Izvest j e
c. kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani
\
o šolskem letu 1910./1911.
Na svetlo lal ravnatelj
dr». Janko Bezjak.
Vsebina:
1.) Katalog učiteljske knjižnice. Sestavil knjižničar profesor dr. Ivan Tertnik.
2.) Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih? Spisal dr. Fr. Ilešič.
3.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
.
V	Ljubljani 1911.
Založila, c. Jsx. IX. dižayria glmajSua-zija,.
Natisnila Ig. pl. Ivleinmayr & Fed. Bamberg.
Izvestje
. kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani
o šolskem letu 101O./1ÖH.
Na svetlo dal ravimtolj
dr. Janko Bezjak.
Vsebina:
1.) Katalog učiteljsko knjižnice. Sostavil knjižničar profesor dr. Ivan Tertnik.
2.) Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih? Spisal dr. I’’r. llc.š-ič.
3.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani 1911.
ZSa-ložila c. Irr. XX. državna gr ix», na, zija..
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
VIII. Zemljepisje, deželoznanstvo, narodoznanstvo
(s prazgodovino, narodopisjem, domoznanstvom, krajepisjem, kulturno zgodovino s pravom), statistika.
16B9. Aliliandlnngen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien. Redigiert
von August Böhm. I., II., III. Bd. Wien 1899—1901. 8.- 3 zvez. .	.	G ug.	1.
1660. Geographischer Anzeiger. Herausg. von Justus Perthes in Gotha. I., II.,
III. Jahrg. 1900—1902. 4.-2 zvez. -f- 9 seš. (Le II. in III. letnik sta popolna, I. letniku pa manjka kazala in januarijeve, februarijeve in junijevo številke.)....................................................... G og.	2.
1661. Argo. Zeitschrift fiir krainischc Landeskunde.1 Herausg. von Alfons Miillner.
I.,	II., III., IV., V. Jahrg. Laibach 1892-1895, 1897. 4.- 4 zvez. + 6 seš.
(V. letniku jo lo 6 številk.)................................................. G og.	3.
1662. Buh u. Bild Österreichs2 von Carl Diener, Rudolf Hoernes, Franz E. Suess
u. Victor Uhlig. Mit einem Vorworte von Eduard Suess. Wien. Leipzig 1903. 8. — 4 zvez.:
I. Teil: Bau u. Bild der böhmischen Masse. Von Franz E.	Suess. . .	G og.	4.
II. Teil: Bau u. Bild der Ostalpen u. des Karstgebietes. Von	C. Diener.	G og.	5.
III. Teil: Bau u. Bild dor Karpaten. Von V. Uhlig..................... G og.	6-
IV. Teil: Bau u. Bild der Ebenen Österreichs Von Rudolf	Hoernes. .	G og.	7.
1663. Becker M. A., Nioderöstorreichiscbc Landschaften mit historischen Streif-
lichtern. (Schottwien. Gloggnitz. Wartenstein. Hornstein.) Wien 1879.	8.	G og.	8.
1664. Bellinger J., Leitfaden der Geographie. In zwei Kursen für k. k. österr.
Unter-Gymnasien u. Unter-Realschulen. 8. AuH. Wien 1856. 8................ G og.	9.
1665. Bezenšek Anton, Bolgarija in Srbija. Izdala in založila družba sv. Mohorja
v Celovcu. 1897. 8........................................................ G og.	10.
1666. Brachelli II. F., Statistische Skizzo der oostorreichisch-ungarischon Mon-
archie. Leipzig.
a.) 2. Aufl. 1871. 8............................................... G og.	11.
ß.) 9. Aufl. 1883. 8............................................... G og.	12.
1667.	— Statistische Skizzo der europäischen Staaten mit Ausschluß der oostorreichisch-ungarischon Monarchie u. dos Deutschen Reichos. Leipzig
1873.8	 Gog.	13.
1668. Brailaška Franjo, Sravnjivajudi zemljopis za više razrede srödnjih učionah.
U Zagrebu 1867. 8......................................................... G og.	14.
1	Prava zmešanica prav raznovrstnih, deloma celo J2«u»kranjskih rečij.
3	(teološko delo, a služeče v prvi vrsti geografom; imej torej svojo mosto v geografskem oddelku.
1669.	Österreichische Biirgerkunde.1 Handbuch der Staafs- und Reclitskundo in ihren Beziehungen zum öffentlichen Leben. Verfaßt unter teilweiser Mitwirkung dor Behörden von Fachmännern der einzelnen Ressorts.
I.—II. Bd. Wien b. 1. 4. — 2 zvez...........................................
167U. ('annabicli J. G. Fr., Lehrbuch dor Geographie nach den noueston Friedens-bestimmungen. 18. Aufl. Neu bearbeitet von Friedr. Maximil. Oertel. Weimar.
I. Btl. 1870. 8. — 1 zvez. 1 snop. (8.), kot dodatek 1. zvez. .
II.	Bd. 1871-1875. 8.- 8 snop........................................
1671. Geographische Charakterbilder in abgerundeten Gemälden aus der Länder-
und Völkerkunde. Nach Musterdarstellungen der deutschen u. ausländischen Literatur für die obere Stufe des geographischen Unterrichtes .... bearbeitet von A. W. Grube. I.—II. Theil. 8. Aufl. Leipzig. 1860. 8.
2	zvez....................................................................
1672. Charakteristiken zur vergleich enden Erd- und Völkorkunde, in abgerundeten
Gemälden für Schule u. Haus gesammelt u. bearbeitet von Wilholm Pütz.
I.—II. Bd. Köln 1859-1860. 8.- 2 zvez.......................................
1673. Costa Heinrich, Heisoerinnerungon aus Krain. Laibach 1848. 8..................
1674. — Ethbin II., Die Adelsberger Grotte. Laibach 1858. 8.........................
1675. Czoernig Karl, Ethnographie der oesterreichischen Monarchie. Herausg.
durch die k. k. Direction der administrativen Statistik. I. Bd. (l.Abth.),
II., III. Bd. Wrien 1857. 4.- 3 zvez........................................
1676.	— Statistisches Ilandbilchlein für die ocstorroichischo Monarchie.' Herausg. von der k. k. Direction dor administrativen Statistik. 1. Jahrgang. Wien.
1677. Daniel Hermann Adalbert, Lehrbuch der Geographie für höhere Unter-
richtsanstalten. 5. Aufl. Hallo 1852. 8. (dva izvoda.)......................
1678. — Handbuch der Geographie. I.—IV. Theil. 3. Aufl. Leipzig 1870, 1872, 1869. 8.- 4 zvez....................................................................
1679. — Kleineres Handbuch der Geographie. Auszug aus dos Verfassers viorbändigom Werke. 3. Aufl. Leipzig 1877. 8........................................
1680. Desehniann Carl, Zusammenstellung der bisher gemachten Höhenmessungen
in Krain. Separatabdruck aus den Mittheilungon dos Musoal-Voroinos für Krain. Laibach 1866. 8. (dva izvoda.)...................................
1681. Erben Jos., Vövodstvf Korutany a Krajina3 v geograficko-statisticköui i
historickdm prehledu. V I’raze 1865. 8......................................
1682. Ergebnisse dor nach dom Stande vom 31. December 1880 in Krain aus-
geführten Zählung der Bevölkerung4 u. der häuslichen Nutzthiero. Herausg. von der k. k. statistischen Central-Commission. Wien 1882. Folio.
1683. Vorläufige Ergebnisse dor Volkszählung vom 31. December 1890 in den
im Reichsrathe vertretenen Königreichen u. Ländern,6 Boarboitct u. herausg. von der k. k. statistischen Contral-Commission. Wien 1891. 8. . .
1 Prim. štev. 1685.
2 Gl. štev. 1695.
5 Prim. štev. 1804 in 1805.
4 Gl. štev. 1761 1.) ß.) in štev. 1762 a.)
5 Gl. štev. 1761 1.) y.) — 4.) in štov. 1762 ß.)
G og. 15.
G og. 16. G og. 17.
G og. 18.
G og. 19. G og. 20. G og. 21.
G og. 22.
G og. 23. G og. 24.
G og. 25.
G og. 26.
G og. 27.
G og 28. G og. 29.
G og. 30.
G og. 31.
1684. Festschrift der «Section Krain» des deutschen u. österreichischen Alpen-
vereines zur Feier dos 20jährigen Bestehens seit der Neugründung im
Jahre 1881. Laibach 1901. 4.................................................... G	og.	32.
1685.	Fleischner Ludwig, Österreichische Bürgerkunde.* Wien u.	Prag 1896. 8.	G og. 33.
1686. Porbiger Albert, Kurzer Ahriss der alten Geographie, als Leitfaden beim
Unterrichte auf Gymnasien bearbeitet. Leipzig 1850. 8...........................G	og.	34.
1687. Preyer Heinrich, Alphabetisches Verzeichnid aller Ortschafts- und Schlössor-
Namen des llerzogthums Krain, in deutsch u. krainischer Sprache, nebst der Decanats- und Pfarr-Einthoilung, in welcher die Ortschaft liegt, sammt Angabe der Entfernung derselben vom Curat-Orte. Laibach
1846.	8.	(dva izvoda.)........................................................ G	og.	35.
1688. Frischauf Johannes, Der Alpinist u. Geograph Eduard Richter.2 Laibach
1905.	8....................................................................... G	og.	36.
1689. Friilicll Ernst Hilarius, Die Sauerbrunnen bei Rohitsch.3 2. Aufl. Wien
1851.	8....................................................................... G	og.	37.
1690. (ialletti Job. Georg August, Allgemeine Weltkunde oder geographisch-
statistisch-historische Uebersicht aller Länder, in Rücksicht ihrer Lage,
(irosse, Bevölkerung, Kultur, vorzüglichsten Städte, Verfassung u. Nationalkraft ; nebst einer Skizze der altern u. neuern Geschichte. 8. Aufl., von J. G. F. Cannabich. Pesth 1835 4............................................ G	og.	38.
1691. Gindely A., Schimmer G. A. ti. Steinhäuser A., Österreichische Vaterlands-
kunde4 für Obergymnasien. Prag 1886. 8.......................................... G	og.	39.
1692. Gmber Tobias, Briefe hydroyraphischen u. physikalischen Inhalts aus
Krain an Ignaz Edlen von Born, k. k. wirkl. Ilofrath. Wien 1781. 8.
(dva izvoda.)................................................................... G	og.	40.
1693. Haardt Vincenz, Die Eintheilung der Alpen.	Wien b. 1. 4....................G	og.	41.
1694. Geographisches Handbuch zu Andree’s Handatlas mit besonderer Berück-
sichtigung der kommerziellen, statistischen u. politischen Verhältnisse.
Unter Mitwirkung von A. Danckelmann, J. J. Egli, E. Hasse, E. .lung,
Ph. l’aulitschke, F. M. Schröter, A. Scobol u A. W. Sollin herausg. von Richard Andree. Bielefeld u. Leipzig 1882.	8.............................. G	og.	42.
1695. Statistisches llandbiiclilein des Kaiserthumes Österreich.6 Herausg. von der
k. k. statistischen Central-Commission. Wien. Für das Jahr
a.)	1865.	2.	Aufl.	1867.	8................................................ G	og.	43.
b.)	1866.	1.	Aufl.	1868.	8................................................ G	og.	44.
e.)	1867.	1.	Aufl.	1869.	8................................................. G	og.	45.
d.)	1868.	1.	Aufl.	1870.	8................................................ G	og.	46.
' Trim. štev. 1669.
a Gl. štev. 1773.
5 Zemljepisni, krajepisni in domoznanski podatki; o zdravilnosti «Rogaške slatino» je govor le v kratki prilogi; prim. štev. 1796 z opombo 2. na str. 13.
4	«Domoznanstva» (Vaterlandskunden) smo vsa vvrstili v zemljepisni oddelek ; zemljepisnega gradiva dobiš v vseli, zgodovinskega pa ne; iz najnovejših izdaj «domoznanstev» je zgodorina malodane izginila.
6 Prim. štev. 1676; raznim letnikom so naslon nekoliko izpremenjeni; izpremenile so so pač tudi razmere.
1696.	lliinn J., Hochstetter F. u. Pokorny A., Allgemeine Erdkunde.1 Ein Leitfaden der astronomischen u. physischen Geographie, Geologie u. Biologie.
3.	Aufl. Prag 1881. 8................................................................ G	og.	47.
1G97. Ilanuak Emanuel, Österreichische Vaterlandskunde
n.) für die unteren2 Glassen der Mittelschulen. Wien.
«.) 8. Aufl. 1886. 8.......................................................... G	og.	48.
ß.) 10. Aufl. 1893. 8......................................................... G	og.	49.
h.) für die oberen3 Klassen der Mittelschulen. 16. Aufl. von Karl Schober
u.	Friedr. Macliaček. Wien 1910. 8............................................ G	og.	50.
1698. llaselliach Karl, Lehrbuch der Geographie für Mittelschulen. Wien 1870.
8. (dva izvoda.)....................................................................... G	og.	51.
1699. Heidericli Franz, Österreichische Schulgeographie. I. Th. Für dio L, II. u.
III.	Olasse der Mittelschulen. Wien 1901. 8........................................... G	og.	62.
1700. Ilellwuld Friedrich, Die Erde u. ihre Völker. Ein geographisches Haus-
buch. I.—II. Bd. Stuttgart 1877—1878. 8. — 2 zvez...................................... G	og.	53.
1701. Herr Gustaf (1), Grundzüge für den ersten Unterricht in der Erdbeschreibung.
16. Aufl. Wien 1888. 8................................................................. G	og.	54.
1702. IIouHer Ludwig, Kurze Reichs- und Länderkunde des Kaisorthums Öster-
reich.	Für	Untergymnasien u. Unterrealschulen. 2. Aufl.	Wien 1859. 8.	G	og. 55.
1703.	—	Kratek	popis	cesarstva avstrijansltega sploh in	njegovih dežel po-
sebej. Za niže gimnazije in niže realno šolo. I'osloveuil M. Cigale. Na
Dunaju 1861. 8......................................................................... G	og.	66.
1704. Iloič Ivan, Slike iz občega zemljopisa. Zagreb. — 6 (oziroma 10) zvez.:
Knjiga prva.	Uvod u obči zemljopis. 1888. 8. (Poučna knjižnica
«Matice Iirvatske». Knjiga XIII.)	(dva	izvoda.) ...	G	og. 57.
Knjiga druga. Evropa: Francuzka. Švicarska. Nizozemska. Belgija.
Vel. Britanija. 1890. 8. (Poučna knjižnica «Matico
Iirvatske». Knjiga XV.) (dva izvoda.).............................. G	og.	58.
Knjiga treča. Evropa: Skandinavski poluotok (Švedska i Norvežka).
Danska. Njemačka. 1892. 8. (Poučna knjižnica «Matice
Iirvatske». Knjiga XVII.) (dva izvoda.)............................ G	og.	59.
Knjiga četvrta. Evropa: Pirenejski poluotok (Spanjolskai Portugalska).
Apeninski poluotok (Italija). Balkanski poluotok (Grčka i Turska). Kuinunjska. 1894. 8. (Poučna knjižnica «Matice Iirvatske». Knjiga XIX.)	(dva	izvoda.) ...	G	og. 60.
Knjiga peta. Evropa: Slavonsko države.
Dio prvi. Rusija. 1898. 8. (Poučna knjižnica «Matico Iirvatske». Knjiga XXIII.)............................. G	og.	61.
Dio drugi. Bugarska. Srbija. Crna gora. 1900. 8. (Poučna knjižnica «Matico Iirvatske». Knjiga XXV.) (i og. 62.
' Prim. štev. 1813, I. zvez., 1., 2. in 3. dol.
1 V 8. izdaji jo še 40 strani *zgodovine>, v 10. izdaji jo ni nič voč; gl. opombo 4.
na str. 5.
3	Zemljepisnemu, statističnemu in državoznanskomu oddelku jo tu pač pridojana avstrijska zgodovina, a — združena s «kulturno» zgodovino.
1705. Hübner Otto, Geographisch-statistische Tabellen aller Länder der Erde.
Flerausg. von Kranz .Inraschek. Frankfurt a. M.
