Izhaja vsako sredo. Cene! Letno Din 32'—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 0'—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvoi Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Osne lnaeratom: Cela straa Din 2000 —, pol strani Din 1000 —, četrt strani Din 500'—, '/» strani Din 250—, 'lu strani Din 125"—, Mali oglasi vsaka beseda Din l-—i Spantfa uči. Španska žaloigra traja naprej ter noče hiteti h koncu. Ogromna je škoda, ki jo je povzročila državljanska vojna ter jo še povzroča. Mnogo se ugiba po svetu o vzrokih te strahovite žaloigre. Odgovori, ki sledijo temu vprašanju, so različni po raznoličnosti načel, po katerih se razmere na svetu presojajo. Iskreni katoličani v Španiji s svojim cerkvenim voditeljem toledskim kardinalom na čelu pa obračajo pogled na znotraj, v dušo španskega naroda, ter iz tega notranjega vidika presojajo dogodke, njih vzroke in njih končni smoter. Toledski nadškof kardinal Goma y Tomas o tej velevažni zadevi razpravlja v svojem pastirskem listu, ki ga je nedavno izdal. Njegova beseda je namenjena španskemu ljudstvu v pouk, tolažbo in spodbudo, ostalemu svetu pa v svarilo. »Spreminjajo se časi«, tako govori kardinal v tej poslanici, »kar pa se ne spreminja, je večna božja pravica in nepo-pravljena človeška moralna beda, odpad ljudi od Boga na eni strani, kazen božja na drugi strani. Božja previdnost pa je toliko dobrotljiva, da kaznuje narode tako, da jim pomaga vrniti se na pot, s katerega so zašli. Izrecimo torej javno spoved Španije in če spoznamo, da je narodna vest obremenjena z grehom, priznajmo odkrito, da je Bog poslal to strašno vojno kot sredstvo našega poboljšanja.« »Španski narod«, tako nadaljuje kardinal, »je globoko moralen, toda bolj iz pradedne declščine, kot pa iz čuvstva, ki izvira iz globoke vere. Tako se je moglo zgoditi, da je odstranjenje Boga iz javnega življenja za mnoge bilo osloboditev od neznosnega stoletnega jarma. Ni več Boga: so ljudje govorili. Španska je nehala biti katoliška: je svečano izjavil v parlamentu neki narodni zastopnik. Komunistii&a agitacija se je razvijala na vso moč, na ves glas in z vsemi sredstvi. Državna oblast je s polnimi jadri zaplula v materialistične vode. Krščanska zavest ljudstva pa je v tem nevarnem sasu spala. Brezbožni časniki, knjige in listi so preplavili državo, narod je mislil, da je v njih sama resnica, toda pil je iz njih samo strup. TTarod ni imel merila in nadzora krščanske resnice, ki je ni spoznal ali pa povse pozabil. Postal je plen materializma, ki na svoj način izoblikuje mišljenje in življenje. Postal je žrtev kolektivne zmote, pripravljen na vsak zločin. Izvršil se je službeni odpad od vere od strani drž. oblasti in širokih ljudskih množic, ki so uzakonile odpad oblasti! Bog naših razumnikov in vojakov, svetnikov in umetnikov, zakonov in ustanov, stolnic in bibliotek je bil izgnan iz Španije. Država brez Boga, šola brez vere, civilna ženitev, Bog izgnan iz sodišč in tržišč, božje hiše izropane in opustošene. Bog je prenehal biti oče in gospodar našega naroda. In radi odpada državne oblasti in širokih narodovih slojev padec našega socialnega življenja.« Spoved španskega naroda zaključuje g. kardinal z opominom in prošnjo, naj narod sprejme bratomorno vojno kot kazen za grehe in nagib za pravo ljudsko pokoro ter naj ne izgubi upanja, ker Bog je s Španijo, ki ima neusahljiv vir, iz katerega more črpati sile, da popravi zamude in izgube zadnjih desetletij; nova Španija se snuje na zgledu junakov in krvi mu-čenikov. Ta javna spoved Španije pred vsem svetom, izrečena od najpristojnej- šega njenega činitelja, je glasen memento za svet, zlasti za katoličane po raznih državah. Kdor noče, da komunistično seme vzklije, vzraste in rodi sad, mora sejanj« takega semena preprečiti ali pa seme takoj zatretl. Ne sme tudi dovoliti, da se pripravi zemlja za sprejem tega strupenega semena. Priprava za komunizem, tako z vso odločnostjo poudarja Pij XI. ▼ svoji okrožnici o komunizmu, Je liberalizem, je lažnjivo svobodomiselstvo ln na-prednjaštvo s svojimi časniki in organizacijami. Liberalizem je zakrit, pa nič manj zagrizen sovražnik krščanstva. Kjer se borba zoper liberalizem opušča, je bitka zoper komunizem izgubljena. Najkrep-kejša obramba zoper grozečo nevarnost komunizma je celotno krščanstvo, ki obvladuje srca in vse javno življenje ter a svojimi moralnimi načeli, osobito z načelom pravičnosti in ljubezni, urejuje sožitje med posamezniki in stanovi. DiiŽAV V NAŠI DRŽAVI. Trije senatorji. Pucelj, dr. Kramer, dr. Marušič so bili izvoljeni za senatorje, ko je vladal najhujši JNS pritisk na naše ljudstvo ter je bila svoboda najbolj potlačena. Županska zveza je na svojem zborovanju v Ljubljani 15. aprila 1937 pozvala te tri gospode, da se odpovedo svojim senatorskim mestom. Poziv je stvarno povse upravičen. Ako ti gospodje, ki se v Belgradu kažejo kot zaupnike našega ljudstva, v čigar imenu baje govorijo, res imajo zaupanje ljudstva, se jim pri volitvah ne more nič zgoditi. Če se pa volitev bojijo, dokazujejo, da se ljudstva* bojijo. Je sicer res, da je str ali začetek modrosti; toda povsod se ta izrek ne ob-istinuje. Narod bo govoril, tako piše »Kmetski list« (21. aprila). Narod je že govoril pri občinskih volitvah leta 1936. Govoril je tako, da so gosposki in kmetijski JNS-arji onemeli. Pri prihodnjih volitvah pa bo tako krepko govoril, da bodo ti in sli-čni ljudje ostali ne samo brez glasu, marveč tudi brez življenja. V DRUGIH DRŽAVAH. Obiski državnikov v Italiji. Avstrijski zvezni kancler dr. šušnik se je pripeljal z vlakom v Benetke 22. aprila, kjer ga je že čakal Mussolini in italijanski zunanji minister grof Ciano. Kancler je bil v Benetkah slovesno sprejet med sviranjem obeh državnih himn, z zastavami in s častno vojaško četo. Po sprejemu so se državniki odpeljali v palačo dožev, kjer so se vršila posvetovanja. Dr. šušnik ja zapustil Benetke 23. IV. zvečer. Namen beneškega sestanka bi naj bil ta, da bo Avstrija tudi za bodočnost igrala vlogo nepristranosti med Italijo in Nemčijo. — V Rimu in Neapolju se je mudil zadnja dni pruski ministrski predsednik general Goring. Imel je sestanek z Mussolinijem v Rimu. Goringov obisk Italije bi naj veljal ublaženju spora, ki se vedno bolj po glablja med Berlinom in Vatikanom, kei se Hitlerjeva Nemčija ne drži konkordata s sv. stolico in odvzema ter gazi vse pravice nemških katoličanov. Obisk italijanskega zunanjega ministra v Albaniji na vidiku. Prve dni v maju bo obiskal italijanski zunanji minister grof Ciano albansko prestolico Tirano. Albanski kralj Zogu se bo baje poročil z neko bogato italijansko meščanko. Zastopnika Turčije v bolgarski presto-iici. Zadnjič smo poročali, kako sta obiskala Belgrad turški ministrski predsednik Ineni in zunanji minister Aras, ki sta se mudila tudi nekaj dni ob našem Jadranu. Na povratku iz Jugoslavije sta s« ustavila zastopnika Turčije v bolgarskem prestolnem mestu v Sofiji, kjer ju je sprejel v avdijenco kralj Boris in sta se razgovarjala z bolgarskimi vodilnimi državniki. Namen tega obiska je bil: sklep prijateljske pogodbe med Turčijo in Bolgarijo ter pristop Bolgarije k Balkanski zvezi. Poljski zunanji minister v Bukarešti. V romunsko prestolico v Bukarešto se je pripeljal 22. aprila zunanji minister Poljske Beck. Obisk je trajal tri dni. Za bivanja v Bukarešti je imel poljski državnik razgovore s predsednikom vlade Ta- tarescom in zunanjim ministrom Anto-nescom. Sprejel ga je v avdijenco kralj Karol in mu je priredil na čast večerjo. Cilj obiska je bil: zunanji minister Poljske je hotel dobiti od romunske vlade trajna zagotovila ,da se Romunija ne bo vezala s sovjetsko Rusijo. Iz okolice Hitlerja. Hitlerjev 481etni rojstni dan je slavila 20. aprila vsa Nemčija z velikimi paradami in prireditvami. Nemški vojski je izročil Hitler ob tej priliki 90 novih zastav. — Avstrijski notraj-ai minister Horstenau je bil v Berlinu sprejet od Hitlerja in se je z njim razgo-varjal eno uro. Ko se je odpeljal minister Iz Berlina 21. IV., je izjavil pred odhodom na kolodvoru nemškim časnikarjem, da je navdušen nad vsem, kar je videl v Nemčiji, posebno pa v nemški armadi. Prepričan je, da med Nemčijo in Avstrijo ni sedaj več nobenih nepremostljivih težav. Pogodba med prednjeazijskimi državami. V prestolici Perzije v Teheranu se bodo v kratkem sestali zunanji ministri prednjeazijskih držav: Turčije, Perzije, Afganistana in Iraka ter bodo podpisali sporazum o naslednjih točkah: varstvo sedanjih mej, izročitev političnih zločincev, ureditev zračnih in cestnih zvez ter o skupnem nastopu, če bi kdo ogrožal me je zgoraj omenjenih držav. Angleške finančne težkoče. Novi davki, katere je razgrnil angleški finančni minister Neville Chamberlain v spodnji zbornici z novim državnim proračunom, so zadeli na nepričakovan odpor. Opozicijo nalna delavska stranka je odobrila davčne poviške, ker gre za izpopolnitev angleške vojske, mornarice in letalstva. Konservativna stranka, ko je eden od voditeljev je finančni minister in kateri pripada angleška težka industrija, se je postavila proti davčnemu zvišanju. Zastopniki težke industrije so izjavili, da požre-ogromna davčna obremenitev ves čisti dobiček. Če bo prišlo do tolikega povišanja davkov, bo morala težka industrija ob-ustaviti obrate. K dosedanjemu povišanju davkov za 20—33% hočejo poleg številnih drugih socijalnih dajatev industrijalcem usiliti 25%ni davek na čisti dobiček. Če bo prišlo do tega davka, bi industrija delala zastonj. Konservativci so zagrozili finančnemu ministru, da ga ne bodo postavili za voditelja stranke, ko bo podal po kronanju kralja Jurja VI. ostavko predsednik vlade Baldwin. — Poleg omenjenega davčnega povišanja bodo na predlog ministrskega predsednika Bald-wina zvišali plače poslancem tako, da bodo znašale 600 funtov letno, to je 150 tisoč Din. Papirnato nadzorstvo velesil nad vojskujočo se Španijo. Zadnjič smo beležili kratko vest, da so pričele velesile z nad-riranjem dovoza v Španijo na suhem in na morju. Kontrola je komaj dober teden v veljavi in se je že pokazalo, kako zgleda na morju. Ladje velesil sicer nadzirajo parnike, ki bo namenjeni v španska pristanišča, nimajo pa pravice jih zapleniti ali zabraniti prevoz vojnega materijala. Nad španskim Marokom, ki je glavno oporišče Francovega nacijonalnega gibanja, se kontrola sploh ne izvaja in ima tamkaj general Franco čisto proste roke ta dovoz vsega, kar rabi na raznih frontah v Španiji. Pomorsko nadzorstvo je le na papirju in je sedaj samo vprašanje: Kedo bo plačal stroške laži-kontrole ? Iz sovjetske Rusije. V Rusiji preganja Stalin na vso moč pristaše zaprtega bivšega organizatorja čeke in poštnega ministra Žida Jagode. Odkrili bo novo za-rotniško stranko, kateri pravijo »jagodi-sti«. Jagoda je na svojem visokem položaju razpredel zaroto proti Stalinu in njegovim najožjim prijateljem. Jagodove zaupnike, ki so bili sami židje in načelniki raznih oddelkov tajne policije ali čeke, sedaj zapirajo na vseh koncih in krajih z obdolžitvijo, da so nastavili v Stalinovi loži v gledališču močan peklenski stroj, ki bi bil ugonobil Stalina in vso njegovo spremstvo, da ga niso v zadnjem hipu odkrili. — Katarina Auerbach, ki je živela do aretacije skupno z Jagodo, in je bila državna tožilka pri ljudskem sodišču, je pred prostovoljnim zastrupi jen jem poslala svojemu bratu pismo, v katerem pravi: »Vzamem si življenje samo za to, da mi ne bo treba gledati, kako se bo vse, pri čemur sem sama sodelovala, podrlo v morju krvi in blata, da mi ne bo treba biti priča konca sovjetskega režima, ki ga je izpodkopal Stalin sam.