ce&titke za <S. macec ~ dan zena
NASE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XVII	ŠTEVILKA 1	MAREC 1982
Mednarodno priznanje LIKU
PRIZNANJE
»FURNITURE — EUROPE«
»LIKO« je letos 18. 1. 1982 v Parizu med raznimi firmami iz vseh celin prejel mednarodno priznanje FURNITURE-EUROPE, ki ga vsako leto podeljuje španska revija mednarodnega slovesa EUROMEBLE. Nagrado dodeljujejo organizacijam, ki so v lesni industriji posebno uspešne po svojem desingu, izvozu, kvaliteti ter po ugledu v mednarodni pohištveni izmenjavi nasploh. Iz Jugoslavije je poleg Lika prejel isto priznanje tudi »MARLES«.
PRIZNANJE »NAŠ DOM«
Lani smo za beograjski sejem pohištva v novembru izdelali lepo oblikovano jedilniško garnituro, ki sestoji iz raztegljive pravokotne mize in osem modernih stolov. Mizna plošča je bila že del našega skupnega izvoznega programa z »MEBLO« xTOZD Čepovan, vendar je bila nekoliko dodelana s tem, da je imela masivne jesenove robove, ki so bili lepo zaokroženi, ter tako poudarjali mehkobo cele mize. Lužena je bila z posebnim ameriškim lužilom iz programa za SK, ki je na jesenovem
lesu poprijel barvo medu. Stoli so bili tudi izdelani iz jesenovega lesa, prav tako vsi robovi posebej zaokroženi in tudi sami predstavljajo lep dosežek med modernim sedežnim pohištvom. Garnitura kot celota je zelo privlačna in tudi funkcionalna
Fotografija:
Jedilniška garnitura v jesenu »JOŠKO«, ki je v Beogradu prejela nagrado revije »Naš dom« za »Jugoslovansko pohištvo 1981.«
Vodja DO LIKO Kovač ing. Friderikprejema nagrado »1981 Furniture Europe« od ekonomskega atašea izjugoslovanskega konzulata v Parizu
Vodja Predstavništva »LIKO« vBeogradu Djordje Stankovič prejema nagrado revije »Naš dom« obzaključku sejma v Beogradu.
ter je pritegnila precej pozornosti med obiskovalci za časa sejma.
Nagrada revije »Naš dom« je izredno priznanje za »LIKO«, saj smo sedaj končno postali znani ne samo kot izvoznik masovnega programa stolov in miz temveč tudi za nadpovprečno oblikovanje oziroma privlačen design.
Pomembno je, da se tega zavedamo, vendar je še bolj pomembno, da spoznamo, kakšno odgovornost smo prevzeli. Nagrada nas namreč obvezuje, da to smer utrjujemo na prej, da prebrodimo vse težave, ki so na poti, da vrhunsko pohištvo tudi dejansko pride v roke potrošnikom. Tako moramo letos dopolniti
naš program »ULOVKA«, ki bo predstavljal tako kompletno jedilnico kot tudi dnevno sobo. Sedaj imamo trdno osnovo, potrebno jo je samo povezati ter nekoliko dopolniti.
Poslovanje v letu 1981
Ob zaključku leta je še posebej čas, da se ozremo nazaj na probleme, s katerimi smo se srečevali kot tudi uspehe, ki smo jih dosegali. Še bolj je to pomembno zdaj, ko je na splošno situacija v gospodarstvu težka in se na vseh področjih prizadevamo, da bi te težave čim bolj neboleče prebrodili in situacijo v gospodarstvu ponovno privedli v normalno stanje.
Naraščanje cen, nezadostna oskrbljenost tržišča s posameznimi materiali, poudarjanje izvoza ter obenem sprejemanje ukrepov za omejevanje uvoza s ciljem izboljšati zunanjetrgovinsko bilanco naše države, so pojavi, ki so nas spremljali skozi vse lansko leto.
Poglejmo samo nekaj podatkov:
Cene industrijskih izdelkov so v primerjavi z letom 1980 narasle za 42,5 %, in sicer so se najbolj zvišale cene reprodukcijskega materiala. Cene življenjskih potrebščin pa so narasle za 43,2 % (podatek za 11 mesecev). Poprečni osebni dohodek v SRS je bil dosežen v višini 11.404 din (indeks 130). Zaradi izredno visoke rasti življenjskih stroškov pa je realni osebni dohodek padel za 8,8 %.
In kako je bilo v naši DO?
Tudi mi smo se skozi celo leto srečevali s težavami na nabavnem trgu. Dobava surovin je bila neenakomerna, v začetku leta je primanjkovalo hlodovine in presušenih bukovih decimiranih elementov. Žage so stale v poprečju po en mesec, proizvodnja sedežev v DE Borovnica se je ustavila kar trikrat, skupaj za 10 dni. TOZD Primarna predelava je težko zagotavljala zadostne količine suhega lesa, pa tudi kvaliteta je bila pod normalno, predvsem zato ker so sušili les visoke vlažnosti. Podobne težave so bile tudi v TOZD Tovarna vrat, saj so bile stalne težave z nabavo lesonita, vezanih plošč, furnirja in raznega montažnega materiala. Podobni problemi so bili tudi pri nabavi repromaterialov: selotejpu, kartonih, lužilih, lepilih, rezilih itd. Določene repromateriale smo še prisiljeni uvažati, če želimo zadovoljiti zahteve kupcev po kvaliteti izdelkov. Poleg teh težav pa so bile tudi cene precej višje kot v letu
1980, npr. bukovi hlodi so bili dražji za 62%, bukov žagan les 52%, furnir za 38 do 43 %, lak za 38 do 78 %, lesonit 25 % itd.
