'Amerikanski Slovenec" s3 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. STEV. (NO.) 27 CHICAGO, ILL., TOREK, 4. APRILA -»- TUESDAY, APRIL 4, 1944 ---- LETNIK (VOL.) LIII NI; OD NAMENA PRED PADCEM Moskva, Rusija. — Zunanji komisar Sovjetske Rusije V. Molotov je v ponedeljek dopoldne objavil, da so-ruske čete prestopile na več krajih reko Prut in da zdaj prodirajo v osiščno ozemlje v Rumunijo. Molotov je podal izjavo, da Rusija nima nobenega osvajalnega namena glede satelitetnega ozemlja, pač pa le zasleduje nemške čete, ki beže pred Rusi v rumun-sko ozemlje. To je ves namen ruske invazije, izjavlja Molotov. V Londonu so vzeli to vest na znanje, dkjtusija želi ostati pri določilih Atlantskega Carterja. Poročila iz bojišč omenjajo, da so se ruske čete razlile preko reke Pruta in da se bližajo na dveh krajih reki Siret, ki teče 45 milj južno od Pruta. V Bu- kovim so se Rusi po zasedbi Černovic približali ogerski meji, od katerih pravi radio poročilo, da so le še 9 milj. Drugo nepotrjeno poročilo pa omenja, da so Rusi preko prehoda v Tartarih dospeli do češke meje. Glede Odese pravijo radio poročila, da so Rusi že v mestu in da se Nemci z vso naglico u-mikajo iz mesta v smeri proti; Rumuniji. Vsekakor Odesa bo vsak čas padla, če že ni. Mesto (Nadaljevanje na 6. strani) BELGIJSKI BOJEVNIKI IZ ITALIJE, IZ BURME IN IZ ANGLIJE NI DOBRIH VESTI Neap«lj, Italija. — Iz fronte pri Cassino ni nobenih posebnih sprenfemb. Omenja se le, da so italijanske čete, ki se bore s zavezniki zavzele vrh nekega hriba. Drugih sprememb ni. Pri oporišču pri Anzio so zavezniki zgubili nekaj pozicij, ostale pa pa hrabro branijo pred nemškimi napadi. Glede Cassine in njene okolice zgleda, da bodo zavezniki začeli z drugo strategijo. Angleške čete že napadajo kakih 18 milj severno-vzhodno od Cassine goro Marrone in okoliško goorvje. Tu je sicer pustinja in gozdovje, a zgleda da bodo skušali prebiti to pokrajino in s tem izolirati Cassino in njeno okolico. Ako se jim bo ta udar posrečil bodo prišli v Rim od severa. . Iz Burme poročajo, da so Japonci prodrli dalje in zasedli mesto Imfal in da s tem ogrožajo zvezo med Indijo in Kitajsko. Glede japonskih uspehov v Indiji so zlasti v Washingtonu razočarani. S začudenjem se vprašujejo kaj je delal vse te mesece angleški Lord Mount-batten, da ni pripravil boljše MOSKVA POZIVA SLOVAKE, NAJ SE UPREJO NAZIJEM Washington, d. C. — Moskovski radio je zadnje dni pove-, dal, da so nemške čete sedaj na potu iz Avstrije' v lutkasto dr-j žavico Slovakijo, kjer ilameravajo zasesti vse važne postojanke obenem pa se je obrnil na slovaško armado in jo pozval, naj obrne svoje orožje proti Nemcem, i slovaškim delavcem pa je naroČil, naj začnejo s splošno stav- nemudoma. Vi morate biti voditelji v armadi oboroženega Srepo m neustrašeno gledajo »gornji fantje, belgijski komando boriJcL Id se Tcjikujejo ob strani Amerikancev m Anglesey t Italiji. Dra tedna so morali iskati in uničevati gnezda kjer so imeli na-aji svoje strojnice po gorah severno od reke Garigliano, sedaj pa so bili poslani nazaj ▼ svoje sočasno oponsce ob vznožju gore Camino. x J ko, vse obsegajočo sabotažo, odpora." ter naj si zberejo partizanske; "Slovaški delavci in železni-edinice po gozdovih. čarji, nehajte delati za Nemce. Ta poziv po radiu je bil izvr- Spustite v zrak nemške vlake in šen v slovaškem jeziku ter je železniške mostove. Nemško bil o njem obveščen tudi urad proizvodnjo ustavite do kraja s U. S. Foreign Broadcast Intelli- splošnim štrajkom. Delavci, gence Service. Med drugim je pojdite iz svojih tovaren. Hitite i izjavil tudi, da so dnevi Nemči- v gozdove in se pridružite hra-je šteti, in ko je pozval Slova- tirim borilcem za prostost, slo-ke. naj se uprejo nasilnežem, je vaškim partizanom. Zdrobite, {dodal, da se Rdeča armada ne- odpravite, pomorite, uničite ovirljivo približuje karpatskim goram in da "vaši ruski bratje .prihajajo, da vam pomagajo.1 nemške vpadalce. "Slovaški možje in žene, u-prite ae, bodite edini v svoji obrambe. Zgleda, da bo treba vso strategijo v tem delu azijske "fronte drugače organizirati. Letalski napadi na nemška mesta se stalno nadaljujejo vsak dan. Ameriški bombniki so občutno bombardirali mesta v severni Italiji, na Zgornjem Štajerskem in v drugih krajih. V Angliji pa je postala javnost nekam nervozna. Premo-garska stavka še vedno nadaljuje in dežela ima na milijone škode vsled stavke. Javnost je postala tudi nestrpna fadi druge fronte. Vse križem se popra-šuje zakaj se zavlačuj^ z invazijo. Celo v parlamentu padajo ostre kritike radi tega. Čuti se tudi, da je neko nesoglasje med Churchillom in Rooseveltom radi raznih političnih smernic v Evropi. Vse to niso nič kaj dobre vesti. ZAVEZNIKI POTREBUJEJO DINAMIČNIH IN DRZNIH GENERALOV, PRAVI PISATELJ — Los Angelco, Cclif. — Eden izroed glavnih dopisnikov Hearstovih listov Karl H. von Wiegand, je objavil v nedeljskih izdajah članek, v katerem povdarja, da anglo-ameriška stran potrebuje dinamičnih in drznih generalov. To pa ne velja Sovjetski Rusiji, pravi pisatelj. Maršal jFožef Stalin je vre-zal ime Sovjetske Rusije globoko v nesmrtno slavo z zmagami ruskih armad, kakor tudi z di-plomatičnim oblikovanjem razmer, ki imajo priti po vojni v Svropi in najbrže tudi Aziji. Zdi pa se, pravi taisti pisatelj, da leži neka neodločna roka na anglo-ameriški strategiji vojaških operacij in na diplomaciji. Cas je, pravi dalje, da Amerika in Anglija postanete dinahiične, ne samo v vojni proizvodnji, marveč, da podvzamete inicija-tivo tudi v vojaških operacijah JAPONCI SO SE ODPOVEDALI PRA- J VICAM NA SAHALINSKEM OTOKU Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada v Moskvi je objavila, da je prišlo med japonskimi in ruskimi zastopniki do sporazuma, glede pravic na sahalinskem otoku. Sahalinski otok, kakor znano, je s svojo okolico zelo bogat na olju, premogu in okoliško morje pa vsebuje najbogatejše ribolove na svetu. Južni del o-toka od črte 50 so morali Rusi prepustiti Japoncem leta 1905 po mirovni pogodbi, ki se je sklenila med Rusi in Japonci v Portsmouth, po znanem tedanjem ruskem porazu v Mandžuriji. Izsilili pa so pozneje Japonci še druge koncesije od Rusov, kot najemninske pravice za izčrpavanje olja, premoga in za ribolove. Rusi so se japonske nadlege na sahalinskem otoku branili, toda vsiljivost Japoncev je bila premočna, Rusija pa je bila po rusko-japonski vojni oslabljena in zopet po zadnji svetovni vojni, da bi se mogla postaviti po robu vsiljivemu Japoncu. Celo pred tremi leti so Japonci arogantno prekršili več pogodb glede koncesij na Saha linu. Takrat so pač imeli veliko zaupanje v Hitlerja, da bo zmagal in da bodo po porazu Rusije tudi sami vzeli vso vzhodno Sibirijo. Izteklo pa je seveda zdaj vse drugače. Zdaj so spoznali, da je Hitler zgubil igro z Rusijo in Japonci sami imajo obilo dela v Tihem morju in na Kitajskem, zdaj so se zopet potuhnili in so sprejeli ruske pogoje. Pristali so na vse ruske zahteve, ukinili bodo na Sahalinu več svojih konzularnih uradov in izselili tudi Ja ponce iz severnega dela otoka Za Ruse je to diplomatska zma ga, a upati je, da v Moskvi japonsko hlinjenost dobro poznajo. KRIŽEM SVETA — Washington, D. C. — Angleški mornarji na matični la-diji, ki je spremljala zavezniški konvoj v severnem Atlantiku so sestrelili ameriško transportno letalo iz zraka, misleč, da je sovražno letalo. Trans-1 portno letalo je padlo v morje in je z njim vred utonilo šest potnikov. AMERIŠKI LETALCI BOMBARDIRALI POMOTOMA ŠVICARSKO MESTO; 50 UBITIH "Častniki in možje slovaške borbi proti vpadnikom. Takoj armade," se je glasil poziv; "vi'začnite z oboroženim partizan-imate v rokah orožje. Narod !skim bojevanjem. Zadnjih par pričakuje od vas, da se boste [kilometrov še loči Rdečo armado in čc&oslovaške vojake od — London, Anglija. — Ameriška letalska skupina, Hi nosi ime "Hustang Fighter Group", ki ji poveljuje kapitan Blakes-lee iz Fairport Harbor, Ohio, je tekom meseca marca uničila 156 nemških letal. Blakesleeje-va skupina pravi poročilo, je najbolj drzna skupina letalcev. — Moskva, Rusija. — Beloruska republika je otvorila te dni urad lastnega zunanjega tajništva. Za načelnika tega urada, ki nosi naslov komisar za zunanje zadeve je imenovan postavili. Nikar ne čakajte, da London, An*lij*. — Ameri- vasfcodoNemci sa*oro£Hr. Obr- ški bombniki so v soboto ob na-! nite-svoje orožje proti Nemcem padu na južno-zapadno Nemčijo radi slabega vremena in ne jasnega razgleda pomotoma vrgli nekaj bomb tudi na obmejno švicarsko mesto Schaffhau-sen. Bombe so zadele in v me-i stu je nastal ogenj in bombe so r — ubile okrog 50 ljudi, več kakor Chicago, 111. — Letos 19. marca je v svojem razkošnem sta- 100 pa je ranjenih, pravi poro- novanju vBlackstone hotelu unirl znani BiH Thompson, ki so mu čilo. Napad se je dogodil okrog ; navadno rekli "Big Bill", in je bil prejšnja leta tri termine repu- 11. ure v soboto dopoldne. Sko-; blikanski župan mesta Chicage in ena najbolj slikovitih oseb-zi Schaffhausen teče reka Re- nosti y politiko se je spustil le- BIG BILL SI JE SPRAVIL POLDRUGI MILIJ0NCEK na in Nemci imajo blizu tam ta 1900 kot alderman 2. warde. zgrajen velik jez, kjer zbirajo Pozneje je tal county Com-vodo za pogon velike elektrarne, ki zalaga številne nemške tovarne z elektriko. Letalci so brezdvomno imeli v načrtu za- in zlasti, da postane njuno vod- K y Kiselov. Temu zgledu bo- stvo aktivno. Vsa kVitika je v glavnem naperjena na zastoj na italijanski fronti. - Kritika je morda deloma na mestu, v vsem pa ne. O Hearstovih publikacijah je znano, da Hearst ni zdrav, če njegove publikacije ne kritizirajo administracije. -o- smrtna kosa Chicago, 111. — V soboto 1. aprila je preminul rojak Andrej Gregorin, na 3205 S. Avers Ave., v starosti 73 let. Tu zapušča ženo, sina, hčer in dva vnuka. Njegov življenjepis v "Novem Svetu" iz leta 1938, stran 112 kaže, da je bil doma iz Gro-belj pri Kamniku do. baje sledi je tudi vse ostale sovjetske republike v Sovjetski Rusiji. — Lorain, Ohio. — Dva dni trajajoča stavka je jenjala zadnji petek v tukajšnji ladjedelnici. Stavka je nastala, ker je vodstvo delavnice odslovilo dva električarja pred nekaj dnevi. Sporazum je dosežeirin ladjedelnica je začela s polnim ob"ra-tom v ponedeljek jutro. misioner, leta 1915 pa je bil prvič izvoljen za župana. Ob smrti so bili vsi presene- , .. . ... , Čeni, ker je navidezno zapustil deti te nemške naprave, a so ob tako malo premoženja in nobe_ nejasnem vremenu pnsh nad ne ke> otrok ni imel> že_ svicarsko ozemlje m pomotoma fc živi, toda zadnja leta bombardiral Schaffhausen.j ^ M odt „la d drugemu. Švicarska vlada zahteva glede Ko SQ iskali oporoko, s0 začeli napada pojasnila. Napad bo pomoč pokrajinam, ki so bile prizadete po povodnji in podobno. V vseh teh slučajih so bile zbrane velike svote, pri računih pa nazadnje ni bilo nič jasnega. Mestno blagajno je pustil v strahovitem stanju. Vendar pa prijatelji in privrženci Big Billa zatrjujejo, da kot politik ni nikoli imel osebnega dobička iz politike. odpirati varnostne predale, ki gotovo obžalovan, prizadeta jjh imel najete po raznih škoda pa povrnjena. Sedanja bankah Takoj y ih dveh so globalna vojna ne pmanaša n.- našu eedno 3votico $lj500.000 "evtralcem z razdejanjem. j, gotovini) v velikih bankovcih ALUMINIJ~"tRd7~KAKOR JE-1 bikfv^zlatih b'ankov- — Chicago, 111. — Železnice v Združenih državah potrebujejo več, kakor 100 tisoč delavcev. Samo v Chicagi jih potrebujejo več kpkor 6000, pravi na Gorenj-1 poročilo. Apelirajo glede dela|Platami aluminija KLO — JE NOVA IZNAJDBA Washington, D. C. — Ameriški kovinoznanci so iznašli način, da s posebnimi kovinami cepijo aluminij pri topljenju in aluminij postane trd, kakor najboljše jeklo. Važno pa je pri tem to, da aluminij ostane lahek, kakor preje.. To je velika pridobitev za zrakoplovstvo, ker zdaj bo mogoče zavarovati letala z debelimi neprodirnimi proti kro- skem. V Ameriko je prišel leta tudi na take, ki bi mogli delni a teže to ne bo obreme- čas posvetiti deiu za železniške i družbe. Za delo se je priglasiti na uradih železniških družb. 1906. Najprvo je bival 19 let v Balticu, Michigan. Ostali čas pa v Chicagi. Pogreb bo iz L. 2e-franove kapele v sredo dopoldne ob 9:30 iz cerkve sv. Štefana in nato na Resurrection pokopališče. Vsem žalujočim naše globoko sožalje, pokojniku pa raj in pokoj! RUSI OMILILI POGOJE DO FINCEV Stockholm, Švedska. — Po- Investirajte svoj denar ▼ vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage 1 — Washington, D. C. — O-nim, ki bodo obdelovali "Victo-j roča se, da so v Moskvi omilili ry Gardens" se priporoča, da ruske pogoje Fincem, če pristana j poskrbe čimpreje morejo j ne jo na premirje. Podrobnosti za semena. Posebno semenski niso znane. Zahtevajo pa Rusi Ave., Wacker Drive, odločno internacijo šestih nem- nje Western, Ashland in Ogden ških divizij, ki se nahajajo na j ulic in celo vrsto novih mostov, dobiti. Oblasti priporočajo ob- Finskem. Vse odvisi od tega, v ki so stali po en ali dva mili j o-delavanje vrtov, ker s tem si j koliko so Finci še prosti in če jih j na. Tudi je Big Bill organiziral ljudje zlasti glede zelenjave sa- Nemci ne drže popolnoma +virazne organizacije, tako za o- kormpir je treba preskrbeti že sedaj, ker ga bo pozneje težko jcih, ki so že davno iz prometa j in bi bili morali biti izmenjani še leta 1933. Ko je vdova videla ta velikanski kup denarja, je omedlela. Dozdaj še niso odprli vseh njegovih bančnih varnostnih predalov in tudi oporoke še nislo našli. Velik del najdene svote bo seveda vzet za davke, kar bodo izračunali in določili državni davčni izvedenciMkljub temu b6 pa še mnogo ostalo ne samo vdovi, temveč tudi drugim sorodnikom. Big Bill je bil nenavadno podjelen župan, ki je začel vse polno največjih naprav, zato so mu rekli "veliki graditelj". V njegovih 12 letih županovanja je mesto izdalo za 100 milijonov bondov za javne izboljšave, kakor dolgi most iz Michigan razširje- mi sebi veliko pomagajo. svojih kleščah. glašanje chicaških trgovcev, za VOJAKI MORAJO IZROČITI SVOJE DNEVNIKE CEN-' ZORJU London, Anglija. — Vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Angliji je izdalo poziv na vse vojake in častnike, da morajo predložiti in izročiti vse svoje dnevne zapiske, ki jih vodijo premnogi v svojih dnevnikih o vseh raznih dogodkih, ki jih doživljajo v vojaškem življenju vojaškim cenzorjem. Ti bodo vse te dnevnike spravili in iste vojakom izročili nazaj pozneje. Ta odredba je prišla radi tega, pravi poveljstvo, ker mnogi vojaki imajo v svojih dnevnikih zabelježene vse mogoče dogodke, tudi take, ki bi znali dati sovražniku kake zaželjene informacije, kako se naše vojake tra-nira in pripravlja to in ono. Ta odredba je znamenje, da se invazija bliža in poveljstvo hoče poskrbeti, da bi s tistimi vojaki, ki bodo mogoče ob invaziji ujeti in padli kot ujetniki sovražniku v roke, ne prišlo sovražniku ničesar v roke, kar bi mu dalo kake informacije v kakoršnem koli slučaju že. 1 ■ i KUPUJTE VOJKE BONDE! t_ Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI • Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. t-^ŽflSjlBMBfirf "I' * * - t ' Rusi prodirajo v Rum unij ? ——■ ————————^^______' Stran 2 amerikansk1 slovenec » Torek, 4. aprila 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC 1" Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovens list v Ameriki. Newspaper in America. v Ustanovljen leta 1891 Established 1891 £ Izhaja mk iorak la pstek Issued ivery Tuesday and Friday 5< Izdaja in tiska: Published by * EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. S Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: y 1649 W. Cennak Rd.f Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 * - • .--|3 Naročnina« Subscription: Za celo leto_____$4.00 For one year------>4.00 ga pol leta____2.00 For half a year__________2.00 « Za četrt leta___________1.25 For three months------1-25 i] Za Chicago* Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto__$4.50 For one year--.