« — Sovjetska vlada je dala nalog, da se najstarejši ruski samostan, ki stoji pri Kijevu in je bil ustanovljen leta 1070, poruši. — So-vjeti so prepovedali ruskim pravoslavnim škofom in prelatom, da se zberejo in izvolijo naslednika umrlega metropolita Krutizika, ki je bil začasni poglavar pravoslavne cerkve v Rusiji. Sovjetska vlada hoče smrt škofa Krutizikija izkoristiti, da pusti rusko pravoslavno cerkev brez poglavarja. Kako bo štedila Japonska za vojno industrijo. Vse japonske vladne stavbe bodo do leta 1939 gradili zgolj iz lesa, da bodo prihranili železo, ki ga zmeraj več potrebuje vojna industrija. Leta 1939 pa bo japonska proizvodnja železa tolika, da bodo lahko odpravili te omejitve. Vollivc v Kmeishe zbornice 21 Ma. Volitve v kmet. zbornico za dravsko banovino je razpisal kmet. minister s soglasjem predsednika vlade 27. junija. Kdo je lahko in kdo ne sme biti izvoljen. Za svetovalca kmetske zbornice je lahko izvoljen državljan kraljevine Jugoslavije, kateremu je kmetijstvo ali gozdarstvo glavni poklic in ki najmanj zadnja tri leta prebiva na področju zbornice. Star mora biti vsaj 25 let in znati mora govoriti, brati in pisati državni jezik. Biti ne sme aktivni državni ne samoupravni uradnik ali nameščenec. Ne sme biti aktiven ali vpokojen nameščenec kakšne kmetske zbornice in ne član kake druge zbornice. Obsojen ne sme biti na ječo ali na strogi zapor daljši od leta dni. Ne sme biti obsojen na izgubo častnih pravic in ne sme biti pod varuštvom. Prenos volilne pravice. Član zbornice lahko svojo aktivno in pasivno volilno pravico prenese na potomca, ki dela na roditeljskem posestvu in izpolnjuje pogoje za izvolitev za zborniškega svetovalca. Prenos te pravice se izvrši z overovljeno pismeno izjavo. Srezi in občine. 1 Za vsak srez se voli po en svetovalec in po en namestnik, voli ju pa volilno telo 50 oseb. Mestne občine spadajo v tisti volilni srez, v čigar področju so. Občinski odbor (mestni svet) voli iz vrst članov občine toliko volilcev, kolikor jih pride na tisto občino sorazmerno z njenim katastrskim čistim dohodkom, v primeri s celotnim katastrskim čistim do- hodkom vsega sreza, vštevši tudi mestne občine, ki so v mejah tega sreza. Kje se voli in volilni odbor. Volitev zborniškega svetovalca in njegovega namestnika se vrši na sedežu sreza, v poslopju, ki ga določi župan sedeža sreza. Volilni odbor tvorijo starešina sre-skega sodišča, pristojnega za kraj volitev, ali pa sodnik, ki ga določi starešina tega sodišča, kot predsednik, člani so pa sreski kmetijski referent, a če tega ni, sreski referent s fakultetno izobrazbo, ki ga določi sreski načelnik, in dva občana, ki ju določi predsednik po številu pravnih glasovalcev največje kmečke občine v srezu. Kako se vrše volitve? Volitve se vrše tajno z listki; na njih mora volilec napisati krstno in rodbinsko ime kandidata za svetovalca in njegovega namestnika ter kraj njunega stalnega bivanja. Pred izročitvijo glasovnice je volilec dolžan pokazati predsedniku volilnega odbora potrdilo občine (mesta), da je res volilec. * VAŽNO IN NUJNO'! Cirilova tiskarna je izdala zakon o kmetskih zbornicah. Knjižica stane 5 D, za naročnike »Slovenskega gospodarja« 2.50 Din. Kakor hitro boste©prečitali današnjo številko »Slovenskega gospodarja«, takoj pišite dopisnico na Tiskarno sv. Cirila, da Vam pošlje omenjeno knjižnico, iz katere boste zvedeli vse podrobnosti glede volitev v kmetske zbornice. KATOLIŠKIM Mussolini za sv. pismo. Nemški fašizem (narodni socializem) meče sv. pismo iz nemških šol, italijanski fašizem pa ga v šole uvaja. Mussolini je namreč poslal vsem direktorjem in upraviteljem šol na-redbo, s katero predpisuje uporabo sv. pisma nove zaveze za šolsko vzgojo in či- tanje sv. pisma v šolskem pouku. V na-redbi stoji med drugim tudi to: »Vsi ravnatelji, profesorji in učitelji naj čitajo sv. pismo, naj s to božansko knjigo seznanijo otroke ter naj jo njim raztolmačijo! Naj se trudijo, da se bodo otroci najlepša mesta iz te knjige naučili na pamet! Ta knjiga naj ne manjka v nobeni knjižnici, ker ostaje vsa stoletja nova! To je največja in najpotrebnejša knjiga, ker je božanska ! Narodna vlada hoče s tem postaviti mladino in po mladini dušo italijan- skega naroda na pravo pot, na kateri bo domovina dosegla svojo vzvišeno in resnično veličino.« Zakaj je postal katoličan? Lansko leto je umrl slavni angleški pisatelj Chester-ton, sloveč kot pesnik, pisatelj, filozof, politik in govornik. Rojen je bil 1. 1874. Ko je bil star 48 let, je stopil v katoliško cerkev. Rojen je bil v protestantski cerkvi, od katere se je ločil leta 1922, ko je postal katoličan. Nedavno je katoliški londonski list »The Tablet« objavil dnevnik pokojnega pisatelja. V njem opisuje Chesterton razloge, ki so ga pripeljali v katoliško cerkev. »Vprašali so me«, tako piše, »zakaj sem postal katoličan, in odgovoril sem jim: Da se rešim svojih grehov. Ni nobene druge vere, ki bi toliko poudarjala svojo božansko oblast, da more odpuščati grehe. S cerkveno logiko se utrjuje ta čudoviti nauk: greh, ki se ga človek iskreno kesa in spove, je odstranjen s sveta in človek more začeti novo življenje, kakor da bi ne bil nič grešil. Katoličan, ko pride od spovedi, se zopet vrne v polnem pomenu besede v svetlo jutro svojega detinstva, ker on trdno veruje, da je Bog v ozkem in temnem prostoru spovednice obnovil v njem svojo sliko in podobo. Prošlosti se ne boji, pa naj so mu tudi že osiveli lasje. Prerojen je in kakor da bi šele začel živeti, kakor da ima samo 5 minut življenja.« Protižidovsko razpoloženje v Franciji vedno bolj narašča, odkar je ljudska fronta pod Blumovim načelstvom na vladi. Židje v Franciji tvorijo komaj 2% vsega prebivalstva, visoka državno-upravna mesta pa se nahajajo z 52% v rokah ži dovskih uradnikov, ki so zadnji čas prišli do teh svojih položajev. Prvi žid, ki ga je volilna sreča postavila na čelo vlade (Blum), jih je spravil na ta mesta brez pomisleka in strahu. Tudi s stališča demokracije ni to opravičljivo. Židje imajo v parlamentu 13 poslancev in 5 senatorjev, torej manj ko 2%. Kako torej pridejo do visokega števila, s katerim so zastopani v visokem uradništvu? To je storila volja Bluma in njegovih tovarišev v vladi. Francosko ljudstvo, zlasti francosko razumništvo, tega ne odobruje, ker je židovstvo kakor v vsakem, tako tudi v francoskem narodu tuj element. Kako se ta element udejstvuje v državni politiki, ako pride do oblasti, dokazuje Rusija, kjer so glavni pokretniki revolucije in komunizma bih čistokrvni židje. Znano je tudi, kaj zastopnik boljševiške Rusije Mozes Rosenberg dela v španski Kataloniji in da bi brez njega že bila davno končana državljanska vojna v Španiji. Osebne vesti. 80LETNICA ZASLUŽNEGA GOSPODARJA. Iz Pušencev pri Ormožu smo prejeli: Dne 29. aprila obhaja tukajšnji kmet Filip Trstenjak v ožjem krogu svojcev svojo 801etnico. Izhajajoč iz narodno-za-vedne slovenske in strogo krščanske družine, v kateri so že v 70ih in 80ih letih minulega stoletja čltali Mohorjeve knjiget celovški »Kres«, »Ljubljanski zvon« in »Slovenskega gospodarja«, se je v mlajših letih udejstvoval v občinskem zastopstvu domače občine. V širše javno življenje ni posegel, zato pa je tembolj skrbel za svojo kmetijo in za svoje otroke. Poročen z Alojzijo, rojeno Rizman, od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je v daljnem sorodstvu z našim prevzvišenem knezoško-fom mil. g. dr. Ivanom Tomažičem, je s skrbnim in neumornim delom utrdil domačijo, da je lahko izštudiral svojega sina Lojzeta, ki zavzema sedaj položaj načelnika mestne policije v Mariboru, med tem ko je poslal drugega na kmetijsko šolo v Sv. Jurju ob južni žel., da ga je tako praktično usposobil za bodočega gospodarja lastne kmetije. Žal, mu ta ni izpolnil pričakovanih nad, ker se je vrnil iz svetovne vojne kot težki invalid s pohabljeno -oko. Pri svojih 80 letih je naš jubilant še vedno trdnega zdravja, da lahko opravlja vse gospodarske posle, zr« ven pa se še živo zanima za vse dnevne dogodke domače in tuje 'politike. Je naš vrl in zvest somišljenik že od nekdaj ter z veseljem prebira še danes knjige in dnevno časopisje, med katerim sta mu najljubša naš »Slovenski gospodar« in »Slovenec«. Živi v krogu svojcev na domu, ki ga ljubi s pristno kmetsko ljubeznijo do rodne grude, spoštovan in ljubljen od svojih ter od vseh, ki poznajo njegov kremenit slovenski značaj in dobro krščansko srce. Ko čestitamo našemu Filipu k njegovi 801etnici, mu želimo tudi mi, da bi v miru in zadovoljstvu užival večer svojega življenja do najskrajnejših mej človeškega življenja. Nesreče. Usodepoln padec. V Melju v Mariboru je pregledovala hišna posestnica Roza Andrašič na novo izkopano greznico. Naenkrat je zgubila ravnotežje, padla je v ooooooooooaoocoo Obhajilne podobe! Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cenene slike: Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—. Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. OOOOOOOOOOOOOOOO f "M Vri reomatizrnu. eru/UN vročini. : O4U1 i« r.Jiitt. pod S. SL 1583 od 5,_XI1 IMfcf 2 in pol metra globoko jamo in se je h» do poškodovala na glavi Andrašičevo M prepeljali v bolnico, kjer je umrla. Ponesrečenca oddana v celjsko bolnico, Ludvik Gorišek, 291etni zidarski delavec iz Globoče pri Vojniku, se je močno vsekal s sekiro v desno nogo. — Francu Se-lič, 351etnemu posestnikovemu sinu iz R. Toplic, je slamoreznica odrezala prsta desne roke. Podlegel poškodbi. Hlapec Alojz Kranjc je cepal pri svojem gospodarju Francu Rančigaju na Gomilskem 24. HI. drva. Pri tem opravilu si je odsekal palec na desni roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je podlegel te dni zastrupljenju krvi. Železniška zatvornica ubila otroka. Na železniškem prelazu med Ljubljano in Št. Vidom se je pripetila redka nesreča, ki jp zahtevala življenje dva in polletnega otroka. Cirilka Tomčeva, hčerkica železničarja iz Št. Vida, se je igrala ob železnici in starši so bili zaposleni na polju. Pri spuščanju železniške zatvornice je zašel otrok pod utež zapornice tako, da mu je ta zlomil tilnik in je obležal pri priči mrtev. Neznanega utopljenca so potegnili b Save pri Kresnicah v bližini Litije. Tru plo je bilo dalje časa v vodi. V utopljencu so spoznali brzojavnega delavca pri direkciji pošte in telegrafa Vinka Klavdar-ja in tudi ugotovili, kako je prišlo do nesreče. Kladvarja so pogrešali že od jeseni. Doma je bil v Kresnicah in se je hotel s čolnom prepeljati preko Save, ki je bila tedaj močno narasla. Ker je bil čoln majhen, se je prekucnil in je Kladvar padel v Savo ter utonil, ker je bil nevešč plavanja. Vodni tok ga je zanesel do vrbovja, kjer so ga našli. Spoznali so ga edino po obleki, kajti obraz je bil popolnoma iz-kažen. Razne požarne nesreče. Na Klopcah pri Slov. Bistrici je pogorela 30.000 Din vredna domačija posestnici Mariji Drozg. — V tvornici lesnih izdelkov v Vrhovdolu pri Limbušu, ki je last Mirka Gorišeka, so zanetile iskre iz dimnika zalogo lesa na podstrešju. Delavci so v zadnjem trenutku omejili ogenj, ki je povzročil 3000 Din škode. Rasne