*.) 60.	Ausgabe.	1901.	16.............................................. G	og.	63.
ß.) 55.	Ausgabe.	1906.	16.............................................. G	og.	64.
Y.) 56.	Ausgabe.	1907.	16.............................................. G	og.	65.
3.) 57.	Ausgabe.	1908.	16.............................................. G	og.	66.
e.) 59.	Ausgabe.	1910.	16.............................................. G	og.	67.
1706. Ilwof Franz u. Peters Karl F., Graz. Geschichte u. Topographie der Stadt
u.	ihrer Umgebung. Mit einem Anhänge Uber Eisenerze, Braunkohlen, Braunkohlenflora, Mineralquellen u. Curorto in der Steiormark. Graz 1875. 8........................................................................ G og. 68.
1707. Imentlürffer Benno, Lehrbuch der Erdkunde für österreichische Mittel-
schulen.
III. Teil: Lehrstoff der III. Klasse. 2. Autl. Wien 1910. 8.................. G og. 69.
IV. Teil: Lehrstoff der IV. Klasse. (Österreich-Ungarn). 2. Aufl. 1910. 8.	G og. 70.
1708. StatistischesJttlirlilif.li der oestorreichischen Monarchie für das Jahr 1863.
Herausg. von der k. k. statistischen Central-Commission. Wien 1864. 8.	G og. 71.
1709. 1. Jahresbericht des Vereines für österreichische Volkskunde. Erstattet von
J. A. Helfert. Wien 1896. 8.................................................... G og. 72.
1710. Jainbreeak Drag., Rimsko hodočašee. Slike o slavenskom hodočašču u Rim
od godine 1881. U Zagrebu 1882. 8.............................................. G og. 73.
1711. Jesenko Janez, Zemljepisna začetnica za gimnazije in realko. V Gorici
1865. 8........................................................................ G og. 74.
1712.	—	Občni zemljepis. V Ljubljani 1873. 8. (dva izvoda.)........................ G og. 75.
1713.	—	Prirodoznanski zemljepis. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska.
V	Ljubljani 1874. 8. (dva izvoda.)........................................... G og. 76
1714.	—	Mali občni zemljepis. V Gorici 1876. 8. (dva izvoda.)...................... G og. 77.
1715.	—	Zemljepis za prvi razred srednjih Sol. 2. natis. V Ljubljani 1890. 8.
(dva izvoda.).................................................................. G og. 78.
1716.	—	Zemljepis za drugi in tretji razred srednjih šol. V Ljubljani 1883. 8.
(dva izvoda.).................................................................. G og. 79.
1717.	—	Avstrijsko-ogorska monarhija. Domovinoznanstvo' za četrti razred
srednjih šol. V Ljubljani 1885. 8.............................................. G og. 80.
1718. Jordan H., Topographie dor Stadt ltom im Alterthum. 1. Bd. Berlin. - 2 zvez.:
1. Abth. 1878 . 8........................................................ G og. 81.
2. Abth. 1885. 8......................................................... G og. 82.
(137.) Jiltleicli Walther, Topographie von Athen. (Handbuch der klass. Altertums-
Wissenschaft, .... herausg. von Iwan Müller, III. Bd. 2. Abt. 2. Hälfte.
München 1905. 8.)................................................................. KPh.	1.
1719. Das Kaiserreich Brasilien auf der Wiener Weltausstellung von 1873. Rio
de Janeiro 1873. 8. (l’rvega — vvodnega — lista ni.)........................... G og. 83.
1720. Kiepert Heinrich, Lehrbuch dor alten Geographie. Berlin 1878. 8. . . .	G og. 84.
1721. Klaič Vjekoslav, Bosna. Podatcf o zemljopisu i poviesti Bosne i Hercegovine.
Prvi dio: Zemljopis. U Zagrebu 1878. 8. (Poučna knjižnica «Matice Hrvatske». Knjiga III.)........................................................ G og. 85.
1722. Klfin|iaul Bernhard, Allgemeine Erdkunde. Zur leichtern Uebersicht in
Tabellen-Form für Seminare u. höhere Schulanstalten. Dresden 1873. 8.	G og. 86.
1 Ql. opombo 4. na str. 5.; komaj ena tretjina knjigo je zgodovinska.
1723. Klifden Gustav Adolph, Handbuch der Erdkunde. Berlin. — 3 zvez.:
I.	Th.: Die physische Geographie. 1859. 8...............................G og.	87.
II. Th.: Politische Geographie. (Kuropa.) 1861.	8.............G og.	88.
III. Th.: Politische Geographie. (Asien, Australien, Afrika u. Amerika.)
1862. 8. . . .	............................................G og.	89.
1724. — Abriß der Geographio zum Gobraucho für Schüler höherer Lehranstalten. 3. Aufl. Berlin 1861. 8...................................................G og. 90.
1725. Klun V. F., Das Kaiserthum Oesterreich. Geographisch-statistischor Abriß
nach dem neuesten Standpunkte. Wien 1861. 8..................................G og. 91.
1726.	Leitfaden	für	den	geographischen Unterricht an Mittelschulen. Wien.
a.) 6. Aufl. 1867 . 8..................................................G og.	92.
ß.) 15. Aufl. 1874. 8..................................................G og.	93.
y.) 19. Aufl. Umgearbeitet von Gustav Adolf	Schimmer. 1878. 8. . fr og.	94.
1727. Klliliis Rudolf, Österreichisch-ungarische Liinder-Skizzen oder eine Vor-
schule der Geographie des österreichisch-ungarischen Kaiserstaates. Prag
1877. 8................:.....................................................G og.	95.
1728. Koppe Karl, Die mathematische Geographie u. die Lehre vom Wolt-
gebilude für den Unterricht in höheren Schulen sowie auch zur Selbstbelebrung. Essen 1872. 8....................................................G	og,	96.
1729. Kozenn B., Grundzüge der Geographie.
a.) 1. Aufl. Pest u. Wien 1858. 8.....................................G	og.	97.
ß.) 5. Aufl., für die I. Classe der Mittel- u. Bürgerschulen. Wien
1871. 8...................................................G og.	98.
1730. Kozler P., Kratek slovenski zcmljopis in pregled politično in pravosodne
razdelitve ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom most, tergov, krajev i. t. d. Na Dunaju
1854.8....................................................................Gog.	99.
1731.	— Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v zemljovidu Slovenske
dežele, kakor priloga istega. Na Dunaju 1864. 8.............................G	og.	100.
1732. Kramer Ernst, Das Laibacher Moor1, das größte u. interessanteste	Moor
Österreichs etc. Laibach 1905. 8............................................G	og.	101.
1733. Kreitner Gustav, Im fernen Osten. Reisen des Grafen Bola Szöchonyf in
Indien, Japan, China, Tibet u. Birma in den Jahren 1877- 1880. Wien
1881. 8.....................................................................G	og.	102.
1734. Der russisch-türkische Kriegs-Schauplatz topographisch-strategisch be-
leuchtet. Wien 1854. 8......................................................G	og.	103.
1735. Kronprinz ltudolf von Oesterreich, Eino Orientreiso vom Jahre 1881.
Wien 1885. 8................................................................G	og.	104.
1736. Lang Franz, Vaterlandskunde1 für die VIII. Klasse der österreichischen
Gymnasien. 2. Aufl. Wien 1905. 8. (dva izvoda.)............................ G	og.	105.
(1379.) Lavtižar Josip, Pri Jugoslovanih. (Zabavna knjižnica Matice Slovenske.
XVI. zvez. 1903.)................................................................Slo.	XVI.
1737. Leighton Wilson J., West-Afrika geographisch u. historisch geschildert.
Aus dem Englischen von M. B. Lindau. 3. Ausgabo. Leipzig	1868.	8.	.	G	og.	106.
1738. Lopaši(’ Radoslav, Karlovac. Poviest i mjestopis grada i okolico.	U Zagrebu
1879. 8. (Poučna knjižnica «Matico Hrvatsko». Knjiga VI.)...................G	og.	107.
1	Knjiga, — z večino geološka, obsega mnogo krajepisnega, colo prazgodovinskega gradiva.
*	Gl. opombo 4. na str. 5.; skoraj pol knjige je zemljepisja in statistiko.
1739. Lopašič Radoslav, Biliad i Bihačka krajina. Mjestopisne i poviestne crtico.
Zagrel)	1890.	8.	(dva	izvoda.).............................................G og.	108.
1740. Liitlde Job. (iott.fr., Die Sonne im Dienste der Kartographie. Kritische
Erörterungen zur Geschiclito der neueren Kartographie zur Einführung der Wandkarten u. des Schulatlas über alle Theile der Erde etc. Neue AuBgabe bearbeitet von Franz Matthes. Weimar 1874. 8.........................G ng.	109.
1741. Macedo Joaquim Manoel, Geographische Beschreibung Brasiliens. Ueber-
setzt von M. P. Alves Nogueira u. Wilhelm Theodor Schiefler. Leipzig
1873.8.......................................................................Gog.	110.
1742. Maioilica H., Fundkarte von Aquileja.1 Sonderabdruck aus «Xenia Austriaca»,
bezw. aus dem XLIII. Jahresberichte des k. k. Staatsgymnasiums in Görz.
1893. 8......................................................................G og.	111.
1743. Marek R., Mager F. M. u. Schilder S., Vaterlandskunde2 für die oberen
Klassen der österreichischen Mittelschulen. Wien 1910. 8.....................Gog.	112.
1744. Matkovič P., Putovanja po Balkanskom poluotoku XVI. vieka. (Preštam-
pano iz XLIX., LVL, LXI1., LXXI., DXXX1V. knjige Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.) U Zagrebu 1879. 1881. 1882. 1884.
1887. 8. — 5. zvez.:
1.	Felix	Petančič	i	njegov opis puteva u Tursku.....................G og.	113.
U.	Putovanje	B. Kuripešica, L. Nogarola i	B. Ramberta............G og.	114.
III.	Putovanje	Kornelija Duplicia Šepora g.	1533.......................Gog.	115.
IV.	Putovanje	Jeana Chesneau-a g. 1547...............................G og.	115.
V.	Putovanje	Katarina Zena g. 1550......................................Gog.	115.
VI.	Putovanje	Antuna Vrančiča g. 1553....................................Gog.	116.
VII.	Putovanje	Melchiora Soydlitza g. 1556-59.............................Gog.	117.
Vlil. Bezimoni opis puta kopnom u Carigrad g. 1859 — 60....................Gog.	117.
IX.	Itinerari carskoga	kurira	Jakova Betzeka g.	1564—1673.	. . .	Gog.	117.
1745.	—	Gjuro Hus, llrvat iz	Rasinje, glasovit	putnik	XVI. vieka.	(Pre-
štampano iz LV. knjige Rada jugoslavenske akademijo znanosti i umjetnosti.) U Zagrebu 1881. 8....................................................G og.	118.
1746.	—	Zemljopis austrijsko-ugarsko	monarhije	za niže razrede srednjih
učilišta. U Zagrebu 1882. 8..................................................Gog.	119.
1747.	— Zemljopis za niže razrede srednjih učilišta. Trece izdanje. U Zagrebu 1883. 8........................................................................G og	120.
1748. Mayer Franz Martin, Geographie der österreichisch-ungarischen Monarchie
(Vaterlandskunde5) für die vierte Glasse der Mittelschulen.
a ) 1. AuH. Prag. 1886. 8..............................................G og.	121.
p.) 7., unter Mitwirkung von Karl Berger umgearbeitete Aull. In
2	Abteilungen. (I.: Text., II.: Bilder-Anhang.) Wien 1905. 8.
(dva izvoda.).......................................................G og.	122.
y.) 9. Aufl., unter Mitwirkung von Richard Marek bearbeitet. Wien
1910. 8............................................................G	og.	123.
1749. Mittlieiluilgeii der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien. XXVIII. —
XI,IV. Bd. Wien 1885-1901. 8. — 17 zvez......................................G og.	124.
1750. Mode,stili Josip, Zemljopis i statistika austro-ugarske monarkije za srednja
učilišta. Zagreb 1903. 8.....................................................G og.	125.
’ Topografija stare Akvileje ; prim. štev. 1814.
1	Gl. opombo 4. na str. 5.; dve tretjini knjigo sto domoznanstvom in državoznanstveni.
3	Tega pridevka v 1. izdaji ni.
1751. Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort u. Bild. Auf Anregung
u.	unter Mitwirkung weiland Seiner k. u. k. Hoheit, dos . . . Kronprinzen Erzherzog Rudolf bogonnen, fortgesetzt unter dem Protectorate etc. etc.
Wien 1886 — 1902. 4. — 24	zvez.........................................G	og.	126.
1752.	Moser L. Karl, Der Karst u.	seine Höhlen.’	Mit einem Anhänge über	Vor-
geschichte etc. Triest 1899.	8.............................................G	og.	127.
1753. Miillner Alfons, Emona. Archacologischo Studien aus Krain.* Laibach
1879. 8.......................................................................Gog.	128.
1754.	— Johann, Erdkunde für Mittolschulon. I., II., III., IV., V. Teil (für
die 1., 2., 3., 5., 6. Klasse).	Wien 1910. 8. — 5 zvez.......................G	og.	129.
1755.	Nansen Fridtjof, In Nacht	u. Eis. Die	norwegische	Polarexpodition
1893—1896. Mit einem Boitrag von Kapitän Sverdrup. I. II. Bd. -|- Sup-plement-Bd. Leipzig 1897 -1898. 8.- 3 zvez....................................G	og.	130.
1756. Neugcliauer J. G., Geographische Vorschulo. Nach neuen Ansichten u. als
sichere Grundlage für den Gebrauch beim Unterricht in der Geographie bearbeitet. Mainz 1847. 8.....................................................G	og.	131.
1757. Die Nippon-Fahrer oder das wiedererschlosseno Japan. In Schilderungen
der bekanntesten älteren u. neueren Reisen insbesondere der amerikanischen Kxpedition in den Jahren 1852—1854 sowie der preußischen Expedition nach Ost-Asien in den Jahren 1860 1861. Bearbeitet von Friedr. Steger u. Herrn. Wagner. Neu herausg. von Richard Andree.
2.	Aufl. Leipzig 1869. 8....................................................G og.	132.
1758. Nissen Heinrich, Italische Landeskunde. I. Bd. Land u. Leuto. Berlin
1883. 8.......................................................................Gog.	133.
1759. Nossek Joh. Christian, Geographisch-statistisch-historisches Zeitungs-
Taschen-Lexicon des gesammten Erdballs über die Länder, Provinzen,
Städte etc. Graz. — 5 zvez.:
I.	Bd.	A -II. 1850. 16..................................................G	og.	134.
II.	Bd.	J-O. 1851. 16....................................................G	og.	134.
III. Bd.	P—Toro. 1851. 16.................................................G	og.	134.
IV. Bd.	Torshok-Zywice.	1851. 16.........................................G	og.	134.
Supplement-liand (enthaltend nachträglich bei 4000 Städte, Märkte,
Dörfer, Inseln, Berge etc.)	1852. 16.................................G og.	134.
1760. Die Orientreise des Kronprinzen Rudolf. Von * * * Wien 1882. 8. (V
začetku knjige	so	izrezani	4 listi, str. 26. vštet. 32.).................G og.	135.
1761. Orts-Repertorien (S/»c/a/-Oi'ts-Reportorion.) Herausg. von der k. k. stati-
stischen Gentral-Commission auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December
1.) Krain8
a.) 1869.	Laibach	1874. 8.............................................G og.	136.
ß.) 1880.*	\	Wi	/	1884.	8.....................................G og.	137.
Y.) 1890.	/	l	1894.	8.....................................G og.	138.
2.) Steiermark3 .	,	1893	8.............................G og. 139.
3.) Kärnten5	1890	Wien \	g (.............................G og. 140.
4.) Küstenland3 '	'	I	l...........................G og. 141.
1 Gl. opombo 1. na str. 8.
2 Antična topografija.
3 Naslovi knjigam in krajevna imena so povedana tudi slovenski; Primorje je označeno nemški, italijanski, slovenski in hrvatski. Gl. štev. 1682 in 1683; prim. sledečo štev. 1762.
*	Gl. tega repertorija str. 153; tam šolo izveš, da se je vršilo ljudsko štetje leta 1880; prim. štev. 1682.