$4.50 2 Za pol leta_____2.25 For half a year----2.25 | Za četrt leta________1.50 For three months-------1-50 ^ Dopisniki so proftanL da dopise pošljejo redno malo preje, kakor zadnje > ure predno je lisi saključen. Za torkovo Številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa \ najkasneje do srede jutoa. — Na dopise bres podpisa se na ozira. — Roko- T pieov uredništvo na vrača. * I-----r POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani ^ kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at j Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. jj I NEMŠKI "NADČLOVEK" i RAZOČARAN T ■ * M > i ^ ! ( Nemci so zelo sposobni ljudje. Niso sanjači, pač pa resni realisti. Ne manjka jim volje do dela, ne žrtvovanja. Tudi od sile iznajdljivi so, in njihova volja ne odjenja in ne popusti izlepa. V tehniki so silno iznajdljivi. V vsem tem so kakor organiziran stroj, in človek jih mora res v tem le občudgvati. Vsakemu kar mu gre. Ampak človek ne more biti samo trd kakor stroj, ka- ] kor jeklo. Včasih je potrebno, da je tak, vedno pa ne. Ce bi bili ljudje le kakor stroji, bi bilo na svetu malo bratstva, i malo medsebojne ljubezni. Človek ni ustvarjen samo kot stroj, človek je duhovno bitje, je produkt božjih rok, ustvarjen po božji podobi in je neka kopija božjega Duha samega. Če človek opazuje naduto nemštvo, si ne more pomagati, da pogostoma podvomi, če ima tudi nemški narod kaj teh lepih duhovnih lastnosti človeka. Kje more biti človek tako barbarski, tako sadističen, tako zloben, da bi uganjal take grozovitosti nad svojim bližnjim, kakoršni so bašsodohiu naziji? Sodobni nazijee se zdi, da sploh nima več nobene dostojnosti, vsaj človeške ne. Zdi se, da jej vzgojen po principih najostudnejšega zverinstva. Prav nič pretirano ni to. Sicer Bog vedno poskrbi, da nobeno drevo ne zraste do neba. Mi smo to trditev neštetokrat ponavljali tudi v nemškem slučaju. In znamenja že kažejo, da se je zgodilo tudi v sedanjem nemškem primeru prav tako. Pobesneli Hitler, ki je upal, da bo zavladal vsemu svetu, se je strašno ope-j kel. Z njim pa se je strašno opeklo tudi vse nemštvo. Kako visok račun je plačalo že sedaj nemštvo v tej vojni za njegove blazne namene in kako visoke račune bo nemštvo še plačevalo dolgo dolgo let po tej vojni! Toda ni kriv sam, Hitler. Krivo je z njim vse nemštvo! Ali svet ni svaril j nemštva, naj nikar ne gre v vojno, naj nikar ne počenja, kar je počenjalo nad drugimi ? Vse ni nič pomagalo. Nemci so mislili in bili prepričani: Naš dan je napočil — mi bomo gospodarji in gospodovali bomo svetu. Well, nemško drevo pa ni zrastlo do neba ... Bog je poskrbel drugače ... Nemci so se do maja 1940 bali dveh front Ko je pa zavezniška fronta padla, kakor je v Belgiji in Franciji, in ko so Angleži doživeli svoj žalostni Dunkirk in je padla v nemške roke vsa Francija, pozneje ves Balkan in skoro vsa Skandinavija in je nemško petokolonstvo obetalo obilno žetev celo po vsem ameriškem svetu, tedaj je Nemcem greben rastel, kakor nikoli. Le enega so se še bali in radi njega niso mogli mirno spati v Berlinu. To je bil ruski medved. Se tega moramo ujeti, potem bo svet naš, mi pa njegovi gospodarji. Tako so sklepali Nemci svoje račune, r . Nemci so začeli pripravljati napad na Rusijo že leta 1940, takoj po porazu Francije in Anglije. Nemška industrija je delala noč in dan. Trenirali šo delavce iz drugih dežel za nemške tovarne. Imeli so do 50 tisoč letal in več sto podmornic, s katerimi so mislili izolirati Anglijo in obenem vse dohode do Rusije. Tajne priprave za napad na-Ameriko so se že delale v sporazumu z Japonci. Hitler je bil prepričan in z njim vsi nemški voditelji, da igrajo izvrsten šah in da igra nikakor ne more biti izgubljena. Celo zunanji svet je obupa val, in mnogi sc mislili, da je vse izgubljeno. Velika Nemčija ni bila še nikdar tako pripravljena odkar se je ujedimla pod železnim Bismarckom. Fanfare so zatrobile in nemška vojska se je dvignila na pohod proti Rusiji. Nemški "firer" Hitler je oznanil, da bo v dveh ali treh mesecih vse končano, in v jeseni ali gotovo za I božič bodo Nemci že počivali doma zopet na mehkih blazinah kot zmagovalci nad vsem svetom. Tiste jeseni in tistega božiča, kakoršnega je slikal Hitler Nemcem, do danes še ni in ga nemštvo ne bo nikoli dočakalo. Danes, ko se bližamo tretji obletnici napada na Rusijo, izgleda, da bo- | do Rusi mnogo bližje Berlina, kakor pa Nemci Moskve. Hitler se umika v divjem neredu iz Rusije, veliko bolj potrt in veliko bolj tepen, kakor se je umikal pred 130 leti Napo-! leon, ko je poskušal nekaj sličnega proti Rusiji, kakor je i zdaj poskušal pobesneli Hitler. Iz Rusije je pot nazaj kla-verna in žalostna ... Tisti nemški "nadčlovek" za kakoršne se Nemci imajo v svoji naduti domišljiji, mora biti zdaj grozno razočaran, Če ima v svoji glavi kaj prave človeške pameti. Stari Prusi so radi pripominjali, da z ruskim medvedom se ni dobro podajati plesat. Novo nemštvo je na ta svarilni rek pozabilo. Šlo je s svojim karnivalom proti Moskvi in Stalingradu, a vodstvo kamivala so končno prevzeli Rusi in se vrača zdaj pod ruskim vodstvom proti Berlinu. To je za nemštvo hud, a zelo potreben poper. Naduti Nemci so se v Rusiji zadnja tri leta lahko nekaj naučili, če so se hoteli, namreč to, da so Slovani miroljubni,' niso roparji in barbarji, s katerim instinktom so zlasti Nemci pocepljeni, pač pa ljubijo mir in radi v miru živ&vV svoji hiši in na svoji zemlji. Kadar pa pride čas za branitev svoje zemlje, pa jo znajo braniti. Zmagali so nad Napoleonom in zmagali so nad njimi, to pa zato, ker slovanski Rusi hočejo biti na svoji zemlji sami gospodarji, ne pa sužnji. Za svojo svobodo rajši umro, kakor pa da bi postali sužnji drugim. Ta zavest jih je vodila do zmage v Napoleonovem času, pa jih vodi tudi sedaj v Hitlerjevem času. Nemški "nadčlovek" je to zdaj lahko spoznal! MRS. JOHANNA NOVAK UMRLA Chicago, III. Dne 11. marca je na svojem domu v Carlinville, 111., po 5-mesečni bolezni umrla Mrs. Jo1 hanna Novak, žena Johna F. Novak, Sr., v starosti 68 let. Pogreb je bil iz St. Mary cerkve na New Calvary pokopališče. Župnik Rev. Thomas P. Ma-sterson je opravil pogrebne obrede, pogrebci pa so bili Paul Cerar, Howard Blaeuer, Geo. Fontilla, Steve Kosanovich, Robert Lange in V. Earl Starr. Pokojna Johanna je bila rojena 24. jtfnija 1875 in doma iz ;fare Hinje pri Žužemberku, vas Lopata. Po domače so rekli hiši "pri Mrčevih". Njeno dekliško ime je bilo Šinkovec. V Ameriko je prišla aprila meseca 1896 in sicer v Cleveland, ter se je tam 20. m&ja istega leta poročila z Mr. Johnom Novakom, j Leta 1918, v času ko je Standard Oil Co. začela izredno hitro rasti, sta Mr, in Mrs. Novak prišla v Carlinville, kjer je on otvoril in več let vodil splošno trgovino na Rice Street. Kasneje sta se preselila v Chicago, 'kjer sta ostala štiri leta, potem sta šla na farme južno od- Carlinville, pred štirimi leti pa sta šla v pokoj in se nastanila na Rice St. v Carlinville. Razen svojega soproga zapušča pokojna Mrs. Novak v Carlinville enega sina, John F. No-i vak, Jr. in eno vnukinjo, v Chicagi brata Simona Šinkovec, v starem kraju pa še dva druga brata. Spadala je k St. Mary cerkvi. S svojim soprogom sta bila stalno naročena na Am. Slovenec odkar sta v Ameriki. K pogrebu so prišli od drugod med drugimi tudi naslednji: Mr. in Mrs. Simon Šinkovec, Mrs. Ann Novak, Mrs. Frances Novinich, Mrs. Chas. Bellus, Mrs. Leo Perion in hčerka Shirley, Martin Novak, Mrs. Lillian Porto, vsi iz Chicage; Mr. in Mrs. Jacob Novak in Mr. in Mrs. Ignes Novak, Granville, 111.; Mrs. Jeanette Novak in hčerka Gloria, Madison, 111., Mr. in Mrs. Melio Copp, Springfield, in Mrs. Helen Copp, Lincoln. Naj Ti bo hladna ameriška žemljica, draga sestra! Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Simon Šinkovec. -o- LIEUT. FRANK MESOJEDEC SE JE PONESREČIL Soudan, Minn. Sporočam žalostno vest, ki jo je 14. marca prejel oče Ludvik Mesojedec, da se je njegov sin poročnik Frank John Mesojedec smrtno ponesrečil na letališču, ko so bili na vajah. Dve , letali sta trčili skupaj na letališču Aloe Victoria, Texas. Lt. ■' . - .. *. < _— , Mesojedec je bil star 23 let. Pripeljali so ga domov 18. marca, 20. marca pa je bil pokopan z vojaškimi častmi in z veliko u- j deležbo iz cerkve sv. Martina. Rogrebne obrede je opravil j Rev. John Jershe. Pokopali so ga na Lake View pokopališču v Tower, Minn. Pokojni Lt. Frank Mesojedec zapušča žalujočega očeta in tri brate, Ludovika, Jožefa in Her-i mana, ki se nahajajo pri vojakih v Camp Berkeley, Texas. Naidalje zapušča sedem sester: Vida, Betty in Rose omfožene, pa Helen, Pauline, Gizela in Agnes Mesojedec. . Pokojnemu Franku naj sveti večna luč in naj počiva v miru1 božjem. Preostalim naše iskreno sožalje. M. L -o- NOVICE IZ MINNESOTE Ely, Minn. Dne 25. marca je bilo v mater zemljo položeno k večnemu počitku truplo rojaka Jakoba Chepelnik. Bil je 49 let star in je umrl v Shipman bolnišnici po operaciji na slepem črevesu. Pokojni Jakob je bil doma iz Iške vasi pri Igu, odkoder je dospel v Ameriko leta 1910, in sicer v Bessemer, Pa. Cez dve leti se je preselil v Ely, Minn., kjer je dobil službo pri Oliver Iron M. Co. kot električar, ter je bil pred nekaj leti povišan za preddelavca v imenovanem oddelku. Oženjen je bil z Rose Škufca, hčerjo Mr. in Mrs. John Škufca iz West Camp St. Za njim žalujejo soproga, nadalje sin Albert, ki je v vojni službi, tri hčere — Mrs. F. Krall v Du-luthu, ter Mrs. Louis Tomsich in Mrs. Anton Mobilia v Ely. Zapušča tudi tri brate; John je v Oliver, Wis., Anton v Ohio, Franc pa v starem kraju, kakor tudi .dve sestri. Bil je član društev sv. Barbare št. 200 Am. B. Z. in sv. Frančiška Katoliških Borštnarjev. Pogreb se je vršil 25. marca pod;vodstvom pogrebnega zavoda Champa in Mrhar iz hiše žalosti na West Chapman St. v cerkev sv. Antona, kjer je župnik Rev. Fr. Mihelčič daroval slovesne pogrebno sv. mašo za dušo pokojnega . ob velikem številu navzočih vernikov. Vsem prizadetim naše sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč. Dne 16. marca, ravno na svoj rojstni dan, je nenadoma preminul v St. Petersburgu, Florida, rojak Štefan Stonič. On in soproga sta se mmdila v Floridi, da bi si Štefan izboljšal zdravje. Ravno na poprej navedeni dan sta se namenila, da odpotujeta v Minnesoto. V trenutku, ko je hotel stopiti na vlak, se je zgrudil na tla in izdihnil. Truplo je bilo prepeljano y Chis- olm, kjep je bil 22. marca ja- C 0 veličasten pogreb iz cerkve v v. Jožefa. ' u Pokojni Štefan je bil doma iz b )obljič. Njegov dom se je na- s< lajal med vinogradi, odkoder g e bil lep razgled na ondotno č ikolico doline, kjer se nahaja d 5rnomelj in Dragatuš. Rojen je 1 »il leta 1882, leta 1902 pa je j lospel v Ameriko. Nekaj časa i e delal v elyjskih rudnikih in v' ^alumetu, ko se je pa preučil s ingleščine, je stopil v trgovino s cot uslužbenec. Bil je kakor na- j j ašč za trgovski poklic. Iz Elyr ie odšel v Chisholm, kjer je za- v tel trgovino z železnino na svo- £ [o roko. Njegove kose, ki jih je S prejemal iz Štajerskega, so bile j mane po vsej Ameriki. Oženjen 2 je bil z Marijo Šterk, hčerjo s družine Mihael in Marija Šterk ( v Ely. Poleg žalujoče soproge s zapušča dva sina, Štefana in Rafaela, ki sta v vojni službi, in 1 hčer omoženo Mrs. Stalk v j Chisholmu. Tudi dva brata zapušča; Matija je v Chisholmu, i Jože pa v Ely. Naj počiva v mi- : ru! V Duluthu je umrla v bolnišnici Mrs. John Holliday, hčerka Mr. in Mrs. Jos. Rožman iz Section 30. Joseph in njegova mati Marija Kemtz sta se vrnila iz Camp Hood, Texas, kjer sta obiskala sina, oziroma brata Charleya, ki se nahaja bolan v vojni bolnišnici. Joseph J. Peshel. -o- PVT. R. JAPPEL UBIT, 5GT. A. MUSICH POGREŠAN Waukegan, No. Chicago, 111. Te dni je prišlo poročilo, da 1 je bil eden naših fantov ubit na i italijanski fronti, drugi pa se ni vrnil iz poleta nad Evropo. Pvt. Rudolph Jappel, iz 838 Wadsworth Ave., Waukegan. star 29 let, je bil 1. marca ubit v boju v Italiji. Tako obvestilo ; so ravnokar prejeli starši. Pred več tedni so dobili njegovo zadnje pismo in tedaj jim je sporočil, da se je nahajal na Anzio obrežni zagozdi v Italiji pri neki diviziji inženirjev za delo na vodi in na kopnem. Pred letom dni je bil poklican v armado, osnovno vežbanje je dovršil v državi Arkansas, potem pa so ga zadnje poletje poslali čez morje. Spadal je k fari Matere Božje in k društvu Marija Pomagaj št. 79 KSKJ. Tukaj je bil znan kot eden najboljših igralcev z mehko žogo za American Steel and Wire Club Majors, odlikoval se je pa tudi kot keg-ljavec v raznih tukajšnjih keg-1 jaških ligah. - „ Zapušča starše Mr. in Mrs. Frank Jappel, in štiri sestre — Frances, Mrs. Peter Shaulis v Waukeganu, Mrs. John Mer-lock v North Chicagi, in Mrs. Mary Serpich v Sheboyganu, Wis. 4 I Mrs. Frances Musich iz 1106 I Adams St., No. Chicago, pa je tudi istočasno dobila obvestilo, da njenega 20-letnega sina Avgusta pogrešajo od 22. februarja naprej. Sgt. August Musich je bil glavni mehanik na nekem B-26 ■ bombniku, nastanjen je bil v Italiji ter je napravil 11 poletov nad Evropo, kakor je pisal domačim, dokler niso prejeli obvestila, da je prištet med pogrešane. N i dolgo, kar je pi-Sgt. A. Musich sal> da mu je bi_ lo naročeno delati polete nad Jugoslavijo, rojstnim krajem njegovih staršev. K letalskemu oddelku se je vpisal v januarju 1943, malo prej, ko bi bil imel graduirati na Waukegan High School, ter je opravil osnovno vežbanje v Novi Meksiki. Čez morje se je podal na zadnji Zahvalni dan. Musich je bil delno zaposlen pri Cepon Brothers Market v No. Chicagi in pri Deepfreeze Do. Oče, ki se je boril v Evropi 77 t prvi svetovni vojni, mu je že \ lmrl. Razen matere ima dva t >rata, Jožefa in Franka, in tri j jestre, Matildo, Josipino in Vir- \ finijo, vse v No. Chicagi. Je ( Slan fare Matere božje in spada k društvu sv. Jožefa št. 53 KSKJ. Joseph J. Zore* a a * n Naslednji dan je naša za- L stopnica Mrs. Jennie Keber poslala v glavnem isto poročilo in ' je medtem v Slovencem poseb- , no naklonjenem in postrežlji-: . vem uredništvu waukeganske-j ^ ga lista The Waukegan News- . Sun dobila, tudi klišej sličice, ki j3 jo priobčujemo z dopisom. Ra-zen večine tistega, kar je že v zgorajšnjem poročilu Mr. Zor- * ca, omenja Mrs. Keber še naslednje : J Starši obeh teh fantov so zavedni in navdušeni naročniki j1 Am. Slovenca. Padli Rudi Japelj je bil spo-1 j štovan in priden mladenič in j zelo dober za svoje starše. Cela naselbina sočustvuje s starši vsled izgube tega padlega fanta, ki je žrtvoval svoje mlado « življenje za domovino. Vse je potrla tudi novica, da I. je Avgust Mušič med pogreša-nimi, vendar pa splošno previa- . duje mnenje in upanje, da se bo prej ali slej zglasil, ker se je že mnogo pogrešanih spet zglasi-lo, četudi včasih poteče mnogo časa, preden jim je mogoče to storiti. Vsem našim fantom vojakom in čitateljem želi srečne in vesele velikonočno praznike Jennie Keber. o-- DOBRO ZA NAŠO STRAN Radio iz Pariza je naznanil, da je bil nemški letalec Lieut. Col. Mayer, ki mu pripisujejo; 102 zmagi v zraku, sedaj ubit v boju. "Nemci trdijo, da je bil, ' zadnji preostali član prvotnega Richtofenovega škadrona. Kakor znano, je ta škadron iz pr- j ve svetovne vojne dobil ime po! 1 največjem nemškem letalskem t junaku iz prve svetovne vojne i baronu Manfredu von Richto- ■ fen. V tej vojni- je škadron de-•loval ob kanalski obali -in v 1 Londonu mislijo, da je bil Ma- > yer najbrž zadet od ameriških j : krogel v teku, zadnjih velikih j dnevnih zračnih napadov. J ZAHVALA Denver (Broomfield), Colo. Spodaj podpisana si štejeva' J v prijetno dolžnost, da se javno zahvaliva vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem za tako veselo presenečenje, ki sva ga bila deležna na najino sre- i ■ brno poroko, oz. 25 letnico na- j " j jinega zakonskega življenja, r zlasti se pa zahvaliva najinim " sinom