novice. »Domovina« objavlja takšne povesti, da se ni mogoče ubraniti vtisu, kakor da bi jim bil namen spremeniti Slovenijo v domovino brezvestnih zločincev. V teh povestih nastopajo osebe tako zločinske nravi s tako satansko-hudobnimi sredstvi, da jim doslej — hvala Bogu — v naši domovini še ni mogoče najti vzorcev. Ali hoče »Domovina« s takšnimi »vzgojnimi« povestmi doseči, da bo tudi pri nas takšnih vzorcev na razpolago? Škoda mladine, ki se vzgaja ob takšnem čtivu! Desetletni jubilej. Desetletnico obstoja je proslavila 26. aprila mariborska trgovska akademija. Odpuščeni kaznjenci. Iz mariborske kaznilnice so odpustili pogojno 22. IV. pred-poldne 23 kaznjencev. Med izpuščenimi so večinoma taki, ki so bili obsojeni radi uboja od 2 do 10 let. Vznemirjenje obmejnega prebivalstva. Avstrijsko obmejno mesto Radgona je doživelo 20. IV., ko so slavili v Nemčiji Hitlerjev 48. rojstni dan, nekaj izrednega. Točno ob štirih zjutraj je pričela tuliti električna sirena (piščal) iz rotovške-ga zvonika. Sirena je montirana za požarne signale in je tulila omenjeno jutro celih 15 minut. Znamenje za izbruh ognja v Radgoni je imelo za posledico, da bo pričeli biti plat zvona v Gornji Radgoni. Obmejnega prebivalstva se je polastil strah radi morebitnega velikega požara. Gasilci iz Gornje Radgone so odbrzeli s svojo motorko preko mosta v Radgono, kjer so kmalu zvedeli, zakaj da gre, ker ni bilo o kakem ognju nikjer ne sluha in ne duha. Vznemirjenje s sireno so povzročili avstrijski pristaši Hitlerja, ki so istočasno razobesili na mestnem kinu dolgo zastavo s hitlerjevskim kljukastim križem v počastitev rojstnega dne nemškega kanclerja. Po celotni okolici Radgone so zavihrale hitlerjevske zastave in banderee. Radi potegavščine s požarno nevarnostjo je zaprla avstrijska oblast precej avstrijskih narodnih socijalistov. Železniška postaja v Gornji Radgoni bo povečana. Na posredovanje obeh slovenskih ministrov je obljubil železniški minister dr. M. Spaho, ^a bo železniška postaja v Gornji Radgoni še letos na podlagi kreditov povečana ter preurejena. Plemenski sejm za belo slovensko govedo. — Kr. banska uprava priredi dne 4 .maja v šmart-nem ob Paki plemenski sejm za belo slovensko (marijadvorsko) pasmo. Na sejm bodo posta- Italijanski letalec M. Stoppani je dosegel z 10 tisoč kg tovora v letalu višino 4863 m. Ob SOIetnici vstopa Združenih ameriških držav v svetovno vojno je izročila zunanjemu ministru Cordellu HulI vdova predsednica Wilsona Wil-sonovo kolajno. Vajenci in delavci do 18 let dobijo hrano in stanovanje po zelo znižani ceni. — Oglasiti se je pri: Društvu za zaščito delavske mladine. Le pismeno. se mora zahtevati državna taksa in sicer samo ta, brez ozira, dali je vloga namenjena banski upravi, ali kateremu drugemu oblastvu. Ravno tako se plača za pismene rešitve, odločbe in obvestila, omenjene v tarifni postavki 5 taksnega zakona in za vse pritožbe proti odločbam nižjih upravnih oblastev po tarifni postavki 6 v zadevah samKaj ste btll pri pod- Grofov ]agar. Povest iz domačih hribov. 16 K prijateljem v Kaplo? Nima jih več. Bratci s Fužine bi se mu smejali, da je hodil k misijonu in se jih izogibal. Če gre zdaj k njim, bodo dejali, da jih za prijaznost moleduje. Tega pa ne, on ne! Ko Ojstrc nad krtinami, tolik je on nad njimi, babjeki in gizdalinci. Ali iz te samote mora. Vsaj za kak dan! H grofu pojde. Saj bi mu bil že itak moral poslati glas o nesreči. Ali se bo jezil? Zakaj? Nesreča je nesreča. Kregati se Anza ne da, tudi grofu ne. Tako je sklenil, da pojde drugi dan h grofu v mesto. Zaradi gamsov je bil lahko brez skrbi. Večerna zarja je obetala lepo vreme. * « * V Gradcu je bila na Blaževo velika pustnija. Grofov jagar je prišel ravno prav, ko se je po mestu valil pustni sprevod. Prejšnji dan je prilezel le do nekega kmeta v Zaplazu, danes pa je že navsezgodaj odrinil in prišel kmalu popoldne v mesto. Nekaj časa je gledal razposajeno mladino in spomin mu je ušel v tiste čase, ko je še s komedijanti romal po svetu in kazal ljudem svoje umetnije, da so mu ploskali. Skoraj si je zaželel nekdanjega življenja. Tedaj ga je nekdo dregnil, in ko se je ozrl, je zagledal Špelo, ki se mu je zapeljivo smejala. Zraven nje so se postavili sami znanci: krojač Murko, sodnikov Lavrinc in še pol ducata kapelskih fantov in deklet. Kar koj so ga obstopili in zdaj je vzkliknil ta, zdaj oni. »Anza! Anza! Anza!« so norela dekleta, »to je nekaj, da si ti tu! Danes nam ne uideš.« »Danes bo veselo. Pri ,Jelenu' je bal,« se je oglasil krojač Murko. Špela ga je vabila: »Anza, ti moraš z nami na bal, moraš. Gradčani ne znajo rajati. Pokazali jim bomo, kako se raja.« Jagra je mikalo. Saj si je v svoji samoti že tako dolgo želel veselja in veselih ljudi. Že se je hotel vdati. Tedaj se je spomnil svojih mrtvih gamsov v planini. Ne, saj bi ne mogel biti vesel! Malo je pomislil, potem pa se je napol izmuznil: »Najprej moram k svojemu gospodu, h grofu Kristalniku; nekaj važnega mu moram sporočiti. Ko opravim, pridem, če bo še čas. Torej na svidenje morda!« Po teh besedah je krenil po ulici dol. Pustni direndaj pa je bil vedno večji. Tu se je pripodil trop pustnih spak, našemljenih ko zajci, ki so vihteli puške in gonili lovce pred seboj. Za temi je primahala gruča godbenikov, oblečenih v uniforme; korakali so ritensko in piskali grozovito narobe. Za s*. mrmo — molitvenike in rožnivence v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. — Kupujte katoliške molitvenike v katoliških knjigarnah. Sele v noči na 5. februarja sta položila umorjenega na cesto, da bi zgledalo, kakor bi bil postal žrtev napada. Mihelako-va in Kolar sta bila v Mariboru po priznanju pred sodniki obsojena vsak na dosmrtno ječo. Nevarna tička pred ljubljanskimi sodniki. Mali kazenski senat v Ljubljani je te dni sodil dva nevarna tička, ki sta italijanska državljana. Gre za Ivana Škapi-na, 351etnega šoferja iz Vipave, in njegovega tovariša Kornelija Portelli. Ska-pin je že presedel po ječah 13 in pol leta in je bil šofer v Abesiniji med italijansko- abesinsko vojno. Omenjena sta se priklatila preko naše meje z namenom, da bi vlamljala, a nista imela sreče. Obtožnica ju je dolžila dveh vlomov. Ponoči od 5. na 6. januar letos je bilo vlomljeno v Za-ninovičevo gostilno v Mostah pri Ljubljani. Plen je bil: velika zaloga sardin, 5 kg sira, cigarete in steklenica hruševca. Gostilničar je imel do 344 Din škode. Ponoči 7. januarja pa je bilo skozi okno vlomljeno v delavnico čevljarskega mojstra Jeršeta na Tyrševi cesti 37 v Ljubljani. Vlomilca sta se plena že razveselila, kajti v roke bi jima padlo 2000 Din gotovine, mnogo čevljev in usnja v vrednosti 3600 Din. Gospodar pa je začutil ponoči ropot in še pravočasno prepodil oba vlomilca. Kmalu nato je policija aretirala Škapina in Portellija. Radi pomanjkanja dokazov sta bila oba oproščena vloma v Zaninovičevo gostilno, za poskušeni vlom pri Jeršetu je bil Škapin obsojen na tri leta, Portelli pa radi dosedanje neopore-čenosti na 10 mesecev strogega zapora in na izgon iz Jugoslavije za vselej. Dravograd. Prvo nedeljo v majniku se bo tudi dravograjska Supnlja pridružila oni veliki družini Prosvetne zveze, ki ima po vsej slovenski zemlji svoja prosvetna društva in svoje domove. Naše novo Prosvetno društvo, katerega bomo to nedeljo ustanovili, sicer še nima svojega doma, Ima pa svoje lepe prostore v mež-narljl, kjer bo dovolj prostora za čitalnico, za knjižnico in za društvene sestanke. Fantje in dekleta iz Dravograda in okolice, gotovo berete poročila o delovanju prosvetnih društev drugod. Hiteti bomo morali, da pridemo za njimi. V skromnosti začenjamo, a upamo v napredek. Zavedajte se svoje dolžnosti, pridite vsi do zadnjega, ki se zavedate važnosti prosvetnega dela in ljubite lepo knjgo, na ustanovni občni zbor, pristopite k novemu prosvetnemu društvu. Zakaj bi ravno Dravograd moral zaostajati, še hribovska Ojstrica ima svoje društvo, samo naš Dravograd ga dosedaj ni >ael. Pogum in koraj-ža, mladina! Na svidenje to nedeljo popoldne po večernicah v društveni sobi mežnarije. Bog vas živi! Sv. Anton na Pohorju. Naši sosedje Ribničani so v nedeljo 18. aprila nam priredili lepo gledališko predstavo. Igralci, po večini same mlade moči, so nastopili v Jalenovi igri »Dom« s sigurnostjo, da bi jih kar zamenjal s poklicnimi igralci. Seveda je tudi oder tako obsežen, da se da na njem nastopati in igrati, še večjo zaslugo pa ima pri te režiser g. kaplan Jakob Sem, ki je s svojimi igralci kar zadovoljen. Zato bodo, kakor smo slišali, igro ponovili, da bo takrat dvorana polna. Na prireditvi smo videli več odličnih gostov, med temi preč*g. patra Gabrijela, vizitatorja III. reda iz Maribora. Ka toliškemu prosvetnemu društvu pa čestitamo k vsemu! Naj gre po tej poti naprej! Kamnica pri Mariboru. »Evharistični križ podrt«, »Temni elementi so oskrunili križ ob gozdu« itd. čitamo dan za dnem v časopisju. Kdo to dela, kdo se skriva za temi nepridipravi in oskrunjevalci, vas pouči zanimiva in poučna igra »Podrti križ«, katero vprizorl Prosvetno društvo v Kamnici v nedeljo 2. maja ob treh popoldne v cerkveni dvorani. Vsak, kdor si bo to vprizoritev ogledal, bo dejal, da tako vzgojne in poučne igre še ni videl. Zatorej vabljeni v čim obilnejšem številu, seveda tudi sosedje. Marija Snežna. Naše Prosvetno društvo vprizorl v nedeljo dne 2. maja ob treh popoldne lepo ljudsko igro v petih dejanjih »Pozna pomlad«, katero ponovi tudi na Križevo 6. maja. Ker je čisti dobiček namenjen za gradnjo novega odra, zato vam kličemo vsem na veselo svidenje! Bog živi! Slov. Bistrica. Sedaj spomladi, ko nam mati narava daje toliko zelenega upanja, in v lepem maju, ko slavimo največjo vseh mater, bomo proslavili tudi naše matere, že je na delu marljiva voditeljica dekliškega odseka, da iz drobnih src naših otrok stke eno samo priznanje o tihi veličini materinstva in zahvalo otrok našim materam za njih žrtve in ljubezen. Matere, ako se hočete ogreti ob tej ljubezni vaših otrok, pridite v nedeljo 2 maja v hranilnično dvorano! — Prosvetno društvo opozarja svoje prijatelje, da pripravlja življenjsko resno igro: »BratMartin.« Z našo veseloigro v aprilu smo si menda le pridobili vaše zaupanje in simpatije! Središče ob Dravi. Letos poteče 25 let, odkar deluje v naši župniji Katoliško prosv. društvo. Velike so zasluge, ki jih ima društvo na polju mladinske prosvete, a tudi nič manjše niso bile žrtve, katere je društvo tekom svojega obstoja moralo doprinesti. Da proslavi na primeren način ta svoj jubilej, priredi društvo Narodna pro-sveta v dneh 16. in 17. maja, to je za binkošt-ne praznike, proslavo 251etnice prosvetnega dela z javnim nastopom mladinskih odsekov. Pri prosiavi sodeluje mestna godba iz Ormoža. Na prireditev opozarjamo in vabimo vse domačine in bratska sosedna društva. Tozadevne vpraSal-ne poie, ki so jih društva prejela, naj izpolnjene pravočasno vrnejo. Natančen spored še objavimo. — Pripravljalni odbor. Veržej. Marijanišče v Veržeju praznuje v nedeljo 2. maja z vso slovesnostjo god svcje za-vetnice Marije, dobrega sveta. Na predvečer bo spovedovanje, govor in blagoslov. V nedeljo Nato so pricepetali možički, ki niso imeli nič drugega telesa ko za ped dolge noge in strašanske glave, nosove pa pol klaftre dolge. Naslednje so priracale ogromne race z ženskimi glavami. Potem pa je prišel glavni direndaj. Kakih petdeset pustnih šem je pri-cindralo in priropotalo. Kakor pravi norci so se klatili po cesti, puhali ljudem neki prah v obraz, da je moralo vse kihati, in prskali vodo iz ust na levo in desno. Kateri je planil h kaki stari ženici in jo je poljubil, da je bilo smeha; drugi je skočil h kakemu dekletu in ga pobožal s črnimi sajastimi rokami. To je bilo smeha, jeze, krega, zvončkljanja in piskanja! Grofov jagar je nekaj časa mirno gledal na to vrvenje. Tedajci je zagledal sredi pustnih norcev mogočen rdeč dežnik, ki je bil na las podoben rdeči strehi, kakršno je nosil Gašpar s seboj. In glej, res je capljal pod njo mojster Gašpar in se krčevito držal za njo! Cel trop pustov se je sukal okoli možica in ga vrtel v krogu, da so mu škrici visoko odskakovali. Nič mu ni pomagalo, najsi se je še tako opletal. Na vse pretege je vpil: »Norci! Če mislite, da ste vi, jaz nisem! Jaz Bem pošten kramar. Pustite me! Tožil vas bom.