Kljub vsem tem težavam je bila ustvarjena proizvodnja nad plani rano za 4,6 % in večja od proizvodnje v letu 1980 za 1,7 %.
Če vemo, da smo to proizvodnjo dosegli z manjšim številom delavcev, kot v letu 1980, pa je to še bolj zadovoljivo. Proizvodnja v N/h na zaposlenega se je glede na leto 1980 povečala v vseh TOZD, pa tudi ostali kazalci fizične produktivnosti v vseh TOZD izkazujejo indeks nad 100. K temu je prav gotovo prispevala tudi znatno manjša flulctuacija kot v letu 1980, kot tudi izkoriščanje delovnega časa. Fluktuacija se je zmanjšala kar za 33,5 %, neopravičenih izostankov je polovica manj kot v letu 1980, zmanjšala se je bolniška, vendar v strukturi delovnega časa samo za 0,4 % in še to na račun bolniške nad 30 dni, medtem ko je bolniška do 30 dni celo porasla in cilj, ki smo si ga postavili v zmanjševanju bolniških pravzaprav ni bil dosežen. Precej manj pa je bilo opravljenih nadur, medtem ko je bilo rednih ur več.
Pri prodaji v lanskem letu še ni bilo čutiti upadanja povpraševanja, razen pri vhodnih vratih, kjer se je v drugem polletju začela prodaja zmanjševati, kar je povzročilo ob koncu leta, da so bile zaloge vhodnih vrat precej nad normalo.
Težave so bile bolj občutne pri prodaji gradbenim podjetjem, kjer niso bili doseženi planirani rezultati. Na domačem trgu smo dosegli 616.545 mio din realizacije, vendar plana po planskih cenah nismo dosegli za 7 %. Na področju izvoza smo dosegli dobre rezultate. Plan smo presegli za 2 %, dosegli pa smo izvoza v višini 11.150 mio US $, kar je 11 % več kot v letu 1980, dinarsko pa je večji za 48 %. Poleg TOZD Tovarna stolov je lep uspeh dosegla tudi TOZD Tovarna vrat, ki je dosegla 666.877 $ izvoza in izvozila 22.555 kosov kril (v letu 1980 20.186 kos v). Iz uvoza smo nabavili surovin in repromateriala v vrednosti 54.690 mio din, tako da je naša zunanjetrgovinska bilanca še vedno zelo ugodna. Vse, kar smo povedali, se odraža tudi v finančih rezultatih. Za te lahko rečemo, da so zelo ugodni. Celotnega prihodka smo dosegli 1.758 milijard din, kar je 22 % nad planiranim in kar 76 % več kot v letu 1980. Še večji porast v primerjavi z lanskim letom je pri porabljenih sredstvih (83 %), predvsem zaradi porasta cen v letu 1981. Dohodka smo usavarili 437.467 mio din, kar je 39 % nad planiranim in 59 % več kot v letu 1980. Po plačilu obveznosti iz dohodka smo dosegli čistega dohodka 317.327 mio din, ki smo ga razdelili takole: 194.304 mio din za osebne dohodke (35 % več kot lani in
2 % več kot smo planirali), 10.363 mio din za rezervni sklad, za sklad skupne porabe 22.799 mio din za poslovni sklad pa 89.861 mio din, kar je kar 3-krat več kot lani in 2,6-krat več, kot je bilo planirano.
Leto 1981 smo torej kljub mnogim težavam zaključili uspešno, medtem ko pa v leto 1982 ne vstopamo s prevelikim optimizmom, saj situacija v
OBISK SEJMA CONSTRUCTA V HANOVRU
Sejem »Constructa« je v Hanovru samo na vsake štiri leta. Zato ga Nemci skrbno pripravijo. To je široka predstavitev napredka nemških arhitektov, gradbenikov, proizvajalcev gradbenega materiala, insta lacij, stavbnega pohištva, organizacije v gradbeništvu, računalništva in obdelave podatkov, itd.
Sejem je izredno obširen in nemogoče je, da bi vsak obiskovalec pregledal in dojel vse kar proizvajalci razstavljajo.
Razumljivo je, da nas je udeležence od LIKO na sejmu najbolj zanimalo stavbno pohištvo — to je vhodna vrata, garažna vrata in notranja vrata.
Vhodna vrata imajo Nemci razdeljena nekako na tri področja: plastična, kovinska in lesena.
Plastična vhodna vrata sestavljena iz plastičnih profilov močne Konstrukcije armirane s kovino ter opremljene s steklom. Vrata imajo specialno okovje — nasadila in ključavnice ter so v različnih barvah. So pa zelo lepa in cenena.