Johnu in Donaldu, ki sta I • s pomočjo svoje stare matere ' Mrs. Katherine Eppich na tako mojsterski način in s tako taj- > nostjo preskrbela, da so za na- - ju pripravili tako lepo veselico >;ža to najino redko obletnico, -1 kajti na večer 20. februarja sta -' naju pripeljala k svoji stari materi, kjer so bile mize obložene [ j z izvrstnimi vsakovrstnimi o- > kusnimi prigrizki ter z obilimi -1 vsakovrstnimi pijačami. Nada-Mje se lepo zahvaliva materi ■ Mrs. Katherine Eppich in njeni - sestri Miss Frances Snider; oče- , ;tu in materi Mr. in Mrs. Johni 1 Peketz, Sr.; sestri Miss Anna j - Peketz; sestri Mr. in Mrs. Ju-, - lius Frey in njih hčeri, Mary j i j Ruth; bratu Mr. in Mrs. John l J Peketz Jr. in njih otrokom Le-j i roy in Barbara; Mr. in Mrs. A. - Chenburg; Mrs. Anna Virant; - Mrs. Rose Absetz; Mr. in Mrs. 1 Joe Can jar in njih hčerki Anna i Mae; Mr. in Mrs. Matt Sadar i!Jr.; Mrs. H. Provo in hčerkam; 1 Mr. in Mrs. Frank Canjar in 1 njih hčerki Lucille; Mr. in Mrs. I Anthony Jersin; Mrs. Anna Do->jmetrovich; Mr. in Mrs. Steve s Mauser; Mr. in Mrs. Anton Ku-1 - mar; Mr. in Mrs. Andy Kraso-ivich; Mr. in Mrs. Joe Perko; II Mr. in Mrs. Louis Koprivic in | r njih hčerki Margie; Mr. in Mrs. j »'Ed. Staniewski; Mrs. Mary Pi-' j DOGODKI i \ med Slovenci po W ( Ameriki )1 Na sodniji Cleveland, O. — Pred mestno sodnico Mary Grossman se je 22. t. m. zagovarjal slepec Josip Gogala, ki je obtožen beračenja. Gogala je povedal, da je prejel od 1. pulija do 31. decembra 1943 $10.000, dasi je v istem času prodal svinčnikov komaj za $70. Izpovedal je tudi, da je od časa ko je bil aretiran radi beračenja, plačal $2,119 za dohodninski davek, prej pa da ni nikdar slišal o takem davku. Policist Ze-ma je pričal, da je opazoval Gogalo na Public Squaru pol ure in da je ta klical: "Sreča, sreča, dobra sreča!" s čemer je opozarjal mimoidoče na sebe. Ljudje so se ustavljali in mu metali denar. ' Rojak umrl Delagua, Colo. — Dne 17. marca je po dolgi in mučni bolezni, umrl Tony Fatur, star 66 let in doma iz Bača pri Kneža-ku na Notranjskem. Tu zapušča ženo, dva sinova (eden je pri vojakih), tri hčere, brata in več sorodnikov. Smrt kosi Presto, Pa. — Umrla je Mary Straws, stara 70 let in doma iz Poljan nad Škof jo Loko. Zadela jo je kap. Tukaj zapušča moža, enega sina, tri hčere, štiri vnukinje in enega brata. "Trn je v a krona" Cleveland, O. — Dramsko društvo "Krka" je v nedeljo 26. marca v SND uprizorilo pasi-| jonsko igro "Trnjeva*krona", in i sicer dvakrat, popoldne in zvečer. Zadnjo nedeljo je bila igra ponovljena v cerkveni dvorani j pri Sv, Lovrencu v Newburghu. Igro je prevel Rev. Milan Slaje, jigrovodja pa je bil Matt J. Gr-dina. Slovenski vojak ubit Cooperstown, N. Y. — Druži-!na Antona Košarja je dobila te« l legram od vojnega departmen-ita, da je bil sin Anthony ubit \ bitki z Japonci na otoku Eniwe-' toku na Pacifiku. Rojen je bil v Helvetiji, W. Va. Bil je med ■ prvimi novinci, ki so odšli v armado iz Cooperstowna 31. ja-1 nuarja 1.1941. Cez morje je odpotoval v marcu naslednjega leta. Poleg očeta in matere zapu- > šča tri brate in dve sestri. • Jstelak in njih hčerki Margie; 1: Mr. in Mrs. Wm. Vidick; Mr. k i i Mrs. Frank Kalcevic; Mrs. Su-! starsich; Mr. in Mrs. Matt Ko- > vac; Mr. in Mrs. John Brown; • Mr. in Mrs. John Trontel; Mr, - in Mrs. Joe Urbancich; Mrs, i Katy Vuksinich; Mr. in Mrs , John Starr; Mr. in Mrs. J. Fin-i nie; Mrs. Angelina Andolsek ir • hčerki Marian; Mr. in Mrs. Leo- > nard Videtich; Mrs. Agnes - Krasovich; Mr. in Mrs. John i Mikan; Mr. in Mrs. Frank Lun- - ka; Mr. in Mrs. Frank Okoren; i Mr. in Mrs. Joe Drobnick; Mr, i Joe Yelenick; Mr. in Mrs. John - Yelenick; Mr. in Mrs. Anton t Zalar; Mrs. M. Huster; Mr. ii l Mrs. Joe Tezak Sr.; Mb. in Mrs ■Frank Svigel; Mrs. Mary Ep-•jple; Mr. in Mrs. Wm. Slivotz; 1 Mr. in Mrs. Joe Hamilton; Mr - i in Mrs. Conrad Shafer; Mrs . Ana Major; Mr. in Mrs. Joe ; Cec; Mr. in Mrs. Anton Cec; . Mr. in Mrs. Andrew Jackson ic t Mrs. Carroll. Za vaše dobre želje, voščila ; in naklonjenosti napram nam 1 Vas ne bova nikdar pozabila ir . se še enkrat najiskreneje Vam . zahvaljujeva za vse kar ste za s naju storili, da je bil zgoraj o- - menjeni večer tako prijeten ir • izvrstno izpadel, ostajava 2 ; iskrenimi pozdravi _ 1 Vam udana, ; % John in Katherine Snider. (Oglas),__, "r , ,. ; . Torek, 4. aprila 1944 AMERIKANSK1 SLOVENEC Sff'flTl /t —' — — — W — WW W w w w www w W w WWWWWWWW WWW« ■ « VV VV «« V V * V Zapadna OgN ZvGZft i Slovanska I D B N V K S , COLORADO i Nukr in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: ! Predsednik: Leo Jnrjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, Ifl. | Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3360 Vine ! Street, Denver, (16) Colo. | 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport. UL J | Tajnik: Anthony Jeriin. 4678 Washington St, Denver, (16) Colo. > Blagajnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. | Vrhovni adravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bid*, Pueblo. Cota. ! NADZORNI ODBOR: • { | Predsednik: Thomas J. Morriaaey. 1934 Forest St, Denver, (16) Colo. J > 2. nadzornik: Mike Popovieh, 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. < | 3. nadaornik: Anton Ruper, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. POROTNI ODBOR: ! Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. | 2. porotnica: Johanna V. Merer, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. J ' 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. ! 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere* Ave, Cleveland, Ohio. J J 5. porotnik: Candid Gnnek, 9537 Ave. M, So. Chicago, I1L UEADNO GLASILO: • "Amerikanaki Slovenec". 1849 W. Cermak Rd., Chicago^ HL Vse denarne nakaznice in v»e uradne reči naj te pošiljajo na glav- i ! nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- { | inje za sprejem v odrasli oddelejc, spremembe zavarovalnine, kakor tudi < • bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dre- J | gih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. ] > Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- < J Štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede J i ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila < [ in potrebne listine J | SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! J ^ Radostne in vesele velikonočne praznike želi vsem lokalnim uradnikom in uradnicam lokalnih društev, y in vsemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze, ' ^ Celokupni glavni odbor in uredništvo Glasila. ^ Š/ * ! ZSZ ENGLISH SECTION L.......1,M,M>SSS„,J DITCH-DIGG ERS Moie Dirt from No. 41 Hi ya everybody! Yep, just me agin. Can't keep a good man down you know, even though there ain't much dirt this time—things haven't been happening so much lately, but I kin tell ya about our meeting and a little bit ol dirt from Hert and there. Seems like Doc Shafer started his being a loyal member by attending our last meeting, and promised to try to attend all of the others. That's fine spirit Know what we were going to do to Doc? Whenever a new mem-Mairzy Doats, for their initiation, bers joins we usually make them ride a goat and sing a cyte little song like But luckily for Doc, the goat was sick that night, so all he had to do was take the oath and be sworn in. Darn that goat it would have to come "down with the flu! Oh, well. Doc, we'll make a fraternalist out of you yet. Know what they tell me? Jure culdn't drink his beer that night at the meeting. He was offering it to everybody, 'cause he couldn't get it down. Ye Gods! What's happining! Hey, Jure, you're slippin! Oh, another thing, the T-B's are having another dance on April 15th. Hey, folks, don't forget, it's the first Saturday after Easter and we want all to come and have a good time. There'll be good music to swing it to, a lot to eat and drink, and loads of fun for merry-makers. So mark that date down on your WSA calendar and be around, remember it's going to be at the Slovenian Hall, 4464 Washington St. This will be one time you can let lose and really cut up. How about it folks, OK! Now for a glimpse from our guys in the service. * - Which finds Cpl. Edward Jersin home for thre or four days, while enroute to another station. YouH have to admit, Army life certainly agrees with Ed, 'cause he's strictly "on {he beam" and looking fine. Cpl. John Mencin had another furlough. Say, Johnny, you're doin' alright—gold bricken'!—huh? Ah ah! Johnny, as you've undoubtedly read previously was home just recently, but he says—"What G. L wouldn't take a furlough if he had the chance I to?" You've certainly got our per- j mission, Johnny, kegp up the good j work. 11 Johnny Zupančič also stopped in at! the office to say hello, not to forget j Louis Perko, who seemed to be enjoying his furlough immensely. Joe Shaball, Jr. and Frank Arko were seen around spending their furloughs with the family. You're doing a great job, boys, keep up the fine j work, and we're all behind cheering for you and hoping that you will return real soon neevr to go back. Bouquets to all our boy«. Well, folks, seems lik^ spring fever is getting hold of me, so I'd better be shoving off until next month, and don't forget our dance. Extra! Extra! Of all the wonderful things that happen. It certainly hap-paned now. Cadet Arthur Jersin just blew in by surprising parents. That's what I call a "great deal." He certainly looks sharp and after six months of being away, smiles and says "111 take the Marines anyday." That's the spirit, Art, and more power to you. We certainly hope you immensely enjoy your few days leave. Another thing friends, I hope you all have a very happy and glorious Easter day. Goodbye for now. ROSTER OF THE LOCAL LODGE OFFICERS OF THE WSA FOR 1944: IMENIK LOKAL NIK URADNIKOV ZSZ ZA LETO 1944: štev. 1. dr. sv. Martina. Denver,! Colo. — Preds. John Kadunc, 3907' Wynekoop; tajnik John Trontel, 4685 j Wash. St.; blagajnik Joseph Težak, 611 E. 47th,Ave.; ml. nadz. Anthony Jeršin, 3515 Osceola St. — Vsi v Den-verju. — Seje se vrže vsak drugi torek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v Slov. Domu. Štev. 3. dr. Slovan. Pueblo, Colo.— Predsednik Joe Mencin, 1216 Ber-wind Ave.; tajnik Joe Spiller, 313 Clark St.; blag. Anton Kochevar, 1208 Berwind; ml. nadz. Joe Spiller, 313 Clark St. — Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrže vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Mid- vala, Utah. — Preds. Frank Costello, 37 Fifth Ave., Midvale, Uteh; tajnik in blag. Joseph Percich, 100 Fifth Ave., Midvale, Utah; mL nadz. John Cvar, 102 — 5th Ave., Midvale, Utah. — Seje se vršijo 10. vsakega meseca v tajnikovih prostorih. ,6tev. 5. dr. Planinski Bratje. Lead-vili«, Colo. — Predsednik Anton Mi-helich, 310 W. 3rd St.; tej. John Vidmar, 414 W. 3rd St.; blag. Tony Bost, 700 Elm; mL nadz. Anton Mihelich in Tony Bost. — Seje se vrše vsakega 11^ v mesecu v Domu Slovenskih j Društev, 527 Elm St. — Vsi v Lead-ville, Colo. Štev. t. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik John Sikola, 209 Tremont St; tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St; blag. Stanko Ku-kulan, 320 S. 18th St.; ml. nadz. Michael Kapsch. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav. 1 Štev. 7. dr. Sv. Rožnega Venca, Denver, Colo. — Predsednica Anna Težak, ,611 E. 47th Ave.; tajnjfca Mol-lie Zalar, 4641 Pearl St.; blag. Josephine Claus, 4550 Pearl St; ml. nadz. Anna Tezak in Mollie Zalar. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu, v Slovenskem Domu. Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans. — Predsednik Frank Crepinsek, R. 2; tajnik in blagajnik John Terlip, Jr., R. R. 2; ml. nadz. John Baloh, R. 2; zdravnik-Dr. Therss. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri tajniku. • Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City. Colo. — Predsednik Anton Dremel, Box 454; tajnik Frank Konte, 112 W. Catlin Ave.; blagajnik Adam Kimmick, Prospect Heights; mL nadz. Frank Konte, 112 W. Catlin Ave. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Drem-lejavih prostorih. štev. U. dr. Sv. Janes Nepomuk, Rockvale. Colo. — Preds. Matt Slano-vich, Box 442, Canon City, Colo.; tajnik in. blagajnih Matt Slanovich, Jr., Box 442, Canon City, Colo.; mL nadz. Matt Slanovich. — Seje se vrše vsako drugo# nedeljo v mesecu ob poldrugi uri popoldne na domu Joe Lipersick. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kansas--Preds. John Rudman, Box 92; tajnik in blag. Anton Lesjak, Box 118; mL nadz. Ann Rudman, Box 92. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne pri predsedniku. Štev. 14. Sloga Slovencev, Spring Glen- Helper, Utah. — Preds. Frank Stavar, R.F.D. No. 1, Box 77; taj. Aug. Topolovec, R.F.D. Box 81, Helper, Utah; blag. Joseph L. Rebol, Box 433, Helper, Utah; ml. nadz. Joseph L. Rebol. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri tajniku. Štev. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Preds. Peter Predovich, tajnik Nick Balic Slovonian Store; blagajnik George Badovinac; ml. nadz. Ann Predovich. — Seje se vrše vsakega 24. v mesecu na domu predsednika. No. 18. Western Star lodge. Pueblo, Colo. — President John M. Stonich, R R. No. 3, Box 135; Sec'y Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St.; Treasurer, Joe Blatnik, Z609 E. Evans; Juvenile supervisor, Frances Raspet. — Meetings are being held every second Wednesday of each month at St Joseph's Hall at 7:30 P. M. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani Frederick. Colo. — Predsednik Matt Se-kich, Box 100, Erie, Colo.; taj. Mary Danailoff, Box 142; blagajnik Joe Smith, Sr., Box 64; ml. nadz. Matt Sekich in Mary Danailoff. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Mrs. Frank Marolt Št 21. dr. North Eagle. Ely, Minn. —Predsednik Martin Pecharich, R. 1, Box 232, Win ton, Minn.; tajnik Frank Likar, Box 14; blagajnik Frank Str-benk, R. 1, Box 65; mL nadz. Frank Likar. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne v Jugoslovanskem Narodnem Domu. i Štev. 22. dr. Sv. Michaela. Tooele, Utah. —- Predsednik Anton Mehle, 187 E. Utah Ave.; tajnik Frank Ambrose, 116 N. 6th St.; blagajnica Josephine Smith, 447 E. Utah Ave.; mL nadz. Carman Leonelle, 467 E. Vine St. — Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v St. Marguaritte Social Center Hali. Štev. 23, dr. Cleveland, Cleveland. O. — Preds. John Kadunc, 1229 E 71st St; tajnik Frank Mihelcic, 1226 E. 73rd PL; blagajnik John Peltz, j 1271 E. 58th St — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu na domu tajnika. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik John Bayuk, 622 W. 2nd St; tajnik Martin Kenick, 1008 H St.; blaga jnica Mary Butala,-. 434 W. 2nd St.; ml. nadz. Mary Ann Butala, 605 W. 2nd St — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer na domu tajnika. Štev. 26, dr. Venček Vijolic. Cairn-brook. Pa. — Predsednik Louis Yuko, R. D. No. 1, Box 19, Hooversville, Pa.; tajnik in blagajnik Frank Zorman, Sr., Cairnbrook, Pa.; ml. nadz. Andy Morel, R. 1. — Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku. Štev. 27. dr| Združeni SlovencL Thomas, W. V a. — Predsednik Rudolph Kovach, Davis, W. Va.; tajnik in blagajnik Andy Kovach, Box 318, Davis, W. Va. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku. Štev. 28, dr. Vijolica, Pittsburg, Kansas. — Predsednica Caroline Klucevsek; tajnik in blag. Joe Boho-rich, R. 1.; ml. nadz. Joe BoTiorich in Caroline Klucevsek. Vsi v Pittsburg, Kans. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v tajnikovih prostorih. Štev. 29, dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Preds. Johana V. Mer-var, 7801 Wade Park Ave.; tajnica Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St.; blagajnica Mary Butara, 9900 Columbia Ave.; ml. nadz. Rosemary Svigel, 1205 E. 60th St.; zdravnika Dr. Oman in Kern. — Seje se vršijo vsaki tretji torek v mesecu v Slov. Narodnem Domu št 4 na St. C la is- Ave. Štev. 30, dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Preds. Charles Lopan, 'Hiawatha. Utah; tajnik in blagajnik j Dan Miller, Box 132, Hiawatha, Utah; mL nadz. Jacob Smodey. — Seje vsakega 25. v mesecu ob 2. uri popoldne j v Miller jevih prostorih. Štev. 31, dr. Lilija. Ser anion. Pa.