« »Pusta bo tožil! Hohoho! Na, skoči, patron!« se je zakrohotal eden od sitnežev. Gašpar pa tudi ni bil brez soli v glavi. Posrečilo se mu je, da je potegnil iz rokava veliko iglo, ki jo je imel, če je bilo kje treba kak dežnik zaši-vati. Jezno se je zadri: »Na, le skoči!« Zasadil je norcu iglo v meso tam tja, kjer hrbet svoje lepo ime izgubi, da je na glas zatulil in se z roko prijel ranjene plati ter skočil v stran. še dveh drugih pustov se je Gašpar tako rešil, onih pol ducata pa ga je prijelo, mu vzelo iglo in drajskalo še bolj razposajeno z njim v kolu. In tedajci se je široko in mogočno postavil grofov jagar pred nje in je zarogovilil: »Smrkovci vi! Ali vas ni sram, da uganjate svoje neslane norce s takim starim možakom?« Pusti so se zdrznili; pustili so Gašparja in so s hruščem in kričem obstopili jagra: »Glej ga! Dolg je ko fižolova prekla.« »Ali je Krištof, ki ga je Peter iz nebes nagnal?« »Kdo pa je?« »Svoje matere sin!« »Rojen leta en tisoč šest sto in sedem in trideset zeljnatih glav.« Eden ga je z lisičjim repom oplazil okoli ušes. Zdaj pa se je jagar razjezil, da je bil rdeč ko kuhan rak. Pograbil je poredneža okoli pasu in ga vrgel na nizko hišico, da je obtičal na strehi v snegu. Dva druga je sunil s pestjo v želodec, da sta se zvrnila ko vreči. Ljudje so se sprva smejali, ker so menili, da so to zmenjeni norci. Ko pa so videli, da je resnica, so se postavili na stran pustov in že se je jagru jetju?« — »Ravnatelj.« — Kako je mogoče, da ne znate pisati?« — »Tega se pač nisem učil.« — — »Kolikšna je bila vaša plača?« — »1000 pen-gov na mesec.« — »Kaj bi bilo iz vas, če bi znali tudi pisati?« — Morda bi postal knjigovodja z mesečno plačo 200 pen-gov.« Koliko denarja tehta Aga Kan ? Znan indijski knez Aga Kan se je mudil v zadnjem času v Vzhodni Afriki, kjer se je sestal s številnimi mohamedan-skimi osebnostmi. Knez je v svoji domovini, kakor znano ne samo posvetni, temveč tudi verski poglavar svojih pod-ložnikov ln ee za verska vprašanja zelo zanima. V Nairoblju, prestolnici angleške kolonije Kanje, zjutraj ob petih prva sv. maša pred Najsvetejšim z govorom. Slede tihe sv. maše kakor po navadi. Ob pol desetih govor, nato slovesna peta sv. maša pri Lurški votlini. Popoldne ob dveh ravnotam govor, slovesne litanije Matere božje in blagoslov. Marijaniškt in martiniški salezi-janski gojenci obhajajo ta dan svoj mali evha-ristični kongres, katerega zaključijo popoldne ob treh z javno evharistično akademijo v gledališki dvorani. Marijini častilci in evharistični prijatelji uljudno vabljeni na ta naš dvojni lepi praznik? Vransko. Lepo akademijo z govorom, dekla-macijami, pevskimi in telovadnimi točkami bo priredil fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva prihodnjo nedeljo dne 2. maja t. 1., ob treh popoldne v Gasilskem domu v Prekopi. Ves spored je zelo skrbno sestavljen in dobro pripravljen. Zato bo brez dvoma vsem ugajal. Ker je to prvi večji nastop naših fantov, vlada povsod zanj veliko zanimanje. Naj nihče ne zamudi lepe prilike in si ogleda to zanimivo prireditev, ki je prva te vrste po dolgem času. Vabimo tudi sosednje župnije! Pridite! Vojnlk. V nedeljo dne 2. maja priredi naše Prosvetno društvo materinski dan s pestrim sporedom. Pevci bodo zapeli pesmi »Sirota« in »Mamica moja«. Točke: »Mati ob zibelki«, »Na grobu«, »Simbolična vaja«, »Cvetje v pozdrav«, »Fantovski pozdrav«, bodo izvirne in presenetljivo lepe. Na sporedu Je tudi govor: »Beseda o materi«. Za konec bodo igrale članice dramo v treh dejanjih »Po trnju do cvetja«. — Pri nas Igrajo neka društva vedno In vedno igre, ki jih že na letakih sami ocenijo z dostavkom: »Mladini zabranjeno!« Mi bi vprašali: Kako morejo prirejati društva, ki se mladini priporočajo, igre, ki so mladini zabranjene? Ali se to strinja s poslanstvom prirediteljev, ki so za to postavljeni? Odgovorite! Ljudje, ki vsako versko igro preganjajo in jo sramotijo, pitajo z »Vaškimi Venerami« in »Cerkvenimi miši« svojo publiko, si laste pravico, da vzgajajo tudi otroke staršev, ki žele, da bi otroci bili verni in moralni. Mi se seveda ne bomo ozirali na plehko kritiziranje nekaterih polizobražencev, opozoriti hočemo le starše, da bodo vedeli, kje njihovi otroci ne smejo biti včlanjeni, ako hočejo, da vzrastejo v verski in dobri šoli in ne pod vpli- Ml si le obnovil naročnino? vom pedagogike »Vaških Vener« in »Cerkvenih miši«, četudi se reklamirajo v papežkih barvah. Artiče. Marijin vrtec in Prosvetno društvo sta sijajno »materinsko proslavo« morala na splošno željo ponavljati v nedeljo dne 18. aprila v zopet dobro zesedeni šolski dvorani Saj je bilo res vredno iti gledat ta lep in bogat spored. Nastopali so otroci s prav ljubkimi dekla-macijami v pozdrav materam. Prav lepo so izvajale članice dekliškega krožka pomenljivo simbolično vajo »Marija, mati, ljubljena«, v lepih savinjskih narodnih nošah. V srce segajoči govor g. profesorja Bogoviča iz Maribora je marsikateri materi izvabil solze v oči. Nad vse lepi sta bili igrici »Potolažena sirota« in »Pa-velčkova piščalka«. Kot posledni in najbolj dovršeni točki sta pa bili rajanje po narodni pesmi »Slovensko dekle« in »Gor čez izaro«. Največ zaslug za tako lepo uspelo prireditev ima gotovo učiteljica gdč. Pograjc, ki je Imela polne roke dela s pripravami in ki je bila duša celotne prireditve. Vsa teža odgovornosti je ležala na njenih ramah. Kaj se pravi spraviti skupaj iz vseh vetrov čez 70 otrok, jih naučiti tega in onega, jih krotiti in držati na uzdi, to ve samo tisti, ki se je sam kedaj ukvarjal s takimi rečmi. Gdč. Pograjčeva zasluži vse priznanje in pohvalo! Naši ljudje pa ji bodo kot prosvetni delavki ohranili trajen hvaležen spomin! Slovenci v Zagrebu. Zadnja prireditev Slom-šekovega prosvetnega društva, ki je bila v nedeljo 18. aprila zvečer, nas je prijetno presene- tila. Čeprav nam je društvo že dostikrat pripravilo lepe stvari, kaj takšnega skoraj nismo pričakovali. Posebno g. Rupnik kot župan je bil ljudem všeč, pa tudi drugi zaslužijo pohvalo, s katero gledalci niso štedili. Nekateri igralci so dobili celo. šopke nageljnov, kar pri nas ni navada, ploskanja pa ni bilo ne konca ne kraja. — Prav lepo so se odrezala tudi dekleta slovenske Marijine družbe na svojem prosvetnem večeru preteklo nedeljo. Zelo dovršeno so zapel« »Venček narodnih« In zaigrale petdejanko »Ljubezen zmaguje«. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne FRANZ-JOSEFOVE VODE grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ-JOSEFOVA VODA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Versko slame v Pustil. Dvajset let bo minulo letos meseca novembra, ko komunisti vladajo Rusijo. Napeli so vse sile, da bi uničili vero, a ni se jim posrečilo. V listu »Meč« v Varšavi z dne 21. marca čitamo naslednje poročilo o verskem stanju v Rusiji: »2e je preteklo mnogo let, ko v Moskvi nismo slišali zvonenja. Zunanja oblika mesta se je spremenila. Na stotine cerkva je izginilo, na drugih so uničene kupole. Kjer so še kupole, so iz njih sneti križi in na njih vise rdeče zastave. Duhovnikov ni videti v duhovniški obleki. Na prvi pogled je pravoslavna cerkev v Rusiji izginila na zunaj in boljševiki so zmagali stoprocentno. Toda ta utis je varljiv. V poslednjem času se verski čut vzbuja pri raznih slojih naroda. In tudi uradna sovjetska politika je nekaj popustila v odnosu do cerkve. Seveda tega popuščanja ne smemo pretiravati. Na zunaj se je to kazalo v tem, da je v minulem letu krajevnim oblastem bilo prepovedano preganjati cerkev. Po nedavnih uradnih poročilih večja polovica prebivalcev vzdržava svoje odnose k cerkvi. S tem se samo potrjuje, kar je tuj opazovalec že davno videl. Vera se pctživlja v značilni meri pri mladini in ne samo pri starejših, kakor je prej trdila sovjetska oblast. Ne glede na to, da javno spoznavanje vere more škodovati pri so mu pred odhodom v domovino priredili poslovilni večer. Guvernerji so mu ob tej priliki darovali ček, ki ustreza vrednosti zlate palice v njegovi telesni teži. Aga Kan je določil, naj se ta vsota 30.000 funtov šter-lingov razdeli v dobrodelne namene. Zakaj bežijo? V vseh časih je bilo dovolj mladih ljudi, ki so pobegnili z doma, če jim kaj ni bilo po godu. Včasih jih je vodila k temu v prvi vrsti menda volja po pustolovščinah. Zanimivo je vedeti, kakšni razlogi tirajo danes mlada dekleta, da jo odku-rijo od staršev. Znana londonska policijska centrala Scotland Yard, je Izprašala nič manj nego 15 tisoč takšnih deklet, kaj jih je napotilo k be- bližalo ducat krepkih fantov, ki so bili s palicami oboroženi. Jagar je spoznal, da jim ni kos. Urno je skočil v stran, ko mačka je splezal čez okno na balkon in do drugega nadstropja bližnje hiše, tam pa po ozkem robniku na kraj in v drznem skoku na vrh smreke, ki je rastla dobro klaftro daleč od stene, in po smreki dol na vrt... Vse je kar zijalo in s strahom in začudenjem gledalo, kaj bo. Ko je zdrknil na tla in izginil, so prišli do besede: »To je sam zlodej! Sam živi zlodej!« Toda jagar, ki ga je postalo sram, da je zbežal, se je že prikazal v sosednih durih. Z zavihanimi rokavi in s stisnjenimi pestmi je stal tu. Neznansko je zaukal, da je odmevalo po ulici in so se ljudje s pusti vred razpršili. Niti oni fantje s palicami si niso upali nadenj. Porogljivo jih je pogledal, še enkrat je zaukal, še bolj neznansko ko prvič, in je prekoračil cesto ter zavil v stransko ulico, kjer ni bilo žive duše, in odšel. Ni še bil dve sto korakov daleč, ko je začul za seboj hreščeč glas: »Anza! Anza! Jagar, počasi! Počakaj malo!« Gašpar je prisopihal za njim; svojo streho je stiskal pod pazduho. Kar zaletel se je v jagra, se obesil nanj in dejal ves iz sebe: »Anza, Anza! Tega ti nikoli ne pozabim. V ne- hudi sreči in v stiski spozna človek prijatelje. V stiski in skušnjavi si mi pomagal.« »Kako pa si zašel v to stisko in skušnjavo?« mu je Anza ponagajal. »Prav po nedolžnem. Stal sem kakor vsi drugi častiti meščani in gledal pustno procesijo. Ko se je potem tisto prskanje začelo, sem odprl streho, da bi me norci ne zmočili. Pa saj veš: biku ne smeš z rdečo streho pod nos. Še preden sem vedel, kako, že so me držali in sukali ko zlodej ubogo dušo v peklu.« »Hahaha! En norec jih sto zmeša.« »Sto norcev pa ti še tistega enega pametnega dajo.« »Ali se ti je kaj zgodilo? Ali so ti kaj storili?« »Bogu bodi hvala: ne! Ali ko bi tebe ne bilo, bi me bili na duši in telesu pogubili. Povej, kako naj ti povrnem? Ali hočeš denarja?