1762.	Vollständiges Ortschaften-Verzeichnis« der im Reichsrathe vertretenen Königreiche u. Länder. Herausg. von der k. k. statistischen Central-Commission in Wien nach den Ergebnissen der Volkszählung vom 31. Decemher
ct.) 1880. 2. Aufl. 2. Abdruck. Wien 1882. 8. (dva izvoda.). . . . G og. 142. ß.) 1890. Nebst vollständigem alphabetischen Namensrogistor. Wien
1892.	8........................................................... G	og.	143.
17(53. Pavicll Alfons, Der Grintovc in den Steineralpen. (8092'.) Separat-Abdruck
aus d. Jahrbuch d. österr. Alponvereins, Bd. IV. 1808. Wien 1868. 8.	.	G	og.	144.
1764. Payer Julius, Die österreichisch-ungarische Nordpol-Expedition in den
Jahren 1872 -1874, nebst einer Skizze der zweiten deutschen Nordpol-expodition 1869 -1870 u. der Polar-Expedition von 1871. Wien 1876. 8. G og. 145.
1765. Peschel Oscar, Völkerkunde. 3. AuH. Leipzig 1876. 8.............................G	og.	146.
1766. Peucker Karl, Kartographische Studien. I. Schattenplastik und Farben-
plastik. Beiträge zur Geschichte u. Theorie der Gel&ndedarstellung. Wien
1898. 8.......................................................................G	og.	147.
1767. Premerstein Anton u. Rutar Simon, Römische Strassen und Befestigungen in
Krain. Herausg. von der k. k. Central-Commission zur Erforschung u. Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale. Wien 1899. 4. (dva izvoda.) G og.	148.
1768. Piitz Wilhelm, Leitfaden bei dem Unterrichte in der vergleichenden Erd-
beschreibung für die untern u. mittlern Klassen höherer Lehranstalten.
2. Aufl. Freiburg im Breisgau 1857. 8. (S štev. 1729 a.) ena knjiga.) . G og. 97.
1769.	— Lehrbuch der vergleichenden Erdbeschreibung für die oberen Klassen
höherer Lehranstalten und zum Selbstunterricht. 4. Aufl. Freiburg im Breisgaa 1862. 8..............................................................G	og.	149.
1770. Rath Anton Gustav, Gemeinfassliche Darstellung der Erd- und Himmels-
kunde. Lemberg 1852.	16................................................  G	og.	150.
1771. Ratzel Friedrich, Völkerkunde. I., II., III. Bd. Leipzig 1885, 1888. 8. —
3. zvez.......................................................................G	og.	151.
1772. Političko i sudbeno razdieljenje kralj. Hrvatske i Slavonije i repertorij
prelnvališta po stanju od 31. svibnja 1895. Politische u. Gerichts-Ein-theilung der Königreiche Kroatien u. Slavonien und Wohnorts-Reperto-rium nach dem Stande vom 31. Mai 1895. Izdala kr. hrv. slav. dalm. zemaljska vlada a sastavio kr. zemaljski statističlci ured u Zagrebu.
Zagreb 1895. 8................................................................G	og.	152.
1773.	Richter Eduard, Lehrbuch der Geographie fiir die I.,	11. u.	III.	Classe der
Mittelschulen. Wien u. Prag 1893. 8. (dva izvoda.).........................G	og.	153.
1774.	Ritter Carl, Allgemeine Erdkunde. Vorlesungen an	der	Universität	zu
Berlin gehalten. Herausg. von II. A. Daniel. Berlin	1862.	8.............G	og.	154.
1775.	— Europa. Vorlesungen an der Universität zu Berlin gehalten. Herausg.
von II. A. Daniel. Berlin 1863. 8...............,............................G	og.	155.
1776. (Rohrer Joseph), Versuch über die deutschen Bewohner der österreichischen
Monarchie. I.—II. Th. Wien 1804.	8.....................................G	og.	156.
1777.	— Versuch über die slawischen Bewohner der österreichischen Monarchie. I.—II. Th. Wien 1804. 8.......................................................G	og.	157.
1778. Deutsche Rundschau für Geographie u. Statistik. Unter Mitwirkung hervor-
ragender Fachmänner herausg. v. Friedr. Umlauft (Hugo Hassinger).
Jahrg. XV. (toda le 7. sešitek), XVI. (ki mu pa manjka 11. in 12. se-šitka), XVII.—XXXIII. Wien. Pest. Leipzig. (Wien u. Leipzig. Wien.)
1893—1911. 8 —16. zvez. 20 seš. (Zadnjega letnika je doslej 9 sež.) (i og. 158.
1779. (Ituliir Simon), Zemljepis za spodnjo in srednje razrede srednjih šol.
II.	oddolek: Opis dežel razen Avstro-Ogrske. 2. natisk pregledal V.
liežek.' V Ljubljani 1899. 8.................................................G og. 159,
1780. Schacht Theodor, Lehrbuch der Geographie alter u. neuer Zeit mit be-
sonderer Rücksicht auf politische und ÄttZ<Mrgeschichte.* Mainz.
a.) 6. Aufl. 1855. 8....................................................Gr og. 160.
ß.) 7. Aufl. 1867. 8....................................................Gog. 161.
y.) 8. Aufl. von Wilhelm Rohmeder. 1874.	8.......................G og. 162.
1781. Sclierzer Karl, Reise der österreichischen Fregatte Novara um die Erde,
in den Jahren 1857, 1858, 1859, unter den Befehlen des Commodore B. v. Wflllerstorf-Urbair. Volksausgabe. I,—II. Bd. Wien 1864. 1866. 8.
—	2 zvez....................................................................Gog. 163.
1782. Schimmer Gustav Adolf, Statistik dos Judenthums in den im Rcichsratlie
vertretenen Königreichen u. Ländern nach den vom k. k. Ministerium des Innern angeordneten Erhöhungen u. nach sonstigen (Quellen bearbeitet.
Herausg. von der k. k. statistischen Central-Commission.	Wien 1873. Folio. G og. 164.
1783. Schmidi Adolf, Oestorreichische Vaterlandskunde.	Wien	1852.	8...(} og. 165.
1784. Die Elemente der Geographie in zwei Lehrcursen für Unter-Gymnasien u. Unter-Realschulen. Pest	1860. 8. (dva izvoda.)....................(i og. 166.
1785. Schubert Fr. W., Grundzüge der allgemeinen Erdkunde, für die unteren
Klassen der Gymnasien u. Realschulen. 3. Aufl. Wien 1860. 8. (dva izvoda.).......................................................................G og. 167.
1786. Seibert A. E., Schul-Gengraphie. In 3 Theilen. Bearbeitet nach dem Lehr-
pläne für die oberen (Hassen der österreichischen Volks- und Bürgerschulen. Wien. — 3. seš.:
I. Th. 5. Aufl. j
II. Th. 4. Aufl.	1882. 8..............................................G	og.	168.
III. Th. 3. Aufl. I
1787 Sqnier L. G., Die Staaten von Central-Amerika insbesondere Honduras,
San Salvador u. die Moskitoküste. In deutscher Bearbeitung herausg. von
Karl Andree. Leipzig	1865. 8.	(Knjiga	je	ohranjena	pomanjkljivo.)	.	.	G	og.	169.
1788. Stare Josip, Kitajci	in	Japonci.	Izdala	in	založila	družba	sv.	Mohorja	v
Celovcu 1893. 8...............................................................(i	og.	170.
1789. Stark K. Bernhard, Aus dem Reiche des Tantalus u. Croesus. Eine lieise-
studie. Berlin 1872. 8. (Sammlung gemeinverständlicher wissenschaftlicher Vorträge, herausg. von Rud.Virchow u. Fr. Holtzendorff, VII. Serie.
147.-148. Heft.)...............................................................G	og.	171.
1790.	Steinhäuser Anton,	Geographie	von	Oesterreich-Ungarn.	Prag	1872.	8.	.	Gog.	172.
1791.	— Lehrbuch der	Geographie	für	Mittelschulen.	2.	Aufl.,	bearbeitet von
Karl Rieger. Prag.
I.	Th. 1883. 8.........................................................G og.	173.
II.	Th. 1886. 8.	(dva izvoda.).........................................G og.	174.
1792. Steklasa Ivan, Zemljopis i statistika austro-ugarske monarkije za srednja
učilišta. U Zagrebu 1889. 8..........................................................Gog.	175.
1 Delo je iČM/arjevo, dasi tega nikjer ni čitati; liežek je v 2. natisku — na višjo zahtevo — premeni] liuttirjcvo pisavo lastnih imen, a Rutar premenjcnc knjige ni dovolil imenovati po sebi.
2 Zemljepisja pa uče tudi spisi, ki jim jo «zgodovina» (/lavna naloga; gl. našega kataloga oddelek IX. s. v. «Püte» (Grundriß der Geoyraphie u. Geschichte- i. t. d.); gl. ravno tam druge zgodovinsko, posebno šolske knjigo.
1703.	Südafrika «. Madagaskar geschildert durch die neueren Entdeckungs-
roisendon, namentlich Livingstone u. Ellis. Leipzig 1865. 8........................G	og.	176.
1794. Slovenski Štajer. Dežela in ljudstvo. Spisali rodoljubi. Izdala in založila Slovenska Matica. V Ljubljani. — 2 (oziroma 4) snop.:
I.	snopič. Spisali J. Šuman, Ivan Žuža in J. Majciger. 1868. 8. (dva
izvoda.)..............................................................°8'
III.1 snopič. Spisal Ivan Gršak. 1*70. 8. (dva izvoda.)........................ti	og.	178.
1796. Tafeln zur Statistik der österreichischen Monarchie. Zusaramengestellt von der Direction der administrativen Statistik im k. k. Ministerium für Handel, Gewerbe u. öffentliche Bauten. Neue Folge. — 2 zvez.:
I. Bd. Das Jahr 1851 mit übersichtlicher Einbeziehung der Jahro 1849 u. 1850 darstellend. Wien 1856 — 1858. Folio. — 8 snopičev.
(VII. snopiča ni.).............................................................G	°K-
II. Bd. Die Jahre 1852, 1853 u. 1854 umfassend. Wien 1859-1860.
Folio. — 8 snopičov. (Videti je, da manjka IX.. snopiča.) . . . . U og. 180.
1796. Tänzer V. L., Die Mineralquellen zu Krapina-Töplitz nächst Rohitsch in
Kroatien.1 Wien 1861. 8............................................................G	og.	181.
1797. Tchihatchef P., Spanien, Algerien u. Tunis. Briefe an Michel Chevalier.
Leipzig 1882. 8....................................................................G	og.	182-
1798. Tkalčevih Adolf, Listovi o Italiji. U Zagrebu 1861. 8. (dva	izvoda.)	.	.	G	og.	183.
1799. Trampler Richard, Leitfaden der allgemeinen Geographie.	Für	Mittel-
schulen u. verwandte Lehranstalten. Wien 1876. 8...................................G	og.	184.
1800. Tsclieilg-Ki-Tong, China u. die Chinesen. Einzige autorisirte Ueber-
setzung von Adolph Schulze. Leipzig 1885. 8........................................G	og.	185.
1801. Umlauft Friedrich, Die österreichisch-ungarische Monarchie. Geographisch-
statistisches Handbuch mit besonderer Rücksicht auf politische u. Cultur-Geschichte.
a.) 1. Aull. Wien u. Pest 1876. 8..........................................G	og.	186.
ß.) 2. Aufl. Wien. Pest. Leipzig 1883. 8...................................G	og.	187.
1802. Valvasor Johann Weichard, Die Ehre des Hertzogthums Crain.
a.) 1. Aufl. Laybach-Nürnberg	anno	1689. 4.- 5	zvez.G	og.	188.
ß.) 2. Aufl. Herausg. v. J. Krajec,	Vinc. Novak	u. Jos.	Pfeifer.
Rudolfsworth 1877-1879.	4.-	4 zvez...........G	og.	189.
1803. Vicrteljahrshefte für den geographischen Unterricht. Ilorausg. von Franz
Hoidorich. I.—11. Bd. Wien 1902-1903. 8. (Oba zvezka v eni knjigi.) . G og. 190. 1801. Vojvodstvo Koroško v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu. Po spisu Jožefa Erben-a.3 Izdala in založila Matica Slovenska.
V Ljubljani 1866. 8. (dva izvoda.).................................................G	og.	191.
1805. Vojvodstvo Kranjsko v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spro-
gledn. Po spisu Jožefa Erben-a.’ Izdala in založila Matica Slovenska.
V Ljubljani 1866. 8. (dva izvoda.)...............................................G	og.	192.
1806. Die Völker Oesterreich-Ungarns. Ethnographische u. culturhistorischo
Schilderungen. Wien u. Teschen.
1.	Bd.: Die Deutschen in Nieder- und Obcr-Oostcrreich, Salzburg,
Steiermark, Kärnthen	u. Krain. Von Karl Schobor.	1881.	8.	G	og.	193.
1 II. snopič ni izžel nikdar.
4	Nekaj krajepisne tvarine je tu; več je govora o — zdravilnosti; prim. pa štev. 1689 in opombo 3, na str. 5. s Gl. štev. 1681.
II.	Bd.: Dio Deutschen in Böhmen, Mähren u. Schlesien. Von Josof Bendel.
1. Hälfte	1884 .	8.......................................G	og.	11)4.
2. Hälfte	1885.	8........................................G	og.	194.
III. Bd.: Dio Deutschen in Ungarn u. Siebenbürgen. Von J. H.
Schwicker. 1881. 8..............................................G og. 196.
IV. Bd.: Die Tiroler u. Vorarlberger. Von Josef Egger.
1. Hälfte \ 18g2 g .............................................Gog.	196.
2. Hälfte I	b
V. Bd.:	Dio Ungern	oder	Magyaren.	Von	Paul	Hunfalvy.	1881.	8.	G	og.	197.
VI.	Bd.:	Die Rumänen in	Ungarn,	Siebenbürgen	u.	der	Bukowina.
Von Joan Slavici. 1881. 8.....................................G	og. 198.
VII.	Bd.: Dio Juden. Von Gorson Wolf. Mit oiner Schlußbetrachtmig
von Wilhelm Goldbaum. 1883. 8.................................G	og. 199.
VIII.	Bd.: Die Oc/fO-Slaven. Uobersichtliche Darstellung von Jaroslav
Vlach. Drei Studien von J. A. Helfert. 1883. 8................G	og. 200.
IX. Bd. : Dio Polen u. liuthenen in Galizien. Von Josef Szujski.
1882.8..........................................................Gog. 201.
X.	Bd.:
1. Hälfte: Dio Slovenen. Von Josof Šuman1. 1881. 8. .	.	G	og. 202.
2. Hälfte: Die Kroaten. Von Josof Stard. 1881.	8. . .	.	G	og. 203.
XI. Bd. : Dio Serben im südlichen Ungarn, in Dalmation, Bosnien
u.	in der Ilerzegovina. Von Theodor Stefanovič Vilovsky.
Mit einem Anhang: Die südungarischen Bulgaren von Gčza
Czirbusz. 1884. 8.............................................G	og. 204.
XII.	Bd.: Die Zigeuner in Ungarn ti. Siebenbürgen. Von J. II.
Schwicker. 1883. 8............................................G	og. 205.
1807.	Vrhovec	Ivan, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. Ljubljana	1897.	8.	G	og. 206.
(379.)	Weher	Wilhelm Ernst, Das Wichtigste aus den geographischen	Voraus-
setzungen der Griechen u. Römor und Ucborblick der altertümlichen Erdbeschreibung. (Klassische Alterthumskunde oder übersichtliche Darstellung der geographischen Anschauungen .... der Griechen u. Römer
etc. etc. Stuttgart 1848. 8. pag. 93 236.)	  KPh.	4.
1808. Wehersik Göttlich, Geographisch-statistisches Welt-Lexikon. Ein Nach-
schlagebuch über dio Länder, Staaten, Kolonion, Gebirge, Flüsse, Soon,
Inseln, Städte, Marktflecken, Badeorte, Post-, Telegraphen- u. Fernsprechämter, Häfen, Eisenbahnstationen .... der Erde. Wien u. Leipzig 1908. 8....................................................................G og. 207.