Kovinska vhodna vrata so izdelana iz aluminijastih eluksiranih profilov, ki so običajno izpolnjeni s poliuretansko maso, tako, da so vrata bolj topla, da se na njih ne kondenzira zračna vlaga. Kovinska vhodna vrata imajo običajno ornament-na termopan stekla, ali pa so polna, nezasteklena ter so izolirana z več sloji mineralne volne, tako, da so boljši toplotni izolator. Polna vrata imajo običajno stransko svetlobo, ki je opremljena z zvoncem, domofonom, nabiralnikom za pisma, tolkali in podobno.
Zunanje površine so okovane z umetniško kovanim bakrom, medenino in podobno.
Nasadila in ključavnice so tu posebnost, kajti zaradi velike obremenitve mora biti tu vse močnejše izvedbe.
Kovinska vhodna vrata so zelo lepa in zelo draga.
Lesenih vhodnih vrat je bilo na sejmu največ. Na tem področju j.e bilo kaj videti. Razstavljali so vsi, od obrtnikov, do velikih tovarn. Oblikovanje vhodnih lesenih vrat pri
gospodarsvtu ni ugodna, razmere pri prodaji naših proizvodov se slabšajo, večajo se težave pri izvozu, težave so pri nabavi materialov. Glede na vse to, se bomo morali še bolj odgovorno obnašati in disciplinirano opravljati svoje naloge, ker bomo le tako lahko dosegali zadovoljive rezultate.
Prebil Greta
nemških proizvajalcih je prav neverjetno. Skoraj vsi razstavljajo vrata, ki izgledajo kot starinska vhodna vrata v reprezentančne objekte, bogate hiše in podobno. Lahko bi rekli, da se na tem področju pojavlja nekakšna »renesansa«. Letvičenih vhodnih vrat, takšnih kot jih proizvajamo mi, skoraj ni na sejmu, Očitno je to odraz standarda, ali pa se hočejo proizvajalci postaviti kaj so zmožni izdelati.
Najbolj od vseh pa so me navdušila vhodna vrata od proizvajalca »HOVESTA«, ki ima v prospektu 60 različnih tipov vhodnih vrat, vendar je vsak tip tako lično in tako kvalitetno izdelan, da katerakoli vrata bi slepo izbral, bi bil navdušen nad njimi.
Firma »Hovesta« je razvila poseben sistem vhodnih vrat, ki imajo krilo ojačano z jedrom iz pohištvenega železa 40 X 25 X 2 mm. Jedro preprečuje krivljenje vrat. Konstrukcija je patentirana in daje izredne možnosti kombinacije kovine, iverice, furnirja, masivnega lesa, stekla, tesnil in podobno. Vrata imajo močnejša dvojna nasadila v podb-boju, vendar samo dva nasadila. Ključavnica je brez kljuke — ima samo cilinder vložek, s katerim se vrata odpira. Kadar pa se vrata zaklene, tedaj posebna vodila zaklenejo krilo na treh mestih, podobno kot balkonska vrata.
Namesto kljuke imajo vrata fiksno držalo, s katerim se vrata pri zapiranju potegne in zapre. Držala so lesena, kovinska, plastična in podobno — izdelana v istem stilu kot vrata.
Vsa stekla pri zasteklenih vhodnih vratih so termopanska in zaste-klena s silikonskim kitom.
Na vratih »Hovesta je videti, da je v vsak izdelek vloženega veliko ročnega dela ter da so izdelana lično in do potankosti. Vsak profilček in vsak robček je lepo obdelan, kar da čutiti, da so vrata izdelovali dobri mojstri.
Razstavljale! so bili prijazni. Zanimalo me je s čim tako lepo obdelajo površine — s kakšnimi laki? Rekli so mi, da vse trikrat obdelajo z gostejšimi lazurnimi laki — to je podobno kot naš »Sadolin« ali »Le-sol ali Bondex«.
Sejem Constructa
Zanimivo je, da »Hovesta« ne uporablja — za vhodna vrata — samo les, temveč izdeluje zunanje okrasne table iz furnirane iverice. Očitno jim to omogoča prav kvaliteten lazurni premaz.
Druga specialnost firme »Hovesta« so montažne tipske stopnice, izdelane enako v kombinaciji masiven les —pohištveno železo. Stopnice so odprtega tipa izredno lično izdelane, enostavne in so pravi okras stanovanju.
Enkrat sem prav o teh stopnicah že poročal iz podobnega sejma, ki je bil v Miinchenu. To je izdelek, ki bi se ga izplačalo serijsko proizvajati.
Notranja vrata so izgleda Nemcem prava poslastica. Proizvajalcev je nešteto, vsi pa kar tekmujejo kdo bo napravil lepša vrata. Ko človek to opazuje, izgleda, kot da smo se vrnili v čas baroka. Vsi proizvajajo takoimenovana »stilna vrata«. Vse je furnirano, naravno lakirano ali luženo, robovi profilrani kombinirani z masivnim lesom. Pojavjlajo se vrata, ki so zgoraj polkrogla in načičkana z raznimi letvicami. Čudovito za pogled, vendar samo za globoke žepe. Verjetno, da gospodinje takšnih vrat ne marajo, kajti večinoma so temno lužena, na profilih pa se zelo rad nabira prah. K taks nimi vrati je treba verjetno preskrbeti tudi gospodinjsko pomočnico.