« »Ali hočeš zamero?« »Bog varuj! Denar ni za zamero. Meni se tak najmanj zameri, ki mi pošteno plača.« »Kjer se denar oglasi, tam prijateljstva več ni.« »Ne, ne! Kjer denarja ni, tudi za prijateljstvo priče ni.« »Tiho mi bodi z denarjem!« »Če denarja nočeš, ti pa nekaj drugega ponudim: hišo, grunt in vse, kar je zraven.« »Haha,« se je jagar zasmejal, »to bi kar bilo, če me grof nažene.« »Zakaj bi te nagnal?« oooooooooooooooo Za nieste mal vam nudimo sledeče kipe:. Sroe Marijino cm 17 20 25 80 85 87 42 Din 25.- 44,- CO.- 60.- 94.- 102,- 110.-om 50 60 60 Din 172,- 155.- 800.-Marlja Brezmadežna cm 12 15 21 25 28 80 Din 8.- 12,- 30.- 56.- 45.- 62,- 70.- 80.-cm 42 60 85 Din 150,- 800.- 400,-Lurška Marija cm 16 20 25 37 42 50 65 _________90 Din 12.- 40.- 50.- 102.- 125.- 160.- 155.- 350.-Marija z Jezusom cm 25 65 Din 55.- 160.-Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU. OOOOOOOOOOOOOOOO ^mif -Tm* -TITTV 'fnr> -trrrit- ^«fTTr»' miTw iflim* WUT ^mTr' Ttpp>- -»TTTT*- iffll** "TTT*^ službeni karijeri, je vendar pri ljudskem štetju 40% prebivalcev izjavilo, da se še priznavajo vernim. Toda število verujočih je neizmerno večje. V Rusiji je zdaj okrog 30.000 pravoslavnih župnij. Da nastane župnija, se mora po zakonu podpisati vsaj 20 prebivalcev, ki vzamejo na-se odgovornost za vse delo župnije. Na ta način je takih javnih delavcev pravoslavne cerkve najmanj 600—700.000. Pripeti pa se, da je takih ustanoviteljev župnij dostikrat veliko več kot zahteva zakon. Vsi ti ljudje stoje kot poroki s svojim imetjem in častjo za denarne in davčne obveznosti, ki jih ima cerkev do države. Še pred nekaterimi leti, ko je divjal javni boj zoper vero, so take može preganjali in so jih pošiljali v Izgnanstvo. Nova konstitucija, ki je priznala nekaj državljanskih pravic duhovnikom, jo tudi podprla delovanje cerkvenih krogov. V vaseh se trudijo, da bi zboljšali pravni položaj duhovništva. Dela se na to, da bi duhovniki kot agronomi in uradniki bili ravnopravni drugim uradnikom v kolhozih. Bolj in bolj ee tudi zahteva, da bi oblast priznala cerkvene praznike in da bi se take dni ne sklicevali razni shodi. Toda vsak optimizem, da bi se izvršila sprava med oblastjo in cerkvijo, bi bila velika zmota. Resnično je samo to, da je nacijonalni kurz zboljšal odnose do pravoslavne in do vseh drugih ver. Kot politični faktor se pravoslavna cerkev še dolgo ne more vzeti v račun. Za njeni duhovni upliv jo čaka še težka borba. Proti-verska propaganda je v Rusiji še vedno na dnevnem redu, le da se vodi bolj previdno. »Izvestja« od 10. marca t. 1. poročajo, da je število borbenih brezbožnikov od petih milijonov udov padlo na dva milijona. A tajnik zveze brezbožnikov Olešuk smatra to številko za preveliko in trdi, da je število brezbožnikov manjše. In še ti ostali brezbožniki niso borbeni, kot so bili prej, marveč krotki ter so se več ali manj spravili z verskimi navadami ruskega naroda. Zvezi brezbožnikov so prej dejansko ja-ko močno pomagali komsomolci. Sedaj je ta pomoč odpadla. Komsomolsko izdaja-teljstvo »Molodaja Gvardija« je popolnoma opustilo Izdajo vsake protiverske literature. Tudi delavski klubi sistematično odklanjajo prošnje brezbožnikov, da bi pri njih prirejali protiverska predavanja in lekcije. Največji udarec zvezi brezbožnikov po pisavi »Izvestij« pa prizadeva to, ker so njeni člani malo Izobraženi. Za kulturno borbo proti verujočim brezbožniki niso sposobni. Cerkovniki se nauče marsikaterih reči, duhovniki imajo pridige o novi konstituciji. Za take pridige so izdelane posebne teze. Brezbožniki ne morejo proti tej delavnosti ničesar postaviti.« Tako se glasi zanimivo poročilo. Kakor se vidi, se v Rusiji vendar dani. A. K. Odprta hoč in so groba vrata. Prevalje. Pokopali smo pretekli petek ob veliki udeležbi 721etnega Franca Stopar. Pokojni je bil ugleden in spoštovani krščanski mož. Naj v miru počiva! Preosfalim pa naše sožalje! St. Peter na Kronski gori. Vsi smo s čustvovanjem spremljali našo domačo župljanko M. Vrhovnik, po domače Bavh, ko je pred kratkim šla iskat zdravja v mariborsko bolnico. Po prestani operaciji se je kmalu vrnila domov z nado, da bo še dolgo živela; saj je bila stara šele 48 let. Toda čez nekaj ur po prihodu iz bolnice je vsled osl-bljenja srca mirno zaspala v Gospodu ter nas na tsm svetu za vedno zapustila. Ko se je raznesla vest o njeni smrti, so je začelo vsakemu oko rositi. žalovati in zdihovati so začeli sorodniki, znanci in vsi, rekoč: »Kako velika škoda, da nas je zapustila dobra Bavhova mama!« Bila je res dobra in odlična v svojem srcu. Ko jo je obiskovalo trpljenje, je vedno iskala pomoči v sv. veri in tolažbe v sv, obhajilu, kjer Jo je Kristus potolažil in solze obrisal, da se je pomirila in razveselila. Bila je velika dobrotnica revežev in domače župnijske cerkve. Zato re~ vse žaluje za njo. Njena dobra dela pa so jo spremljala k sodbi pred večnim Sodnikom, ki ji je dal za njen trud večno plačilo v nebesih. Zato naj ostane ona pri vseh v trajnem in blagem spominu! Sv. Anton v Slov. goricah. Pri nas je nenadoma umrla 661etna Marijina družbenica Paluc »Tebi že lahko povem. Nesreča se mi je zgodila. Blizu sto gamsov mi je poginilo; sneg jih je zasul. Zdaj sem prišel, da povem grofu.« »Ni je nesreče brez sreče navrh. Ali se bojiš grofa?« »Ali si že čul kdaj, da se koga bojim? Ne živega vraga se ne bojim! Sicer pa prav nič ne morem, če se je nesreča zgodila.« »Je prav! Pa me le poslušaj in lepo ponižen bodi pred gospodom grofom!« »Kakor bo on! Če mi bo on tolsto narezoval, mu ne bom tenko vračal.« »Varji se! S trdimi bučami je kakor s piskri. če treskneta dva skup, jih pa pobiraj črepinje!... Ali naj bo kakor že! Ti že vem za pomoč, če bo treba. Pridi, ko pri grofu opraviš, k Belemu konjičku pridi! Tam bom čez noč. Te bom čakal. Boš kaj Bul, da ti bodo uhlji prekratki.« »Kaj neki?« »Potrpljenje je božja mast. Le počakaj in potrpi! Pri Belem konjičku bova lepo povečerjala in kako kupico popila; tam ti bom vse novice razložil. Pojdi zdaj! Pa glej, da prideš še pred mrakom! Zbogom ta čas!« Možic je odracal po eni ulici, jagar pa po drugi na grad svojega gospoda, grofa Kristalnika. Grof je sprejel svojega jagra nad vse prijazno. Nesreča z gamsi ga je sicer bridko zadela, vendar nI rekel jagru ne ene žale besede, temveč ga ie po- hvalil, da je s pogumno preudarnostjo toliko živali rešil smrti v plazovih. Plačal mu je za četrt leta in mu navrgel še petnajst goldinarjev, češ, ker tako skrbno in zvesto opravlja težko službo. Lahkega srca je odhajal jagar z gradu in zavil je naravnost k Belemu konjičku, kjer ga je Gašpar že čakal za mizo. Ko mu je povedal, kako prijazen je bil grof, je možic pozibal glavo sem in tja in dejal skrivnostno: »Grof te ima rad. Že ve, zakaj.« »Zakaj?« je poprašal jagar. »Ne prašuj! Kdor preveč ve, tega rada glava boli. Najprej si morava dušo privezati.« Gašpar je pomignil natakarici in kaj kmalu je prinesla tečno večerjo in dve steklenici vina. Med jedjo mojster Gašpar ni skoraj ne besede spregovoril, ampak je počasi in pobožno užival božje darove. Potem pa je jel na dolgo in široko tožiti, da je zdaj o pustu kupčija za nič in da so ljudje tako neznansko lahkomiselni; nič ne pomislijo, kaka dobrota je dežnik, ko bo vendar prav kmalu zime konec in se začenja že čas deževja in nezdrave brozge in žlobudre. Jagar je nekaj časa poslušal Gašparjevo modrovanje in jadikovanje. Ko pa mu je bilo čenč o dežnikih dovolj, je dejal nestrpno: »No, zdaj pa povej, kaj veš novega!« (Dalie sledi.) gu. Človek bi mislil, da so tale tu kakšne srčne zadeve glavno pobudo. Toda temu ni tako. V večini primerov so jih gnali v svet družinski prepiri in šele v drugi vrsti ljubezenske zgodbe. Strah pred kaznijo in odpor proti kakšnemu vsiljenemu poklicu sta odločala le v redkih primerih. _ » Zlata tla Južne Afrike Iz Johannesburga poročajo, da so geologične preiskave potrdile domnevo, da leži skoraj vse ozemlje Južnoafr. unije na plasteh zlatonosne rude. Razen zlata je v teh plasteh fie mnogo drugih rudnin. Iz tega razloga je pričakovati, da se bo rudniška industrija v Južni Afriki še dalje razvijala. Julijana v Brengovi. živela Je lepo in vzgledno življenje s svojimi peterimi sestrami, ki so daleč naokoli znane kot dobre ln gostoljubne Paluč-ke. Petdnevna bolezen na videz nI bila posebno težka, nikdo nI mislil, da bo smrtna. Pa kakor Je bilo njeno življenje lepo, milo ln Cisto, tako Je bila njena smrt lahka ln lepa. Zaspala je v Gospodu med pozno sv. mašo, skoraj ob Isti uri, ko Je v zdravih dneh vsako nedeljo sprejela Jezusa v svoje srce. Ob ustanovitvi dekliške Marijine družbe je bila štiri leta njena prva prednica. Lepo se je poslovil od nje njen nečak C. g, Ignac Paluc, sedaj kaplan na Bizeljskem. Rekel je: »Draga teta! Tvoja dobrota, tvoje svetniško življenje in tvoja molitev Je klicala božji blagoslov na vse, na nas otroke In na vse sorodnike, na celo Marijino družbo ln na celo faro. Zato pa počivaj v Bogu!« Slov. Bistrica. K zadnjemu počitku smo spremili 19. t. m. g. Antona Kline, očeta soproge g. Kosa, župana okoliške občine. Pokojni, ki je bil po rodu od Sv. Jerneja, je bil zgled pridnosti in vestnosti. Ni bil kristjan le ob nedeljah, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Skrb za dušo in krščansko vzgojo otrok je dajala smer vsemu njegovemu delu. Spomenik postavimo mu tak, da vsakdo skuša biti mu enak! Šmartno ob Dreti. Ko je te mokre dni ljubka kukavica zakukala ob prvi zeleni veji v hribu orjaških bflkev kot skrivnostna, glasilka v po mladni harmoniji gozdnega življenja, so odplu le splavarske »rajže« po vijugasti Dreti med Nalezljiv katar v nožnici in kužno oteletenje krav kvarijo dobavo mleka. Kot preprečno sredstvo Bissulin! Dobi se samo na odredbo živinozdravnika. Najmanjši tovarniški zavitek 25 vezil. Trajno držijo, brez duha, nerazdražljiv. Izdelo-vatelj: H. Trommsdorff, Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jur-jevska ulica 8. zelenimi vrbami proti daljnemu svetlemu cilju: Belgradu. Tudi fantič Lojze je odrajžal na splavu svojega skrbnega očeta, V veseli nadl, da pri svojem botru v šabcu doživi splavarski »krst«, je veslal med prelestne savinjske poljane in bregove. Le trenutno so se zagledale med vožnjo njegove še otročje, ko spominčice plave oči, in že je zaviral veslo ob besne savske valove, ki so pa v usodni katastrofi ob krškem mostu (Krško-Videm) objeli ter premagali mlado žrtev. Da, Lojze, naš fantič mladi, je odplul tja na angelsko obrežje večne pomladi. Ljubljenec šole in cerkva, vso šolske dobo vzoren ministrant, nadarjen mladec prosve-te, ostane zlasti med mladimi v trajnem spominu. Kruta usoda, ki nima meje v žaloigri človeštva do nedolžnih žrtev, pa nI omilila mnogih bridkostnih želja, da mu izkažemo z venci in žalostinko zadnji pozdrav ter sočustvovanje najgloblje prizadeti rodbini, ki se na kulturnem področju cerkve in društev prvenstveno udejst-vuje. Prevalje. Novega gospoda kaplana smo dobili. Ker je odšel g. Škafar Ivan na daljši bolezenski dopust, smo dobili pretekle dni novega kaplana in sicer v osebi g. škraban Janka iz Gornje Lendave. Kakor so že v zadnji številki »Slovenskega gospodarja« Gornjelendavčani poročali, da so oni izgubili vnetega in dobrega duhovnika in za njim žalujejo, tako smo se razveselili Prevaljčani, ki želimo g. kaplanu v