1809. Weuzig Joseph, Übersicht der Erdoberfläche zur Orientierung auf der-
selben mit Hilfe freien Handzeichnens aus dom Gedächtnisse. 3. AuH.
Prag 1853. 8...............................................................  .	G og. 208.
1810. Wester Josip, Tri pisma o Bosni. Popotni spomini. Ljubljana 1910. 8. . G og. 209.
1 in — četudi ne pove naslov, —: Fr. Fasching (Geschichte dor von Slovenen bewohnten Länder), Fr. Hubad (Sitten u. Gebräuche der Slovenen) tor: Fr. Simonič (Dio slovonischo Literatur). V občo prim. glede narodopisja Slovanov in posebej Slovencev lanskega kataloga str. 28 in 29; gl. tudi: Šmid W., Landesmuseum Rudolfinum in Laibach 1907. 1908., Deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani 1907.; gl. zbornike: *Izveš tj a muzejskega društva za Kranjsko», •Mittheilungen des Mtisoal-Voroins für Krain» in: «Camiola».
1811. Wimmer Gottlieb August, Neuestes Gemälde von Afrika u. den dazu ge-
hörigen Inseln, oder Beschreibung der Lage, des Klimas, der Naturprodukte, Landeskultur, merkwürdigsten Städte, Gegonden, Kunstwerke,
Ruinen u. Denkmäler; dann der Einwohner, deren Lebensart, Kleidung,
Handel, Künste, Wissenschaften, Religion u. Staatsverfassung. I,—II.
Bd. Wien 1834. 8.- 2 zvez..................................................G og. 210.
1812. Winckler Johann, Die periodische Presse Oesterreichs. Eine historischstatistische Studio. Wien 1875 . 4.....................................................Gog.	211.
1813. Unser Wissen von der Erde. Allgemeine Erdkunde u. Länderkunde. Ilor-
ausg. unter fachmännischer Mitwirkung von Alfred Kirchhoff.
I. Bd.: Allgemeine Erdkunde1. Prag. Leipzig 1886. 4. — 3 zvoz.:
I. Teil: Astronomische u. physische Geographie. Von J.
Hann..............................................G	og.	212.
II. Teil: Dio feste Erdrinde nach ihrer Zusammensetzung,
ihrem Bau u. ihrer Bildung (Geologie.) Von
Perd. Hochstetter.................................G	og.	213.
III. Teil: Dio Erde als Wohnplatz der Pflanzen, Thiero u.
Menschen. (Biologische Geographio.) Von Alois Pokorny...........................................G	og.	214.
II. Bd.: Länderkunde von Europa. Wien u. Prag. Leipzig.
I.	Teil. — 2 zvez.:
1.	Hälfte: Europa im allgemeinen von A. Kirchhoff.
—	Physikalische Skizze	von	Mittel-Europa	von	A.
Ponck. — Das Deutsche Reich	von	A.	Penck.	1887. 4.	G	og.	215.
2.	Hälfte: Österreich-Ungarn von A. Supau. — Dio Schweiz von J. J. Egli in Verbindung mit A. Heim
u.	Roh. Billwiller. — Niederlande u. Belgien von A.
Penck. 1889. 4.............................................G	og.	21.6.
111.	Bd : Länderkunde von Kuropa. Wien u. Prag. Leipzig.
II.	Teil. — 2 zvez.:
1.	Hälfte: Frankreich, die britischen Inseln, das Königreich Dänemark, Schweden u. Norwegen, dio
nordischen Inseln. Von Friodr. Hahn. — Finland
von Joh. Rein. 1890. 4.....................................G	og.	217.
2.	Hälfte: Rumänien von Paul Lehmann. — Dio südeuropäischen Halbinseln von Theobald Fischer.
1893.	4..................................................G	og.	218.
1814.	Zandonati Viuconzo, Guida storica dell’antica Aquileja. Gorizia 1849. 16. G og. 219.
1 Zemljepis je, posebno občni del njegov, velja če daljo bolj za oddelek naravoslovja; zato jo pogosto težko odločiti, spada li kaka knjiga k zemljepisju ali k naravoslovju; taka jo s štov. 1813 (vsaj glodo I. zvez.) in s štev. 1696; prim. štev. 1662 z opombo 2. na str. L, štev. 1732 z opombo 1. na str. 8. in štev. 1752 ; prim. našega kataloga oddelek XII. s.v. «Gaea*, «Jahrbuch» (der Naturwissenschaften i. t. d.), Dio «Naturkräfte», (eine naturwissenschaftliche Volksbibliothek), XXIII., XXIV., XXIX. zvez., < Fraas», (Die Naturerscheinungen der Erdo als Einführung in die physikalische Geographie), «Humboldt», (Ansichten der Natur in : Kosmos), «Schoedler», (Das Buch der Natur, I. del), * Zimmermann», (Der Erdball u. seine Naturwunder. Populäres Handbuch der physischen Geographie) i. t. d.; gl. slednjič našega kataloga oddelek I. štev. 1.
1815. Zeitschrift für Scliul-Geoyrapliie. Herausg. u. redig. von A. E. Sortiert
(A. Hocker, G. Rusch). Jahrg. I. V.,VI.(ie 1., 2. in 3.soš.), XII. XXXII.)
Wien 1880—1884 in 1891—1911. 8. — 26 zvez. H soš. (Zadnjega
lotnika jo dosloj 8 seš.).....................................................6 og. 220.
1816. — ftlr österreichische Volkskunde. Organ des Vereins für österreichische Volksknudo in Wien. Rodigiort von Michael Ilahorlandt. 1,—XVI. .lahr-
gang. Wien u. Prag. (Wien.) 1896—1910. 8. —	16	zvez................G og. 221.
1817. Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškom,
kulturnem in zgodovinskem obziru. Ljubljana.
I.	del: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Spisal S. Rutar.
a.) Prirodoznanski, statistični in kulturni	opis. 1892. 8. . . G og. 222.
b.) Zgodovinski opis.1 1893. 8....................................G og. 223.
II.	dol: Samosvoje mesto Trst in mejna grolija Istra. Prirodoznanski,
statistični, kulturni in zgodovinski opis. Spisal S. Rutar.
a.) 1. snopič. 1896. 8.........................................G	og.	224.
ß.) 2. snopič. 1897. 8.........................................G	og.	224.
III. del: Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis. Spisal
S.	Rutar. 1899. 8...............................................G og. 225.
IV. dol : Vojvodina Kranjska. Spisal Fr. Orožen.
a.)	Prirodoznanski, politični	in	kulturni opis.	1901.	8. .	.	.	G	og.	226.
b.)	Zgodovinski opis.1 1902.	8.	(dva izvoda.).................G	og.	227.
V. dol: Kamniške ali savinjske alpe, njih zgradba in njih lico. Po-
ljuden geološki in krajinski opis. Spisal Ferdinand Seidl.
a.) I. zvoz. 1907. 8...........................................G	og.	228.
ß.) II. zvoz. 1908. 8..........................................G	og.	228.
VI.	del: Vojvodina Koroška. Spisal Matko Potočnik.
a.)	Prirodoznanski, političen	in	kulturon opis. 1909.	8.	.	.	G	og.	229.
b.)	Zgodovinski opis.1 1910.	8................................G	og.	230.
(1379.) Žirovnik Jožof, Corkniško jezero. (Zabavna knjižnica Matico Slovonsko.
XI.	zvez 1898.)................................................................ Slo.	XI.
Posebni spisi prazgodovinske2 ali kulturnozgodovinske3 vsebine.
1818.	Andrian-Werburg Ferdinand, Festrede , gehalten in der anlässlich
des 25jährigen Stiftungsfestes dor «Anthropologischen Gesellschaft in Wien» am 12. Februar 1895 abgehaltonon Sitzung. Wien 1895. 4. . . Ktg. 1.
1 * Zgodovinskega opisa* nikakor ni kazalo ločiti od «prirodoznanskoga, statističnega (političnega) in kulturnega».
1 S prazgodovinskimi vprašanji so bavijo tudi po vsem naravoslovni spisi; gl. našega kataloga oddelek XII. s. v. «Jahrbuch» (der Naturwissenschaften i. t. d.) in : Die *Natur krclfte», (eine naturwissenschaftliche Volksbibliothek), VIII., IX., XI. zvoz., gl. isti oddelek s. v. ilialtzer», (Uobor die Anfänge dor Organismen u dio Urgeschichte dos Menschen.)
s Kulturnozgodovinskih podatkov nudi več ali manj vsaka •občna zgodovina»; isto velja o «avstrijskih» zgodovinah ; gl. našega kataloga oddelok IX. in X.; glej posebej oddelek IX. s. v.: <Nitzelnadeb in «Robertson» ter oddelek X. s. v. Mayer (Fr. M., Geschichte Österreichs mit besonderer Rücksicht auf das CWfffHebon) in : Oesterreichs Hort. (Ge-schichts- und Ätt^nrhildor aus den Habsburgischen Ländern, posebno II. zvez str. 247-417); gl. slednjič <Jzvestja muzejskega društva za Kranjsko», «Mittheilungcn des Museal-Vereins für Krain» in: tCarniola» ; prim.: Šmid W., Landesmusoum Rudolfinum in Laibach 1907. 1908 ter : Deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani 1907.
1819. Baer Wilhelm, I)cr vorgeschichtliche Mensch. Ursprung u. Entwicklung des
Menschengeschlechtes. 2. Aufl. von Fricdr. Hellwald. Leipzig 1880. 8. . Ktg* 2.
1820. Bericht über die Versammlung österreichischer Anthropologen u. Ur-
geschichtsforscher am 28. u. 29. Juli 1879 zu Laibach. Von M. Much. (Separat-Ahdruck aus Nr. 1—4, X. Bd . der «Mittheilungen der anthro-polog. Gesellschaft in Wien».) Wien	1880.	8.............................. Ktg.	3.
1821. Berneck K. G., Neues Soldatenhuch. Die Welt in Waffen von der Urzeit
bis zur Gegenwart. I. Heldenzeit, Ritterthum u. Kriegswesen im Alterthum
u.	Mittelaltcr bis zur Verbreitung der Feuerwaffen. 3. Aufl. Leipzig 1869. 8......................................................................... Ktg.	4.
1822. liuckle Henry Thomas, Geschichte der Civilisation in England. Uebersetzt
von Immanuel Heinrich Ritter. I.—V. Bd. Berlin 1869(?)	1870(?). 8.
—	19 seš. (= 6 zvez.)........................................................ Ktg.	5.
1823. Büchner Ludwig, Das goldene Zeitalter oder das Leben vor der Geschichte.
Mit einem Anhang: Das Kulturmct&W der Zukunft. 2. Aufl. Berlin 1891. 8. Ktg.	G.
1824. Biidinger Max, Vorlesungen über englische Verfassungsgeschichte. Wien
1880.	8........................................................................Ktg.	7.
1825 Celestin Fr. J., Russland seit Aufhebung der Leibeigenschaft. Laibach
1875. 8......................................................................... Ktg.	8.
182(5 Dicrks Gustav, Entiricklungsgeschichto des Geistes der Menschheit.
Berlin. — 2 zvez. :
I. Bd.: Das Alterthum. 1881. 8................................................Ktg.	9.
II.	Bd.: Das Mittelaltcr u. die Neuzeit. 1882. 8............................. Ktg.	9.
1827. Dramami W., Grundriss der Cwü/w-Geschichte. Königsberg 1817. 8	. . Ktg	10.
1828. Praas Oscar, Die alten Höhlenbewohner. Berlin 1872 (V). 8. (Sammlung
gemeinverständlicher wissenschaftlicher Vorträge, herausg. von Rud.
Virchow u. Fr. Iloltzendorff. VII. Serie, Heft 168.).............................Ktg.	11.
1829. Hellwald Friedr., ÄüZtergeschicbte in ihrer natürlichen Entwicklung bis
zur Gegenwart. I.—II. Bd. 3. Aufl. Augsburg 1883—1884. 8. — 2 zvez.
(dva izvoda.)................................................................... Ktg.	12.
1830. Ilenne-Am Rhyn Otto, üft/tao-goschichtc der neuern Zeit. Vom Wieder-
aufleben der Wissenschaften bis auf die Gegenwart. Leipzig. — 3 zvez.:
I. Bd.: Das Zeitalter der Reformation. 1870. 8............................... Ktg.	13.
II. Bd.: Das Zeitalter der Aufklärung. 1871. 8................................Ktg.	13.
III. Bd.: Die neueste Zoit. 1872. 8........................................... Ktg.	13.
1831. Keesbacher Friedr., Begrilssung an die Vorsammlung österreichischer
Anthropologen u. Urgeschichtsiorscher zu Laibach' am 28. u. 29. Juli
1879. 8. — 4 listi...............................................................Ktg.	14.
1832. Ii(‘cky William Edward Hartpolo, Geschichte dos Geistes der Aufklärung
in Europa, seiner Entstehung u. seines Einflusses. Volks-Ausgabe nach der 4. Aufl. dos englischen Originals übersetzt von Immanuel Heinrich Ritter. Berlin 1874. 8.......................................................... Ktg.	15.
1833. Platz Bonif., Der Mensch. Sein Ursprung, seino Rassen u. sein Alter.
3.	Aufl. Würzburg u.	Leipzig 1898. 4	  Ktg.	16.
1834. I'olec Janko in Senekovič Bogumil, Vsoučiliški zbornik. V Ljubljani 1902. 8.
(troje izvodov.)................................................................. Ktg.	17.
1	Gl. štev. 1820.
II. drž. g.	2
1835.	Rolle Friedrich, Der Mensch, seine Abstammung u. Gesittung im Lichte . der Darwinschen Lehre von der Art-Entstehung u. auf Grundlage der
neuern geologischen Entdeckungen dargestollt. 2. Ausgabe. Prag 1870. 8. Ktg. 18. 183(5. Schlösser W. u. Scler Ed., Die ersten Menschen u. die prähistorischen /eiten mit besonderer Berücksichtigung dor ürhewohner Amerikas. Nach dom gleichnamigen Werke des Marquis do Nadaillac. Stuttgart 1884. 8. Ktg. 19.
1837. Suess Eduard, Über den Fortschritt dos Menschengeschlechtes. Inaugura-
tionsrede. Wien 1888. 8.......................................................... Ktg.	20.
1838. Tylor Edward B., I)io Anfänge der Cultur. Untersuchungen übör die Ent-
wicklung dor Mythologie, Philosophie, Religion, Kunst u. Sitte. Unter Mitwirkung dos Verfassers ins Deutsche übertragen von J. W. Spengel
u.	Fr. Poske. I,—II. Bd. Leipzig 1873. 8.- 2 zve/............................... Ktg.	21.
1839. Veble Andrej, Boj za slovensko vseučilišče. V Ljubljani 1909. 8..................... Ktg.	22.
1840. Veneajz Janko, Spomenica o petindvajsetletnici akad. društva «Slovenija»
na Dunaji. V Ljubljani 1894. 8. (dva izvoda.).................................... Ktg.	23.
Pravo.
1841. Landesgesetzblatt für das Herzogtum Krain. Deželni zakonik za vojvodino
Kranjsko. Laibach. Ljubljana. 1903—1911. 4. — 9 letnikov (6 popolnih:
1903, 1904, 1905, 1908, 1909, 1910, — 3 nepopolni: 1906, 1907, 1911.)	.Ide. 1.
1842. Pravnik slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovje. Izdavatelj
in vrednik J. R. Razlag. Leto I. in II. V Ljubljani 1870 in 1871. 8. —
2	zvez......................................................................... Jdc.	2.
1843. Slovenski pravnik. Izdaja društvo «Pravnik» v Ljubljani. Ureduje A. Mosche
(Fr. Papež, D. Majaron, M. Pirc, V. Supan). Leto V., VI., VII , VIII.,
IX., X., XI., XII. V Ljubljani 1889 — 1896. 8.- 8 letnikov. (Popolna
sta lo 2 : V. in VI.)............................................................ Jdc.	3.
1844. Tavčar Ivan, Slovenski pravnik. Poduk o najpotrehniših zakonih. Izdala
in založila družba sv. Mohora v Celovcu. 1883 -1886. 1888 8.(dva izvoda.)	Jdc. 4.