Vratnih kril furniranih, luženih, lakiranih ali pleskanih, takšnih kot jih proizvajamo mi, je bilo nešteto in prav tako kot naša, so imela brazde oblečene s folijo, ali pa celo s furnirjem.
I vernih furnirskih podbojev je bilo mnogo konstrukcij. Vendar izgleda, da prevladuje moderna konstrukcija ivernih furnirnih podbojev, kjer so profili zlepljeni na za j ero, oziroma »gerungo«, kot pravimo mi popačeno. To je konstrukcija, za katero obstoji visokomehanizirana tehnologija in o kateri pri nas lahko žal samo sanjamo. Zaenkrat je za nas še predraga, čeravno bi s temi stroji izvoz notranjih vrat potrojili.
Prav ta tehnologija je omogočila nekemu proizvajalcu vrat, da je skonstruiral tip podboja, ki omogoča z enim podbojem obleči do 5 cm različno debele zidove (seveda mora biti zid enako debel ali 10, ali 12, ali 15 cm).
Pojavljajo se tudi vrata, ki imajo iverne podboje in lesonitna krila, vse pa oblečeno s plastično folijo v imitaciji lesa, da komaj ločiš ali je furnir ali pa plastika.
Zanimiv je bil tudi proizvod nekega Kanadčana, ki je izdeloval krila, ki so bila na izgled kot okvirna krila s polnili. Vendar so bila iz lesonita, ki je bil stisnjen v posebnem ka-
lupu. Dva takšna lesonita sta bila prilepljena na običajen okvir kot za naša krila, sredina pa je bila zapolnjena s poliuretansko peno.
Neverjeten razvoj pa so dosegla harmonika vrata in predelne stene za stanovanjske prostore, poslovne prostore in javne objekte. V tem primeru pa ne pride toliko do izraza mizarski izdelek, kot okovje. Čeravno se okovje pri teh izdelkih sploh ne vidi, je odločilnega pomena. Mizarstvo mora okovje samo spretno vgraditi v svoj proizvod.
Zelo so zanimiva harmonika vrata z vgrajenimi vzmetmi, ki držijo steno samo v sklopljenem, ali pa togo v raztegnjenem stanju. Zunanjost je vsa iz furnirane iverice.
Posebnost so bile zložljive predelne stene, ki imajo vodila samo v stropu. Posamezne plošče predelne stene so debele z dobro zvočno izolacijo in se sklapajo med seboj na utor in pero s tesnilom. Vsaka plošča pa ima v sebi mehanizem, s katerim se prostovisečo ploščo z imbus ključem zagozdi med strop in pod, ter se s tem doseže trdo dobro zvočnoizolacij sko steno, ki pa se jo po potrebi umakne ali pa prestavi. Pri vsem tem pa, kot sem že omenil, igra glavno vlogo okovje.
Na koncu lahko ocenimo sejem »Constructa« v Hanovru kot prikaz izrednega napredka arhitekture, lesnega stavbarstva, konstrukcij ter okovja za vse vrste stavbnih proizvodov.
7©)
DIPLOMA
ZA DRUGO NAJBOLJE OSTi/ARENJE NA KONKURSU	'
JUGOSLOVENSKI. NAMEŠTAJ ’81 ZA DRUGO NAJBOLJŠO STVARITEV
NA NATEČAJU JUGOSLOVANSKO POHIŠTVO ’81
**"
<
PROIZVOD
L/KO ikfoufa'
■ - - ■ . ■ ■
ZšL..
ZA NAS 00»
« ' ODGOVORNI UftZOMK
BEOGRAD 1981
NAŠ DOM
rmkticnost/Tepota, kultura stanovanja
Nagrada »Jugoslovansko pohištvo 1981« za jedilniško garnituro »JO ŠKO« TOZD Tovarna stolov.
Občni zbori sindikatov
Preteklo je dvoletno mandatno obdobje in osnovne organizacije sindikata so se zbrale na rednih občnih zborih ter pregledale dosedanje delo, izvolile nove izvršne odbore in si zastavile naloge za delo v prihodnjem obdobju.
Pri pregledu minulega dela je bilo na zborih osnovnih organizacij sindikata poudarjeno predvsem naslednje:
V pripravah na volitve so vsi aktivno sodelovali, saj akcija poteka že od spomladi 1981, ko se je začelo evidentiranje za vse organe: sindikat, samoupravne organe v TOZD in DO, za delegacije v skupščine SIS in zboru združenega dela, kakor tudi za vodilne funkcije v občini. Jeseni so se začeli predkandidacij skl postopki, ki so se s prvimi kandidacijskimi konferencami že izoblikovali v kandidante liste o katerih se bomo odločali na volitvah 11. marca, ko volimo člane delegacij za skupščine SIS in zbor združenega dela, člane samoupravnih organov —delavski svet, samoupravna delavska kontrola, disciplinska komisija tako
na ravni TOZD kot Lika pa tudi delgate v SOZD Uniles.
V preteklem letu smo preoblikovali tudi naš delegatski sistem oziroma število delegacij in število njihovih članov, ki naj bi po sedanjih predvidevanjih prispevale k boljšemu delovanju delegatskega sistema v Liku. Zavedati pa se je treba, da brez pomoči družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb sama sprememba še ni porok za izboljšanje delovanja delegacij.