naši fari najlepše uspehe na cerkvenem ln na prosvetnem polju! Sv. Anton na Pohorju. Pri nas imamo zopet snega po vrhovih, po cestah, posebno v dolini, pa žlobudre, da bi zadostovala za vse žabe vesoljnega sveta. Zaradi tega zastaja delo povsod: na polju, v gozdovih, pri vožnjah in drugod. Vremenoslovci, spametujte se! Sv. Anton na Pohorju. V nedeljo 18. aprila je priredil tukajšnji krajevni šolski odbor dobrodelno prireditev z igrami v korist ubogi šolski deci. Obisk je bil tolik, da je zmanjkalo prostora. Na dnevnem redu so bile tri šaloigre, ki so bile prav dobro podane, za kar je bilo dosti priznanja od strani občinstva. Slov. Bistrica. Hudo nas je zadela vest, da se je moral venčeselski g. duh. svetnik J. Zakošek zateči v ormoško bolnico iskat si zdravja. Za-trdno upamo, da bo operacija ugodno potekla, ln se bo priljubljeni gospod še bolj okrepljen kmalu vrnil k svoji čredi. Naj usliši Bog molitev njegovih faranov ln sobratov, katerim ga toplo priporočamo. — Ne dajmo se Izrabljati! Židovski kapital je posegel Iz Zagreba tudi k nam ln skuša vzeti v svoje roke naš Izvoz lesa. Pri tem pa izrablja našo stisko In plačuje les po ceni, ki Je uprav sramotno nizka. Zato opozarjamo vse prodajalce lesa, da se cene drugod dvigajo ln naj Se malo počakajo z odprodajo. NI treba, da bi morali tujci na naš račun^ bogateti! Ormož. Krajevna kmečka zveza v Ormožu vabi vse kmečke ljudi na svoj prvi redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 2. maja po rani sv. maši v dvorani Kletarskega društva v Ormožu. Tovariši! Kmečka zveza je naša stanovska organizacija, ki je zastopnica vsega kmečkega ljudstva; je pa tudi učiteljica in vzgojiteljica novih mladih sil, da bodo, ko bodo drugi pod težo dela omagali, usposobljeni, nadaljevati stoletno borbo za kmečke pravice. Velike so naše naloge tn mnogo požrtvovalnega in nesebičnega dela bo še treba storiti in veliko žrtev doprinesti, toda tudi na to smo pripravljeni. Ne moti nas to, če nekateri »naših« stojijo ob strani, ker še pač niso dozoreli času, ker ne razumejo nujnih zahtev naše dobe. K požrtvovalnemu sodelovanju ste povabljeni vsi resno in dobro misleči ter dobro hoteči kmečk ljudje, da bomo tako vsak po svojih močeh doprinesli vsak svoj delež k našemu vstajenju in za našo boljšo bodočnost. Vsem cenjenim naročnikom, katerim je že pošla naročnina, smo danes priložili položnice ter prosimo, da po istih takoj poravnajo naročnino, da ne bo treba ustavljati pošiljanja lista. »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. .¿t.: -.• - - Sv. Križ pri Ljutomeru. »Slovenski gospodar« je prinesel vest, da se je v Bučečovcih obesil mladenič Kolbl Jakob. Istina je, da Je omenjeni nekaj takega poskusil, a so ga pravočasno rešili ter je takoj drugega dne odšel k vojakom. Mala Nedelja. Tukajšnja gasilska četa proslavi Florjanovo nedeljo dne 2. maja. jd pol 10. uri gasilska sv. maža. Popoldne ob treh bo v Društvenem domu najnovejša prleška veseloigra »Miciki je treba moža«. Zaključek prleško gostlivanje. Sodeluje okrog 40 oseb. Vsi prija- telji gasilstva od blizu in daleč vabljeni k obilni udeležbi, ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo dolga na Gasilskem domu. Domova pri Ptuju. Ob letošnjem pogostem deževju ponovno občutimo, kakšno škodo nam povzroča naš potok Pesnica, katere dolina je že od nekdaj razglašena kot večjidel močvirna. Naj tem potom zanimanci vzamejo na znanje, kaj da je pravi vzrok, da Pesnica že ob malem deževju v naši širši okolici prestopi bregove in nima odtoka. V naši občini, za vasjo Mezgovci, se nahaja par ostrih ovinkov, kateri so že od nekdaj vodo močno zadrževali, zato so Jih v vojnem času s pomočjo ujetnikov za silo v ravni črti prekopali. Od tedaj sta tam dve strugi, stara in nova, obe sta zaraščeni s šibjem, nobena se ne čisti, zaradi tega je čimdalje manjši odtok vode. Posestniki travnikov ob teh ovinkih pa imajo od tega korist, ker se jim na ta način ti travniki napajajo, odvišna voda pa naglo odteče v takoj pod ovinki že regulirano strugo, pač pa ne mislijo na to, da njihovi tovariši na gornji strani zaradi tega trpijo občutno škodo. Zato se je odločila večina za povzdigo živinoreje in kmetijstva navdušenih posestnikov, da si ustanovijo vodno zadrugo, pri čem tudi naše oblasti gredo zelo na roko, potom katere upamo našo Pesnico spraviti v odgovarjajoče stanje. Kakor navadno pri vsaki dobri stvari, se tudi tukaj najde par nasprotnikov, starokopitnih gospodarjev; so med njimi takšni, da jim skoraj letno pogine kako živinče radi slabe krme, pa pravijo, kaj zato, če voda pride, se mi živina vsaj noge umije! Naše občinske ceste so v jako slabem stanju, čeprav imamo skoraj preveč gramoznih jam, iz katerih vozijo gramoz na ba-novinske ceste, naše dobijo samo to, če slučajno pade vozniku kak kamenček z voza. Prejšnji odbor se zadnja leta za popravilo občinskih cest ni nič pobrigal, sedanji pa še v tem kratkem času in sploh slabem vremenu ni mogel nič storiti, pač pa pričakujemo od novega, da ceste uredi! Polzela. Prvo nedeljo v maju, to je 2. maja, bo na gori Oljki otvoritvena služba božja. Ob 10. uri pridiga in sv. maša. Gora Oljka je naj-priljubljenejša izletna točka v Savinjski dolini. Izletnikom se nudi krasen razgled na vse strani. Za oddih in okrepčilo je dobro preskrbljeno v cerkveni hiši poleg cerkve. Lepo vabimo vse prijatelje in znance gore Oljke na ta majniški izlet, kjer se bodo lahko duhovno in telesno okrepčali. Vojnik. Cerkev Marije Device popravljamo, Zob časa je precej okrušil bele stene. V cerkvi sami dosedaj ni bilo nobene slikarije, razen nekih fresk v stranski kapeli. Letos je zajelo vso faro gibanje, da dobi dom Marije Device novo obleko na zunaj in da notranjščino oživijo slike. Delo, ki ga vodita g. župnik in požrtvovalni g. cerkveni ključar Jurčak, je v polnem teku. Cerkev slika g. Vinko Vipotnik. Tri velike stropne slike je .*■ dokončal. Proračun bo radi novih prepotrebnih del občutno prekoračen. Prijatelji bele cerkvice na gori doma in v Celju so se je že spomnili z darovi. Verniki vneto pomagajo z delom in vožnjami. Toda treba bo še več žrtev, da bo delo dokončano. Prenovljena cerkev bo v ponos Vojničanom in celi fari. Saj je bila že dosedaj najlepša točka našega lepega kraja. Požrtvovalnosti nas naj učijo tržani, ki so leta 1822 cerkev na lastne stroške popravili, ko jo je cesar Franc zopet dovolil odpreti. Maj letošnjega leta bomo pač najlepše posvetili Materi božji, ako pomagamo kakorkoli, da bo njeno svetišče dobilo novo podobo. Podčetrtek. V Celju sta bila 18. aprila poro« čena v mestni župnijski cerkvi: Martin Turk, trgovec v Imenem, ln Marija Prah, tudi iz Ime-nega, oba iz uglednih hiš. Izredno upoštevana je nevesta, ki se je priljubila vsej župniji s svojim lepim petjem pri službi božji. Tovariši ln tovarišice-cerkveni pevci, ki niso mogli častltatl ženinu in nevesti pred poroko, želijo obema novoporočencema, obenem pa tudi vsa župnija, naj bi bila srečna in deležna obilo božjega blagoslova v stanu, v katerega sta stopila na dan poroke, združena kot neločljiva tovariša. Marija Bistrica. V četrtek pred BinkošU 13. maja bo ob štirih popoldne slovenska pridiga, kakor druga leta. V petek izostane. Pder Rcšciar reSelori. živkovič potuje. V avtu je prepotoval celo Arabijo in trem pristašem JNS se je posrečilo, da so ga videli. Drugod se ni prikazal na svetlo. Jeftič prepeva, ker ne more več spat: Prišla bo .pomlad, včakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, zopet volit šel, peti maj kuku, peti maj kuku, morebiti pa bo kaj boljše šlu! Na sejmu. Lahi si ogledujejo našo živino, pa pravi eden: Ničesar ne moremo kupiti, vsa živina je že zaznamovana! Pa mu pojasni kmet: Res je zaznamovana, toda živina še ni prodana. Da ne pridemo v zunanjem svetu na slab glas, naj puste živino na miru! Konjunktura. Vedno slišim, da prihaja konjunktura in marsikdo me vprašuje, kaj je to. Najlažje bi stvar razumeli tedaj, če bi kmet prišel na konja in bi ga tiral v boljšo bodočnost. Pohod na Celje. »Pohodu« ni prav, da bodo letos poleti fantje ln možje iz vse Slovenije napravili pohod v Celje. Pa ga bodo, pa uniformo bodo imeli, pa po naše bodo pozdravljali, pa če je to prav tistim, ki so v črnih ali rdečih srajcah ali pa ni prav! Gasilska. Te dni je bil nad Slovenijo velik dim, mislili so, da Ljubljana gori. Pa ni, samo v kotlu JNS so kuhali velikansko jezo, ker so se gasilci otresli mačehe JNS. Narodna Igra. Učitelj razlaga v šoli narodne igre in učenec mu mora naštevati: Srbi imajo srbsko kolo, Hrvati imajo hrvatsko kolo, Slovenci Imajo . . Ker ni znal, mu je moral drugi pomagati: Slovenci Imajo tombolo! Mi vam pustimo ves slovenski denar! Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani predavanje. Držal ga je zelo obširno sam podpredsednik Agrarne banke in je med drugimi izjavami dal tudi sledečo: Mi vam pustimo v Sloveniji ves slovenski denar. Zdaj pa že naprej vem, da ga ne bo nič v Slovenji ostalo, saj nima noben naš denar, niti ene slovenske besede na sebi. Ce pa slovenskega denarja ni, pa tudi Srbi niso krivi. Smola, kaj? Klerikalci se zvežejo z Bogom ln s hudičem. Tako je napisal fašistični list, trenutno še tiskan v slovenščini. Ima prav. Enkrat so bili res zvezani tudi s hudičem in sicer preko JNS. Upam, da jih je to izučilo, da v bodoče ne bodo Več! Kako se boji Stalin. Po mestu hite avtomobili, namesto šip so jeklene plošče, mongolski jahači jezdijo na obeh straneh, avtomobili vedno drug drugega prehitevajo, da nikdo niti pri avtomobilistih ne ve, v katerem vozu je Stalin, največji vodja svobode. Ko pridejo na mesto, izstopijo vsi. Koga ni? Stalina! Ostal je doma, ker se je bal, da bi se mu na vožnji kaj ne zgodilo! V Benetkah. Mussolini in avstrijski Sušnik eta imela sestanek v Benetkah, kjer nI ulic, pač pa so namesto ulic veliki kanali, po katerih se potniki morajo voziti. Tudi ta dva sta se vozila. Tu sta sklepala dogovore. Nihče jima ne bo mogel očitati, da so ti dogovori šli po vodi. Plini V Španiji so začeli sedaj vojsko s plinom 1 VrSi se vs« točno po načrtu, kakor so si ga zamislile tovarn» za vojno orožje, ki so sklenile, da vse svoje orožje preizkusijo v Španiji, ter so sedaj povabile tja tudi vse velike države, da pod kontrolo pregledajo učinek tega orožja. Poslednte vesti. Politične novice v drugih državah. Krog novega zveznega predsednika Avstrije. V Avstriji, kjer imajo stanovsko urejeno državo, bodo stanovske volitve letošnje poletje, županske, oziroma občinske pa na jesen. Po dolgem času bodo imeli Avstrijci zopet občinske volitve na podlagi stanovskega volilnega sistema. Vlada se žuri na volitve, ker poteče na jesen predsedstvena doba zveznega predsednika Miklasa. Miklas je že izjavil, da ne bo v tretje kandidiral za predsednika, ampak se bo potegnil iz javnega življenja. Miklasov naslednik bo najbrž kancler dr. šušnik in njega bi naj nasledil dunajski župan dr. Rihard Schmitz. Iz španske državljanske vojne, španski na-cijonalisti zastavljajo vse sile, da bi se polastili na severu obmorske baskiške prestolice Bilbao. Nacionalistično ofenzivo v smeri proti Bilbao vodi general Mola. Njegovim četam je uspel proboj baskiške fronte, ki je tolikega pomena, da je nacijonalistom odprta pot v Bilbao. Pri predoru fronte se je 1000 Baskov prostovoljno predalo. Med ujetniki je tudi baskiškl poslanec Lafate, kateri je padel nacijonalistom z orožjem v roke in pride pred vojno sodišče. Zopet 800 aretacij v Moskvi. Sovjetska tajna policija je aretirala 300 oseb iz najvišjih sovjetskih krogov. Med aretiranimi je Jagodov brat, ki Je pisateljeval pod imenom Auerbach. Ob priliki hišne preiskave so našli pri Auerbachu zelo mnogo obtežilnega gradiva. Novice iz drugih držav. 