1845. Občni deržavljanski zakonik za vse nemške dedne dežele avstrijanskega
cesarstva. Del I., II., III. Na Dunaji 1853. 8................................... Jdc.	5.
(Dalje v izvestji prihodnjega leta.)
Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih?
(Predaval na roditeljskem sestanku II. državne gimnazije v Ljubljani dne IG. februarja 1911
dr. Fr. Ilešič.)
O dvojem hočem tu razpravljati: I. o šoli (in sicer zlasti o gimnaziji), II. o učiteljih-profesorjih.
I.	Šole.
a)	Izmed srednjih šol poznajo Slovenci najbolj gimnazijo; velika večina slovenske moške mladine, ki pohaja srednje šole, hodi v gimnazijo. Realka, obrtna ali trgovska šola so našemu kmetu redkokdaj znane. Zato imamo pač vobče primerno množino podmladka v tistih stanovih, za katere je treba gimnazijskih študij, to je, v profesorskem, zdravniškem in duhovniškem stanu ter v raznih pravnih poklicih. Nimamo pa svojih ljudi v strokah, za katere se je treba izobraževati na realkah ali obrtnih šolah, zlasti ne v tehniških strokah.
Narod, ki ni na vse strani enako razvit, ni močan; prav tako ni močan, kakor ni močan poedinec, kateremu se je telo razvilo na eno stran, torej pohabilo.
Omejevanje na navedene osobito, uradniške poklice jemlje narodu podjetnost, ki je je treba in ki se razvije v poklicih druge vrste.
Beseda „gimnazija“ med narodom še ni posebno udomačena; bolj znan je izraz „latinske šole“. Ta izraz ima dolgo zgodovino in temelji v veljavi, ki jo je imela latinščina kot učni jezik in kot učni predmet starih „učenih šol“.
Dandanašnji imajo gimnazije sicer že malo drug značaj, vendar bo našemu človeku ugajalo najbolj, če se je njegov sinko naučil že kaj latinščine, ki jo je čuti celo pri maši.
Vsa čast latinščini in grščini! Med tistimi sem, ki baš njiju zahvaljujejo za dober del svoje naobrazbe in za marsikatero veselo uro mladostnoveselega dela. Ko bi naši ljudje dajali latinskim šolam in latinščini prednost iz takih nagibov pozitivnega značaja, no, potem bi bilo dobro. Toda v istini jih vodi pri enostranskem protežiranju tega šolstva nekak pasiven konservatizem, ki uvažuje le to, kar je bilo in kar je in kar radi tega baje — mora biti.
Sprejemamo kratkomalo to, kar je; suženjski jemljemo, kar se nam daja, pa nič ne izbiramo in svobodno ne volimo.
b)	To-le zadnje je razvidno še iz nekega drugega dejstva, ki ni posebno razveseljivo, iz nezadostnega pohajanja neobveznih predmetov.
Pred par leti se je na II. državni gimnaziji izmed 140 učencev, ki bi bili mogli hoditi k francoščini, učilo tega jezika le 9 učencev; italijanski kurz je pohajalo 11 dijakov.
Istega leta je izmed 364 učencev (takrat še neobvezno) telovadbo obiskovalo le 69 učencev (torej le ena petina). Seveda bi marsikateri oče rekel: „Na, moj sin lahko v počitnicah doma telovadi pri delu“. Kdor tako govori, ta govori, kakor če bi kdo rekel: „Danes se hočem za zajutrk najesti kislega zelja, da mi potem del j časa ne bo treba jesti“. Jasno je, da to ne velja. Jesti je treba — ne enkrat premnogo — ampak v nekih prestankih, ob gotovih časih, v neki meri in redu; le tedaj jed koristi in krepi telo. Prav tako je treba v neki meri in po nekem redu (ali kakor pravimo: sistematično) gibati telo, telovaditi, ako hočemo, da bo od tega prave koristi.
A pri telovadbi ne gre samo za zdravje in moč; gre tudi za gibčnost telesa, za njega okretnost. Te lastnosti si pa no pridobiš s težkim telesnim delom, marveč s finimi telovadnimi (in plesnimi) vajami, ki so baš v to svrho preračunjene. In kolike važnosti so za srečo v življenju prav fine oblike! Slovenci na to gledamo vse premalo ; zato je marsikdo zapostavljen, dasi ga sicer morebiti odlikujejo redke dušne zmožnosti. Tu ne pomaga prigovor: „To vse, so prazne vnanjosti“. Nismo sami na svetu; življenje sveta pojde preko nas, ako se baš v vnanjostih ne bomo ozirali nanj.1
Petje je omenjenega leta izmed 304 učencev obiskovalo le 61 učencev to je ona šestinka. Slovenci, ki se ponašamo s svojo pevoljubnostjo, ki imamo toliko ljubkih narodnih in umetnih pesmi, ki imamo odlična glasbena društva in odlične komponiste, zanemarjamo petje na ta način v svojih šolah! To ni prav!
Kisalo jih je izmed 364 le 20, to je nekako osemnajsti del.
Roditelji in njih namestniki so v veliki meri krivi (oziroma so vzrok), da se naša mladina tako malo briga za navedene sicer neobvezne, a važne predmete; ne opozarjajo mladine na njih, ker sami ne poznajo njih pomena. Marsikdo v poznejših letih obžaluje, da se v mladosti ni izvežbal v glasbi, v risanju itd.; ne more uživati umetnosti, ker si ni razvil ali izobrazil svojih prirojenih zmožnosti za njih. Ni se mu dala za to prilika.
Mnogim našim ljudem se bodo ti predmeti poleg verouka, latinščine itd. zdeli nekako preposvetni. Toda naj pomislijo, dana svetu ne more biti greh nobena posvetnost sama na sebi. To so dobro vedeli jezuiti, ki so v 17. in 18. stoletju imeli tako imenitne gimnazije, pa obenem tudi tako —
1 O važnosti telovadbe za vzgojo brze pozornosti in volje itd. ne bom tu razpravljal, zlasti no, ker so jo med tein tudi na kranjskih gimnazijah uvedla telovadba kot obligaten predmet.
važne javne službe. V Ljubljani so imeli svoje zavode pri Sv. Jakobu („Virant,“ Kožna ulica) in škof jim je prepuščal grad „Pod Turnom“ (Tivoli). In v jezuitskih šolah so se dijaki urili v nogometnem športu, v jahanju, borjenju, plavanju, v teatralnem nastopanju itd. — in jezuitski gojenci so takrat vladali svet.
c)	Ni vsak za vse; ni vsak enako vnet niti sposoben n. pr. za grščino. Tudi je ves napredek današnjega časa tak, da ne vidijo več vsi ljudje baš v latinščini in grščini absolutno potrebnih vzgojil.
Naša učna uprava je v zadnjih letih uvaževala te činjenice ter ukrenila,1 da se smejo ustanavljati realne gimnazije, kjer se namesto grščine poučuje živ (današnji) jezik (francoščina), in pa reformne (realne) gimnazije, ki imajo štiri nižje razrede kakor realke, v višjih razredih pa tudi latinščino.
Pri drugih narodih so se merodajni krogi brž poprijeli tega ter začeli ustanavljati take zavode; mi se še nismo ozbiljno in vsestranski bavili s to mislijo — na svojo škodo. Težav in nevarnosti se ne smemo bati; odstraniti jih moremo s previdnim in pametnim postopanjem.
II.	Učitelji.
a) Javna glasila rada očitajo šolnikom nemodernost, starokopitnost itd., očitajo nam, da ne korakamo z duhom časa.
Brezdvoinno je, da mora učitelj razumeti svojo dobo, sodobno „zgodovino“ : ustavo in upravo javnega življenja, literaturo, duševne in materijelne pogoje napredka A iz tega ne sledi, da bi se učitelj moral kratkomalo vdinjati krilatim efemernim geslom. Učiteljeva sveta dolžnost je, učence vaditi misliti, da bodo vsak pojav sainostalno presojali. Učitelj, ki vleče mladega človeka slepo v organizirani tabor z nadpisom: „Le kdor pojde tu noter, bo zveličan“, greši zoper človeški rod in njega razvoj. „Hipermoderni,“ t. j. „modi“ vdani bi bili učitelji, ki bi ta brezdvoinno pravi princip vzgoje žrtvovali sijaju tabora; njih delo bi bilo časovito, minljivo, ker bi se ne zlagalo z duhom časa, ampak le z njega vnanjimi pojavi.
b) Mnogo se kritizirajo profesorji v privatnih krogih, in to zlasti ob odločilnih izpitih, n. pr. ob maturi, ob sprejemnem izpitu (posebno) na žensko učiteljišče, na dan delitve semestralnih izpričeval. Takrat je mogočo čuti besede „šuft“, „krivičnik“ itd.
Ti in taki očitki se dado spraviti v kategorije: strogost, krivičnost (protekcija), „pika“.
1.) Profesorji so „strogi“! Načeloma se mora smatrati strogost kot absolutno potrebna lastnost postopanja učiteljevega. Tega ne more tajiti nihče, če uvažuje naravno razmerje med šolo in njeno svrho, t. j., življenjem.
1 Ministerialna odredba z dne 8. avgusta 1908, št. 34.180.
Življenje ni igrača, ni zabava. Kdor se ni naučil, prenašati vseh nezgod, burje, groma in toče, tega bo prej ali slej zadelo bridko razočaranje. Vajen je bil, biti srčkanemu, ljubeznivo negovanemu, vajen je bil, na mehkem sedeti — pa pride med trdi svet! To se ne ujema. Kako pravi Prešernov „Kanarček“ nuni Ignaciji?
„Sem v ptičnici rojeu in v col’ci vzrejen,
samote, pokoja navajen ;
lc tebe sem, deklica, ljubit’ učen,
od sreče togotno bil nisem tepen,
od tvojih sem rok le bil glajen :
kak bi se navadil trpeti,
kak živel bi zunaj na sveti I“
Da, da, ko bi vedno mogli ostati v „celici“, v šoli, v tihem, poetično-brezskrbnem domu! To pa nam ni dano. Tako brezskrbno življenje zlasti nam Slovencem ni dano. Ker pa nam tako življenje ni dano, nam tudi šolane sme biti taka, t. j., zgolj zabavno igral išče.
Pogostoma človek, ki ljubi drugega z vso svojo srčno krvjo, ne sodi prav o svojem ljubljencu. Tako tudi starši ne spoznajo vselej prave poti do sreče svojih otrok; vara jih ljubezen ali nejasnost pogleda v razmere življenja ter jim je prikrita vrednost božanske besede: „Bog tepe tiste, ki jih ljubi“. „'O fitj öansdg äv&Qconog ov naidevEiai.“
Pravi prijatelj mladine bo želel iz mladeničev in mladenk napraviti trdne in utrjene značaje, nezgodam in težavam kljubujoče ljudi. Mladenič, ki hoče postati mož, mora govoriti: „Schicksal, hau’ nur zu, wir wollen sehen, wer früher wird, ich oder du!“1
Le neprijatelji mladine in naroda morejo namenoma vzgajati drugače. No pa bi rekel kdo: „Saj je vse eno! Nikomur nič ne škodi; dajte mojemu sinu prvi red. Nekak uradnik, zdravnik itd. bo že“. Na to je odgovoriti dvoje: Prvič: Ali bo tvoj fant izdržal konkurenco? Drugič: Tvoj fant bo imel javno službo; davčni uradnik bo ali zdravnik ali notar ali kondukter. Je li pa vse eno, ali bo sposoben uradnik, vesten zdravnik ali notar ali kondukter? Od nesposobnih ali brezvestnih javnih uslužbencev ima škodo sto in sto, tisoč in tisoč ljudi. In za vseh teh tisoč in tisoč skrbimo mi javni vzgojitelji, ko strogo za delo in red vzgajamo sebi izročeno mladino. Drugače se isto da reči tako-le: Javni ali socialni interesi zahtevajo, da učitelji ne izpustimo v življenje nikogar, kdor po svojih lastnostih ne more ustrezati onim interesom.
Borilci, tekmovalci za svojo korist, izvrstni delavci v službi socialni naj bodo naši ljudje! Tega se zavedamo mi učitelji in zato moramo strogo zahtevati, kar smo dobro razložili.
1 Kak junak naj postano iz mehkužnega mladeniča, ki pride prepozno v šolo, pa se opravičuje takole: „Gospodinja mi ni proj dala m lok a!“
Kar smo pravkar povedali o učenju in znanju, to velja tudi o vedenju. Niti	tein	oziru mladeniča ni presojati	zgolj kot	individua; presojati gaje
tudi	kot	člana družbe, v kateri bo živel, kateri	bo škodil ali koristil.
Starši bi mislili: „Kaj pa to briga šolo, če moj otrok kadi noč in dan, če pijančujo z menoj itd.?“ Respekt pred pravicami staršev in moderni disciplinarni predpisi jih bodo uvaževali bolj, nego so jih uvaževali dosedanji. Toda tudi pravice staršev imajo mejo, in sicer baš v socialnih činjenicah, v javnih interesih, in te mora eventuelno proti kakemu zaslepljenemu očetu brezdvomno čuvati šola kot javna institucija.1
Pred leti je v Ljubljani neki učenec silil svojega součenca, kadar je bilo blato, poklekniti na blatno cesto. Učitelj je opozarjal mater dotičnega učenca, naj prime lanta. Ker mati tega ni storila, ga je učitelj kaznoval za to hudobijo tako občutno, kakor je zaslužil. Mati pa se je šla pritožit.
2.)	„Profesorji so krivični.“ Kdo	jim očita	to? Dijaki? Dijak sodi o
sebi in	v svoji stvari mlad človek ni	pravičen	sodnik. Le redko bo ves
razred rekel, da se je zgodila krivica.
Učitelji smo ljudje in se moremo motiti; toda o krivici se da govoriti samo, če je kdo namenoma storil drugače, nego bi bilo prav. Ta-le zadnji bi bil sojen.
Kaj pa tista zloglasna „pika“, ki jo ima baje ta ali oni profesor na tega ali onega učenca? Ta „pika“ se kaže pač le v tem, da profesor večkrat pokliče dotičnega dijaka; bo že treba, ga večkrat poklicati — nepazljivost ali nemarljivost dijakova bo to zahtevala. Ali pa se kaže „pika“ v tem, da mu učitelj da tekom leta hitreje neugoden red! Leni in nemarni učenec ne zasluži potrpljenja ali usmiljenja.
Taka „pika“ je stvarno utemeljena. Drugi oziri, kaka simpatija ali antipatija ne morejo pri pravem učitelju igrati nobene uloge.
Kaj pa „protekcija“? Ta se nam je najhuje očitala (celo javno) ob sprejemanju gojenk v prvi letnik učiteljišča, češ, da je za sprejem odločilna imenitnost stanu roditeljev itd. Faktično stanje je bilo tako le: Kakih 100 in več deklet se je zglasilo, a le 40 se jih je moglo sprejeti. Sprejemni izpit je dosti obsežen in specializiran in na podlagi toga izpita in le na podlagi tega izpita smo sprejemali; držali smo se prav formalno izpitnega rezultata, tako da smo seštevali enote (odlično: 1 itd.). Istodobno pa smo dobivali take-le dopise: „Ker je znano, da pri sprejemu odločuje le protekcija, Vas prosim . . .“
Taki dopisi kažejo jasno, kako publika misli o naši nepristranosti. In to mišljenje se vzdržuje, dasi je marsikdo že očitno pogorel, ko je iskal „protekcije“. Jaz sem — to mi najbrž ni pridobilo „prijateljev“, a bilo je iskreno — takim posetnikom običajno rekel: „Verujte mi, tu Vam ne morem
1 Vidol som na lastne oči, kako je neki oče v Gradcu svojega sina naravnost navajal na uprav nočuvenc reči. In fant je sedel v šoli.
pomagati in nobena priporočila Vain ne bodo pomagala; zakaj kakor hitro sprejmemo Vašo hčerko radi Vaše prošnje, pa mora druga, ven“. In ko je nekoč neki kolega prišel prosit za hčer nekega kolege, češ, to je hči tega in tega, sem rekel: „Če pride moja lastna hči, naj se zavrne, če ne bo ustrezala“.
Izkratka: za pravega učitelja izginejo v šoli vse razlike stanu, prijateljstva, narodnosti in vere.