— Preds. Minnie Konchnik, 219 Resse St taj. in blag. F. Vogrin, 2419 N. Main Ave.; ml. nadz. Ralph Konchnik, 219 Rese St. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri sobratu tajniku. Štev. 32, dr. Washington, Cle ve - — land. O. — Preds. Antonia Tomle, j 14823 Sylvia Ave.; taj. in blag. Josephine Maček, 19319 Kewanee Ave.; — Zboruje vsaki 3. petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravniki so Dr. Louis J. Perme, Dr. Seigel i in Dr. Skur. No. 33, Three Star Lodge, Chicago. UL — Pres. Louis J. Zefran, 1941 W. t Cermak Rd.; Sec'y. Leo Jurjovec, Sr., 1840 W. 22nd 'PL; - Treas., Joseph jKukman, 1837 W. Cermak Rd.; Juv. Supervisors, Leo Jurjovec, Sr., Louis 'Zefran and Elizabeth Zefran. — Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at St. Stephen's J Meeting halL Stev. 34, dr. Bratje Slovani, So. ' Brownsville, Pa. — Preds. Andy Mi- : • helcic, Box 414, Layberry, Pa.; tajnik, j < ; blagajnik in mL nadz. Jakob Jakse- i! kovic, 1519 Sheridan Avenue, So. Brownsville, Pa. — Seja se vrši vsa- , ko tretjo needljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v tajnikovih prostorih. Stev. 36, dr. Svoboda, So. Chicago, I1L — Predsednik Candid Grmek, i 9537 Ave. M; tajnik Jacob Smrekar, j 9520 Ave. L; blag. Anton Bakse, 9600 Ave. L; dr. zdravnik Dr. H. A. Jebe-zynski; ml. nadz. Candid Grmek. — Seje se vrše vsaki drugi četrtek ob 8. uri zvečer v Liberty Hall. No. 37, Blooming Carnations lodge. Cle Elum, Wash. — President Mrs. Adelaide Brozovich, Box 219, Cle , Elum; Secretary, Mary Ann Moskon, Box 219, Cle Elum; Treas., Mary Butala. 311 E. 2nd St, Cle Elum; Juv. I Supervisor, Mary Ann Moskon. — Meetings are held every 2nd Sunday of the month at the home of Treasurer. Štev. 38, dr. "Slovenska Edinost", Diamondville, Wyo. — Predsednik 1 Tony Costello, Box 69, Frontier, Wyo.; tajnik in blagajnik Frank Costello, Box 161, Diamondville, Wyo.; - mL nadz. Josephine Harmony, Dia-1 mondville, Wyo.; zdravnika Dr. J. R. Newman in Dr. A. A. Boston, Kem-merer, Wyo. — Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu v Domu Slovenskih ; Društev. No. 41, Trail Blazers lodge, Denver, Colo. — Pres., Geo. J. Miroslavich, ! 3360 Vine St.; Sec'y, Edward J. Kra-sovich, 4710 Washington St.; Treas., Rose H. Plutt 638 E. Elk PL; Juv. Supervisors, Geo. J. Miroslavich and j Edward J. Krasovich. — Meetings are held every 4th Thursday of the month at the Slov. Home, Inc. Štev. 44, dr. Coloradska roža, Wal-senburg. Colo. — Predsednik Frank iL. Tomsie; tajnica Albina Papež, 611 Pine St.; blagajnik Louis Papez, 611 Pine St.; dr. zdravnik Dr. Mathews. — Seje se vrč" vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri so- i sestri tajnici. Štev. 45, dr. Hribski Bratfe, Ruth, i Nevada. — Predsednik Frank Mateja; tajnik Frank Turk, Box^-161, Ruth, Nev.; blagajnica Vera Rajko-vich, Box 375; ml. nadz. Frank Turk, i i — Seje se vrše vsakega 16. v mesecu pri sobratu tajniku v hišni št. 1094. No. 46, Royal Gorge Cirle lodge, Canon City. Colo. — Pres., Mary Kimmick, Prospect Heights; Sec'y, J Treas. and Juv. Supervisor Christine Konte, 112 W. Catlin Ave. — Meetings are held on the first Sunday after the 10th of the month at the home of-secretary. No. 51, Whispering Pines lodge. Trinidad, Colo. — President R. L. j Swift 508 Washington Ave.; Secretary and Treasurer Mary Swift 508 Washington Ave.; Juv. Supervisor j Mary Lovrancina, 404 W. 4th St. — Meetings are held every first Tuesday of each month at 1017 Lincoln ^ St. at 7 P. M. No. 52, Youths of America lodge, j Spring Glen, Helper, Utah. — President Mary Kosec; Sec'y-Treas. H. J.1 Topolovec, Spring Glen, Helper Utah. — Meetings are held every 2nd Sunday of each month at 7 P. M at the home of secretary. No. 53, Wesiern«Star lodge, Aguilar. Cola — President, Beford B. Nelson;1 Secretary-Treas., John Valko; Lodge physician Dr. William Merritt. Meetings are held every third Sunday of ' each month at 10 A. M ji No. 54, Columbine lodge. Crested , Butte, Colo. — Pres., Martin Tezak; Sec'y-Treas, Frank Starika, Jr., Box 1 234; Juv. Supervisor, Anna Spritzer. < — Meetings are held every fourth ! i Sunday of each month at the City Hall. No. 55, Pioneers lodge. Aspen. Colo. — President Frances Miklich, Box 93; Sec'y-Treas., Frank Sparovic, Box 472; Juv. Supervisor, Rose Mismash. — Meetings are held every third Tuesday of each month at Brother Sparovic's place. No. 56, All Saints lodge, Lockport, I1L — Pres., Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St.; Sec'y-Treas., Frank D. Spelich, 658 N. Broadway St., Joliet, HI.; Juvenile Supervisor, Mildred A. Gregorich, 2307 N. Nicholson St — Meetings are held every 2nd Sunday of each month at 604 Sterns Ave., Lockport, I1L No. 57, Sky Blazers lodge. Chicago, I1L — Pres., Mary Petan, 5020 S. Kolin Ave.; Sec'y-Treas., Jennie Kitz, 4734 So. Keeler Ave.; Juvenile Supervisor Blaž Petan, 5020 So. Kolin Ave. — Meetings are held on the 2nd Sunday of each month at 4734 i So. Keeler Ave. No. 58, Modernaires lodge. Cleveland, Ohio. — Pres., Vera Jane Mer-var, 7801 Wade Park Ave.; Sec'y-Treas., Miss Lillian Zupančič, 1182 E. 72nd St No. 59, Golden Eagle lodge. Central City, Pa. — Pres., Joseph Dela-sko, Box 177; Secretary, Yustin Yur-jevsic, Box 122; Treasurer Mrs. Caroline Rudolph, Box 162; Juv. Supervisors, Frank Delasko and Joseph Rapsky. All of Central City, Pa. — Meetings are held every 2nd Sunday of the month at the home of Louis Rudolph. No. 60. Oak Creek lodge. Oak Creek, Colo. — Pres., Mary Perich; Sec'y-Treas., Emma Kerzan; Juvenile | Supervisor, Pete Kerzan. — Meetings are held every 20th day of the month at the home of Secretary. Nos. 61 and 63. Atlas and Keiser ..odges, Keiser, Pa. — President John Michaels; Sec'y-Treas., Charles Mac-kavage, 434 W. 4th St, Mt Carmel, Pa. No. 64. Mt Carmel Lodge, Mt Car- meL Pa. — President Helen Rudock; Sec'y-Treas. Stanley A. Yezerski, 332 So. Oak St, Mt Carmel, Pa. I Note:—In case of an error in this rosier please notify the editor of Amer. Slovenec so that it may be corrected. Opomba:—Za sluč~j, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj dru-;' gega napačnega, blagovoli naj se naznaniti upravi Amer. Slovenca, i da se to popravi. KONGRESNIK A. J. SABATH GLEDE PRIMARNIH VOLITEV Kongresnik Adolph J. Sa-Dath, demokratski wardni načelnik 21. warde in ljudski poslanec za kongres 5. kongresnega distrikta v Chicago, ki kan-iidira za wardnega načelnika demokratske stranke in tudi za kongresnika 5. kongresnega iistrikta je dal pojasnilo glede f, wardnega načelstva. To pojasnilo je zelo važno, ker pove, da je zelo važno kdo je wardni načelnik v wardi. Prva važnost in pomenljivost za wardo je, da je načelstvo v rokah izkušenega in vplivnega človeka, ki ima dostop do raznih uradov, pa tudi osebni vpliv do raznih uradnikov od katerih je odvisno patroniziranje bodU si služb, ali pa druga naročila za vsako wardo. Predno se dobi kaka nakazila, bodisi za naročila, ali ka£e službe, je dosti potov in opravkov in se dobijo le, če tak načelnik ve in zna kam in kje je treba za vse to potrkati. Neizkušen načelnik, ki tega ne zna in ne ve, navadno ne doseže dosti. Kongresnik A. J. Sabath je poznan kot kongresnik v Wa-shingtonu; v Chicagi, v državnem kapitolu Springfieldu in drugod po Ameriki, kjer je treba trkati za razne naklonjenosti. K njemu se zatekajo mnogi drugi po navodila in ni mala, zasluga ravno kongresnika Sa-batha, da je Chicago dobila, toliko vojnih naročil in dn@h naklonjenosti, kakor jih je. On je v kongresu načelnik odbora za pravila in red, kjer se odločajo smernice za poslovanje kongresa in pa določa tudi kateri predlogi gredo na dnevni red najprvi. A. J. Sabath je spoštovan in ugleden ljudski zastopnik in državni z nad 40 letnimi državniškimi in političnimi skušnjami. Zato se zdi, da ima 21. warda v njem najbolj- DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG - Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Rezidenčni ieL: La Grange 3966 -' 1—3 in 7—8 PJd. razen ob sredah 1 ega, pa tudi najbolj vplivnega wardnega načelnika. Vse to je redno posebnega upoštevanja i volilci, ko bpdo na dan pri-larnih volitev izbirali kandida-e naj- to ne pozabijo. Dne 11. aprila to je prihodnji orek bodo primarne volitve. Vsakega državljana je dolž-iost, da se ob času volitev zalima za kandidate Bvojih okro-,ij, posebno za svojo wardo. 'ojdite na volišča, zahtevajte lemokratski balot in volite za vardnega načelnika (Ward Committee m an a) vašega starega znanca kongresnika A. J. labatha in vaša warda bo ime-a zopet dobro sposobno zastop-tvo v mestnem, okrajnem, dr-iavnem in narodnem zastop-tvu demokratske stranke. Ne pozabite torej primarnih f plitev 11. aprila! (Oglas) Urad okrajnega klerka okraja Cook, Illinois >ržava Illinois ) >kraj Cook J ^ J Glasom določb, ki jih doti* •a naredba člena 7. oddelek 18. y zakoniku za primarne rolitve y državi Illinois, s tem M>trjujem, da bo barva pa-lirja, ki se bo rabil za pri-narne glasovnice nanašajo-iihjse strank v primarnih vo-itvah, ki se bodo vršile v »kraju Cook, izven • mest Jerwyn, Chicago, Chicago leights in Harvey, v mestu ^ro in v vaseh Elmwood 'ark, Morton Grove, Skokie, Summit in Stickney, v torek Ene 11. aprila 1944, bo kakor ledi: »DEMOKRATSKO STRANKO — ZELENA a REPUBLIKANSKO STRANKO-RJAVKASTA V potrditev tega to določbo ►odpisujem in utisnem na njo L&3 uradni pečat okraja Cook a 27. dan marca A. D. 1944. MICHAEL J. FLYNN okrajni klerk, Okraja Cook, Illinois. Seal) Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popra vljači ometa) in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, Če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. Izbudite jih? ZAMENJAJTE jih za iT vojne znamke pri vašem električnem trgovcu -- Čas je, da. poberete električne predmete iz nemarnih skrivališč in shramb. Čas je, da jih ZAMENJATE ZA VOJNE ZNAMKE pri vašem električnem trgovcu. . / Dosti vojnih delavcev potrebuje vaše električne predmete, ki jih zdaj manjka radi vojne proizvodnje. Nič ne stri, če vaši predmeti niso v dobrem stanju, vaš trgovec jih bo popravil. Preiščite vašo hišo glede nedelujočih gladilnikov, toaster-jev, umivalnikov in drugih električnih predmetov še danes. COMMONWEALTH EDISON COM PAKT v I •prBVlfTumT Opomba: Commonwealth Edison Co. ne ku- ___ puje nerabne električne predmete za prodajo, i|M pač pa rada pomaga chicaškim trgovcem pri ^jnl ^AiL tem patriotičnem delu. MARIN KLARICH & SON i i GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS ^ Gradbeni podjetniki in gradbeniki Ml prevzemamo tm h dela, gradimo nove stavba kakorinega koli obsega. IS Sprejemamo velika dela kot j grajenje večjih poslopij, ioL ■ tovam. ali kakršnekoli. Ob- ■M^H^^^^^^Hfl^l Jt| | enem sprejemamo tudi I 1 manjša dela. kol popravka- . H I . nja hH in drugih poslopij. g Sa nas )e vsako delo in na- j, | rotilo dobrodošlo. Nasvete, proračune in na> j firfte dajemo na bUo bres- I 1 platno. ^^ ■ Čemu plačujete visoke na- I Jemnine. Dajte si po^avm mM J lasten dom, lastno hOo. kar I jI napravimo vam tal sa smer- ■ no nizko ceno. S§ Pokličite nas na telefon I Calumet 6570 or 6509 HI 1 MARIN KLARICH & SON I 1 V svojem lastnem uradu i i 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, mi*ofe | Torek, 4. aprila 1944 OSVAJALNEGA NAMENA NI; ODESA PRED PADCEM (Nadaljevanje z 1. strani) .je bilo v nemških rokah od 16. j oktobra 1941. Tedaj so ga Nem-! ci oblegali 70 dni. Zdaj iz Odese beže, da si ohranijo življenja pred Rusi. Ocena vojaških- strokovnjakov glede ruskih zmag pravi: Rusi razpolagajo s številno vojsko. Nemci se jim spretno umikajo pred zajetji, to je res. Nemci trdijo, da to delajo zato, da si skrajšajo obrambno črto, a to jim slabo uspeva. Nemci se morajo umikati tja, kamor jih potiskajo Rusi. In ta ruska strategija je, da so nemške sile že zdaj razdelili. En del vojske potiskajo v Balkan v Rumunijo, drugega imajo v prijemu na severu ob Baltiku. Dobrih zvez med obema kriloma ni več, kakor je bilo. Nemška obrambna linija pa se bo raztegnila globoko na Balkan in potem preko Rumunije, Ogerske, Češke, Poljske gori do Baltika. Črta ne bo krajša, pač mnogo daljša in s tem bo tudi položaj za Nemce slabši. Zmagala torej ni in ne bo nemška strategija, pač pa ruska. NAPRODAJ IMAM 2-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; nahaja se na St. Louis Ave. in 24. cesta. Cena je $6,800; 2-stanovanjsko zidano hišo z "bezmentom, furnace heat" in 2 loti. Nahaja se na Ridgeway Ave. in 28. cesta. Cena je $8,200; • 5-sobni "cottage" s centralno kurjavo in zraven široka lota. Nahaja se v Berwynu na Gun-derson Ave. Cena je $6,200; 5-stanovanjska zidana hiša po 4 sobe; mesečni dohodki znašajo $90. Cena je $6,200; 2-stanovanjsko zidano hišo z bezmentom in "furnace heat"* Mesečni dohodki znašajo $100. Nahaja se na Lawndale Ave. in 24. cesta. Cena je $6,500. Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: ANTON JORDAN, 2552 So. Central Park Ave., Chicago, 111. TeL Lawndale 1545. Po 6. uri zvečer je Res. telefon Rockwell 7196. ——-J—i-—-L ■ • i DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisu]« [ očala. — 23 let ixkuinje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue i TeL Canal 0523 i Uradne ure: vsak dan od 9 ■»«» ■■ JA Q.on vrvn^A«* KNEZ SEREBRJANI ZALOIGRA 317 KITAJCEV BRODOLOMCEV OB NOVI GVINEJI LETA 1358 ROMAN Poslovenil — AL Benkovtf Rusko — A. K. Tolstoj dežele! Pisali smo tudi arhi jere ju vologod-skemu, naj določi deset popov, da vam bodo brali maše in opravljali druge obrede." "Tudi za to se zahvaljujem tvoji carski milosti!" je odgovoril Kolco in se zopet poklonil "Dobro je tako; a ne pozabi, gosu-dar, razen popov dati nam tudi orožja kolikor mogoče in dovolj strelnega prahu." "Tudi tega vam ne bo manjkalo. Zaradi tega sem že ukazal Bolhovskemu." "Tudi obleko smo že hudo obnosili," je omenil Kolco in s priliznjenim usmevom zmajal z ramami. "Ali v Sibiriji ne morete nikogar oropati na cesti?" je vprašal Ivan, nejevoljen zaradi atamonove trdokomosti. IEDEM kilometrov od Pariza y leži nekdaj najslavnejši samostan Franei-kjj^ je, benediktinska opatija Sv. Denisa (Sv. t-v Dionizija). Celo vrsto let je bila najmo-Cj* f^l gočnejša in najbogatejša opatija na svetu, saj so celo kralji imeli dostojanstvo opata. Imenovala se je tudi mavzolej Francije, ker je tam bilo pokopanih 25 kraljev, 10 kraljic in 84 prince v in princesinj. "Kako so vrste tukaj ozke," tako je vzkliknil telavni škof Bossuet v pogrebnem govoru za umrlo Henrieto iz Anglije, "kako se smrti mudi, da napolni prostore!" V tej veliki in sijajni grobnici je vladal običaj, da je rakev zadnjega mrliča tako dolgo kakor na straži stala sredi stopnjic, dokler ni umrl drug mogotec sveta ter prevzel mrtvaško stražo. Ludvik XV. je bil zadnji francoski kralj, ki je tukaj čakal na svojega naslednika, toda čakal zaman. Njegov naslednik Ludvik XVI. je umrl'na morišču, guillotina mu je421. januarja 1793 kot najslavnejši žrtvi velike francoske revolucije odsekala gl^vo, njegovo telo je bilo pokopano v siromašnem grobu daleč od sijajnega grobišča njegovih pradedov. Možje revolucije so v svojem sovraštvu Šli še dalje. Ni jim bilo dovolj, da so žive morili, hoteli so še tudi onečastiti mrtve. .Drveli so v samostan Sv. Denisa, razbili grobnico, prah mrličev raztrosili okoli, kosti rajnih kraljev in princev zmetali pred druhal, ki jih je sramotila in zasmehovala. Tudi samostan s cerkvijo je postal žrtev surovosti in divjosti. Vihar je rjovel skozi razdejano cerkev in na zapuščenih oltarjih je začela rasti trava. Se le Napoleon veliki je napravil konec