14 rudarjev utonilo. Iz Cehoslovaške iz Pilzna je došla vest, da se je zgodila zadnjo soboto ob 11. uri dopoldne v Chomle, krog 10 km od Ro-kytzana, huda rudarska nesreča, ki je zahtevala 14 smrtnih žrtev. V Ferdinandov rov je vdrla voda iz sosednega rova David in ga je poplavila. Ob času nesreče je bilo v rovu 30 rudarjev, od teh so 16 rešili, 14 jih je pa utonilo. V par minutah je bil celi rov poln vode. Trupla 14 ponesrečenih je odnesla voda nad 1 km daleč v notranjost rova. Roparski umor v okolici Dunaja. Zadnjo soboto ob 9. uri zvečer se je zgodil v drevoredu Neunkirchen pri Dunaju roparski umor. žan-darski inšpektor iz Neunkirchena je čul ostre strele ln je odbrzel na mesto, odkoder so odjeknili poki. V nemškem osebnem avtomobilu je našel za krmilom žensko s strelom v glavi in skozi ramo. Obstreljeno so prepeljali v bolnico v Neunkirchen, kjer je umrla ob 1. uri po polnoči, ne da bi se bila zavedla. Dognali so, da gre za 291etno Ingrid Wengreen, hčerko paragvajskega poslanika na Dunaju Gustava Wen-green Ne daleč od napada so našli izropan kovček ustreljene. Domače novice. Duhovniške vesti. Umeščen je bil g. Fr. Za-goršak, župnik na CrnI gori, kot župnik pri Sv. Martinu ob Dreti. — Postavljen je g. Rajmund Bratanič, župnik v Majšpergu, za soprovizorja na Črni gori. — Nastavljena sta bila kot kaplana kapucinska duhovnika p. Lavrencij Novak v Laporju ln p. Inocenc Narobe na Hajdinl. — Prestavljeni so bili gg. kaplani: Vincenc Kolman iz Gornje Radgone v RuSej Karol Pepelnjak 1z Rul k Sv. Pavlu pri Preboldu) Martin Uranjek od Sv. Pavla pri Preboldu v Gornjo Radgono ln Iv, škraban lz Gornje Lendave v Prevalje. — Bolezenski dopust sta dobila gg.t Ivan Škafar, kaplan v Prevaljah ln Stanko Troblna, kaplan V Crensovcih. — Prvi višji red subdiakonat so prejeli dne 28. februarja 1937 v samostanski kapeli pri oo. trapistih v Rajhenburgu bogoslovcl-tra-pisti: fr. Ignacij Klasino, fr. Pavel Skrlj, fr. Bonifacij Valenčič, fr. Ambrozij Frole ln fr. Kani-zij Kompare; dne 15. marca 1937 v mariborski stolnici: lavantinski bogosloveo Anton Orozel ln kapucin fr. Albin Klanjšek. — Diakonat dn« 4. aprila 1937 pri oo. trapistih v Rajhenburgu isti bogoslovcl-traplsti kakor subdiakonat; dn« 19. marca 1937 v mariborski stolnici: Viljem Jeušnikar, Jakob Junež, Franc Kranjo, Martin Krištan, Matija Nemec, Anton Orozel, Ivan Raj-ner, Janez Sukič, Viljem Videčnik, Adolf Vola-sko, Jožef Vošnjak, Vincsnc Frangež, Janez Kotnik, Alojzij Kovačič, Matija Rous, Martin Ste-fanciosa: vsi lavantinski bogoslovci; fr. Albin Klanjšek, kapucinski bogoslovec. Ob Slomšekovem grobu so zadnjo nedeljo ob-« hajali fantje stoletnico prve izdaje Slomšekove njim posvečene knjige »življenja srečen pot«. — Odslej bo zopet vsako sredo ob pol sedmih sv. maša v Slomšekovl kapeli. Tombola Krščanske ženske zveze v Mariboru bo prihodnjo nedeljo popoldne. Tombolskl dobitki so razstavljeni v gradu na Trgu svobode. Dohodek te tombole gre v dobrodelen namen, v sklad za zgradbo doma revežev, zaradi tega priporočamo občinstvu, da ne zavrača prodajalcev tombolskih kart. Obešenega so našli. V Mariboru na Vojašnl-škem trgu so našli na stanovanju obešenega Antona Kumer, 411etnega tvorniškega delavca, ki zapušča ženo z otroci. Prijet žepar. Mariji Vulc, trgovki z jajci v Cirkovcah, je sunil žepar zadnjo soboto popoldne v Mariboru na Aleksandrovi cesti iz žepa površnika denarnico s 2700 Din. Okradena je zagrabila tata, ki je spustil na tla denarnico, se je iztrgal in pričel bežati. Za uzmovlčem se je pognal stražnik ter več drugih oseb. Tat je bilo hitro prijet. Gre za 311etnega mizarskega pomočnika Antona Vauček iz žabljeka. Krvav pretep. V noči od zadnje nedelje na pondeljek je prišlo na Košakih pri Mariboru do pretepa med fanti. Srditost boja se je koj razblinila, kakor hitro se je zgrudil s težkimi za-bodljaji po celem telesu Franc Vogrinc, 241etni mlinarski pomočnik. Reševalci so prepeljali težko obklanega v bolnico. Z nožem si prereza! trebuh. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju si je prerezal iz samomorilnega namena z nožem trebuh v družinskem prepiru Ivan Lešnik, 191etni pomožni delaveo. Lešnika so prepeljali v mariborsko bolnico. Povožen od motociklista. Na cesti pri St. Petru pri Mariboru je povozil zadnjo nedeljo mo-tociklist Karla Rapoteca, 131etnega železničar-jevega sina, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico s težjo poškodbo na glavi. Dva poškodovana v ptujsko bolnico. V bolnico v Ptuj so oddali Jožefa Cigele, 151etnega posestnikovega sina iz Domove, katerega je brcnil konj v glavo in mu je prebil lobanjo. — Drugi poškodovanec je Alojzij Vojsk, llletnt vlničarski sin lz Derbetincev, ki je padel s kolesa in si je zlomil desno nogo. Smrt na cesti. Alojz Cerič, 651etni prevžltkar iz Krčevine, Je prestal operacijo v bolnici v Ptuju. V soboto je zapustil bolnico, ker naročenega voza nI bilo, se je podal peš proti domu. Tik pred Krčevlno se je zgrudil na cesti ln Je v par minutah podlegel srčni kapi. Ob izlivu angleške reke Themse so razpostavljeni ogromni topovi kot obramba obale. Ukročen slon. Nemec Feliks Luckner je . od svetovne vojne devetkrat objadral svet s čolnom, katerega je nazval »Pomorski vrag«. Princ Chichibu in njegova soproga v Londonu. Imenovani princ je brat japonskega cesarja, katerega bo zastopal pri kronanju angleškega kralja Jurjia VI. Milorad Božič, 6 K letni Belgrajčan, je že zmagovito igral šah z mojstri v tej igri. znal, da vlak ne pošto ji na mali postaji v Polju. Ko je videl, da vlak drvi kar naprej, Je skočil s stopnic na tla, priletel na glavo in je obležal mrtev. Nepošten brat. Ferš Viljem iz Bresternice v župniji Kamnica je prišel v Maribor, kjer je javil oblasti, da mu je njegov brat izmaknil zlato uro, obleko in denar. Uro je prodal za 100 Din in je bratu ukradeno blago in denar zapil v dveh dneh. V visoki vročini skočila skozi okno bolnice. Iz I. nadstropja mariborske bolnice je skočila V visoki vročini po operaciji 151etna Hedvika Melcer in Je obležala mrtva. Najdeno truplo dalje časa pogrešanega. Poročali smo, da pogrešajo od 30. marca zagrebškega planinca Jovana Vukosavljena, ki je zginil v triglavskem pogorju. V soboto zjutraj je našel Vukosvaljenovo truplo dvorni lovec Pnter Gašperin na poti med Velim poljem in Vejami. Vukosavljen je v snežnem metežu omagal ter zmrznil. Reševalna ekspedicija je. prenesla truplo v Bohinjsko Bistrico. »Kmečka žena«. Na nekatera vprašanja glede lista »Kmečka žena« odgovarjamo vsem, da Izhaja »zmečka žena« vsakega 5. v mesecu, le za Veliko noč je izšla preje. Zato jo bodo naročnice dobile pravočasno in redno. — Uprava lista. j,. Ona ie bila pretirano debela! On fe trpel na revmafizfnu! Obema je pomagalo isto sredstvo, katero se more tako lahko vzeti: že davno so slišali o resnici Krušen soli, ali se niso mogli odločiti, da jo poskusijo. Sedaj oba vzameta redno in vestno dozo Krušen soli, ki vsebuje zmes znanih mineralnih vod. Uverila sta se, kako ugodno vpliva Krušen sol na organe in na vso prebavo, na ta način prepreči povzročitev debelosti, a večkrat pomaga revmatizmu. Zavarujte se od časa do časa in skrbite, da redno vzamete Krušen sol, da se v telesu ne razvijajo škodljive kali. Krušen sol se dobiva v vseh apotekah. Velika steklenica zadostuje za tri mesece, stane samo 45 Din, mala steklenica 27 Din. 605 Oglas reg. S br. 29613/35. plačamo 100.000 Din, ako kolesar poškoduje tujo lastnino, izplačamo za stvarno škodo do 10 tisoč Din. Letna premija za eno kolo stane vsega skupaj samo 50 Din. Zavarujemo osebe proti vsem vrstam nezgod, zavarujemo! avtomobile, trgovine, privatna stanovanja, urade, proti vlom-ski tatvini In ropu. Kdor hoče hiše, premičnine, trgovine zavarovati solidno, naj se obrne na glavni zastop »Vzajemne zavarovalnice«, Maribor, Loška ulica 10 (glavni zastopnik Franjo 2 e b o t) 624 Zavarovanje kolesarjev. Nezgode kolesarjev zavarujemo: Ako se kolesar smrtno ponesreči, izplačamo 10.000 Din. Ako postane kolesar trajni invalid, izplačamo 40.000 Din, ako kolesar do smrti povozi eno osebo, izplačamo 30.000 Din, ako poškoduje ali povzroči smrt več oseb, iz- Rudarja smrtno podsulo. V črni nad Kamnikom, kjer kopljejo rudo za porcelan, je zad-pjo soboto ob 9. uri zvečer smrtno podsula zem-ItJa 561etnega Janeza Žagar, delavca In očeta Šestih otrok. Skočil Iz drvečega vlaka in se ubil. 171etni Jakob Serer iz Vrbasa se je učil za brivca pri P. M. v Polju pri Ljubljani. Zadnjo nedeljo zve-ger se je vračal iz Ljubljane z vlakom in ni Prireditve. I.ert praznili Slomšekovega fantovskega okrožja. V nedeljo 25. aprila je organiziralo Slom-šekovo fantovsko okrožje v Mariboru prosvet-no-športne tekme. Izredno lepo število mladih fantov tekmovalcev se je v sprevodu s fantovskim praporom na čelu podalo na Siomšekov grob, da tako najprvo počasti spomin našega velikega vzornika in prcsvetitelja ter tu obljubi zvestobo Slomšekovim načelom. Sv. mašo na Slomšekovem grobu je opravil msgr. J. K. Vre-že, ki je v lepem cerkvenem nagovoru orisal pot slovenskega fanta, ki naj gre po Slomšeko-vih stopinjah. Zlasti je povdaril, da je Slomše-kovo fantovsko okrožje prvo, ki je pohitelo na Siomšekov grob ob lOOletnici knjige »življenja srečen pot«, katero je Slomšek napisal slovenskim fantom. Med sv. mašo je skoraj iz stoterih fantovskih grl donelo ubrano petje ljudskih cerkvenih pesmi. — Po sv. maši so se vršile na semeniškem vrtu prosvetno-športne tekme, katerih se je udeležilo sedem fantovskih odsekov, ki so dokazale, da so domala vsi fantovski odseki vložili v pripravo veliko truda. Zlasti v prosvetni panogi so bili doseženi zelo lepi uspehi. Vsem tekmujočim fantovskim odsekom jre priznanje! Št. Jani na Dravskem polju, že dolgo nismo Imeli tako lepe igre, kot jo bomo priredili na Križevo z naslovom »Graničarji«. Igra se vrši V prostorih Društvenega doma. Začetek ob 14. ari. Igra je precej šaljiva. Torej ne pozabite se Udeležiti iere! Hoče. Župnija Hoče obhaja v nedeljo 2. maja slovesno »Materinski dan« v Slomšekovem domu ob treh popoldne in ob sedmih zvečer. Na sporedu je krasna igra, lepe deklamacije in slavnostni govor. Največje veselje Vam bodo aapravili najmanjši igralci, 4 in 5 let stari.. Rogoznica pri Ptuju. Vurberško prosvetno Bruštvo pride gostovat na naš oder pri g. Bra-Eiču na Rogoznici na prvo majniško nedeljo 2. inaja, s krasno novodobno igro »Podrti križ«. Poljčane. V nedeljo 2. maja proslavi dekliška Marijina družba 201etnico ob pol štirih popoldne p dvorani. Med drugim je na sporedu igra »Sv. Elizabeta«. Vsi vabljeni! Loče pri Poljčanah. V soboto 17. in v nedeljo 18. aprila je priredilo mlado prosvetno društvo »■Slomšek« v Ločah velezanimivo ljudsko igro ►Pri kapelici«. Vsi igralci, vzeti od očeta Re-parja do porednega Jurčeka, so svoje vloge Igrali nad vse sijajno, k celi prireditvi je tako mlademu društvu kot sedajnemu režiserju g. katehetu Modrinjaku iz srca za častitati! Le po tej začrtani poti naprej! Kebelj. Mladeniči tukajšnjega fantovskega