Navdaja ga zavest dolžnosti in odgovornosti. Če se je kdaj kje kateri učitelj s tega stališča pomaknil na levo, pa lahko obratno rečemo, da se je marsikateri tudi pomaknil na desno, t. j., k mirni zavesti o dolžnosti in odgovornosti se mu je pridružila topla ljubezen, ki mu je v začetku pouka, ko je pogledal vso zbrano mlado četo pred seboj, srce polnila z vročo željo: „Daj, o Bog, tej mladini moč, da doseže svojo srečo!“
-X-	X
*
Končujoč naglašam to-le: Starši le prevečkrat vso krivdo šolskih neuspehov valijo na učitelje, njih sinovi in hčere se jim zde vseskozi le „pametni“ in dobri.
To je kakor v Jenkovem „Jadranskem Morju“, kjer se tužni rezultat naše zgodovine tolmači končno z mislijo: „Tega kriv je tuji meč“.
To nekritično stališče v presojanju narodnega življenja smo dandanes že ostavili ter trdimo: Samo tuji meč tega ni kriv. Ko bi naši oklepi bili dovolj trdni, ko bi se mi bili bolje oborožili, nam tuji meč ne bi bil mogel do živega.
In tako tudi roditelji, ki kaj mislijo, ne bodo govorili le: „Tega krivo je učiteljevo — pero“, ampak bodo rekli: „Fant, delaj, pa Ti ne bo mogel nihče nič“.
Šolska poročila.
I. Učiteljstvo.
A.	Izpremembe.
1.) Na novo so vstopili v začetku šolskega leta 1910./1911. v učiteljski
zbor:
Dr. Fran Ilešič, c. kr. glavni učitelj Vlil. činovnega reda na ljubljanskem ženskem učiteljišču, na zavod premeščen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 31. avgusta 1. 1910., št. 35.804.
Josip Bučar, c. kr. profesor IX. činovnega reda na gimnaziji v Kranju, na zavod premeščen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dno 31. avgusta
1.	1910., št. 35.803.
Dr. Janko Lokar, c. kr. pravi gimnazijski učitelj IX. činovnega reda na gimnaziji v Novem mestu, na zavod premeščen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 30. junija 1. 1910., št. 24.158.
Ivan Škerlj, kot namestili gimnazijski učitelj potrjen z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. septembra 1. 1910., št. 6121.
2.) Izstopila sta pred začetkom šolskega leta:
a) profesor dr. Otto Jauker, ki jo bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 30. junija 1. 1910., št. 24.644, imenovan profesorjem na
c.	kr. gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani;
b) namestili učitelj Fran Kralj.
3.) V VII. činovni razred je bil pomaknjen s 1. januarjem 1. 1911. profesor dr. Ivan Tertnik, in sicer z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 14. decembra 1. 1910., Št. 47.661.
4.) Namestili učitelj dr. Gvidon Sajovic je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 25. septembra 1. 1910., št. 10.328, imenovan začasnim gimnazijskim učiteljem.
5.) Dr. Mihajlo Pičeta, gimnazijski učitelj v Sarajevu, je bil po razpisu c. kr. naučnega ministrstva z dne 9. septembra 1. 1910., št. 36.150, prideljen c. kr. II. državni gimnaziji, kamor ga je poslala bosansko-lierce-govinska deželna vlada, da bi proučil tukajšnje šolske razmere, način pouka in metodo, sploh ves šolski ustroj in tako izpopolnil svoje znanje z modernimi šolskimi zahtevami.
2 G
B. Dopusti.
1.) C. kr. naučiio ministrstvo je podelilo profesorju Ivanu Macherju z razpisom z dne 20. aprila 1. 1910., št. 9.747, petleten dopust v svrlio vodstva tukajšnjega mestnega dekliškega liceja do konca šolskega leta 1914./1915.
2.) C. kr. deželni šolski svet je podelil ravnatelju z razpisom z dne
11.	maja 1. 1911., št. 3.147, tritedenski dopust, da je mogel na Dunaju, v mestu Halle ob Saali, v Berolinu in Monakovem proučevati takozvani pedagoški seminar, kjer se pripravljajo izprašani profesorski kandidatje v pedagoško-didaktičnem oziru za svoj bodoči poklic.
C. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
1 Šte-I vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v ra/rodu	Učil v razredu	Število ur na teden
1 1	Janko Bezjak, dr. luodroslovja, šolski svetnik in c. kr. ravnatelj VII. činovnega roda			Nemščino v I. a.	5
2	Josip Bučar, c. kr. profesor, c. in kr. poročnik v razmerju evidence deželne brambe	—	Zemljepis v I. a., I. b. — Zemljepis in zgodovino v III. a., III. b., V., VII. in VIII.	22
3	Fran Ilešič, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh slovenski dijaški knjižnici	I. a.	Latinščino v I. a. — Slovenščino v I. a., VI. in VII. — Propedevtiko v VIII.	17
4	Fran Jeraj, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh prirodopisnim učilom	—	Matematiko v I. b. in I. c. — Prirodoslovje v IV. a. in IV. b. — Prirodopis v V. in VI.	17
5	Anton Jeršinovič, c. kr. profesor	IV. b.	Latinščino v IV. b. — Grščino v V. — Nemščino v II. a.	16
6	Fran Kropivnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom	—	Zomljopis v II. a. in 11. b. — Zemljepis in zgodovino v IV. a, IV. b. in VI.	17
7	Janko Lokar, dr. modroslovja, c. kr. redni učitelj, varuh nemški dijaški knjižnici	—	Nemščino v V., VI., VII. in VIII. — Slovenščino v VIII. — Propedevtiko v VII.	16 |
Šte- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Ste-vilo ur na teden
8	Ivan Macher, c. kr. profesor VII. činovnega reda, začasni vodja mestnemu dekliškemu liceju in mestni višji dekliški šoli			Vse šolsko leto na dopustu	— |
9	Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, svetni duhovnik in varuh knjižnici podpornega društva	—	Verouk v I. a.. I. b., I. c., II. a., V., VI., VII. in VIII. — Opravljal je tudi cerkvene vaje	16 2 I
10	Anton Peterlin, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh prirodoslovnim učilom, član izpraševalno komisije za aspirante enoletne prostovoljne vojaške službe	v.	Matematiko v I. a., III. a., V., VI. in VIII. — Prirodoslovje v VIII.	I.	pol. 17	! II.	pol. 18
1 1	Josip Pipenbacher, dr. modro-slovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. in kr. vojaški oskrb. akcesist v rezervi, občinski svetnik	IV. a.	Latinščino v IV. a. in V. — Grščino v III. b.	17 !
12	Jakob Teršan, c. kr. profesor	III. b.	Latinščino v III. b. — Grščino v VI. — Nemščino v III. b. — Slovenščino v IV. a.	17 '
13	Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh učiteljski knjižnici	VIII.	Latinščino in grščino v VIII. — Grščino in slovenščino v IV. b.	16
14	Alojzij Virbnik, c. kr. profesor VII. činovnega reda	III. a.	Latinščino v III. a. in VII. — Grščino v VII.	15
15	Josip Wester, c. kr. profesor VIII. činovnega reda	II. a.	Latinščino in slovenščino v II. a. — Grščino v IV. a. — Nemščino v I. b. — V II. polletju: telovadbo v I. a., I. b. in I. c.	I.	pol. 18 II.	pol. 24
16	Gvidon Sajovic, dr. modroslovja, c. kr. začasni učitolj, asistent na deželnem muzeju	—	Matematiko v IV. a. in IV. b. — Prirodopis v I. a., I. b., I. c., II. a., 11. b. in III. a.	18
Šte- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur na toden
‘ 17	Leopold Andree, namestni gimn. učitelj, c. in kr. vojaški oskrb. akcesist v rezervi	VII.	Matematiko v II. a., II. b., III. b. in VII. — Prirodoslovje v III. b. in VII. — Zemljepis v I. c.	20
18	Pavel Lokovšek, namestni gimn. učitelj	I. b.	Latinščino v I. b. — Nemščino v Ul. a. — Slovenščino v I. b. in V. — Lepopisje v I. a., I. b. in I. c.	20
19	Anton Lovše, namestni gimn. učitelj, voditelj šolskih iger, c. in kr. poročnik v rezervi pri 27. pešpolku	VI.	Latinščino v VI. — Grščino v III. a. — Nemščino v 11. b. in IV. a.	20
20	Alojzij Merhar, dr. bogoslovja, namestni gimn. učitelj, korni vikar	—	Verouk v 11. b., III. a., III. b., IV. a. in IV. b.	10
21	Fran Pavlič, namestni gimn. učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 79. pešpolku	II. b.	Latinščino v II. b. — Nemščino v IV. b. — Slovenščino v II. b. in III. b. — Zgodovino v II. a. in 11. b.	20
22	Ivan Škerlj, namestni gimn. učitelj	I. c.	Latinščino, nemščino in slovenščino v I. c. — Slovenščino v III. a.	19
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Berce Josip, namestili učitelj mestnega liceja v Ljubljani, jo učil laščino v 2 tečajih po 2 uri na teden.
2.) Brunet Fran, e. kr. profesor telovadbe na državni višji realki, je učil telovadbo v I. poluletju v 3, v II. poluletju v 2 oddelkih po 2 uri na teden.
3.) Koželj Anton, c. kr. profesor na državni višji realki, jo učil risanje v 3 tečajih po 2 uri na teden.
4.) Novak Fran, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji, jo učil slovensko stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
5.) Robida Adolf, namestni učitelj na I. drž. gimnaziji, jo učil nemško stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
6.) Dr. Sturm Fran, c. kr. redni učitelj na državni višji realki, je učil francoščino v 2 tečajih po 2 uri na teden.
7.) Vedral Josip, državno izprašani učitelj glasbe in petja za srednje šole, učitelj «Glasbene Matice», je učil petje v 3 oddelkih 5 ur na teden.
Šolski sluga: Ivan Rozman.
Pomožni sluga: Ivan Gril.
II.
Učni načrt.
A.	Obvezni predmeti.
Podlaga pouku v obveznih predmetih I. do VI. razreda je novi normalni učni načrt za gimnazije, objavljen z razpisom gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 20. marca 1. 1909., št. 11.662; za VII. in VIII. razred pa doslej veljavni učni načrt, objavljen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 23. februarja 1. 1900., št. 5.146. — Učni načrt za nemščino v I. in
II.	razredu določuje razpis c. kr. naučnega ministrstva z dne 6. julija 1. 1892., št. 1 1.297.
S	šolskim letom 1910./1911. se je uvedlo na podlagi razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 29. januarja 1. 1910., št. 49.538 ex 1909, lepopisje in z ozirom na razpis istega ministrstva z dne 28. decembra 1. 1910., št. 15.156, pa z II. tečajem telovadba kot obvezen predmet v I. razredu.
Z ozirom na razpisa c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 22. septembra in 14. decembra 1. 1908., št. 27.245 in 40.914, ki določujeta, da naj se uvede na utrakvističnih državnih gimnazijah na Kranjskem polagoma slovenski učni jezik ter na razpis istega ministrstva z dne 1. oktobra
1.	1909., št. 39.330, ki dovoljuje, da se poučujejo v V. razredu še matematika in prirodopisje, v VI. razredu pa verouk in prirodopisje v slovenščini, in glede na prejšnjo naredbo istega ministrstva z dne 4. avgusta 1. 1900., št. 22.102, je bil učni jezik v šolskem letu 1910./1911. razdeljen takole:
a)	V vseh štirih nižjih razredih je bila slovenščina učni jezik pri vseh predmetih razen nemščine.
h) V V. razredu je služila slovenščina kot učni jezik pri verouku, slovenščini, matematiki ter prirodopisju, pri ostalih predmetih je rabila kot učni jezik nemščina.
c)	V VI., VII. in VIII. razredu je bila nemščina učni jezik pri vseh predmetih, izvzemši slovenščino in v VI. razredu tudi verouk in prirodopisje, ki jima je bila po gori navedenem ministrskem razpisu kot učni jezik določena slovenščina.
V	odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih, razen petja in slovenske stenografije, je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih.
Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	d	f HH	Ö	ci HH	■o' >—1	III. a.	III. b.	IV.a.	IV. b.	►>	"7 >	p-	VIII.	Skupaj
Verouk	2	2	2	2	2	2	-^2	2	2	2	2	2	2	26
Latinščina	8	8	8	7	7	6	6	11	6	6	6	5	5	84 J
Grščina	—	—	—	—	—	5	6	4	4	5	5	i	5	37
Nemščina	B	B	5	5	5	4	4	4	4	3	3	H	3	53
Slovenščina	3	3	3	2	2	3	3	2	2	2	2	2	2	31
Zgodovina	—	—	—	2	2	2	2	2	2	3	4	3	3	25
Zemljepis	2	2	2	2	2	2	2	2	2	1	1	—	—	2)
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	2	38
Prirodopis	2	2	2	2	2	—	—	—	—	3	2	—	—	15
Prirodoslovje						2	2	3	3	—	—	4	a \	17 (1. pol.) 18(JI. pol.)
Propedevtika												2	2	4
Lepopisje	1	1	1											3
Telovadba	2	2	2											6
Skupaj	28	28	28 25		25	29	29	28	28	28	28	28	27 28	359 360
B.	Neobvezni predmeti.
1. Telovadba.
V tem predmetu so so poučevali učenci v treh oddelkih, razdeljeni po svoji spretnosti v 3 tečaje (vsak oddelek po 2 uri na teden)- V I. oddelku so bili v prvem poluletju združeni učenci I. a., I. b. in I. c. razreda, v drugem poluletju je bila, kakor je že pod A omenjeno, za učence imenovanih razredov telovadba obvezen predmet, vse šolsko leto pa v II. oddelku učenci II. a.,
II. b., III. a. in III. b. razreda, v III. učenci IV. a., IV. b., V. in VI. razreda.
Učni načrt:
V 1. tečaju se jo prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 12. februarja 1. 1897., štev. 17.261) za I. in II. razred, v II. tečaju tvarina, propisana za III., IV. in V. razred, v
III. tečaju pa tvarina, propisana za VI., VII. in VIII. razred.
Na orodju se je vadilo v vsakem oddelku v treh oddelili; proste in redovne vaje so se vršile v vsakem oddelku skupno.
Udeležba: v prvem poluletju 40-j-34-J-36, v drugem poluletju
0	-f 36 + 28.
. 2. Petje.
V tem predmetu so se poučevali učenci v treh tečajih po nastopnem načinu:
I.	tečaj (začetniki, 2 uri na teden).
Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov, praktične pevske vaje ter eno-, dvo- in triglasne vaje in pesmi po Foersterjevi ‘Pevski šoli.»
Udeležba: v prvem poluletju 38, v drugem poluletju 33 učencev.
II. tečaj. Udeležba: v prvem poluletju 12, v drugem poluletju 9 učencev.
III. tečaj. Udeležba: v prvem poluletju 11, v drugem poluletju 6 učencev.
Oba tečaja kot mešan zbor sta imela po 3 ure na teden skupne vaje;
vadile so se večinoma potrebne cerkvene pesmi za nedeljske službe božje ter nekaj posvetnih zborov.
3. Risanje.
V tem predmetu so se učenci poučevali v treh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj: Risanje geometriških osnovnih likov, na podlagi teh razvijanje modernih in historiških okraskov. Stiliziranje naravnih oblik. Posodo v narisu. Risalo se je s svinčnikom, oziroma tušem, slikalo pa z vodenimi lazurnimi in krijočimi barvami.
ijdeležba: v prvem poluletju 24, v drugem poluletju 18 učencev.
II. tečaj: Perspektivno risanje. Risanje in slikanje po geometriških telesih in predmetih iz učenčevega obzorja. Popolno senčenje. Skiciranje fenostavnih pokrajinskih motivov.
Udeležba: v prvem poluletju IG, v drugem poluletju 15 učencev.
III. tečaj: Risanje in slikanje posod, orodja in pozneje tihožitij. Risanje človeške glave po predlogah, modelih iz sadre, slikanje po predlogah in naravi. Skiciranje pokrajinskih motivov v ljubljanski okolici.
Udeležba: v prvem poluletju 15, v drugem poluletju 13 učencev.