Delo izvršnih odborov OOS je v glavnem slonelo na predsednikih, kar je že kroničen pojav in bi z zavzetejšim vključevanjem vseh čalnov izvršnih odborov v delo nedvomno izboljšalo delo in rezultate. Poleg tega je bilo izpostavljeno na zborih tudi vprašnje strokovne pomoči pri delu osnovnih organizacij, saj je to še vedno problem, tako pri strokovni obdelavi materialov kot tehničnih opravilih. Izpostavljeno je bilo tudi slabo povezovanje s samoupravnimi organi in poslovodnimi organi, saj se je dogajalo, da je sindikat dobil v obravnavo po-
samezne akti tik pred zdajci, ko je bilo treba posamezne odločitve »po-žegnati« še s strani sindikata.
Okrevanje delavcev je bilo v glavnem zadovoljivo rešeno saj razen v nekaj primerih ni bilo večjih pripomb.
Vključevanje sindikata v gospodarska in stabilizacijska prizadevanja je bilo v glavnem vzporedno s poslovodno oziroma samoupravno izpeljanimi akcijami, ki so bile zaključene z zbori delavcev. Predvsem so bile tu v ospredju obravnave periodičnih in zaključnih računov, plani in programi stabilizacijskih ukrepov. Vendar se še vse prepogosto ustavimo le pri površni obravnavi in sprejemamo sklepe na katere pa se kasneje pozablja.
Obveščanje v naši delovni organizaciji je še kar zadovoljivo rešeno preko »Informacij« in »Našega dela«. Pojavlja se bolj vprašnje interesa delavcev, da informacijo preberejo. Ponavadi so prebrane le tiste informacije, ki se tičejo osebnega dohodka ali družbenega standarda.
Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje povezave s krajevno skupnostjo, ki še vedno ni zaživela.
Za oddih delavcev je bilo v zadnjih letih spet nekaj narejenega, saj se je poleg »Selc« pojavila še »Kranjska gora«. Poleg tega pa naj bi že obstoječim prikolicam dokupili še dve in jih razmestili glede na želje delavcev.
Šport in rekreacija v Liku še ved no životari, saj se stanje ni bistveno spremenilo. Razen nogometašev, ki tekmujejo v občinski ligi, se za potrebe raznih tekmovanj, kot so Uni-les-iada in občinska sindikalna in druga tekmovanja zberemo na hitro. Pojavlja se problem nastopanja za naše ekipe ob delovnih sobotah, se težko sestavi ekipa ob prostih pa nekateri odpovedo udeležbo.
Glede na pomanjkljivosti, ki izhajajo iz poročil, so programi oblikovani tako, da bi le-te odpravili ali vsaj ublažili v prihodnjem obdobju.
Izvoljeni so bili tudi novi izvršni odbori v vseh TOZD in delovni skupnosti in sicer:
Primarna predelava
Zelko Marjan — predsednik Pristavec Zvone — namestnik Drašler Joži — tajnik Berginc Cvetka — blagajnik Tršar Kristina Pilih Drago Kunc Dušan Biber Zdravko Lešnjak Janez
Tovarna stolov
Stare Franc — predsednik Brož Stane — namestnik Nagode Bernarda — tajnik Mrlak Betka — blagajnik Živec Damjan Ivanovič Deva Kovačevič Ljuba Gabrovšek Milan
Todorovič Dragica Kovačič Zdenka Novak Cirila
Tovarna vrat
Kržič Tone — predsednik
Kuduzovič Husein — namestnik
Hanžel Miro — tajnik
Novak Marija — blagajnik
Šučur Božo
Pušelja Marko
Savič Verislavka
Štrbak Josip
Košir Kati
Berič Zdravka
Japelj Marija
Servisi energetika
Mavec Anton — predsednik Pleško Matevž — namestnik Otrin Ignac — tajnik Eržen Marinka — blagajnik Turšič Kristina
Blagovni promet
Božovič Pero —- predsednik Fortuna Danilo — namestnik Dobrovoljc Niko —• tajnik Mihevc Lidija — blagajnik Strelec Franc Purkat Janez Gavrilovič Čedomir
Delovna skupnost
Brataševec Boris —- predsednik Verbič Andrej — namestnik Bernik Dragica — tajnik Mihevc Pavla — blagajnik Prebil Greta Fortuna Zofija Urh Stane
UNILES UNILES UNILES UNILES UN1LES UNILES UNILES
UNILES — NAJVEČJI POZITIVNI DEVIZNI SALDO SLOVENIJE
Leto 1981 bi lahko imenovali leto zunanjetrgovinskih naporov. Začeli smo ga s plani, nadaljevali z usklajevanjem planov in končali z znatnimi restrikcij skimi ukrepi na področju uvoza, dodatnimi obveznostmi izvoza in podobno. Čeprav je bila prva polovica leta dokaj prepuščena svobodni presoji OZD o odvisnosti uvoza od izvoza, so se v drugi polovici leta vezi odvisnosti uvoza od izvoza ekstremno zategnile.