Ddseka se prav pridno vadijo telovadbe. Njihov načelnik je Očko Konrad. V nedeljo 2. maja bodo igrali naši igralci tukajšnjega Prosvetnega društva igro v štirih dejanjih. Pridite, ste vsi vabljeni Sv. Vid pri Grobelnem. Prosvetni odsek naše gasilske čete ponovi v nedeljo 2. maja narodno igro »Deseti brat«. Dopisi. Sv. Jurij na ščavnici. Iz tehničnih vzrokov Be je odbor JRZ in Kmečke zveze odločil, da je zborovanje obeh organizacij v nedeljo 9. maja, po rani sv. maši in sicer najprej politično in potem stanovsko. Obvestili smo o tem vodstvo, da pridejo za ta dan strokovnjaki, zato vabimo člane, da se obeh naših prireditev polnoštevilno udeležijo! Šmarje pri Jelšah. Kakor lansko leto tako se bo tudi letos vršilo in sicer v nedeljo 2. maja zjutraj po 9. uri v gornji šoli zborovanje podružnic sadjarskega in vrtnarskega društva šmar-skega sreza. Zborovanje bo vodil zastopnik glav- nega odbora g. Vardjan, strokovni učitelj ban. kmet. šole v Št. Jurju ob juž. žel. Pri zborovanju bi bil tudi rad navzoč srez. kmet. referent g. Bračko, a ker se mora udeležiti obč. zbora živinorejske sekcije zadruge, ki se ima vršti isti dan v Celju, je na žalsot to pot zadržan. Pozivamo vse podružnice šmarskega sreza, da pošljejo svoje zastopnike na zborovanje. Ne smel bi manjkati nobeden sadjar in član sadjarskih po družnic. Naj bi bil ta dan dan manifestacije za povzdigo te panoge in napredek sadjarstva! Kebelj. Tukaj je preminulo biti srce blage žene Antonije Fošt. Rajna je bila pobožna in nad vse pridna gospodinja. Vzgojila je devet otrok, ki so še vsi živi in zdravi. Bog ji daj večno luč, ostalim pa naše sožalje! PIA Lil OZNANILA SLUŽBE: Sodarskega Mariboru, vajenca sprejme Ramšak, sodar v Meljska cesta 10. 655 Viničar s 4 delavci se takoj sprejme v Košakih št 39 pri Mariboru. 656 Služkinja, vešča vseh hišnih del, se sprejme takoj. Naslov v upravi lista. 644 Ofer oženjen se sprejme. Vprašati v trgovini v Mariboru, Koroška cesta 20. 642 Išče se delavsko družino za poljedelstvo in za svinjerejo, ali več hlapcev in dekel. Javornik, Gugtanj. 653 Močan pekovski vajenec se sprejme takoj. Pekarna Ivan Zamuda, Maribor, Frankopanova ulica 9. 619 Hlapca poštenega in pridnega, okrog 20 let starega, rabim za dva boljša konja in hišno delo. Sprejmem tudi mizarskega pomočnika. K. Weitzl, Maribor, Kocenova 12. 617 Za nadzorovanje in nego mlade živine se sprejme hlapec, ki zna tudi molzti. Oskrbništvo Rogoza pri Hočaii. 623 Deklo za večjo kmetijo sprejme Krepek, Meta-va, Sv. Peter pri Mariboru. 629 ženska, poštena, delavna, srednjih let, katera zna nekaj kuhati, se sprejme v stalno službo. Vpraša se v Mariboru, Usnjarska ulica 2, pri hišnem posestniku. 634 Priden in pošten soboslikarski vajenec se sprejme. R. Klojčnik, Pobrežje pri Mariboru, Ptujska cesta 13. 641 Dekla, vajena košnje in molže, se sprejme v župnišče. Naslov v upravi lista, pod št. 635 Sprejme se natakarica iz dežele e kavcijo. Vpraša se v upravi lista. 1 638 Tobak in tisočake zaslužite' lahko doma z zabavnim nadzorovanjem rentabilne panoge. Pišite na upravo lista pod šifro »Ekonomija«. Za pojasnila priložite 2 Din znamko. 639 POSESTVA: Lepa kmetija v Vitomarcih, občina Sv. Andraž v Slov. goricah, se bo na sodni dražbi pri okrajnem sodišču v Ptuju' v sobi št. 7 prodajala dne 5. maja 1937. Najmanjši ponudek znaša Din 28.123. Informacije daje interesentom pisarna g. dr. Senkoviča Zdenka, odvetnika v Mariboru. 570 Prodam srednje posestvo. Rače 155. 649 Hiša z gostilno in parno pekarno, 5 minut od Glavnega trga v Mariboru, poceni na prodaj. Vpraša se v mlekarni Koroška cesta 10. 621 Prodam posestvo 4 orale. Naslov: Podova 16, p. Rače 626 Prodam posestvo, hiša z vrtom, nekaj sadnih dreves in brajde. Prah Johan, Žetale 23. 625 Vsakovrstna posestva za prodat. Znamko za odgovor. Grošl Jožef, Slivnica pri Mariboru. 628 Prodam hišo s sobo in kuhinjo z vrtčkom za 10.000 Din ali dam v nazem ze letno 1800 D. Skrabl, Tezno, Dobrava, Maribor. 631 Vinogradno posestvo 13 oralov pri Jeruzalemu v zelo dobrem stanju poceni na prodaj. Klara Ehler, Maribor, Tattenbachova L 640 RAZNO: Vsi se hvalijo, kako zelo so zadovoljni, kadar kupijo v manufakturi Grajske starinarne v Mariboru, Vetrinjska ulica 10. 654 V petek in soboto velika prodaja raznovrstnih ostankov, predpasnikov, oblek in srajc na Ro-tovškem trgu št. 4. 646 Jabolčnik ali hniškovec izvrsten naredite, ni da rabite naravni sadjevec, le iz snovi Jab-lus. Z povzetjem stane za 50 litrov 35.50 Din, za 75 litrov 49.50 Din, za 100 litrov 64 Din za 150 litrov 89.50 Din. Stotine pohvalnih pt sem. Glavno zastoptsvo: Franc Renier, Podčetrtek. 650 Papirni krožniki vseh velikosti v Tiskarni sv Cirila v Mariboru in v Ptuju. Z malim denarjem kupite v Starinarni Koroški cesta 10 ostanke svile, delena, cajga, belo ii plavo ter rujavo platno, klot, oksford, volna, flanela, srajce, predpasniki, hlače, oblekce, spodnje hlače, rute, žepni robci od 1 Din, moški čevlji. Prepričajte se ter si oglejte! 647 Kupim hranilno knjižico Velika Nedelja in Vur-berg do 50.000 Din. Ponudbe na: J. Bračkcu trgovec, Maribor, Slovenska 20. 643 Opustila sem Starinarno na Koroški cesti 3 tel prevzela Starinarno in ostanke blaga na Koroški cesti 10. Ant. Zidanšek. 64i Apno, posebno fino za špricanje, Trboveljski portlandcement, se dobi zmiraj frišno pri firmi Andrašič, Maribor. 581 Prodamo žrebca, 3 leta starega, visok 16, dobei vozeč. Vogrin Ivan, Sv. Marjeta ob Pes. 627 Dobro ohranjene berde imam na prodaj. Naslon v upravi lista. 630 Kupim kislo zelje, dober okus, lepo rezano, brea duha. Lovrec, Maribor, predpoldan Glavni trg vrsta olje, popoldan Koroška cesta 31. 637 Gospodarsko orodje za vinograde, polja, patent-pluge in vso drugo železnino ne kupite nikjer ceneje kakor v železnini firme Andrašič, Maribor. 580 Krasni moderni križi, oglejte si jih v Cirilovi knjigarni v Mariboru in v Ptuju. iS o. sv. Mrliču dobite za birmance in boterce najlepše obleke po zelo nizki ceni 361 Trgovski dom, Maribor, Aleksandrova 25. ženski in moška, pokromana in poniklana, proda z garancijo ob 490 Din naprej mehanična delavnica Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica št. 11, in podružnica v Studencih, Aleksandrova cesta št. 60, malo naprej od cerkve sv. Jožefa Podružnica je vsako nedeljo in praznik predpoldan orprta. Zahtevajte prospekte. 000 OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! CATESIff TOPLICI pošta Brežice, železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55® C radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra, v pred- in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! — Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, rev-matizem, vnetje, protin, išias, nevraligčno trganje, kronični katarji, ženske bolezni itd. 633 Ljudske posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejem? hranilne vloge ln jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 'M^^Hlili——MIHIIII HM—— I——— IH »BBMIMHIIIMMlIBlUJIlMJIMUHMMIllilMli M't"IWI>«lhll ittll >■ I llilil» življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, nestalne moremo učvrstiti, in nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov Zadovoljstvo je najboljši zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztol-mačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za d"'o in ne-broj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila 662 mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin SO, Mlchaelkirchplatz 13, Abt. 90. RAZNO: Centrifugo za mleko, motorni mlin za koruzo ln žito proda: Ludvik Pec, špičnik 31, Zg. Sv. Kungota.__620 Pozor! Poceni kosilo 3.50 Din, pečenka 3 Din, juha z mesom 2 Din, golaž 2 Din, jetra 2.50 Din, kisla juha 1.50 Din, se dobi v gostilni Planine, Maribor, Dravska ulica 13._618 Trboveljski cement ln apno kupite najcenejše ln brezplačno na dom postavljeno vedno sveže v lesni trgovini Albin Ceh, Maribor, Betnavska cesta štev. 4. 586 Lepenko raznih debelosti, belo ln rjavo, naročite v TIskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Krompirja 2000 kg, zanesljivo zdravega za seme, na prodaj pri Konradu Muršec, Sv. Bol-fenk v Slov. goricah. 592 Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici. 428 »MOSTIN« za napravljanje Izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thur, Maribor, Gosposka ulica 19. 462 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi ln plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 536 Moštna esenca, Izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosp \ ulica 11. 533 Za birmanke Pol delenl pralni po 8 Din pri Trpinu, Maribor, Tetrinjska 15. Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. URE OBLEKE od Din 85.— naprej. Budilke Din 39'-. Urarska in zlatarska popravila za 50°/, cenejša. — Steklo Din 2 -, pero Din 12 -Generalna popravila od Din 20'— do 25'— samo pri Kari Ackcrmann-u Ptuj, Krekova ulica 1. Kupim staro zlato Id srebro. klobuke, perilo, pomladanske novosti. Lepa izbira! Hranilnico Dravske banovine Naribor Centrala: Maribor Podružnica: Celte 27 nasproti poste, prêt Jnžnošta-fersha hranilnica. v lastni novi palaCi na oglu Gosposke-Slovenshe ulice. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajače posle točno in kulantno. nnnnnnmnnnnnriXTnrr^ Reg. br. 2007/32. Nogavic« in perilo v veliki izbiri priporoča po tovarniških cenah — tovarniška zaloga H I F Maribor, Aleksandrova cesta 24. 593 Kupujte pri naših inserentihl Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvnl, brez napak, noben kos izpod 3 m in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 17—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. — Paket »Serija M« z vsebino 17—21 m pralnega blaga za ženske obleke ln dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, crepa ln polsvile za bluze in obleke v Izbrano lepi sestavi ter Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.25 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo Din 130.—. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej psakega pol. — Stalna zaloga ostankov finega sukna in kamgarna od Din 62,-naprej. Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Vzorci stalno na razpolago. Pišite še danes na razpošiljalnico »KOSMOS« Maribor, Kralja Petra trg. Kupim in prevzamem od sedaj zopet do konca maja vsako količino polžev 597 prvovrstne od S cm hišnega premera naprej proti takojšnjemu plačilu. Frldolin Bischof — Maribor - Melje, Kacijanerjeva ulica 22 Za mesec funij vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo cm 20 30 32 35 40 Din 20.- 65.- 30.- 35.- 37.- 40.- 48.- BB.-cm 40 45 50 5B 65 90 100 Din 65,- 75.- 70.- 100.- 155.- 310.- 1720.- 2150.-Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm 22 25 30 40 Din 55.- 80.- 100.- 90.- 180.- 120.- 280.- Prl naročilu napišite velikost in ceno. — Priporočamo se za naročila! Iisharna sv. Cirila, Maribor-Plul VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE» POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJU KAR IT AS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. najbolje in najvarneje pri SpoflnleStafcrshl ljudski posotllnicl Oosposha ulica 23 f P1QFÍÍMIF11 Ulica 10. ohtohra regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 -—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Janufl Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.