4.	Stenografija.
a) Slovenska.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveli tečajih po 2 uri na teden.
Učna knjiga: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I. del, 2. izdaja in
II.	del, v Ljubljani 1910 in 1901.
I. tečaj (2 uri na teden): Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedo-tvoritvi).
Udeležba: v prvem poluletju 33, v drugem poluletju 27 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje.
Udeležba: v prvem poluletju 17, v drugem poluletju 10 učencev.
b)	Nemška.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj: Korespondenčno pismo. — Učna knjiga: Gabelsbergers Stenographie von Prof. A. Heinrich, umgearbeitet von Pucskö-Hempel. Pri vajah za čitanje so je rabila knjiga: Jahne: Gabelsberg, österr. Bibliothek «Der arme Spielmann».
Udeležba: v prvem poluletju 22, v drugem poluletju 9 učencev.
II. tečaj: Debatno pismo. — Učna knjiga: Prof. Ant. Heinrich, Debattenschrift des Gabelsbergerschen Systems, IV. Auflage. Pri vajah za čitanje je služila knjiga: Schiff, Stenographisches Lesebuch.
Udeležba: v prvem poluletju 5, v drugem poluletju 2 učenca.
5.	Francoščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do Vlil. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje, metodiško razporejeno. Določni in nedoločni spolnik, sklanjatev in spol samostalnikov, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, predlog, osnovni pojmi o glagolski spregatvi. Metodiško urejeno narekovanje, učenje na izust in recitovanje prostih, predelanih vaj in beril, na njih sloneče razgovarjanje po knjigi: Frid. Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika.
Udeležba: v prvem poluletju 16, v drugem poluletju 8 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Natančnejše razmotrivanje oblikoslovja pravilnih in nepravilnih glagolov. Popolnitev oblikoslovja ostalih govornih razpolov. Najvažnejše iz skladnje, čitanje pripovedovalne, dialogiške in episto-larne proze. Učenje na izust in recitovanje pesmi. Najvažnejša pravila francoskega stihoslovja. Razgovarjanje na podlagi beril iz knjige: Boerner-Kukula: Lehrbuch der französischen Sprache für österreichische Gymnasien. V drugem poluletju prosto berilo po knjigi: Choix de Nouvelles Modernes, G. zvezek.
Udeležba: v prvem poluletju 12, v drugem poluletju 8 učencev.
6. Laščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje prvih 27 lekcij učne knjige: Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache von lioerner und Lovera. öitali so se razni prozaiški sestavki in razne pesemce.
Udeležba: v prvem poluletju 31, v drugem poluletju 20 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Razpravljala se je sintaksa laščine po učni knjigi: Boerner-Lovera, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Razen tega se je čitalo: Edmondo de Amicis: II Cuore in Carlo Goldoni: II Ventaglio.
Udeležba: v prvem poluletju 21, v drugem poluletju 18 učencev.
Opomba. V opisni geometriji so se poučevali učenci VI. in VIL razreda v I. tečaju, ki se je vršil na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani. Udeležba: v prvem poluletju 13, v drugem 9 učencev.
III.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III.	a. razred. Berila iz Latinsko čitanke za tretji gimnazijski razred (ed. Košan), in sicer iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistooles, Aristides, Pausanias, Lysander, Thrasybulus, Agesilaus, Pelopidas, Epaminondas, Ilamilcar; iz Kurcija Rufa berila št. 1., 2., 3., 4.
III. b. razred. Berila iz Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred (ed. J. Košan), in sicer iz Kornelija Nepota: Miltiades, Tliemistocles, Aristides, Pausanias, Agesilaus, Thrasybulus, Pelopidas, Epaminondas, Ilamilcar; i/. Kurcija Rufa berila št. 1., ‘2., 3.
IV. a. razred. Caesaris Comment.de bello Gallico (ed. Pramer): lib. I.,
IV.	1—16, 18 — 36.
IV. b. razred. Caesaris Comment. de bello Gallico (ed. Pramer): lib. I.,
IV.	1—16, 18 — 36. — Domače berilo: Drašler: lib. III. Prusnik: lib. II. 15 — 35.
V. razred. Caesaris Comment. de bello Gallico (ed. Pramer): lib. II.
1	—15. — Ovidius (ed. Sedlmayr): Metamorph., I. 1 -4,89	312, 313 — 415;
II. 1 — 242; Vlil. 183 — 235, 618—720; XII. 575 — 606; XIV. 581—608. Am., I. 15; Fast., I. 63—88; Trist., I. 3, 7; IV. 10. Livii ab urbe condita (ed. Zingerle): lib. I. 1 — 9, 11—13, 15 — 19, 25 — 26, 42 — 44. — Domače berilo: Pavlovčič: Ovidius, Metamorph , X. 110—142; XII. 39	145; XIV. 246 — 307. Kiihar: Livius, XXI. 40 — 44. Na izust: Ovidius, Metamorph., I. 89 - 162.
VI. razred. Sallustius: Bellum Iugurthinum, 1 — 50. Cicero: In Cati-linam oratio, I. Vergilius: Ecloga, I., V.; Georgicon, I. 1 — 42; Aeneis, lib. I.
—	Domače berilo: Cerar: Verg. Georgicon, IV. 8 — 50, 149—227. Carf: Cicero, In Catilinam oratio, II., III. M i gl ič: Verg. Aeneis, lib. VII. 1—285. Peček: Verg. Aeneis, lib. IV. Pirc: Verg. Aeneis, lib. III., Verg. Georgicon, lib. 11.458—540. Poderžaj: Verg. Georgicon, lib. I. 351—514. Rigler: Verg. Georgicon, lib. II. 458 — 540. Šim nie: Verg. Georgicon, lib. IV. 149—227. Širca: In Catilinam oratio, II. Švigelj: In Catilinam oratio, III. Uran: Verg. Georgicon, lib. IV. 315 — 558.
VII. razred. Cicero (ed. Nolil): Philippica, I. in III.; de officiis, II. 2—8;
III. 1-4; de natura deorum, I. 6-12; disputationes Tusculanae, V. 5; de officiis, I. 11—34. Vergilius (ed. Klouček): Aeneis, lib. I. 402—756; lib. II.; Üb. IV. — Domače berilo: Jamnik: Verg. Aeneis, III. Kranjec: Verg. Aeneis, III. Miklavc: Cicero, Somnium Scipionis. Ogorelc: Izbrane pesmi Katulove in Tibulove. Penko: Cicero, Philippica, II. Pintar: Vorg. Aeneis, VIII., IX., X. Stele: Verg. Aeneis, V. Vričko: Izbrane pesmi Katulove in Tibulove. Zelenik: Verg. Aeneis, VI.
VIII. razred. Horatius (ed. Hueraer): Carmina, lib. I. 1, 4, 11, 22, 24, 31; II. 3, 10, 13, 14, 16, 18, 20; 111. 1, 3, 30; IV. 3, 7, 8, 9, 12. Carmen saeculare: Epod. 2, 7, 13. Satirar., lib. I. 1, 6; II. 6; Epistular., lib. I. 2, 20. Tacitus (ed. Weidner): Annal., üb. I. 1—15; XV. 38 — 45. Kurzorično: I. 16—30. — Na izust: Hör. Carm., I. 1; II. 3, 10, 14, 16; III. 30; IV. 3, 8. .Epod., lib. II.
U. drž. g.	^
B.	Iz grščine.
V. razred. Xenoplion, Chrestomathie (ed. Schenkl): Anabasis, I., III.,
IV. Ivyropädie, I. Homeri Ilias (ed. Christ), lib. I.
VI. razred, llomeri Ilias (ed. Christ): lib. VI, XVI, XVIII, XII. Herodot (ed. Soheindler): lib. I. 1, 23 — 24, 28-33, 85 — 88; III. 39 — 43, 120- 125;
V. 35—38, 49- 54, 97, 99—126; VI. 1 — 21, 25-31. — Domače berilo: llomeri Ilias: Migliö: XVII. Piro: VIII. Uran: V. Herodot: Cerar: VII. 229—238. Peček: IX. Poderžaj: VII. 219 — 229. Čarf: VII. 198 - 238.
VII. razred. Homer, ’Oötiooeia (ed. Christ): spev I. 1—79; V. 28	120, 130-243, 2G2-493; VI. 1-331; VII. 1-188, 228-347; VIII. 1 — 103, 456-586;
IX.	1 — 566, Demosthenes (ed. Wotke), OAvv&iaxdg A. in B. Platon (ed. Huemer): Apologia Socratis, c. 1 —15. Domače berilo: Miklavc: Demosthenes, ’OAvv&iaubc, 1\ Penko: Ilomer, ’OövotTEta, X. in XI. Pintar: Plutarchi vita Caesaris. Ogorelc: Platon, Symposion, 178—179. Stole: Homer, ’OövooEia, XXIII. Vričko: Platon, Symposion, 178—179. Zelenik: Homer, ’Odvaoeia, XII.
VIII. razred. Platon (ed. Christ): Apologia Socratis, Criton, Phaedon, cap. 64—67. Sophokles (ed. Schubert-Hüter): Aias. — Kurzorično: Homer ’Oövaoeia (ed. Christ): lib. XX1I1.
C.	Iz nemščine.
V. razred. Izbor iz Čitanke. — Na izust: Goethe, Erlkönig. Schiller, Die Kraniche des Iliykus. Heine, Belsazar. Mörike, Der Feuerreiter.
VI. razred. Razen važnejših sestavkov iz čitanke še: Lessing, Minna von Barnhelm. Goethe, Egmont. Schiller, Die Räuber. Ileyse, Andrea Delfin. Shakespeare, Macbeth. — Domače berilo: Lessing, Miß Sara Sampson, Emilia Galotti. Goethe, Iphigenie. Schiller, Fiesko, Maria Stuart. — Na izust: Bürger, Lenore.
VII. razred. Razen važnejših sestavkov iz čitanke še: Goethe, Iphigenie. Schiller, Wallenstein. Anzengruber, Der Moinoidbauer. — Domače berilo: Lessing, Emilia Galotti. Goethe, Götz von Berlichingen, Hermann und Dorothea. Schiller, Kabale und Liebe. Grillparzer, Sappho.
VIII. razred. Razen važnejših sestavkov iz čitanke še: Faust (I.). — Domače berilo: Goethe, Faust (II.), Wilholm Meisters Lehr- und Wanderjahre. Schiller, Die Räuber, Wilhelm Teil. Ibsen, ein Volksfeind.
G. Iz slovenščine.
V. razred. Epsko pesništvo. Berila iz čitanke. — Na izust: Lepa Vida. Mlada Breda. Mutec Osojski. Smrt carja Samuela. Jeftejeva prisega. Ubežni kralj. Dr. Fr. Detela, 1’ogam in Lambergar.
VI. razred. Krst pri Savici. Martin Krpan. Lirsko in didaktično pesništvo, zlasti Prešernove pesmi. — Hrvatsko berilo: Kosovo (v izdaji Nova-kovičevi). — Domače berilo: (Glej «Govorne vaje in proste govore!»)
VII. razred. Brižinski spomeniki (I.). Izbor iz staroslovenske in slovenske slovstvene čitanke do Pohlinove dobe. — Hrvatsko berilo: Mažu-ranic, Smrt Smail-age Čengijiča. - Domače berilo: Detela, Pegam in Lam-bergar. (Ostalo glej «Govorne vaje in proste govore!»)
VIII. razred. Prešernove «Poezije,» izbor iz Levstikovih in Stritarjevih del ter berilo slovstvene čitanke.
IV.
Govorne vaje in prosti govori.
A.	V nemščini.
V. razred. Bende: Ein Blick in das Leben und in die Werke Calde-rons. Benedik: Ludwig van Beethoven. Berlec: Klopstock und seine Bedeutung. Bregar: Die Jungfrau von Orleans. Černe: Der russische Bauer. Erl ah: Das Leben auf anderen Welten. Haller: Die Entwicklung des Verkehrswesens. Hirschmann: Leo Tolstoj. Horvat: Julius Cäsar. Kolar: Uber die Leibesübungen der alten Griechen und Römer. Kremžar: Stephenson. Kühar: Die Geschichte der Uhr. Lovšin: Des Menschen Stellung im Weltall. Osana: Bauernkriege in Krain im IC. Jahrhunderte. Pavlovčič: Die Pflanzen, ihr Leben und ihr Bau. Petrič: Das Wasser in der Urzeit. Poderžaj: Albrecht Dürer. Prezelj: Aus dem Leben des Walkers. Rant: Zwei Helden aus der Zeit Napoleons I. Rogelj: Das mittelalterliche Rittertum. Seliškar: Über den Urmenschen. Štrukelj: Die Geschichte Krains bis zur Unterjochung durch die Römer. Turk: Das Leben der Vögel in der Luft. Vadnal: Valvasors Leben und Tätigkeit. Zorko: Die ursprüngliche und die reformierte römische Verfassung.
VI. razred. Cerar: Wagners Leben und Tätigkeit vom Jahre 1831 bis zum Tode. Öermak: Über die Energie. Gregorec: Studentenleben im 16. und 17. Jahrhunderte. Gregorič: Die erste Entdeckungsreise des Kolumbus. Hirschmann: Wagners Leben und Tätigkeit bis zum Jahre 1831. Jerin: Die Verbreitung der Eisenbahnen. Koleša: Die Honigbiene. Lapajne: Zur Geschichte der künstlichen Beleuchtung. Miglič: Über unsere Redeübungen. Oblak Josip: Die zweite Entdeckungsreise des Kolumbus. Peček: Über den Humanismus. Pirc: Die germanische Mythologie. Poderžaj: Über den Kuß. Sajovic: Josef Freiherr von Eichendorff. Simnic: Der Kampf zwischen Feuer und Wasser auf der Erde. Širca: Hexenprozesse. Švigelj: Die Polarforschung. Tschamernik: Die Dampfmaschine. Uran: Das Skelettieren.
VII. razred. Detela: Die Ursachen des dreißigjährigen Krieges. Hrašler: Shakespeares Julius Cäsar mit besonderer Berücksichtigung der Leichenrede des Antonius. Die beim großen Publikum beliebtesten Dramatiker der Goethe- und Schillerzeit. Franza: Der Diluvialmensch. Jerina: Die Musiker Schumann und Mendelssohn. Beethovens Tätigkeit. Chopins Leben und Tätigkeit. Maria Stuart bei Schiller und in der Geschichte. Orestes
und Pylades nach der Goetheschen «Iphigenie». Korun: Cid in der Geschichte und in der Herderschen Dichtung, Grillparzers «Des Meeres und der Liebe Wellen. Kranjec: G. Frey tags «Verlorene Handschrift». Ogo-relc: F. Dahns «Kampf um Rom». Pintar: Wallenstein in der Geschichte. Pirkovič: Die Pfahlbauten. Stele: Die Goten unter Witichis. (Nach dem
II.	Teile des «Kampfes um Ilom» von F. Dahn.) Urek: Das deutsche Drama des Mittelalters. Vričko: Götz von Berlichingen und das gleichnamige Drama Goethes. Zelenik: Die Franzosenherrschaft in Krain. Zupančič: Die Folgen des dreißigjährigen Krieges.
VIII.	razred. Bregar: Die Verkehrsstraßen unseres Vaterlandes zur Römerzeit. Gabrovšek A.: Das moderne Bank-und Börsenwesen. Jaklič: Die Höhle in Dantes 'Göttlicher Komödie». Jug: Bartsch und sein Roman «Zwölf uas der Steiermark». Kolenc: Dostojevskis Leben und Werke. Luštrek : Die altrömische Männer- und Frauentracht. Selan: Ein Spaziergang durch Alt-Laibach. Simonič: Das Verkehrswesen der Römer. Sobočan: Die Mathematik der Griechen und Römer. Zibert: Ibsens «Rosmers-holm».
B.	V slovenščini.
V. razred. Benedik: O postanku opere «Carmen». Bernik: Janez Trdina. Kolar: Simon Gregorčič kot človek in pesnik. Kremžar: Jože Ogrinec. Lovšin: Stanko Vraz. Petrič: Iz zgodovine človeške kulture. Puhar: Zelenogorski in kraljedvorski rokopis. Seliškar: Rastlinsko življenje v Alpah, Prazgodovina in bajeslovje, Naravoslovje v starem in srednjem veku.