razdejanju. Na njegovi glavi je počivala cesarska krona, po svoji mrti je hotel počivati v starodavni grobnici francoskih vladarjev. Toda ni mu bila želja izpolnjena. Na otoku sv. Helčne, sredi ogromnega oceana, je bila njegova jetnišnica, kjer je umrl 5. maja 1821 in od koder so bili njegovi telesni ostanki leta 1840. preneseni v invalidski dom v Parizu. Tudi njegovi nasledniki: Karel X., Ludvik Filip in Napoleon III., niso dobili svojih grobov v šentdeniški grobnici, katero so dali popraviti. Vsi trije so pokopani v Angliji. Eden edini svedok nekdanjega šentdeniškega sijaja je ostal: stari stolp. In ta stolp kliče kakor visoko povzdfgnjeni prst Zemljanom v spomin tale velevažni opomin: "Memento mori, spomni se smrti!" Memento mori! Pod tem naslovom je slovenski pesnik Prešeren spisal znani sonet, v katerem pravi: • "Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancevje zasula že lopata! al' dneva ne pove nobena prat'ka." Ta velepomemhno resnico nam kliče v spomin sedanji teden, teden trpljenja in smrti našega Zveli-čarja. Sveti grob Zveiičarjev je po naših cerkvah predstavljen vernikom. Ob pogledu na njega se jim vzbuja misel na oni mali domek v zemlji, ki bo tukaj njihovo zadnje počivališče. Toda ne trajno. Velikemu tednu sledi velikonočna nedelja. Božji grob se odpre. Zveličar gre iz groba. Strta je moč greha, žezlo smrti je zlomljeno. Zato cerkvena pesem ta dan veselo vzklika: 1 "Premagana je smrt nepiila, * in pekla moč se je zdrobila. V Odrešeni smo vsi pogube, otroci večne smo obljube." ob reki Seini odrešil je svet pogube ft it (č it it t t it Jamstvo za to, in sicer najtrdnejše jamstvo je Zveličar jeva slovesna obljuba: "Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, če tudi umrje. In kdorkoli živi in v me veruje, ne bo umrl vekomaj." Ta-radosti in upapolni praznik obhaja Cerkev v času, ko se narava dviga iz hladnega groba, kamor jo je položila zima, ter se prebuja v pomlajeno, okrep-Ijenq življenje. Ta čas je nkjprikladnejši, da se obhaja v njOT praznik vstajenja Onega, ki je stvarnik na-ravej vir življenja in jamstvo vstajenja za vse. Praznik je tudi čas, ki zgovorno opominja poedinca na dolžnost duhovnega vstajenja in prenovi jen ja. Ne smeš sam ostati v grobu, njega smrti in trohnobi, ko vidiš svojega Zveličarja vstalega iz groba, sredi vstajajoče narave! _ Tvoje vstajenje mora biti v resnici in milosti. Brez tega greš v nesigur-no in nesrečno bodočnost. •• * -• . I- \ V 1 ■ . V .* . - r --'V Ista usoda preti tudi narodu, komur ni Kristus .vstajenje in življenje. Ves napor naroda in poedin-cev. ki odklanja ta cilj in sredstva, ki vodijo do njega, ter hoče vse to nadomestiti z nekako narodno izobrazbo in kulturo, je potrošen zaman. Njegov uspeh ni narodovo vstajenja in življenje, marveč propast in To se udejstvuje tudi meči slovenskim delavnim ljudstvom v tej naši novi domovini Ameriki. Kako velik bistven razloček med onimi, katerim je Kristus Resnica, Vstajenje in Življenje, ter onimi, ki so to najdražjo svetinjo slovenskega naroda zavrgli in poteptali v blato. Poglejte samo v njih družine, kamorkoli pade oko, vsepovsod sami jasni dokazi. In zakaj? Ti ne poznajo več Kristusa, Resnice in Življenja, zato tavajo v temi, zato propadajo gospodarsko in moralno. Pa pojdi med oni del našega delovnega ljudstva, ki je še ostal zvest veri svojih očetov, ki veruje, da za trpljenjem pride krona neminljive slave, ki veruje v Kristusa in Njegovo resnično napoved, kako velika razlika! Na njih obrazih igra radost in veselje, kar izvira iz čistih zadovoljnih src. Med njimi kraljuje bratska krščanska ljubav in ljubi mir, in kaj je več vredno kakor to! Pa se hočejo iz katoličanov razni brezverski pi-suni norčevati, češ, da so omejeni, ker verujejo v božanstvo Kristusa in Njegovo Resnico. O sirote, hlapci upornih angelov! Ker ste sami nesrečni, bi radi, da bi postali še drugi nesrečni. Materialisti, ki imajo navado iskati duše s tehtnico, vatlom in nožem, iščejo in zahtevajo nebes na zemlji, med tem pa pridno širijo nezadovoljstvo in prepir na zemlji, kar je relativa kot ogenj in voda. Na razna vprašanja materialistov bi lahko odgovorili tudi z vprašanjem in sicer tistim vprašanjem, ki je prvotno poteklo in angelskih ust (ob Zve-ličarjevem grobu): "Kaj iščete živega med mrliči?" Saj vsi, ki verujemo v Kristusa vemo, da svet brez Boga in vere je.mrtev! Naš slovenski narod ima markantno zgodovino. Malo je narodov, ki bi imeli svojo zgodovino zaznamovano s tolikim trpliefcjem, pa tudi s tolikim junaštvom in s toliko zvestobo do Kristusove vere, kot ravno naš mali slovenski žilavi narod. On živi v Kristusu, ki je premagal vse hudobije s smrtjo vrfcd. Njegovo življenje je katoliška vera. In ker je katoliška resnica najmočnejša, kar je nasvetu, in po svojem bistvu nepremagljiva, je in tudi vedno bo nepremagljiv naš narod, dokler živi v Kristusovi cerkvi in Kristusovi resnisi. Naše lji!dst-/o črpa svojo živ-liensko moč iz Kristusa in njegove milosti m zato je življenska sila našega po številu sicer majhnega naroda večja nego moč takih narodov, ki so sicer "veliki" vsled materielne sile svojega števila, katerim pa brezverstvo v podobi socializma in drugobarvnega radikalizma razjeda mišice in mozeg. Kristus je bil, je in bo vstajenje in življenje! tit ■ ' ^ k (Xkr k: it iti ititič ititit ktttit itittt ttk-ititit ititit ititit ititit ititit ititkt ititit ititit ititit-ititit ititit ititit ititit-ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit ititit' t k: it t it it ititit ititit ititit ititit KKIC ititit ititit ititit ititit ititit ititit it iti amerikanski slovenec Velikonočna priloga ŽTEV. (NO.) 27 IN TWO PARTS — PART 11. CHICAGO, ILL., PETEK, 7. APRILA — FRIDAY, APRIL 7, 1944 V DVEH BELIH — IITDEL. LETNIK (VOL.) LIH. Stran 2. AMERIKANSKI SLOVENEC i 'i, ' ■ v Petek, 7. aprila 1944 ===== RAVNA STOJI POD KRIŽEM Krščanska tradicija, ki je bogata na ji vsa ravna poleg križa in položil v usta nežnih čustvih, je posvetila petek, ki pri- Matere sledeče besede: "Oče^riporode pred velikim tednom, trpljenju Devi- cam Ti svojega sina!" Nakar je prišel ce Marije. Evangelij nam jo je naslikal, nazaj s križa pojemajoči glas njenega kako stoji pokonci in ravna poleg križa, sina: "Oče, priporočam ti svojo mater, ha katerem je umiral sin ... V kolikor pomagaj ji, da bo trpljenje lažje pre-se nas samih tiče, mi sprejmemo, da je moral Kristus trpeti do smrti, da nas je odkupil ir\ nas rešil. Toda nam je žal, žal stala!" Torej nobene slabosti, nobene pobito-sti. Cas je preresen za malodušje in du-do globin naših src, da je morala tudi ta še, ki jih je Bog izbral med vsemi, razu-Mati, ki je bila vsa nedolžnost in vsa mejo, da morajo ostati na višini medse-najčistejša ljubezen, ta beli čudež iz pa- bojno darovanih žrtev. Kajti Marija je radiža in ta kristalno čista prikazen na zemlji^ da je morala tudi ta Mati toniti v morju žalosti. Zdi se nam, kot da bi bili pripravljeni storiti vse, da ji to žalost prihranimo bila sotrudnica svojega sina pri odreše-vanju človeštva. . . Kako srečni bi bili, če bi mogli do dna razumeti vsebino njenega poslanstva ljubezni. Kako mnogo dražja nam je In vendar je morala stati poleg križa, postala, ker je trpela, ker je bila juna- Tam je bilo njeno mesto, ker je bila Mati vseh mater in ker je trpljenje njenega sina moralo odsevati tudi od nje. Ali bi brez tega mogla Marija postati simbol krščanske popolnosti? ška na Kalvariji. Cim bolj so jo človeške duše vzljubile to Mater pod križem, tem bolj junaške so bile, tem bolj mirne in resne, tem bolj pogumne v prenašanju križv, tem slajša so bila za nje bremena žrtev, tem bolj solnčna tudi njiho- Neki srednjeveški menih v 13. stoletju va ljubezen, ki se je razlivala iz tega sr-se je zamislil v to podobo matere, ki sto- ca Matere sedmerih žalosti. L. C. Selma Lagerlof: BESEDE NA TLEH Nezvesta je bila možu in so jo obsodili. Vedela je, da bo morala umreti. Tisti, ki so jo zalotili prav v pregrehi, so jo vlekli gor pred tempelj, jo postavili i>red duhovne in pismouke, ki so razglasili, da jo bodo po ' Mozesovi postavi kamenjali. Prešuštnica je bila bedno, usmiljenja vredno bitje. Stala je pred sodniki v raztrgani obleki in od udarcev in sunkov zabuhlega obraza in je bila že zdaj skoraj mrtva od strahu. Ničesar ni storila, da bi se zagovarjala, marveč je nemo stala pred sodniki. Tudi tedaj se ni prav nič upirala, ko so jo oni moški, ki so bili prišli z njo k svetišču, suvali in vlekli tjakaj, da bo sojena in je bila že obsojena. Mahoma je rezko in cvileče zakričala in padla vznak na tla. Zavedela se je, kam jo bodo dali. Že ko je bila še otrok, je slišala, kako so šepetali nekaj o nekem strašnem prostoru v jeruzalemskem templju, kamor nihče ne gre prostovoljno. Ta prostor je bil ozko, štirikotno dvorišče črnih tal in obdajali so ga zidovi iz mogočnih skal. Ondi ni bilo nikakršnega žrtvenika, niti ni bilo kajbic za golobčke niti miz, kjer so kramarji tehtali in računali. Ondi je bil samo velikanski kup navadnih kamnov, takih, kakršne dobiš povsod po njivah. Sivkastobeli so bili in veliki ko moška glava. Še nikoli ni bila videla tega prostora na lastne oči. Zdaj pa, ko so butnili v druga vrata in so se odprla in je nenadoma zagledala kup sivkastobe-lih kamnov, je spoznala, kje je. Kadarkoli je bila prej slišala govoriti o tem praznem dvorišču s kamnitim kupom, kjer morajo ženske, ki so bile možu nezveste, zadostiti za svoj greh po IVTuzesovi postavi, jo je zmeraj spreletela groznica. Ta kraj se ji je dozdeval bolj strahoten ko Gehenna — in zdaj — zdaj naj bi njo samo spravili tjakaj! ' A kaj je zaleglo, ko je kričala in se upirala z rokami in nogami? Možje so jo zvle-kli s krepkim sunkom skozi vrata. Nato se niso več zmenili za to, da bi jo postavili pokonci, marveč so mirno gledali, kako je te-lebnila na tla. Splazila se je v kot in obležala vsa revna in nebogljena. Oči so ji strmele v kup kamenja in bilo ji je, ko da izvira vsa grozota le iz tega kupa. A čeprav je bila tako prestrašena, sta ji jeza in sovraštvo nenehoma besnela v srcu. Vse to jo je otiralo, da ni mogla videti svojega lastnega greha. Če bi bila mogla govoriti, bi se ne bi bila opravičevala, ne prosila usmiljenja. Ne, tem podivjanim moškim bi bila zaklicala-, da je to, kar počenjajo z njo, bolj pregrešno ko njen gr^h in da jih bo Bog Izraelcev kaznoval, če ji bočfo vzeli življenje. O ničemer ni mogla misliti ko o 'teh kamnih in zato tudi ni vedela, odkod.je bil prišel človek, ki je kar iznenada stal pred kupom. Ali je bil že tu, ko je bila ona prišla? Ali je bil kdo izmed radovedne množice s tempeljskega dvorišča in ji je le-dil prav do semkaj ? Zakaj se je pa postavil med njo in med : kamne? Kaj le hoče? Ali je morda.on tisti, ki bo pričel? —Bil je visoke, sloke postave v Črni obleki in črnem plašču. Lasje so mu v gladkih kodrih padali po ramenih. Lepega obraza je bil, a krog oči in ust so bile zarezane gube bridkosti. Vedela je, da ga ni še nikoli videla. "Spričo tebe se vendar nisem je pomislila. "Zakaj še nikoli pregrešila, me boš 3odil?" Da bi bil pa prišel njej v pomoč, tega se niti za hip ni spomnila. Vendar, nekaj se je spremenilo v njej, odkar ga je zagledala. Tista tesnoba v prsih je popustila. Spet je laže dihala in ni bilo slišati kakor hropenje umirajočega. Vsi drugi, njen oče, njen mož, njen brat in moški iz okolice, ki so jo bili privlekli semkaj, so nekoliko opešali v svojem divjanju. Veliko moških, ki so nameravali ostati v templju in moliti in se poglabljati v svete izreke, je prišlo z njo vred na dvorišče. Nekdo izmed njih je zaukazal, naj izvršitev obsodbe še odložijo. Tedaj je prešuštnica zaslišala, k^ko so nemirno in naglo šepetali. Rafcločtla je le: "Dajte, da prestane preskušnjo! Nazareški prerok je. Izrabimo priliko! Dajmo, da slišimo, ali se bo upal tajiti Mozesove postave!" Nato je žena videla, kako sta pristopila dva pismouka, dva starčka srebrnosivih brad in v plaščih, s krznom obšitih, k črno-oblečenemu tujcu in kako sta se mu priklonila. "Učenik", je dejal prvi, "to žensko smo zalotili sredi njene pregrehe. Po Moze-sovih postavah jo moramo kamenjati. Kaj praviš ti na to?" Tedaj je oni, ki so mu rekli Učenik, počasi dvignil oči, pogledal oba pismouka in še očeta, moža in vse moške iz mesta, ki so bili prišli z njo k templju — in še druge pismouke, farizeje in vse one, ki so pripadali templju in so bili tu v službi. Ko si je Učenik ogledal vse te, se je sklonil in s prstom zapisal na tla odgovor, kakor da niso vredni njegovih besed. A pismouka sta silila vanj, naj jim vendar odgovori. Tedaj se je zravnal in jim dejal: ^1 "Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen yanjo!" Ko je zbrana množica to zaslišala, se je na ves glas zakrohotala. Saj — kakšen odgovor je pa bil to? Če bi se odslej po tem ravnali, pač ne bi smeli kaznovati nobenega zločinca več. Prešuštnica je tiho zaječala. Pričakovala in upala je, da bo tujec nekaj spregovoril, kar jo bo utegnilo rešiti. Spoznala pa je, da je sleherno upanje zaman, nagnila je glavo in se skrotovičila v pričakovanju, da pride kamnita ploha. Tisti, ki bi jo morali kaznovati, so slekli plašče in si spodrecali halje. Tujec je ostal na istem mestu, vendar se je zdelo, ko da se nič več ne zanima za to, kar se je dogajalo krog njega, zakaj, spet s,e je sklonil in pisal po črnih tleh. Prvi, ki se je približal kupu kamenja, je bil lastni oče prešušti^ice, torej tisti, ki je izvirala iz njegovega rodu,in ki je najgloblje občutil njeno sramoto. Sklonil se je, da bi pobral kamen, a pogledal je še na tla. In ondi je bilo zapisano, saj morda ni bilo zapisano s črkami, —r zapisano je bilo o strahovitem umoru, ki ga je bil oče pred več leti zagrešil in ki doslej še ni prišel na dan. Tedaj se jp zgrozil. Stopil je na pisanje, da bi ga zabrisal, a svetilo se je ko ogenj. In planii jc odtod in odrival vse, ki so mu bili napoti. Prešuštnica se je splazila malo bolj iz kota. Lasje so ji razmršeni štrleli na čelu. Po-gladila si jih je naiaj in si poravnala razce-fedrano obleko. Zdaj je pristopil njen lastni mož. Ves be- D. R.: sen radi sramotnega očetovega in bratovega ravnanja, se je sklonil nad kamne. Vse telo je kar drgetalo od strasti po maščevanju. Ni si mogel misliti lepše naslade, kakršna bo ta, ko bo mogel ubiti svojo ženo. Tedaj je vzplamtelo s tal nekakšno pisanje, ali pa so bili le znaki? A pisanje je poročalo o neki zaroti zoper rimskega upravnika. V tej zaroti je bil tudi'on in na .križ bi ga pribili, če bi se razkrila. Dvignil se je, in ker je bil pameten človek, se je sočutno skremžil in nekaj zamr-mral, češ, da je tudi on ne bo sodil — in je odšel. Ko se je pa še to zgodilo, sta bila onadva pismouka, ki sta prej govorila Učeniku, vsa iz. sebe od groze in začudenja in sta prihitela, ne zato, da bi pobrala kamen, marveč, da bi videla, kaj je vendar takšnega zapisal na tla, kar na vse tako mogočno vpliva. Tedaj je zagledal prvi, da je bilo zapisano, kako je nekoč naskrivaj prestavil mejnike med svojo in sosedno njivo; drugi pa je videl, da si je prisleparil velik del premoženja svojega varovanca. Oba sta se spoštljivo priklonila Učeniku, nabrala obraz vf resne gube, češ, kako sta ginjena in se lepo moško odstranila. A ko so tako odšli vsi tisti, ki so bili njeni sodniki, se je prešuštnica vzravnala in pokleknila. Kakor bi jo prešinil val moči, ji je bilo. Nekam podzavestno je pojmila vse to, kar se je zgodilo, vendar je razumela, da ja bila osvobojena. Kar razposajeno se je razveselila življenja. Čutila je, kako ji podrhteva vse telo. Saj se je čudila, vendar ji je prišlo, kakor da bi hotela zaplesati. A ni bila še na varnem. Zdaj so planili drugi naprej k Učeniku, da bi pobrali kamenje in izvršili sodbo. Pa se je drug za drugim umikal, čim je le pogledal na tla. Namesto da bi pobirali kamenje in jo ubijali, so vsi drhteči in mrtvaško bledi hiteli z dvorišča in se boječih pogledov skrkotovi- Ko bilo nikogar več, je stala prešuštnica