Poseben poudarek je bil dan na izpolnjevanje izvoznih planskih obveznosti in premalo na teži, ki jo posamezna panoga nosi v izvozni skupni blagovni menjavi SRS s tujino. Tekom leta je bila stalno prisotna upravičena kritika, da so vsi ukrepi le kratkoročni in se preveč hitro spreminjajo. Premalo je bila prisotna dolgoročnejša politika. Vsi ukrepi so bili podobni gašenju požara, ki je nastal v gospodarstvu in je morda za preventivne ukrepe bilo res prepozno. Iz tega so sledile ome-
jitve, ki so zreducirale uvoz na minimum, še posebno opremo in blago široke potrošnje. Prišli smo do zelo omejenih uvoznih kvot za reproma-teriale v okviru možnosti zunanjetrgovinske bilance. Proti koncu leta, ko so se izčrpale zaloge repromate-rialov, je začela močno škripati oskrba repromaterialov v rep r o verigi. Zato se je marsikatera proizvodnja ustavila ali je bila zelo okrnjena.
V glavnem je bilo potrebno zboljšati saldo blagovne menjave na kon vertibilno področje. Republika Slovenija je pri tem nosila največje breme, saj pokriva več kot četrtino celotnega jugoslovanskega izvoza blaga na konvertibilno področje.
10 odstotkov te zadolžitve ali 1,6 milijarde din sta nosila lesna industrija in gozdarstvo, ki sta ga realizirala z 97,3 %. Pri tem je lesna industrija z gozdarstvom ob uvozu 2,6 milijarde ustvarila pozitivni de vizni saldo 3,3 milijarde din. V okviru V. enote —• lesna industrija in gozdarstvo —• pri Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odno-
se s tujino nastopa kot naj večji izvoznik na konvertibilna tržišča SOZD Uniles.
Uniles je v preteklem letu planiral 2,20 milijard din (1 $ = 27,3 din) izvoza in 0,85 milijarde uvoza. Realizirano je bilo 1,99 milijard din izvoza ali 90,5 % in 0,81 milijarde din uvoza ali 94,4 %. Pri tem smo ustvarili največji pozitivni devizni saldo na konvertibilno področje v Sloveniji v znesku 1,14 milijarde din.
Čeprav plan ni bil dosežen stoodstotno zaradi niz vplivov, ki so tekom leta vplivali na realizacijo smelih izvoznih zadolžitev, nam gornje številke povedo, da so združeni napori članic Unilesa dali izreden delež družbi v trenutni gospodarski situaciji.
Tako velik delež udeležbe izvoza na težka konvertibilna tržišča je dokaz, da se lesna industrija in članice SOZD-a Uniles, čeprav pod težkimi pogoji, uspešno uveljavljajo v mednarodni blagovni menjavi.
Drago Maselj
ZDRUŽENA SREDSTVA SOZD UNILES ZA DVE NALOŽBI V GOSPODARSKO MANJ RAZVITE REPUBLIKE
SOZD UNILES je v letu 1981 izoblikoval in sprejel stališče, da bodo združene organizacije pri sovlaganju v projektu v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo nastopale skupno tako, da bodo združevale razpoložljiva sredstva sklada za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo ter jih preko skupno določenega nosilca vlagale v posamezne za združene organizacije interesantne projekte.
Na teh osnovah, je SOZD UNILES v letu 1981 pristopil k dvema samoupravnima sporazumoma o združevanju dela in sredstev med partnerji v gospodarsko manj razvitih republikah in združenim organizacijam SOZD UNILES kot sledi:
Združena organizacija JAVOR Pivka je kot nosilka sovlaganja v projekt rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje furnirja sklenila v mesecu decembru 1981 samoupravni sporazum z delovno organizacijo ŠIK »JAVORAK« Nikšič iz SR Črne gore ter bo na tej osnovi združila
Uniles
II. ŠPORTNE IGRE DELAVCEV SOZD UNILES
Letos bodo že II. športne igre delavcev Unilesa, ki so nastale kot nadomestilo za prejšnjo Lesariado, ki je glede na velikost panoge lesarjev bila že prveeč široka in draga.
Tako smo se v okviru SOZD Unilesa, ki združuje tretjino lesne industrije Slovenije (Meblo, Marles, No-voles, Lesnina, Hoja, Stol, Javor, Krasoprema, Iztok in Liko) odločili, da organiziramo tekmovanja oziroma srečanja delavcev Unilesa in to vsakič v drugem kraju oziroma gostitelju. Tako so bile letos organizirane zimske športne igre (veleslalom, teki) v organizaciji Lesnine iz Ljubljane.
II. ZIMSKE IGRE DELAVCEV UNILESA
so bile kot rečeno izpeljane v organizaciji Lesnine in sicer na Krvavcu in smo se jih uspešno udeležili tudi Likovci, saj smo dosegli peto mesto v skupni uvrstitvi.
Najboljše so se odrezali tekači-ce, ki so na 6 km (moški) oziroma 3 km (ženske) dosegli naslednje rezultate:
ženske do 35 let
2.	Grom Boža 4. Pajsar Vanja
z njo 18.000.000 din sredstev, ter vložila delo v obliki uvajnja tehnologije in izdelave investicijsko-tehnične dokumentacije v vrednosti 2.000.000 dinarjev.
