in brki. Oba sta izgledala urejena. Ta čas, ko sem bil v recepciji, so se fantje ze vrnili s treninga in odšli po sobah. Zazvonil je telefon Na kontrolni plošči sem videl, da prihaja poziv iz sobe petnajst.
"Pros: i!" sem se oglasil.
"Izvinite molim, mogu dobit sobaricu?" me je povprašal nezn' jlas.
V začudenju sem ga vprašal: "Je kaj narobe?"
"Ne, ne, samo me interesuje, gdje je ostavila WC papir,
jer ga ne možemo nači."
Spomni! sem se, da ga v to sobo nisem dal, in sem hitel odgovarjati; "Takoj ga vam bomo dostavili, samo trenutek!"
Pohitel sem v skladišče, vzel rolo papirja in odšel v sobo. Soba petnajst. Potrkal sem. "Slob Ino!" Odprl sem in vstopil. V sobi nisem videl nikogar. "Oprostite, prinesel sem papir!" "U kupatilu sam. Samo slobodno!"
Vstopil sem v kopalnico. Bil je pod tušen, Zakrit je bil za zaveso, vendar so se na vrhu videli svetli lasje. Bil je Matjaž. Ko sem vstopil, se je voda pod tušem ustavila, roka se je iztegnila po brisačo. Bila je precej oddaljena od kadi, zato sem se stegnil in mu jo podal. "Hvala!" se mi je nežno zahvalil. "Nič, nič:"
Ogrnil si je brisačo in stopil iz kadi. " trav r
'Vozdravljen!" sem odvrnil in pogledal v tla.
"Sto je? jer se stidiš?"
"Pa," se mi je zataknilo, "malo."
Zasmejal se je in stopil k meni. Kapljice so mu polzele po obrazu, ko sem ga pogledal. Imel je lep nasmeh, modre oči. "Mogu te nešto zamoliti?" "Prosim?"
"Možeš mi obrisati leda?"
Vzel sem 'isačo in mu počasi, nežno obrisal rbet. Matjaž je užival ob drgnjenju in se počasi obrnil. "Dobro rad is to."
Zardel sem, saj sem čisto pozabil, kje sem. Brisačo mi je vzel in si začel sušiti lase
"Zdaj moram iti. Sem na recepciji," sem mu rekel in naglo zapushl sobo. Na recepciji nI bilo nikogar. Do opoldneva sem dobil nekaj telefonskih klicev, dve telefax rezervaciji, to pa je bilo skoraj vse. Malo pred izmeno pa se je pojavil Matjaž.
"Izvinite!" me je prekinil pri izpisovanju dnevnega poročila. "Ja!" sem odvrnil in pogledal; "A, vi ste. Soba petnajst." "Da, da. Mogu dobit malo telefon? I nemojte me vikati!" mi je z nasmehom rekel,
"Izvoli!" sem mu z nasmehom odvrnil.
Opravil je telefonski pogovor z Rijeko. Domnevam, da je poklical domače
"Hvala. Kad završiš sa radom?"
"Čez petnajst minut. Zakaj?"
"Pa ako želiš, mogli bi otrč na neko piče."
"Ok! Počakaj me v baru. Takoj pridem."
V tistem trenutku je prišla na recepcijo zamenjava in odhitel sem v bar. Sedet je na stolčku in pil kavo. "Zdravo. Sto bi poželio?" "Eno ko kako I o, prosim."
Marko, ki je delal na baru, mi je prinesel kokakoto in me začudeno pogledal, se nasmehnil in odšel. "Bi šla sedet tjale v kot?" "Dobro, može."
Usedla sva se v kot, od koder naju ni nihče mogel videti in kjer sva se lahko v miru pogovarjala. Prižgal si je cigareto in mi ponudil. "Hvala, ne kadim." "Ne pušiš?"
"Noja," sem ga zapeljivo pogledal, se nasmehnil in nadaljeval, "včasih kaj." Takoj je vedel, da sva na isti valovni dolžini in ni dolgo trajJo, da me je povabil zvečer na sprehod. Privolil sem, saj tako ali tako nisem Imel ničesar v .anu. Zmenila sva se ob devetih. Počakal ga bom pred drvarnico za hotelom, kjer so spravljene smuči naših gostov
Točno ob devetih sem ga čaka! pred drvarnico. Prišel je z nato zamude.
"Oprosti!" se mi je hitel opravičevati.