pokonci na dvorišču. Oči so ji zaživele, lica, prej vsa bleda in udrta, so zardela. Se je molčala, a saj je ni prešinjalo le veselje, da je osvobojena. Tudi svoje sovražnike je ustrahovala in ponižala in vsa je bila omamljena v sladkosti maščevanja. Zaplesala bo kar tu na tem prokletem prostoru, zaplesala vpričo teh kamnov, ki bi jo bili morali po postavi pomendrati. Ni še začela plesati, a že je stala ko plesalka in se v vzhičenosti zvonko zasmejala. Tedaj se je dvignil tuji Učenik in jo po«" glecral. "Kje pa so vsi?" je vprašal. "Ali te ni nihče kaznoval?" "Gospod, nihče," je odgovorila. Bilo ji je pa, kakor da ne more več brzdati svojega veselja in da mora kar koj zaplesati. Učenik pa jo je še zmeraj gledal. * Videl je nebrzdano, živalsko veselje v njej. Videl, da se ne kesa svojega greha. Videl, da je polna sovraštva in maščevanja in mesenega poželenja. Ona je vedela, da je vse to videl in nič več je ni veselilo, da bi plesala. Začela se je bati tega moža, ki jo je rešil. Videla je, kako ga obdaja nebeška luč in zelo se je prestrašila. Menila je, da bo zdaj on tisti, ki jo bo obsodil. Njegova sodba ni bila hujša ko prejšnja, zakaj, ta človek je bil u-pravičen obsojati nj.en greh. A ko ji je bilo najbolj strašno, je zaslišala njegove besede: "Tudi jaz te ne bom sodil. Pojdi in ne greši več!" Ko je ženska zaslišala te besede, polne milosti in ljubezni, se je zgodil velik čudež v njeni duši. Zažarela je iskra v njej in medel pramen blažene večnosti je zasijal vanjo. In ta prhmen se je več dni in noči polagoma večal in'bilo je hudo in grozno. In časih si je zaželela, čla bi ta žarek ugasnil, ker ona ni bila pripravna posoda zanj. Pa ni mogel ugasniti. V njeno dušo je pisal neizbrisno pisanje o strahotah greha in o lepotah pravičnosti, dokler ni bila ta uboga sirota, ki je bila zašla na kriva pota, vsa pre-šinjena s svetostjo. OB URI DUHOV Dogodek v noči velikega ponedeljka. MEH ZA SMEH VSAK NEKAJ — Kaj ste dobili za dediščino po teti?. — Jaz svaka, moja žena pa moža. DOBER SVET Jaka: "Ali mi moreš svetovati za mojega sina poklic, v katerem bi prišel hitro na- naprej?" Lipe: "Pilot naj postane." Stražnik: "Stojte, vi ste osumljeni, da ste ukradli avtomobil." Tat: "Preiščite me mirno, gospod straž-nikJ" . * Na Štajerskem, kjer sem jo zapisal, pravijo, da je naslednja zgodba resnična. Zgodila se je pred dobršnimi leti, še davno pred veliko vojno. Velika noč se je zakesnila kakor večkrat. Štiridesetdanski post zaradi tega ni bil ne daljši ne krajši, toda ljudje so bili tistih dob Še bolj na stare šege in je po-kora res še kaj veljala. Post je resnično bil post in od pepelnice do velike nedelje nikdo ni bil srebnil mastne svinjske juhe, ki po njej veselo plavajo drobni cinki. Kje neki, da bi se bil kdo mesa in mastnega pre-objedel, kakor se to dandanašnji dogaja. Pa ne le, da miza ni uzrla mesa, noben dedec tudi ni v postu pri prednjih vratih zavil v krčmo. Šele potem, ko so se zvonovi vrni-. li iz Rima, se je razvezalo tudi poželenje po žlahtni kaplji. Takole po Vstajenju — pri nekaterih farah ga imajo na veliko soboto zvečer — so r.ajbolj žejni zavili naravnost v prvo oštarije. Andrejec Balant pa ni bil med poslednjimi. Še na veliko noč k žegnu in opoldne k puranu ni srknil drugega, kakor nekaj krepkih požirkov domačega tolkca. Šele na velikonočni ponedeljek —'da, na velikonočni ponedeljek je pa prišla njegova svečana ura, ko se je, lepo pražnje opravljen s pali-čieo v roki, mrmraj e poslovil od svoje ljube Barbe in jo zavil mimo fare uro daleč v drugo vas. Adam v Praprotnem je imel za veliko noč vselej-kaj žlahtnega in krepkega na pipi. V predpustu je po Bizeljskem nakupil, v postu spravil in po veliki noči začel gostiti žejne duše. Velikonočni ponedeljek je bil torej dan veselega pomladnega začetka, ko so se znašli znanci iz vse soseske, plesa željna mladina in fantje pretepači. Tisti veliki ponedeljek, ko se je ta histo-rija godila, se je Andrejcu Balantu nekam posebno mudilo. Kaj bi ugibali o tem, saj smo že rekli, da je bila velika noč hudo pozna, pomlad pa tako suha, da je kar ščege-tala po grlih. Ko je komaj prav odložil kost obranega puranjega bedra, je Andrejec že segal po klobuku in iskal paličico med pajčevino za veliko omaro. "Saj" ne gori voda, ka-li?" se je raztogo-tila žena Barba. "Hentaj no", se je hotel izlizati Andrejec in je z desnim rokavom obrisaval krajec svojega črnega klobuka — hentaj no, kako živo ti zavijajo in žvrgolijo škorci pred hišo. / "Ti pa tvoji škorci! Drevi ti lio pa ščin-kavec prepeval na nosu, to vem. Ampak rečem: če mi ne prideš pred večno lučjo domov, potem naj te sam zlomek pocitra, dobro se ti ne bo godilo!" "Ihta ihtasta.. hentaj no, k večernicam bom vendar lahko stopil mimogrede. Že davno je odvabilo!" Tako urno se je obračal Andrejec, da je bil naenkrat onkraj domače kljuke in že je prožnih korakov, veselo vihteč paličico v desnici, ubiral pot proti fari. Lep dan je bil, solnce je toplo sijalo, po drevju in grmovju se je nežno zelenilo mladovje, kakor da rase na njem sama sveža berivka. Resnično je Andrejec ravno prav prišel k večernicam, toda cerkev je bila do malega polna, in tako je ostal zunaj ob stranskem zidu. Po z£du je potegnil s prsti desnice in se pokrižal — to velja postajačem okrog cerkve prriv toliko, kakor če se omočiš z žegnano vodo. In prav tisti trenutek, ko je Andrejec začel žebrati svoj očenaš, mu je na ramo legla težka desnica. Ko se je ozrl, so se mu oči zasmejale od milobe: "Hentaj no ... ti si, Jernejec! Veš, da mi je ljubše tebe videti, kakor da bi zlat pobral. Sedem laških let že nisva trčila vku-pe. O, to je pa vendar vredno glažka vina!" "Ti Andrejec ti, no, si le še stari moj prijatelj. Pa pojdiva! ... En križ več ali manj pri večernicah — zavoljo tega ne bova pogubljena." In sta se pokrižala in jo mahnila od fare nizdol poklancu v prijazno vas Praprotno. Tam je že pela harmonika, da jo je bilo čuti od daleč. • Nekdo je ukal. Debeli oštir Adam pa je stal na pragu pologlav, roke je tiščal v hlače in se zadovoljen ra'zgledo-val po lepi pokrajini. Kaj prijazno je pozdravil nova gosta in ju povedel v ono manjšo sobo poleg kuhinje. Pa takoj jima je bil voljan sam postreči. "Takšnega imam na pipi," je hvalil, takšnega, da sta se ga nekje na Bizeljskem nasekala oče in sin in sta drug drugega vikala, ker se nista spoznala. Ampak vaju dveh še nisem imel skupaj v druščini. Me res veseli, me srčno veseli!'' "O, kaj ti povem, Adam," je važno pojasnil Jernejec, "jaz in pa tale moj dragi Andrejec sva stara pajdaša, pri soldatih sva skupaj odbijala seno in slamo — o,-le kaj bi pravil, ko bi se cele bukve dale napisati o tem, kar sva midva skupaj preživela." "Me prav veseli, me res srčno veseli," je pritrjeval Adam, postavil vino na mizo in razmestil kozarce. Tudi nase ni pozabil. Prisedel je, iz kuhinje pa je zajetna gospodinja prinesla orehove potice. Da, tako se je žlahtni rumeni bizeljčan dal imenitno srkati. Andrejec in Jernejec sta do vseh milih viž brenkala pogovor, kako sta skupaj odbila soldate. Le ura je tekla in nič ni rekla, pollitrčki so. se praznili, zmračilo se je zunaj, harmonika pa je pela bolj in bolj hreščeče in veselo, plesalci so ukali in u-darjali ob tla, Andrejcu in Jernejcu pa je bilo milo pri srcu, kakor že dolgo ne. Že je bila noč zunaj, ko sta začela klicati liter na mizo. Že so odhajali nekateri skromnejši gostje, ko sta Andrejec in Jernejec prvič poklicala Štefan šentjanževca. Ali to salamensko vino je bilo brez kosti in — čast komur čast — očitno tudi Adam še ni ničesar primešal v sode. Pili so dalje. Omahovale so glave, jezik se je zapletal, noge so bile prijetno trudne, kakor da po malem hromijo. Toda srce je bilo polno neke prešerne radosti. In kaj ne bi bilo! Velikonočni ponedeljek je tudi v Praprotnem samo enkrat v letu in srečanja pravih, dobrih prijateljev so tako, tako redka na tem goljufivem svetu. Ko so tretjič pili šentjanževca — točil ga je Jernejec in ga je več nalil po prazni mizi kakor v kozarce — je oštir mimogrede opomnil, da se bliža dvanajsta ura. Hentaj no, tedajci je Andrejca nekaj narahlo zbodlo pod srcem. ". . . Sam zlomek naj te pri-citra domov! . . ." Natanko tako je bila po kosilu rekla njegova stara. In nič dolgo se ni več obotavljal. Samo še krepko je stisnil desnico oštirju in Jernejcu. Mesec je sijal, prijeten topel vetrič od juga je plapolal nad tihotno dolino. Sam samcat na cesti, zdaj pa zdaj malo omahujoč, si je Andrejec skušal prepevati, pa ni šlo prav iz hrapavega grla. Ne da bi prav vedel kdaj, je po malem in s težavo začel meriti korake proti klancu, mimo pokopališča. Tenko je dvakrat udarilo v stolpu. Pol ure. Ura strahov . . . Kaj bi, misel nevšečna in neumna! Strahovi in strašila so za vrabce in za otroke . .. Toda — ali se ni nekaj zganilo za oglom pokopališča? . . . Nekaj belega, sklonjenega ... In tedajci — groza! — je počast skočila izza zidu, v rokah je nekaj vihtela Andrejcu je nastopila zadnja ura . . . Ves presunjen, oblit s kurjo poltjo od temena do pete, mahoma trezen se je pognal v clivji beg ... strah pa za njim . . . Cul je njegovo sikanje in hropenje, v diru se mu je zdelo, da z gorjačo ali z metlo zamahuje po njem . . . "Sam zlomek naj te pricitra domov! .. ." O, kako prav je rekla Barba! Kam? Bliskovito je Andrejcu šinila v glavo rešilna misel: v cerkev, pod zvonik!...-Ves zasopel je pridirjal tja in se obesil ob vrv, z obema rokama je potegnil — in kakor iz sna predramljen je začel klenkati srednji zvon . . . Udarjalo je, kakor da se je vnela vas. Andrejec je vlekel in vlekel — in bolj ko je vlekel, bolj je strah udrihal po njem. Andrejec za vrv, £trah pa po hrbtišču. Ves sključen, ven znojen, ves pretepen je Andrejec koprnel po rešitvi. In bolj ko je padalo po hrbtu, bolj je obupaval: "Zdajle izdihnem!" Silno zvonjenje sredi noči je predramilo mežnarja. Pa se ni* upal na piano. In je predramilo tudi gospoda kaplana. Pa je le previdno pokukal skozi okno. Zdramil se je tudi gospod župnik. Planil je kljub svojim šestim križem pokonci, se za silo oblekel, vrgel nase štolo, popadel črne bukve ter hitel proti zvoniku. Čisto nič ni bilo strah odločnega, izkušenega dušnega pastirja. Velike križe je delal pred seboj in ko se je približal zvoniku, je zagrmel kakor za sodni dan: "Paks vobiskum! . *. mir z vami!___Kdo si, ki kališ nočni mir?" "Jaz sem, gospod župnik, jaz . . . Andrejec Balant . . . pomagajte!" "In kdo si, neznana pošast, ki po Andrejcu udrihaš?" Klenkanje je prenehalo, Andrejec se je zravnal in odskočil^k župniku, bela pošast pa je vrgla črno krilo z glave, da je spet prekrila spodnjico, odvrgla je tudi metlo in zaihtela: . "Gospod župnik . . . Barbka, žena An-drejčeva . . . Naj ne zamerijo — kaj sem hotela, ko mi dedca ni in ni iz oštarije!" "Pričakala si ga v zasedi?" "Pričakala, gospod župnik ... In namia-tila, kakor je zaslužil." "Hentaj no, ta sramota, ta sramota," je momljal Andrejec in si grizel ustni in šče-tinaste brke. "Paks vobiskum . . . mir z vama!" je velel gospod župnik in se obrnil proti farovžu. Niti malo ni bilo mar izkušenemu dušnemu pastirju, kako bosta nadaljevala pot proti domu Andrejec in njegova skrbna Barba. II II P II If II AL. C. ROPA, Podpredsednik in poslovodja ICTORV m m® Petek, 7. aprila 1944 amerikanski slovenec Stran 3 OD MRTVIH JE VSTALA... Oogodbict. Na pokopališče nekega malega mesta je sijalo večerno solnce. Pogrebci so sfe poslavljali od novega groba, kamor so položili pokojno gospo Šetrajevo iz ugledne meščanske rodbine. Tu pa tam se je Se kdo ustavil ob grobu kakega svojca; večje skupine pa so odhajale po belih cestah, ki so držale le v mesto in v okolico. Ob cesti na robu predmestja je stala nizka krčma. Tu so se zbirali pogrebci iz nižjih slojev. Posedli so okrog miz in naročili -— nekateri malico, drugi skromno večerjo. Pogovori so se sukali okrog pokojiiice, katero so nekateri hvalili, drugi pa so milovali potrto družino. .Smilili so se jim nedorasli otroci. Med pogrebci so bili tudi njeni sorodniki. Tem ni ugajalo, ker so pokopali gospo Šetrajevo z vsem nakitjem, kakor ga je imela na mrtvaškem odru. "Tako je želela v oporoki," je vedela neka gospa, kateri so bile razmere dobro znane. "Škoda dragocenega prstana!" je vzdih-nil prileten možak. "In uhanov!" je dodala njegova boljša polovica. "Pa zlate zapestnice! Vsaj verižico z obeskom naj bi ji bili odpeli z vratu, preden so jo zaprli v krsto." VGreh je zakopati toliko bogastva," je bilo splošno mnenje. "Stvari, ki ne strohni-jo, ne spadajo v zemljo. Mar naj bi jih bili komu podarili ali pa shranili za otroke." V kotu za vrati je sedel tujec v ponpšeni obleki. Na videz je dremal, v resnici pa je skrbno poslušal. Ni se vmešaval v pogovore o pokopanem nakitju, čeprav bi bil marsikaj rad izvedel. P9P1I je skodelico čaja in neopaženo izginil. Odšel je proti pokopališču. Vrata so bila še odprta. Srečal je grobarja, ki je pravkar dovršil svoje delo. Pokazal mu je novo gomilo in vprašal, ali je tu pokopana gospa Šetrajeva. Mož z lopato na rami mu je,nemo prikimal. Neznanec si je zapomnil prostor in sledil oddaleč grobarju. Videti je hotel, kam bo spravil lopato. Shramba je bila v kotu zraven mrtvašnice. Skril se je med ciprese in čakal, kcjaj se bo stemnilo. Tedaj se je priplazil do novega groba in začel kopati. Kdaj pa kdaj se je ustavil in pogledal okrog sebe. Nikjer ni bilo opaziti sumljive sence. Kmakr je odkop al krsto ter jo previdno odprl. Nato je aedel na pokrov in prižgal svetilko. . Truplo je bilo pokrito z belo tkanino. Ko jo je odstranil, je zagledal na vratu verižico, ki je tal&j izginila v njegovem žepu. Potem je odpel mrliču zapestnico in uhane. Prstana se ni upal takoj lotiti. Ko se je čez nekaj časa dotaknil mrliča, je začutil, da je roka mehka. To ga je nekoliko pogrelo, vendar pa ni odnehal. Prstan je bilo treba zasukati. Ker mu ni uspelo, je poizkušal to storiti s silo. Kakor s kleščami je zgrabil za prst, a brez uspeha. . Tedaj se je zdrznil, roka mu je odreve-nela. Žena, ki je ležala pred njim v krsti, se je premaknila. Tiho je zastokala ter se pričela dvigati. "Kje pa sem?" je vprašala s slabotnim glasom. Tujec ni odgovoril. Komaj je imel še toliko moči, da je planil iz jame in bežal proti obzidju. Tu pa se je zgrudil in obležal. Gospa se je naglo zavedla. Na pokrovu krste je brlela svetilka; spoznali je, da leži v odprtem grobu. Hitro se je vzravnala in zlezla pogumno iz jame. S seboj je vzela tudi lučko, ki ji je lajšala pot do izhoda. Vrata so bila zaprta. Morala je poklicati grobarja. Mož je menil, da se je nekdo za-poznil na pokopališču. Ko je zagledal pred seboj gospo Šetrajevo, je osupnil. Ključ od velikih železnih vrat mu je padel iz roke. "Ne bojte se me! Duh nima telesa", je iz-pregovorila ter ga. prijela za roko. "Snoči smo vas pokopali . . ." Grobar se je plašno odmaknil. "Nekdo me je odkopal in odprl krsto___ Tedaj sem se zbudila ... Rešil me je grozne smrti." < "Ali niste umrli?" jo je gledal nejeverno. "Prepričajte se, ako ne verjamete. Grob vam bo povedal, -da govorim resnico." Spremila ga je k odprtemu grobu. "Poglejte!" mu je pokazala odkrito rakev. Grobar je bil ves zmeden. Ni si mogel razložiti, kako se je to zgodilo. Sklenil je, da bo zadevo javil oblastvu, ki naj jo preišče in razjasni. Pri Šetrajevih so imeli navado, da so hodili pozno počivat. Tudi tisto noč po pogrebu so ostali pokoncu dolgo časa ter se pogovarjali o umrli mamici, ki jih je tako nenadno zapustila. "Atek, kaj delajo zdajle naša mamica?" je poizvedovala najmlajša hčerka. "Spančkajo," je odgovoril oče. , "Ali se bodo skoro zbudili?" je bila radovedna. Očetu se je v odgovor utrnila solza. "Kdor umrje, se nikdar več ne vrne", je vedela starejša hčerka, ki je že hodila v šolo. "Morda pa le pridejo," je upal mlajši sinček v svoji otroški nedolžnosti. "Jutri jim pojdemo n&proti," so sklenili otroci in prosili očeta, da jih povede na pokopališče. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. "Ktto je?" je vprašal Šetraj v krogu svoje družine. "Jaz," se je glasil odgovor. Mož se je zgrozik Spoznal je glas svoje žene. S tresočo se roko je odklenil vrata. Gospa je vstopila takšna, kakršno so jo položili na mrtvaški oder. "Helena!" je vzkliknil preplašeni mož, meneč, da vidi prikazen. "Mamica! Atek!" Otroci so se plašno stiskali k očetu. "Ne bojte se me, saj nisem mrtva", se je smehljala in pobožala najmlajšo hčerko, ki se je je ljubeče oklenila. Nato so se opogumili tudi drugi ter jo pričeli objemati. Mož se je razjokal od veselja. Šetrajka je sedla in pripovedovala vse, kako se je zbudila v odprtem grobu. Kdo jo je odkopal, pa ni mogla pojasniti. Svitati se ji je pričelo 4ele tedaj, ko se je slačila. Pogrešila je verižico, zapestnici in uhane-Ropar ji je otel življenje. Rešilo jo je pokopano nakitje. Mestece še ni doživelo take novice. Vse je govorilo o gospe Šetrajevi, kako je vstala od mrtvih. Oblastva so uvetlla preiskavo in našla neznanca, ki je ležal mrtev na pokopališču. Pri njem so dobili ukradeno zlatnino. Umrl je od strahu, kar so ugotovili izvedenci pri raztelešen ju njegovegtf-trupla. r - - Soteiean. izreki Neumnost prodira brez ovir in naporov, zato bedaki tako lahko triumfirajo. • Poštenih ljudi ne spoštujemo, ker so neugledni, nepoštene pa moram^ spoštovati. Ce znaš lagati, ti ni -treba molčati niti dandanes. Sovraštvo je češče samo posledica onemoglosti. • Noben angel ni tako čist kakor ženska, ki ji ne moreš ničesar dokazati. • Če poveš kaj dvoumnega, se ti ljudje pmejejo, če poveš kaj pametnega, te ne razumejo. VESELO VELIKONOC želi vsem Slovencem l JAMES GOLDEN Zastopnik METROPOLITAN LIFE INSURANCE CO. • Chicago, Illinois J* St - 3 fiM »J »J »J »ž IM t* t* »J »J »J »J »J SM buy UNITED • TATE £ nasa banka ima rekord • Da jo ni bilo treba nikdar reorganizirati. Nikdar ni bilo potrebno na« obveščati v naprej za dviganje hranilnih ali pa komerctjalnih vlog. — Ni bila nikdar zaprta za promet. — "Bila je vedno otvorjena za business na vsak poslovni bančni dan. — Nikdar ni dolgovala računov. iL ■ ^ varnost in jamstvo •re • Vse vloge na naši banld so zavarovane pri 'FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPO- _ _ RATION", katere ustanove je ta banka član. — Vsaka posamezna vloga je zavarovana do višine " tR nnn nn__*r____: _i___^ . .______ ^ * posamezna vloga j« zavarovana do višine ^ gf $5,000.00. — Trgovci, obrtniki, ustanove, dru- « ^ itv* » vabljeni, da začno pri nas s čekovnimi in ^ hranilnimi vlogami. ^ —viogami. S ' & "»tuiete. " ^ i vedno smo na razpolago 1 ^ • Posameznikom, ustanovam in komurkoli po- ^ treba, kadar potrebujete kakih nasvetov, bo- ^ disi glede vlaganja vaših prihrankov, investi- ^ ranja vašega denarja ali v kakršnihkoli de- narnih ali gospodarskih zadevah__V vsakem ^ w »lučaju ™ vabimo, da pridete in se z nami po- ^ svetujete. ^ ... jI i VESELO VELIKONOC 1 I želimo vsem našim vlagateljem in prijateljem! \ ' -k * t Peoples Federal Savings 1 and Loan Association of Chicago j 1700 WEST 21 ST STREET j CHICAGO, ILLINOIS .. . i ' ^ ' i STANLEY C. ROPA, AL. C. ROPA, Predsednik Podpredsednik in poslovodja ! ~ " i LiiiiijiWjijiiiWiiji WW W W W W W r* W W .>1 ,>i ^ ,-J «j . buy u.s. government war bonds! ****************** Veselo in zadovoljno Velikonoč 2ELI VSEM SVOJIM VLAGATELJEM IN KLIJEHTOM ] 11 H 1 Rj^^^^^B ^F ^^B^^B _ • .ohk.-Z^ BANKA, KI JE PREIZKUŠENA GLEDE VARNOSTI IN . JSf*1 STEVEN S. TYRAKOWSKt podprsds. /ANF^I TIVHCTT * STEVEN S. TYRAKOWSKI JULIUS C. BRENZA. podprsds. in blsg. ttAIl I11JL J 1 f VlO 1 i, JULIUS C. BRENZA DR- SYLVESTER R. BRENZA ^———mmrnimmmimm—— JOSEPH ZIENTEK ———— 2201 West Cermak Road telefon canal »s Chicago, Illinois NOVA TEORIJA O POTRESIH ^ t Vsaka teorija drži le toliko f časa, dokler kdo ne postavi druge, boljše, to se pravi takšne, da je na podlagi nje možno 15 razložiti tudi tiste pojave, pri jf katerih so vse prejšnje teorije odpovedale. Tako smo imeli doji slej med drugim tudi zelo raz-lične teorije, ki so skušale za-jJ ntsljivo razložiti, ^cako in zakaj JI nastajajo na zemlji potresi. Iz-jl kazalo pa se je, da za vsak pri-5 mer prejšnje razlage le ne dr-že in si so zato učenjaki priza-devali, da bi našli boljše. To prizadevanje pa je končno le rodilo sad, seveda za toliko čaja sa, dokler ne pride kdo in tudi ** to najnovejšo teorijo o naštan-./* ku potresa ne ovrže. f Doslej smo slišali na primer o zračnih in morskih tokovih, ki nastajajo zaradi razlike v tem-peraturi različnih zračnih, ozir. morskih plasti. Cisto nekaj no-^ vega pa je za nas trditev, ki jo i je postavil pred kratkim prof. dr. Rudolf Spitaler iz Reichen-berga, da nimamo tokov samo v zraku in na morju, torej na ^ zemlji in nad njo, pač pa tudi v ^ njej sami. Ta učenjak pravi, da tudi goreča snov v notranjosti naše zemlje teče iz kraja v kraj v določenih smereh, od ze- fmeljskega ravnika proti tečajema in nazaj. Tudi ta tok nastane po njegovih trditvah zaradi razlike v temperaturi v raznih zemljepisnih Širinah. To svojo trditev je pa prof. Spitaler postavil zato, da bi si na podlagi nje lahko razložil, zakaj se pojavljajo zemeljski potresi naj«-pogosteje v gotovih pasovih, drugod pa jih ljudje sploh ne poznajo. To je torej najnovejša teorija o potresih, ki temelji na tokovih tekoče lave v notranjosti zemlje. Svojo teorijo je prof. Spitaler postavil pa podlagi ugotovitve, da je med 40. in 50. stopinjo severne zemljepisne širine skoraj trikrat toliko potresov, kakor na vsej ostali zemlji. Ob tej u-gotovitvi je učenjaku padla v glavo misel, da goreča snov v zemeljski notranjosti najbrž ne miruje, pač pa se pretaka od ravnika proti tečaju in nazaj. Razlika v temperaturi med ekvatorialnim in polarnim pasom pride najočitneje do izraza ravno v pasu med 40 in 50 zemljepisno širino. Zaradi različne topline pa se snov v zemeljski notranjosti razteSa in krči, kar povzroča, da ravno na tem pasu pride tako pogosto do potresov. Ti podzemski tokovi goreče lave pa imajo po novi teoriji neko določeno in stalno smer. O-menjeni znanstvenik trdi, da gre en tok te magme pod za- hodno obalo Evrope proti seve- - tr m, kjer se obrne proti'zahodu in se pod vzhodno obalo SeVer-ne Amerike vrača proti zemelj- g1 skemu ravniku, ftrugi tok gore- & če zemeljske notranjosti teče pod zaliodno obalo Severu« A-merike proti severu, kjer zavije ft proti vzhodni obali Azije, od koder se vrača k ravniku. Na južni zemeljski polobli teče magma — tako domneva prof. Spitaler —t vzdolž zahodne iT obale Južne Amerike proti ju- |t gu, se v Tihem oceanu obrne na fT zahod ter se vrne k ekvatorju. iT Drugi tok gre na zahodni strani 5T Avstralije proti jugu, nato juž- |T no od Nove Zelandije skupno z £f južnoameriških tokom pod Po-linezijskimi otoki proti zemeij-skemu ravniku. * av To so doslej seveda de samo naziranja prof. Spitalerja. Ka- *v dar gre za sprejetje kakšne no-ve teorije, pa je znanstveni svet ^ seveda zelo previden in natan- ^ čen. Vsako trditev hoče prej te- ^ meljito preskusiti in dognati, ^ če res v vsakem primeru drži. Tako bo tudi ta najnovejša teo- gf rija o nastanku potresov morala prestati hude preskušnje. In če bo le vzdržala, bo z njo možno ST razložiti potrese marsikje, kjer je doslej vse znanstveno "orož- ^ je" odpovedalo. & Vesele velikonočne praznike želi vsem PHILIP P. BLISS Zastopstvo za VSE VRSTE ZAVAROVALNINE 175 W. Jackson Blvd., Chicago, Illinois Telefon Harrison 0633 _ Mi ftpecialisiramo že dolgo vrsto 1st poklicno v savaroval-ainstfu. Posebno u priporočamo društvom, kakor trgovcem in obrtnikom ter posameznikom za zavarovalnino proti tatvini, ropu. itd. Ako ne morete dobiti zadovoljive zavarovalnine in pogojev kje drugje, tedaj sporočite nam, kake vrste zavarovalnine ielite in skušali vam bomo postreči mL Zavarujemo proti ognju in sprejemamo vse vrste zavarovalnine. Prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike jfpi} vsem. JOSEPH KUKMAN , SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 1837 W. Cermak Kd., Tel. Canal 5634 Chicago Slovenskim gospodinjam s* priporočamo sa velikonočne praznike. Imamo za praznike najboljše blago, fine prekcjene šunke, klobase, sveže meso vse vrste, vse vrste perutnine in vse drugo grocerijsko blago. Ne pozabite nasi Se priporočamo! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem prijateljem in vsem rojakom Slovencem I K0BAL0VA GOSTILNA 55th St. in Clarendon Hills Rd. Telefon Hinsdale -2709 HINSDALE, ILLINOIS Pri nas je na razpolago vrt za goste in proste zabave. Serviramo vse vrste pijače in prigrizek vsak čas. Oglasite se o priliki pri nas. Imamo tudi ga-solinsko postajo. j| VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE & želi vsem . ' I ŠTEFAN G. TUPONIGH PRODAJAMO ZEMLJIŠČA, HIŠE ^ IN ZAVARUJEMO PROTI POŽARU ifr IN VSE DRUGE ZAVAROVALNINE. si — Vsem se najtopleje priporočamo! — 1429 W. 18th Street Chicago, Illinois , fT . Telefon Canal 1640 , Veselo Alelujo in vesele praznike želimo vsem našim rojakom in rojakinjam, obenem priporočamo našo moderno slovensko pralnice slovenskim gospodinjam. — NE POZABITE NAS! — PILSEN LAUNDRY CO. J. STAYER in J. STARC, lastnik« 1158 W. 18th Street -s- Chicago, Illinois -v . Phone Canal 3500 Veselo Velikonoc želimo vsem! i TELSER S JEWELRY j £ Zlatnina, u^e/ strokovnjaki pečala. g ; — ZA GOTOVINO ALI NA OBROKE — |> 2205 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois i & Telefon Canal 5498 . " . . J MED VELIKONOČNA JEDILA spadajo dobre prelcajene sunke, doma delane klobase in druge take reči. & Obenem imamo v zalogi vse vrste sveže meso, perutnino, in vse kar po- ** trebujele sa velikonočne potice in ^ druga peciva. Vse dobite pri nas! Se priporočamo za važa naročila & KUKMAN BROS. | SLOVENSKA GROCERIJA ft IN MESNICA 1900 West Cermak Read Telefon Canal 0572 CHICAGO,"ILL. Vsem prijateljem in odjemalcem želimo veselo Velikonoč! Stran 4..... S* • .4 ■ •• I BLAGOSLOVLJENO VELIKONOC < fr H & Mir našega Vstalega Gospoda, da b| bili i ^ deležni Njegove velike Milosti, Njegove H ^ Ljubezni, da bi Imeli mir v okvirju svetosti 3 ^ svojih družin in da bi Kristusov Mir zavla- i >H ^ dal po vsem svetu, iskreno b prisrčno Želijo ^ & svojim dragim faranom in vsem H Ji. «r • želita vsem S I EMIL JL B ASENER i | • in • 1 I FRANK P. KOSMACH "i ^ PRODAJALCA ZEMLJIŠČ — ^ g! ZAVAROVALNINA VSEH VRST 1 & —- SE PRIPOROČATA V NAKLONJENOST — ^ ^ . Telefon Canal 2138 ^ s; . 2116 W. Cermak Rd^ Chicago, Illinois ^ & VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ' >' želimo vsem rojakom Slovencem In bcatom Hrvatom! " t PARK VIEW I , WET WASH LAUMiRY CO. ; ^ FRANK GRILL, predsednik 1729 West 21st Street Tel. Canal 7172-7173 ^ ^f . chicago, illinois Prav veselo in zadovoljno VELIKONOC ieli Tsem J. L TELSER Trgovina Z RAZNIM BLAGOM 2111 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Telefon Canal 613£ Vsem našim odjemalcem iskrena hvala sa patronizirenje v preteklosti in se sa isto še nadalje priporočamo. Prav veselo Velikonoc vam želi ZEFRAN FUNERAL HOME — SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD — ' LOUIS J. ZEFRAN, Funeral Director - ELIZABET ZEFRAN, Registered Apprentice Embalmer _ -:- AIR CONDITIONED CHAPEL -:- 1941 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon Canal 4611 '- — • - *- -- ■- ■- ____i r„ I n- tr... kr .. ir - if ■ Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem! MATH KREMESEC SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 1912 W. Cermak Rd.f -:- Chicago, Ulinc Telefon Canal 6319 Slovenskim gospodinjam se priporočam. Za Velikonoč bos imeli v zalogi prekajeno in sveže meso in vse vrste grocerij< VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim vlagateljem RELIANCE federal savings and loan s ' association (SLOVENSKO HRANILNO in POSOJILNO DRUŠTVO) 1904 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Telefon Canal 7130 Uradniki: LEO JURJOVEC, predsednik JOHN J. PETROVIČ, tajnik ANTON J..DAROVIC, podpreds. JOS. KUKMAN, blagajnik t Direktorji: JOHN SEVER, ANTON TOMAZIN, FRANK KOZJEK, JOHN LUKANICH in FRANK BANICH. VESELO ALELUJO IN MNOGO PIRHOV želim vsem rojakom Slovencem, posebno vsem mojim klijentoml ANTHONY J. DAROVIC SLOVENSKI ODVETNIK V CfflCAGI URADUJE NA: / 2209 West Cermak Road Telefon Canal 5088 , IN NAr 1904 West Cermak Road V PISARNI: RELIANCE FEDERAL SAVINGS Sc LOAN ASS'N. . Chicago, Illinois Rojakom iskreno želim, da bi v tekočem letu ne imeli ni- _ -kakih težav in sitnosti. Za slučaj pa, da pridejo kake težave, tedaj pridite k meni, da vam pomagam is njih. NARYT0N CAFE & RESTAURANT ANTON in MARY OOLENKO. lastnika Slovenska gostilna in restavracija 2246 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Canal 9189 * Vsem našim cenjenim gostom, prijateljem in snanoem in vsem Slovencem rojakom po Ameriki želimo VESELO IN ZADOVOLJNO VELIKONOČ. * Vsem najlepša hvala sa patronisiranje in obenem se priporočamo vsem še sa naprej. Zunanji rojaki, kadar se mudil« v Chicagi, obiščite našo gostilno in restavracijo. Pri nas dobite vsikdar, vsako uro gor km in mrsla jedila in vse vrsfte pijače. SE PRIPOROČAMO. AMER1KANSK1 SLOVENEC Petek '7 aorfla'1944 AMERIKANSKI SLOVENEC PISMO STAREGA PROFESORJA BLA2A 2. ' — VESELO VELIKO NOČ VAM ŽELIMO — & ~ Ely, Minnesota ¥ ' ______ , _____ E VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Prav veselo Veliko noč vam želi FRANK'S LIQUOR STORE F. V. STRUKEL, lastnik Ely, Minnesota ) Vsem želimo vesele velikonočne praznike! Ely, Minnesota Petek, 7. aprila 1944 Vesele velikonočne praznike želi vsem 4 PUBLIC RESTAURANT i * 4 Jedila po domačem načinu kuhana. J SE PRIPOROČAMO! ^ 110 Chestnut Street, Virginia, Minnesota ^ 4 Veselo Velikonoč želi vsem 4 ROOSEVELT BAB j — GOSTILNA — < EMIL A. METSA, Ustnik 1 203 Chestnut Street, Virginia, Minnesota / Telefon 1686-W 3 Veselo Velikonoč želimo vsem Slovencem 4 MINNESOTA STORE < 1 , NAREJENA OBLAČILA -< IN OBUVALA i Chestnut Street, Virginia, Minnesota > 4 Prav zadovoljne velikonočne praznike 4 i»iiwo nem našim slovenskim odjemalcem t HUB CLOTHIERS 1 RUBENSTELN BROS. ^ — Oprava vse vrste — ^ VIRGINIA, -s- MINNESOTA 4 ; 4 ' " _ •___4 4 Zadovoljne velikonočne praznike ^ želimo vsem odjemalcem J KETOLAS 1 MODERNA VELETRGOVINA 4 v VIRGINIA in v INTERNATIONAL FALLS, 4 .Minnesota ^ 4 Radostno in veselo Velikonoč želi vsem 4 FIRST NATIONAL BANK j ★ ^ VIRGINIA CLEARING HOUSE ASSOCIATION "< ★ ^ Virginia, Minnesota 4 PRAV VESELO IN RADOSTNO VELIKONOC < ▼am selijo r :;|j REID'S 1 — FEDERIRANE TRGOVINE — ^ Virginia,. Minnesota 4 Veselo Alelujo želi vsem Slovencem 4 VIRGINIA FLORAL CO. < 4 Ixrazujle svoja voscils in simpatije v veselju / ali žalosti t cvetlicami. 4 329 Chestnut Street, Virginia, Minnesota 4 Telefon 419-W VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 4 4 želimo vsemu slovenskemu občinstvu ^ HERVI STUDIO < * i < Virgina, Minnesota H VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE H selimo vsemu slovenskemu občinstvu i THE PURE OIL COMPANY : t Telefon 1353 * 530 Chestnut Street, -s- Virginia, Minnesota " Mi popravljamo gumijaste obroče. J* Dragi g. urednik:— S Neka Slovenka iz Clevelanda mi je-pisala pismo, na katero se je pa pozabila podpisati. V pi-,/J smu pravi: "Veš, ti stari profesor, ti ga pa lomiš in pokaš brez gajžle, ,/* z mojim starim se sva cel večer smejala, ko sva brala tvoje zad-nje pismo, v katerem pripove-^S duješ, kako si si predstavljal ti-^ sto besedo "Wis." in kako sta j ga pila in cukala s prijateljem tam v Kenoshi. Moj stari je gle-^f dal tvojo sliko pa je rekel, glej, 4§ saj mu še zdaj malo glava visi 4£ in se mu najbrž od tiste špage 'še ni razčistila. w Take glave, kakor si ti, so u-čene. Veš, kaj bi te jaz vpraša- i la, če bi mi hotel pojasniti? Po-jj* vej mi no, kako se to naredi, oziroma kaj je treba napraviti, da je koza cela in volje sit? Ce ti veš, kako se to naredi, mi na- i znani, ker meni je treba, da bi to znala; potem bom lahko ne-ko zadevo rešila, ki me zdaj ! M muči. JJ Pozdrav in vse dobro!" B^ O, tem vprašanju smo mladi ^ fantje v mojih letih tudi govo-^ rili. V Ljubljani sem poznal po- j litika, ki je v svojih govorih rad ^ poudarjal rek, "da bo koza ce-jg la in volk sit." Isti politik je bil ^ nekoč določen za govornika na jg shodu v Ribnici na Dolenjskem. ^ Nad dve uri se je mučil, pa ni mogel izzvati odobravanja od 4g Ribejičanov. Končno pa že ne-4§ jevoljen pravi: "No, kaj pore-čete k temu, če vam povem, da 4§ je treba politiko,voditi pravilno in razumno, tako, da je koza ce-la in volk sit? Ali zna kdo iz--^f med vas to napraviti?" "Jest mislim, de b tu nare-t du!" se oglasi star ribenški oča-jI neč v ozadju. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam seli M. J. MURPHY OBLEKE ZA M02E IN DEČKE-Ely. Minnesota Veselo Alelujo! ELY BARBER SHOP * SAAHI and LASSEY Mi zapremo vsak dan ob 6. uri zvečer razen na dneve pred prazniki. Ely, Minnesota Prav vesele velikonočne praznike! GRAHAM FUNERAL HOME — POGREBNI ZAVOD — Urad na evelethu in na virginia Telefon na EVELETHU: Eveleth 47 Telefon na VIRGINIA: Virginia 46 MINNESOTA v Say it with Flowers, • and say it with ours! THE BOUQUET SHOP ★ ' — VESELO VELIKO NOČ VAM ŽELIMO — Ely, Minnesota VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam želi Je As KANGAS TRGOVINA Z ZLATNINO Ely, Minnesota * Želimo vam VESELO ALELUJO! ELY GO-OPERATIVE ASS'N VSEH VRST MESO. GROCER I JE, ' KRMILA, MOKA, GASOLIN IN OLJE Trgovine, Ki jih lastujejo odjemalci" 1 Ely and Winton, MINNESOTA FIRST NATIONAL BANK "Dobro! Če si tako kunšten," se zadere govornik na odru, "ti dam 100 goldinarjev. V enem tednu dobi enega volka in eno kozo, ju postavi skupaj in ju pusti en teden sama skupaj. Potem bomo šli pa pogledat, in če bo koza ostala cela in bo volk sit, dobiš S100 goldinarjev, kakor obljubljam." "To vam prav lahko naredim. Ampak tistih 100 goldinarjev pa morate na našem županstvu položiti v roke županu, da bom gotov, da jih bom dobil." Politik se ni dal osramotiti. Potegnil je iz žepa usnjato denarnico in dal na roko županu stotak. Ribenčan pa je še isti večer odšel k nekemu grajskemu lovcu v kočevske gozdove, kjer sta ujela velikega volka. Dala sta ga v železni kurnik in pripeljala v Ribenco. V Fužini blizu Žužemberka, kjer je bila tiste Čase livarna, je pa dobil iz železa vlito kozo in jo je pripeljal domov ter jo postavil zraven k volku v kurnik. Dtfma so jo prebarvali, da je izgledala kakor živa. Politik pride iz Ljubljane ob tednu in pogleda v hlev, kjer so imeli tisti kurnik. "Dobro, dobro," reče. "Ob tednu pridem nazaj in stava veljal" RibenČani so si od veselja meli roke. Minil je teden in politik pride nazaj. "No, ali je koza še cela?" "Taku, kakor je bila pred enim tednom, prav nič je ne manjka," so odgovorili RibenČani. "Kaj pa volk, ali je sit?" "Tudi! Le poglejte ga, še zredil se je, kar je v tem kurniku!" "Kako pa se je to zgodilo?" "Najprvo mi dajte,, oče župan, tistih sto goldinarjev, potem bom pa vse razložil, kako je bilo." Župan mu izroči stavo in Ribenčan prešteje bankovce, če je svota v redu, nato jih zadovoljno vtakne za srajco in veselega obraza spregovori: "Gospod Ljubljančan, to se čisto lahko naredi. Volka je treba futrati, da je sit, zraven njega pa postaviti kozo iz železa!" "To pa ne velja, ne velja," je začel ugovarjati politik. "To je goljufija!" "Prav nobena goljufija ne j. Saj nejste nič rekli, kakšno kozo naj postavim zraven volka, ali iz železa, ali živo. Jest sem postavil tako, da je volk ni mogel pojesti. Volka je pa moja stara futrala in je tudi sit. Stavo j sem pošteno zaslužil." Politik se je osramočen obr-j nil in odšel proti Ljubljani. Ri-. benčanov pa ni nikoli več po-praševal, kako se naredi, da je koza cela in volk sit. Tako, draga rojakinja, Če morete iz tega povzeti kaj poduka, me bo prav veselilo. Pozdravljam vse stari profesor Blaž. < Stran 5 VŽSKLfi VELIKONOČNE PRAOUKE ft>,l d želi vtem DR. F. J. ZALLAR ; * j Gilbert, Minnesota p . Veselo Velikonoč želi vsem LOPP S rOOD STORE i NAJBOLJŠA GROCERUA TER SVEŽE IN * NASOLJENO MESO. * — Se priporočamo — ; Telefon 78 Gilbert, Minnesota Prav zadovoljne velikonočne praznike ^ J seH vsem odjemalcem i COLVIN Gilbert, Minnesota Telefon S1-W 1 , • Ji k i » - Vesele velikonočne praznike želi vsem S [ MODERN MOTOR SERVICE ; "CONOCO IZDELKI" Izvršujemo vse poprav«, prodajamo gasolin, olje in " popravljamo gumi j ar to obroče. i Gilbert, Minnesota Telefon 44-W " JOSEPH CRISTIANO 3 . NAJBOLJŠE VRSTfc GROCERIJA — IZREDNA VREDNOST "i u V BLAGU, KI GA VI KUPUJETE. i • •< I Gilbert, Minn. Telefon 99 ^ k Želimo vsem našim odjemalcem vesele velikonočne praznike! ^ k Veselo Velikonoč želi vsem Slovencem ^ INDIHAR INSURANCE AGENCY ; L Indihar Bros. k i Zavarovalnine za življenje, poškodbe, proti ognju, za ^ k avtomobile in vse vrste poroštva. ^ Gilbert, Minnesota ^ k ** i Vesele in zadovoljne velikonočne praznike i " seli vsem rojakom FRANK J. ERCHUL j Mestni sodnik << * ■ | gilbert, Minnesota J Vesele velikonočne praznike ^ FIRST NATIONAL BANK J OF GILBERT " i * a gilbert, minnesota s J PRAV VESELO VELIKONOC | k' seli vsem Slovencem '' " LOUIS BAR — GOSTILNA — h Gilbert, Minnesota L RADOSTNO IN PRIJETNO VELIKONOC L selim vsem Slovencem I MODERN SERVICE t * I Gilbert, Minnesota Stran &&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&& w Auferman. 3 in zopet si voščimo! a a «3 a Ji 3 & & a 2 Naj bodo še tako temni dnevi vojnih strahot po raznih delih sveta* kljub tema imamo še vedno veli« konočni praznik, Kal vari jo in Božji grob, ki je največje upanje vernim Zemljanom, ker je za Velikim petkom nastopila Velika in veselja nedelja za vse vernike. V imenu naših podjetij: Trgovine s pohištvom in Pogrebnega zavoda želim in voščim vsem somišljenikom veselo Alelujol ANTON GRDINA Lasnik podjetij, ki obstoje že 41 let. ■ I'.- V ' ' CLEVELAND, OHIO ? NAPOLEON GOVORI (Iz francoščine) Na majhnem belem arab-jfs* skem konju Marengu, obdan z generali pribočniki, jezdi Kor-g* zičan vzdolž vrste svojih p-ena-g* dirjev. Pet in Štirideseti in šest in dvajseti polk nimata nobenih p* zastav več; samo drogove. Ne-jrp' kaj svilenih kap frfota na njih. Cesar se spoštljivo odkrije, pri-p* kloni in jezdi dalje. Slehernemu pozorno pogleda v oči. Marsi-katerega hrabrega sobojevnika ff spozna in v njegova bleda lica dahne rdečica, gf Tambor Castagnet stoji v pr-vi vrsti stare garde. Njegov o-paljen obraz je zabuheL Ves je gP zamazan. Saj je Castagnetu ^-hhbb^bbbbbbbfckbbbbbbbfclbblg!'smodnik in alkohol edino življe *£f v, ST nje. Nad senci mu -manjka kos a a ■dl .fS a & a & & & ^ a a & a «s3 & & & vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem THE DOUBLE EAGLE ROTTLING CO. JOHN POTOKAR, predsednik * 6511-19 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Telefon Henderson 4629 * Izdelujemo vse vrste MEHKE PIJAČE. Razpečujemo najboljše vrste PIVA kot "BUCKEYE BEER" in "GROSSEATER BEER", "ALE" in "HALF and HALF". kos lobanje. Ko vidi, da cesar jezdi tf proti njemu, se mu kar sami od sebe povesijo zavihani brki. ifi* Njegovo vojaško srce mu začne W burno utripati. Vse telo mu je P* začelo drgetati. Cesar ga zagleda in dvigne roko h klobuku, jo podrži in pravi: "Zakaj se bolje ne oče-diš? Če me spomin ne vara, si ti Castagnet in si se izkazal s hrabrostjo in prisebnostjo v bitki pri Montebellu, kjer si svojemu poveljniku v neki praski rešil življenje ? " "Umivam se zdaj že kar tež-ko," zajeclja bobnar in izteg-ne obe roki; manjkajo mu štirje je prsti, na vsaki po dva. "Zakaj si pa pri bobnarjih?" gr Tedaj vtakne bobnar ostanke sr tr tr v tr & P* ir pr3t0V v..usta' dru«esa za dru- & «£? Vsem prijateljem in znancem želi veselo Alelujo ACME DRY CLEANING ! & DYEING CO. (FRANK JURETIČ, lastnik) 672 Eaat 152nd Street, -:- Cleveland, Ohio THeffert Glen. 5374 CLOVER DAIRY — SLOVENSKA MLEKARNA — (JOSEPH MEGLICH, lastnik) 1003 East 64th Street, -:- Telefon Endicott 4228 Cleveland, Ohio A A A A A A A a A A A 3 A a A A A A A A gim, in jih spet močno potegne ven. Lica počijo ko zamaški & šampanjskih steklenic. Zna po-narediti sikanje puškinih krogi gel, svrščanje topovskih krogel, gj raztreščenje havbic. S pohabil ljenimi prsti in praznimi usti ^ nareja peklenski trušč. Pridr-žani smeh skaklja od vojaka do f^ vojaka skozi vse vrste. A grena-dirju se pri tem ulije solza po licu, se zaleskeče in pripolzi k rdečim brkom. "Jaz sem tu le za norčka, dragi moj cesar!" , "Ali zato nimaš križca na prsih, ki si ga prejel od mene v g* Boulognu?" Slišati je ko očitek. m "Na golih prsih ga nosim. Avstrijec mi ga je razdrobil na kosce. S sabljo. Vaše Veličanstvo se brez dvoma r spominja, kje so vam klobuk sestrelili z glave? Tiste koščke imam v platneni vrečici: koščke od križca in vašega klobuka." "Hm . . . seveda, glejte gospodje," se okrene cesar k častnikom svojega štaba, "tale Castagnet in jaz sva stara znanca. Le da je že dolgo, odkar se nisva več videla. Malo čudaški je, tale moj stari tovariš. Ali ste zato pozabili, da bi bil povišan?" S temi besedami vzame cesar lastni križec s prsi in ga pripne na umazano uniformo starega gardista. Pomigne polkovniku. Ko da polkovniku znamenje z mečem, zabobndjo bobnarji na vso moč in vrste stojijo ko izklesane. Polkovnik privede novega viteza častne legije pred fronto polka in zakliče z done-čim glasom: "V imenu cesarja v pravičnost vsega kora! Naznanjam vam imenovanje ser-žanta Castagneta za podporočnika vašega hrabrega polka!" Trobentači zatrobijo fanfaro. Fronta pozdravi s puško. Spet namigne cesar polkovniku. Polkovnik zamahne s sabljo nad gl$vo in vnovicj zarožljajo bobni. "V imenu cesarja v vednost vsem tovarišem! Naznanjam vam, da je bil podporočnik Castagnet povišan v poročnika vašega hrabrega polka!" * Castagnet ne verjame lastnim ušesom. Ofci mu iščejo cesarja. Napoleonov obraz je nepremičen. In v tretje zaropotajo bobni in v tretje povzdigne polkovnik svoj glas: "V ujaenu cesarja za priznanje posebnih osebnih za- je slug! Poročnik -^Castagnet imenovan za kapitana!" Fanfare zaorijo in hočejo druga drugo preglasiti. In Castagnet stoji ves smešen In ko bedaček in solze mu nočejo nič več obviseti na tlih progah se mu cedijo umazani bradi. a »s a a & a Veselo in zadovoljno Velikonoč želi vsem JOSEPH SLAPNIČAR Izdelovalec nagrobnih spomenikov in grobnic. & 6P Vprašajte vedno tudi nas za cene. g* 1110 East Washington Street, Joliet, Illinois frf Telefon 2-4787 SE PRIPOROČAMO! ie mu nočejo nic ** brkih, kar V sve- ™ - p. Bonds end give the change to fight INFANTILE PARALYSIS po ^ A Tedaj prijezdi Napoleon A prav k njemu in reče prav glas- A no, da ga morejo slišati osramo- A čeni častniki in ponosni, stari A gardisti: "Kapitan Castagnet, A tale norček vašega polka je od A danes samo še vaš sovražnik." a In bolj tijio, samo za Catagne- A VESELO VELIKONOČ islim vsem znancem, prijateljem, posebno pa vsem posetnikom naše gostilne FRANK DUŠA -:- domaČa slovenska gostilna -:- 419 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Za velikonočna praznika bomo imeli posebne pijače s prigrizkom. Se priporočamo! r r r češ v novo uniformo!" Ko da bi se ne bilo nič zgo-dilo, vzpodbode Napoleon svo- ^ jega belega arabskega konja in spet začne pregledovati čete. ^ Nihče ne sluti, da je to posted- ^ nja parada, da poslednjikrat vi- ^ dijo svojega cesarja. Šest tednov je minulo. Xedaj A odpeljejo na predlog zdhiženih velesil premaganega Korzičana na otok Elbo. A Napoleon ni A osamljen. Šest sto mož stare garde mu prostovoljno sledi v A pregnanstvo in vodi jih — kapi- a tan Castagnet. —<— i STRELA NE PRINAŠA SAMO A A VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE A želimo vsem odjemalcem In rsem Slovencem I JOHN A. BLUTH r p* r r r r r r r ŠKODE Da bi strela človeku tudi kaj koristila, je pač težko verjeti. Pa je le tudi*na tem nekaj resnice, če pomislimo na dogodek v okolici Lucksela na Norveškem. Tam so namreč kmetje že delj časa opazovali, da strela udarja neprestano v nek hrib, ih sicer vedno na določeno mesto. Nek kmet, ki se mu je stvar le zdela nekam čudno sumljiva, se je podal v mesto in obvestil o tem tu&i komisijo za raziskovanje rudnih ležišč. Komisija je odšla na dotični hrib ter res ugotovila, da so v njem velike zaloge železne rude. Še do danes bi morda ostale skrite v zemlji, če strela ne bi pokazala poti dO njih. * "ROYAL BLUE STORE" SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 12Q7 Cora Street -:- Joliet, Illinois Telefon 2-3390 If r r r r §r in ob nedeljah po dogovoru. Cor. Chicago & Jackson Sts., Joliet, Illinois W Telefon: 2-1764 & & A Vesele velikonočne praznike želim vsem! DR. JOSEPH W. ZELK0 -:- DENTIST -:- Ordinira od 9. do 12. Sop. in od 1. do 5. pop. Zvečer od 7. de-U. Joliet, Illinois ^i & & £ a a & & a JA ORANGE CRUSH SQUIRT ALLEN BOTTLING CO 1012 Collins Street, joliet, Illinois Telephone 6417 r r r & r r r r w a a a a VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo nam odjemalcem! MARTIN GORSICH 2 SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA Želi vsem odjemalcem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 1 VESELO ALELUJO želi vtem odjemalcem in prijateljem ANTON DOLGAN Trgovina s ŽELEZNINO. BARVAMI. VARNIŠL RAZNO VRTNO ORODJE in VSE VRSfTE SEMENA. — Oglasite se pri nas. — 15617 Waterloo Road, -:- Cleveland, Ohio a A A A A A A A a a M RADOSTNO IN VESELO VELIKONOČ želimo vsem odjemalcem in prijatelj em 1 LOUIS MAJER TRGOVINA S ČEVLJI ★ > 6408-6410 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem naiim odjemalcem in prijateljem! ANTON GUBANC Slovenska MODNA TRGOVINA ★ 16725 Waterloo Road, CLEVELAND, OHIO a a a a a a a a JA a a VESELO VELIKONOČ ' *1 T f želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! LOUIS CIMPERMAN GROCERIJA in MESNICA A 900 No. Hickory Street, Telefon 2-2628 Joliet, Illinois w r r r r r r r r 11 IS Norwood Road Telefon Endicott 0566 Cleveland, Ohio a A A A A A A A A A A a Prav radostne in vesele velikonočne praznike želi vsem Slovencem ANTON MAHNE Pogrebni zavod in trgovina s pohištvom A A A A A A A A A A A Swan Bread COLUMBIA BAKING CO. JOLIET. ILLINOIS r r r r er r r r w r r r, CHISHOLM, MINNESOTA A s A A A A A A A A irlAUfa^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem in prijateljem LOUIS LAUTI2AR GROCERIJA in MESNICA * 1195 East 71 st Street Cleveland, Ohio Telefon Henderson 0160 r sr P* r r if, Vsem Slovencem rojakom želimo prav veselo in radostno Velikonoč! BEST GAS & OIL CO. JOS. POTOČNIK, lastnik olja, olje sa druga mašila in Hood tires. Prodajamo Conco Gas, Kerosene, gorilno olje, Diesel motorno A J VESELO VELIKONOČ A A A A A A A A A A A A A A A a A A Veselo Alelujo želi i vsem odjemalcem ^ \jflClP SCT Elcor, Minnesota A SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA | " I POSLUJE NA NASLOVIH: ^ ^ «1 31 I ^ 667 East 152nd Street Telefon Glen vil le 6316 ^ (f Wm A 16721 Waterloo Road Telefon Kenmore 1248 iM^IŽll VTVTU ^ 712 E. 200th Street Telefon Kenmore 3562 8* ^^T^iBiBl K VltM^V A CLEVELAND, OHIO g 4 fST želi Tsem vlagateljem in vsem klijenlom FIRST NATIONAL BANK Chisholm, ^ MINNESOTA C r P* er r r r ir r 154 Ruby Street Tel. 6886 Joliet, Illinois W i FITZGERALD FURNITURE CO. f Trgovina s pohištvom RUBY STREET GROCERY & MARKET A. GREGORICH, lastnik V zalogi imamo vse vrste grocerijo, sveže in suho meso. Izdelujemo okusne doma narejene klobase. — Gospodinjam se priporočamo. — Obenem želimo vsem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Tel. 6886 A A A A A A A A a želi ▼sem odjemalcem in vsem Slovencem vesele velikonočne praznike! v JOSEPH E. SPELICH 101 E. Clinton St. Phone 53011 _ Joliet, Illinois Trgovina odprta do devetih vsak četrtek in soboto. Ob drugih večerih po dogovoru. r r r r r A A A A A A A A A A Vesele praznike vsem! TOM MEERS COAL CO Zanesljiva postrežba t premogom v vseh slučajih. premog. — Jako nizke cene. Vse vrste — PRIDITE SAMI K NAM, DA VIDITE * Tel. 5441 166 Collins Street Joliet, Illinois & & tr r - AMER1KANSKI SLOVENEC Petek, 7. aprila 1944