LESNINA Ljubljana je v mesecu decembru 1981 sklenila samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v projekt izgradnje tovarne SIPOREX Plinobetona z delovno organizacijo RIN OPAL1T — Rudniki i industrija za nemetali Češinovo — Kočani iz SR Makedonije ter v ta namen vložila 130.960.827 din sredstev posojila sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo.
Oba sklenjena sporazuma temeljita na ugotavljanju in delitvi skupnega dohodka ter na skupnem prevzemanju rizikov iz poslovanja obeh projektov.
Na izkušnjah, pridobljenih pri realizaciji združevanja sredstev združenih organizacij za omenjena projekta bo SOZD Uniles v naslednjih letih realiziral nadaljnje že načrtovane in nove projekte v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo.
J. Koprivec
- iada
moški od 30—40 let
2. Vogrinc Jože 5. Susman Jakob
14.	Drobnič Janko
15.	Lenaršič Franc
16.	Pleško Matevž
moški do 30 let 19. Bratič Tomo
V veleslalomu pa smo dosegli naslednje uvrstitve:
ženske od 25—35 let
10. Kržič Janja
ženske nad 35 let
4.	Zakrajšek Anka
5.	Celarc Vera
moški do 30 let
13. Leskovec Peter
22.	Marinčič Stane
23.	Kržič Tone
25. Sunajko Gorazd
moški od 30—40 let
22.	Gržinič Zoran
23.	Dobrovoljc Niko
25.	Verbič Andrej
26.	Nagode Janez
Lansko leto so bili organizatorji zimskih iger Stol Kamnik, Novoles Novo mesto je organizral tekmovanje v odbojki in malem nogometu. Javor Pivka v namiznem tenisu, streljanju in šahu in Meblo v kegljanju in balinanju.
LIKO ORGANIZIRA LETNE IGRE
Tako je letos na vrsti tudi LIKO, da organizira eno od tekmovanj. Odločili smo se, da organiziramo tekmovanje v balinanju in kegljanju in sicer 22. maja 1982 na Vrhniki. Imenovan je že organizacijski odbor (Lenaršič Franc — predsednik, Kna-pič Stane, Grom Boža, Drobnič Janko, Drašler Franc, Nagode Janez, Strelec Franc, Susman Jakob), ki se je že sestal in določil naloge za pripravo srečanja.
Da bi se kot gostitelj kolikor toliko dobro držali tudi kot tekmovalci, bomo organizrali tudi treninge za izbiro in pripravo ekip. Za priprave tekmovanj v kegljanju je bil zadolžen Strelec Franc, za balinarje pa bo poskrbel Knapič Stane.
Vse, ki želijo sodelovati vabimo, da se nam priključijo.
Susman Jakob
ženske nad 35 let
2. Vogrinc Nuška
moški nad 40 let
2. Sajovic Tone
Dosedanje delegate zborov skupščine občine Vrhnika bodo zamenjali novi, ki so bili voljeni 11. in 14. marca
HUMOR
V gostilni
Žena spravlja moža iz gostilne: »Tak, Janez, nehaj že vendar igrati karte in pojdi domov! Ali sploh še misliš name in na otroke? Cele dneve preživljaš v gostilni! Nobenega srca nimaš več!«
Tedaj Janez skoči pokonci:
»Ti prekleta babnica, zdaj boš pa še ti pripovedovala, kakšne karte imam!«
Iz gostilne
Ja, Francelj, kakšen klobuk pa imaš? Ta ti vendar kar na ušesih čepi!
V gostilni ni časa za izbiranje klobukov.
Za pravico gre
Ali prav slišim? Ukor po razredniku! Ej sinko, to bo pa potrebno urediti s palico!
Tudi jaz tako mislim, očka! Stanuje na Ptujski cesti v prvem nadstropju desno!
Sreča v nesreči
Mejduš, kako mi je šlo zadnjič za nohte!
Pomisli: pri 130 na uro mi je odletelo kolo!
Madona! Pa se nisi prevrnil? Nisem, na srečo je bilo rezervno.
PONOVNO SREČANJE
Prijateljici se srečata po petih letih in prva vzklikne: »Joj, kako dolgo se nisva že videli in kako si se postarala!«
»Tudi jaz sem te spoznala le po plašču!« ji ni ostala dolžna druga.
SANJE
»Sanjalo se mi je, da sem bil v gledališču.«
»In«.
»Ko sem se prebudil, sem bil res v gledališču.«
RAZDRTA ZAROKA
»Zaroko s Francetom sem razdrla.«
»Kako to?«
»Vedno mi je grozil z lopato.«
»Kakšen poklic pa ima?«
»Grobar je.«
FREKASNO
Mlad borovniški lovec se je navadno vrnil z lova praznih rok. Da se ne bi spet blamiral pred svojo ženo, vstopi v vlak in se odpelje v Ljubljano in Maxi-marketu kupi zajca, ki ni bil ravno svež.
»Ne bi rekla, da je zajec ravno svež«, pripomni žena, ko se z njim vrne domov.
»Tudi jaz sem to opazil, a šele takrat, ko sem pritisnil na petelina, a takrat je bilo že prepozno?!«
PRAVI ODGOVOR
Na ljubljanski postaji vpraša Dolenje Borovničana, koliko je Borovnica oddaljena od Ljubljane in koliko stane vožnja.