Objel mi e, me nežno poljubil. Mislil sem, da se mi bo utrgalo Zmrazilo me je in kar poskočil sem proti njemu. Oblečen je bil v zimske hlače in debel bel pulover. Bil je čudovit. In poljub, ki ml ga je dal, me je takoj ogrel. Sprehodila sva se do gozda, ki je bil kakšnih petnajst minut hoda stran. Ob robu je stala prijetna gostilna. Vstopila sva. Domače vzdušje naju je takoj ogrelo. Naročila sva kuhano vino in ga ob pogovoru spila kakšne štiri kozarce. Sedela sva na klopci blizu kamina. Tako p etnc i bilo, da sem si želel, da se ta večer ne bi ni iii končal. 1 i trenutek je Matjaž zapustil mizo in videl sem, da se je Šel nekaj pogovarjat z lastnikom, ki ga je, kot je kazalo joznai Prišel je nazaj s ključem v roki "Da ¡demo gore?" "Kam?"
"Uzeo sam sobu, pa možemo ič gore." "Ok."
Odpravila sva se v sobo. Velika soba s kaminu, ,i, v katerem je gorel ogenj. Skozi veliko okno se je videla samo bela planjava i luna na nebu. Sedla sva poleg kamina in natočil ml je nov kozarec vina. Malo sem bil že omotičen in kar naenkrat sem se znašel z glavo v njegovem naročju. Božal me je po laseh in skupaj sva gledala skozi okno. Počasi je pričelo naletavati. Kako čudovit prizor. Neznane sence, ki jih je delal ogenj v kaminu, so se sprehajale po zidovih Njegove nežne pa vendarle zelo moške roke so se sprehajale po mojih prsih. Zaprl sem oči. Nežno se je sklonil in mi dal globok p:-Ijub ravno, ko sem si to zaželel. Vroče nama je postalo, čeprav je zunaj ze močno snežilo. Slekla sva si puloverja in se objela. Vedela sva, da je treba vso to romanhko čim bolj in čim počasneje izkoristiti, saj sva imela pred seboj še celo noč. Sedla sva na kavč, Sezula sva si čevlje In se udobno namestila. Bila sva v enem samem objemu in poljubu. Nežno božanje naju je močno vzburilo. Roke sa se preplete. Strast in želja, ki je bila v naju, naju je kar v trenutku slekla Ogenj v kaminu je malo pojenjal, Matjaž je odšel naložit poleno, jaz pa sem se medtem splazil pod toplo oddejo. Hitro je pritekel k meni Objela sva se, se strastno poljubljala, otipom rok ni bilo nič skrito. Bilo je prelepo Za trenutek sva se v objemu spustila v spanec in omamo, ki sva jo oba čutila. Predramil sem se. On ni spal. Ofiazqval me je. Njegov obraz je bil zamišljen. "Kaj razmišljaš?" "A nlšta."
Poljubil me je in me objel. Globoko je vzdihnil. Vedel 5rT da nekaj ni v redu. "Kaj je?"
"Znaš, moram ti nešto reč." "Pa povej že," sem ga skoraj nadrl,
"Razumi. Možda se više nečemo vidjeti. Neznam, ka • ti ojas-nim. Nišam sam. Kod kuče me čeka žena i djete." Vzelo mi |e sapo. Že sem hotel vstati, ko meje potegnil za roko. "Nemojl"
"Kaj. Misliš, da sem avantura za eno noč?" "Ne. Molim te, nemoj tako razum|eti. Ostat čemo u tu."
Nisem vedel, k sj bi. Naj mu primažem eno ali ne, Naj ostanem ali ne. V strahu me je poljubil. Nisem želel, da ostaneva skupaj, Hotel je, da vsaj skupaj prespiva to noč, ki se je tako lepo začela. Nisem mogel zaspati. Premetaval sem se po postelji. Tudi on ni mogel spati. Skrbelo ga je. Presenečen je bil nad mojo reakcijo. Proti jutru sem zaspal. Ko sem se zbudil, je bilo že pozno, saj me je čakalo veliko dela, pa še do hotela sem i. oral priti. Na recepciji me je čakalo pismo, Matjaž mi je napisal opravičilo in pustil telefonsko številko Odšel je iz hotela, še predno sem prišel na recepcijo.
Včasih, ko pridejo novi gosti z Rijeke, se spomnim nanj ¡■i poiščem njegovo številko, vendar med samim zbiranjem številk na telefonu odložim slušalko. Ne bom ga klical. Nikoli po tem se mi ni več javil. Kako je z njim? Ne vem. Vem samo to, da ga ni toliko v hlačah, da bi mi ob slovesu pogledal v oči in mi rekel: "Adiiol"
Receptor
i m

1
pil ............
s #
n
[ branje ]|
TELEFON ZALEZ8
ING
UE
061
i
324089
odi 9.00
podpora, pomoč