»Če potuješ z vlakom, je oddaljena 20 minut, košta pa 2 jurja. Če potuješ preko Vrhnike z avtom je oddaljena 3 ure in te košta najmanj za 2 litra, če pa potuješ preko Podpeči, pa je vožnja možna z veliko zamudo prihoda, košta 3 do 4 litre črnega, če pa je v programu še kaka »fina« druščina pa je vožnja zelo dolga in tudi daljša pride.
Matinčič Franko
ŽENSKE BI BILE VELIKO BOLJ VESELE, ČE BI NA NAS MOŠKI EN DAN V LETU POZABILI, IN SE NA NAS SPOMNILI VSE OSTALE DNEVE!
KADROVSKE SPREMEMBE DECEMBER—JANUAR VERD
Prišli:
Mišič Franc, Marinčič Stanko, Blatnjakovič Pejo, Lončar Mirko, Bilbija Miroslav, Kiš Dušan, Petrovčič Peter, Čosič Jožo, Djurdjevič Boško, Pratljačič Ana, Majstorovič Radoslav.
Odšli:
Pajič Luka, Murič Munir, Kunc Martina, Nagode Ciril, Porčič Ismet, Vidovič Mile, Kličič Abdo, Pejič Anto, Jurič Nevenka, Kamili Bego.
BOROVNICA
Prišli:
Želj kovic Milan, Patarčič Danilo, dipl. ing., Brancelj Štefka, Šilova Hevzi, Kodrič Ivan, Furdi Franjo, Kalem Janja, Jereb Božidar Berus Primož.
Odšli:
Kneževič Ante, Kodrič Ivan, Peršin Anton (upokojitev), Jager Slavomir-Janez (upokojitev), Peternel Marjan.
VRHNIKA
Prišli:
Krašovec Andrej.
Odšli:
Vrhovec Magdalena.
NAGRADNA KRIŽANKA — ŽREB
Na seji uredniškega odbora, 11. 2. 1982 so bili izmed 66 prispelih rešitev izžrebani naslednji reševalci naše novoletne nagradne križanke;
1.	nagrada — vratno krilo
Marič Momir, Vratarna Borovnica
2.	nagrada — stol 1
Sluga Sonja, Na klancu 29, Vrhnika.
3.	nagrada — Stol 2 Bradeško Alojz, Borovnica 157.
4.	nagrada — stol 3
Istenič Angelca, Na Klisu 26, Vrhnika.
5.	nagrada — 1 prm drv Žgavec Kati, Na Klisu 26.
6.	nagrada — odrezki vrat. kril Žitko Ivan, Borovnica 153.
Za nagrade se obrnite na ustrezni TOZD, kjer so prispevali zgoraj omenjene nagrade.
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Jakob Susman, Franko Martinčič, Gorazd Crnek, Anton Dobrovoljc — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
PcGrAJA
Miliče
PLAKlfJ-
SICO
DRUŠTVO
\o DNE ŽIVALI
Ut KAJ peNOVm
CELJE
TRE -P Ro.ST
Pl-04
VULKAN 'fra liji
(pLASNIfi
SLkVNt
MEST C
^Rgije
SlRDko
ocPiRffi
us rA
ZNACAj
NC<ZT
EMAKl
ČRKI
J
OLJE IZ OVC/t
VOLKE
/vre.
0Z-VAkA
KRAPINE
n.trtis
ČRKA
ABECEDE
ZNAK
ZA
JOE)
ZAPU -
Sceni
TRSKE
VRSTA
K-ilAE
FAVORIT
ZASčM'
v-Stikosr
Z e/J/M I MEHvM
svro PISEMSKA OSEBA
HABOzna
SLiKA
oNn
MAE LE-KtRemi DELCI
£ g A1b e»v
VOJAŠKI binc MAT
STRDKOV.
STANE
ŽIVEC
BSOCIAT.
PRESS
KELT8-L os /
AVTO.
OZNAKA
KEKE
Močna
PTICA
NOBELU
PALEC,
COLA
POPKA -
VLjALEC
BESEDIL
NEPRA-
VILNO
tjcRET 1
DUŠIK
tJcRcTjf V VZHOD. EVRO P/
Doda-
tki
LENC-
fiEN
PREBIVALKA ISLAM DRŽAVE
ZAARAN'0
/VAJ VI -SJA IGRA PRI
TAROKU
A/Ji VE
z MaW|
LEPOTA
ČuST-V£ N PESNIK
TONA
TE/J A K
BMP EK
Ponos
Slc$
skup-
ščina
cftC/NE
ANGLEŠKI GRoF
KiZikO
Sestav/l
6USMAN
JAKOB
VZeK/JosT
OEv
SLAVE
fklDIJ
ČASNI-
KA*
STELJA
Tl/C Rt C Kov/C E
Sotočje

zahte
j Karlova t
Av rovcM. pcKRAJ■
K A L1 j
TRNI
Konica
KAVELJ
/TALIJA
KRILATI
DEČKI
SRAM
KRIK
Joule
IN
JERRV
PoSEANo
MERILC
ZELO MA LC
PARA-
DIŽ
NKVASk/ £«AK£
Petrol črke