VI. razred. Cerar: Kette, «Bog». (Deklamacija.) čer mak: Lev Tolstoj. Gregorec: Kettejev životopis. Gregorič: O hipnotizmu. Hrobat: Simon Jenko. Jerin: Tyrš in sokolstvo. Kerhne: «Krst pri Savici». (Deklamacija.) Lavrenčak: «Domen». Leskovec: Kako naj si širimo duševno obzorje? Miglič-Mauer: «Nova Pisarija». (Prizor.) Miglič: Tolstega «Rodbinska sreča». Mlakar: «Golida». Modrijan: «Za pravdo in srce». Mohar: ♦ Med dvema stoloma». Novak: «Rokovnjači». Oblak Iv.: «Doktor Zober». Pirc: a) Gorkij in njegova dela; b) Gorkij kot pisatelj. Zalokar: «Grobovi tulijo». (Deklamacija.)
VII. razred. Detela: «Tugomer». Drašler: Cankarjev «Kralj Matjaž in potepuh Marko». Jerina: Iz zgodovine glasbe. Korun: a) Murn-Ale-ksandrov; b) Zgodovina celjskih grofov. Kranjec: Uprava in kulturne razmere v Napoleonovi Iliriji. Lavrič: «Pod svobodnim solncem■■. Miklavec: Kraljedvorski in zelenogorski rokopis. O gorel c: a) K umi Čičev a «Kraljica Lepa»; b) Hrvatski dramatičar Stj. Miletič. Pintar: Aškerčev «Kralj Matjaž». Stanonik: Kristanova «Ljubislava». Stele: Socijalni boji slovenskih kmetov za reformacije. Ustar: «Veronika Deseniška*. Zelenik: Aškerčev «Primož Trubar».
VIII. razred. Gabrovšek A.: Tolstoj. Gabrovšek J.: Turški boji na Slovenskem v XV. stoletju. Glowacki: O glasbi. Kozak: Birinskega «Moloh»; Spominu Tolstega. (O priliki njegove smrti.) Pri^šek: Socijalni boji slovenskih kmetov in reformacija. Žvokelj: Karteli in trusti.
V.
Naloge.
A. Za nemške sestavke.
V. razred.	Domače naloge: 1. Von der Schönheit	des Herbstes. —
2.	Wie ich die	Weihnachtsferien zugebracht habe. —	3.	Wie Ilettel	und
Herwig mit den Normannen kämpften. — 4. Der Turmhahn erzählt seine Lebensgeschichte. — Šolske naloge: 1. Inhalt und Deutung von Goethes Ballade «Erlkönig». — 2. Der Laubwald. — 3. So ward mit Leid geendet des Königs Freudenfest, wie stets die Freud’ am Ende bitter Leid zu kosten läßt. (R. Woerner: Das Nibelungenlied.) — 4. Der Chorgesang der Erinnyen in Schillers Ballade «Kraniche des Ibykus». — 5. Der Schauplatz der Begebenheit, die uns Schiller in der Ballade «Kraniche des Ibykus» erzählt.
—	6. Die drei Schiffe in Chamissos «Salas y Gomez».
VI. razred.	Domače naloge: 1. Das Sprichwort:	«Wessen Brot	ich
esse, dessen Lied ich singe» ist auf seine Wahrheit zu prüfen. — 2. Das Verkehrsleben in Laibach. — 3. Gianettins Doria und der Prinz von Gua-stalla. — 4. Ostergedanken. — Šolske naloge: 1. Das Schlaraffenland. ____________
2. Macbetb. (Eine Charakteristik.) — 3. Mignons Sehnsucht nach der Heimat.
— 4. Spieler und Gegenspieler in «Fiesko». — 5. Wie kann man das Reisen möglichst nutzbringend gestalten ? — 6. Stadt und Volk Venedigs nach Heyses Novelle «Andrea Delfin».
VII. razred. Domače naloge: 1. Es ist nach Goethes «Götz» eine Charakteristik Weislingens zu geben. — 2 Die Auswanderer. — 3. Die Wirkung der «Emilia Galotti» auf das zeitgenössische Drama. — 4. Heiteres im «Meineidbauer». — Šolske naloge: 1. Shakespeares Größe nach Herders Blättern «Von deutscher Art und Kunst». — 2. Der Mensch, der Herr der Erde. — 3. Der Grundgedanke der Goetheschen «Iphigenie». — 4. Die Natur, eine Quelle des Vergnügens, der Belehrung und der Erhebung. —
5.	Gedankengang des Goetheschen Gedichtes «Ilmenau». — 6. Hermann beim Lindenbrunnen. (Nach Goethes «Hermann und Dorothea».)
VIII. razred. Domače naloge: 1. Die soziale Bedeutung der Schiller-schen «Räuber» für die damalige Zeit. — 2. Wie eine Glocke entsteht. —
3. Deutsche Schauspielergesellschaften des ausgehenden XVIII. Jahrhunderts. (Nach Wilhelm Meisters Lehrjahren.) — Šolske naloge: 1. Was hat Faust an den Rand des Grabes geführt und was hat ihn gerettet? — 2. Die Wirkungen der modernen Verkehrsmittel. — 3. Die Gegensätze in Schillers «Lied von der Glocke»-. — 4. Die Sprache Schillers in seinem Glockenliede. — 5. Wie vermag der Dichter sittlich erziehend auf sein Volk zu wirken ? (Nachzuweisen an Mustern der deutschen Literatur.) — 6. Reifeprüfungsarbeit.
B.	Za slovenske sestavke.
V.	razred. Domače naloge: 1. a) Važnost in vpliv rek na promet in trgovino; b) Solacium est miseris socios habuisse dolorum. — 2. a) V vršenju svojih dolžnosti je največje zadovoljstvo; b) Morje spaja, ne razdvaja. —
3.	Gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo. — 4. Socijalne razmere
v Rimu pred Graki. — Šolske naloge: 1. a) Bistvo pravljice; b) Cie: ne da nič. — 2. a) Ljubljansko barje. (Jesenska slika); b) Labor omnia vincit. —
3.	Pomen Feničanov za kulturo. — 4. a) Narodni motivi v pesmi «Mlada Breda» ; b) Deukalion in Tira. (Po Ovidiju); c) Pustne navade in šege. —
5.	a) Immodicis brevis est aetas et rara senectus (Martial); b) Sreča je strma pečina, nesreča je šola. (Narodni rek); c) Kaj nas mika na planine?
VI. razred. Domače naloge: 1. Kulturnozgodovinska razmišljanja ob čitanju «Martina Krpana». — 2. Strelov in Levstikov «Popotnik», različna značaja. — 3. Slomšek, Gregorčič, Aškerc. (Sodba o njih na podlagi preči-tanih pesmi.) — 4. a) «Slovenec, tvoja zemlja jo zdrava, za pridne nje lega najprava, polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebo rede!» b) Smotre-nost v prirodi; c) Prešernovega «Učenca» nazori o vsebini in obliki poezije.
—	Šolske naloge: 1. Kako sodim o pregovoru: «Rana ura, zlata ura»? —
2. Notranji razvoj Crtomirov. — 3. Vojna in Mir. (Dvogovor.) — 4. a) Kam bi jaz hotel potovati? b) Car Lazar in njegovi vitezi. (Po srbskih narodnih pesmih.)
VII. razred. Domače naloge: 1. Kaj mi pomeni v kulturnem oziru srednji vek? — 2. Zakaj časte vsi Slovani sv. Cirila in Metoda? — 3. «O Noč, čim črnejša ti kdaj si bila, tem lepši vselej si rodila dan in tem svet-leje je sijalo solnce potem še vsakikiat črez hrib in plan.» (Aškerc.) (Kulturnozgodovinsko tolmačenje te alegorije.) — 4. a) -Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan » (Razprava); b) Koristne in škodljive strani historizma v razvoju narodov. (Razprava.) — Šolske naloge: 1. čemu bi se čudil stari Grk, ko bi videl današnje življenje? — 2. a) Koder se nebo razpenja, grad je pevcu...» (Prešeren); b) «Prosvjetom k slobodi!» (Stroß-mayer). — 3. Izprehod prirodoznanca po Ljubljani. — 4. a) Kulturna slika jugoslovanskega sveta v 1 (>. stoletju; b) Ali zgodovina upravičuje pesimizem, ki navdaja mnogo ljudi ob poizkusih aviatičarjev ?
VIII. razred. Domače naloge: 1. Življenja klic zahteva, da mati omedleva in kakor brez srca na pot se odtrga sin. (Zupančič.) — 2. Okno.
3. Spomini mojega kraja na francosko gospodstvo v Iliriji. — Šolske naloge: 1. Spored misli Zupančičeve «Dume». — 2. Zois, posredovalec med Slovenci in tujo kulturo. — 3. Gore in naše duševno življenje. — 4. Zrelostna naloga.
VI.
Učila.
V	šolskem letu 1910./1911. so se tudi prav izdatno pomnožile knjige obeh dijaških knjižnic, učila za naravoslovni in prirodopisni pouk in telovadno orodje. Zakaj razen predpisanih prispevkov, ki jih učenci redno plačujejo, je nakazalo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 18. februarja 1. 1911., št. 4023, drugi obrok izredne dotacije v znesku 1500 K za dijaški knjižnici, naravoslovni kabinet in telovadnico in z razpisom z dne ‘24. marca 1. 1911., št. 9412, zadnji obrok 2000 K za prirodopisna učila.
I. Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval profesor dr. Ivan Tertnik, se je pomnožila v šolskem letu 1910./1911. za 132 knjig (i. e. zvezkov -J- se-šitkov) ter za 330 šolskih izvestij.
a) Po nakupu:
a)	č as o j) i so v in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht, 1910. — Zeitschrift für österreichische Gymnasien, 1910. — Zeitschrift für österreichische Volkskunde, 1910. — Archiv für slawische Philologie. Herausg. von V. Jagič, 31. zvez. — Carniola. Zeitschrift für Heimatkunde. II. Jahrg. — Ljubljanski Zvon, 1910. — Dom in Svet, 1910. — Slovan, 1910. — Popotnik, 1910.
—	Zbornik. Na svetlo daje Matica Slovenska. XII. zvez. — A. Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. XVII. zvez. — Zabavna knjižnica. Založila in na svetlo dala Slovenska Matica. XXII. zvez. — Prevodi iz svetovne književnosti. VII. zvez. — Slovenska zemlja. VI. dol: Vojvodina Koroška.
II.	zvez Spisal M. Potočnik. — Letopis Matice Slovenske za leto 1910. — Zabavna knjižnica Matice Ilrvatske. Svezak CCCX.— CCCXIII., CCCXIV.— CCCXV. — Ilrvatsko Kolo. Naučno-književni zbornik. Knjiga VI. — Prije-vodi novijih pje,snika. Svezak III. — Poljudno znanstvena knjižnica. Izdaja Slovenska Šolska Matica. II. zvez., 2. snop. Spisal Ljudevit Pivko. — Pedagoški letopis. X. zvez. — Österreichische Mittelschule. XXIV. Jahrg. — Slovenski Sokol. Letnik VII. — Zeitschrift für Schulgeographie. Ilerausg. u. redig. von A. E. Seibert (A. Becker, G. Kusch). XXXI. Jahrg. — Deutsche Rundschau für Geographie u. Statistik. Herausg. von Friedr. Umlauft (Hugo Hassinger). XXXII. Jahrg. — Monatshefte für den elementaren naturwissenschaftlichen Unterricht. Herausg. vom Ilamburgischen Lehrerverein für Naturkunde.
1.—9. seš. — Kosmos. Handweiser für Naturfreunde. Herausg. vom Kosmos, Gesellschaft der Naturfreunde. 1.— 5. seš. — Veda. Dvomesečnik za znanost in kulturo. Izdajajo in urejajo A. Kramer, I. Prijatelj, M. Rostohar 2. zvez. — Zgodbo sv. pisma. IG. snopič.
R) Knjig: Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1911. (dva izvoda). — Die Mittelschulen Österreichs. Sammlung der Vorschriften betreffend die Gymnasien etc. etc., herausg. von A. Halma und G. Schilling.
2 zvez. (dva izvoda). — Die Enquete für körperliche Erziehung im k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht in Wien, 10,—12. Jänner 1910. — Verhandlungen der IV. Konferenz der Direktoren der Mittelschulen im Erzherzogtum Österreich unter der Enns. — Lavtar L., Didaktika. III. del.
2.	snopič. Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli. — Titchener Ed. B., Lehrbuch der Psychologie. Übersetzt von 0. Klemm. I. Teil. — Stössner Arthur, Pädagogische Psychologie. 2. Aull. — Compayre Gabriel, Moralische Erziehung. Übersetzt von Ilelene Goldbaurn. — Spencer J., die Erziehung.
— Steinwenter Arthur, Paedagogica Austriaca. Rückblicke eines alten Schulmannes. — Fries W., Die wissenschaftliche und praktische Vorbildung für das höhere Lehramt. — Neff K., Das pädagogische Seminar. Einführung der Kandidaten der Philologie in die pädagogische Praxis. — Musterkatalog für Volks- und Jugendbibliotkeken. 6. Autl. — Thesaurus linguae Latinae, Vol. III., fase. 7.; Vol. V., fase. 2.; Supplementuin, fase. 2. — Gemoll W., Griechisch-deutsches Schul- und Handwörterbuch. — Strigi II., Sprachwissenschaft für alle. II. Jahrg. — Handbuch der klassischen Altertumswissenschaft, . . . herausg. von Iwan Müller, IV. Bd., 2. Abt., 2. Teil: Blümner Hugo, Die römischen Privataltertümer. 3. Aufl. — Gudeman Alfred, Imagines philologorum. — Körting Gustav, Taschenwörterbuch der deutschen Sprache. I. Teil. Etymologisches Lehn- und Fremdwörterbuch. — Marryat Frederik, Morski razbojnik. Iz angleščine prevel I. M. — Klepec Slavko, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. — Berneker E., Slawisches etymologisches Wörterbuch. 2.— 6. seš. — Grafenauer I., Zgodovina slovenskega slovstva. — Črtice iz hrvatske književnosti. Svezka peta: Bučar Franjo, Povijest hrvatske protestantske književnosti za reformacije. Ilauser Otto, Weltgeschichte der Literatur. I. zvez. — Österreichische Bürgerkunde. Handbuch der Staats- und Bechtskunde in ihren Beziehungen zum öffentlichen Leben. — Österreichs Hort. Geschichts- und Kulturbilder aus den Ilabs-burgischen Erbländern. — Mandič Mihovil, Povijest okupacije Bosne i Hercegovine (1878). — Höfler Alois, Didaktik des mathematischen Unterrichtes. — Berichte über den mathematischen Unterricht in Österreich.
2.—7. seš. — Wallentin Franz, Maturitätsfragen aus der Mathematik. 9. Aufl.
— Wallentin Franz, Auflösungen zu den Maturitätsfragen aus der Mathematik. 5. Aufl. — Brehms Tierleben. VI. Bd.: Die Vögel. Neubearbeitung von William Marshall, vollendet von F. Hempelmann und Otto zur Strassen. — Alt Heinrich, Schülerübungen zur Einführung in die Physik. — Novovjeki izumi u nauči, obrtu i umjetnosti. Knjiga treča. Novi električni pojavi i izumi. Napisali Kučera O., Plivelič St. i Božičevič J. — Vales Alf., Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. — Neuwirth Josef, Illustrierte Kunstgeschichte.
1.—7. seš.
b)	Podarilo je:
C. kr. ministrstvo: 1 knjigo. — C. kr. deželna vlada kranjska: 1 knjigo.
— Deželni odbor kranjski: 1 knjigo. — Knezoškofijski ordinarijat: 2 knjigi.
— Založništvo Hölderjevo: 5 knjig. — Založnik Tempsky: G knjig. — Knjigarna Kleinmayrjeva v Ljubljani: 1 knjigo. — Katoliška bukvama v Ljubljani: 1 knjigo. — Kurat Beuk v Gorici: (! sešitkov poezij. — Pisatelj prof. J. Wester: 1 zvezek. — Prof. dr. Lokar: 2 knjigi. — Ravnatelj dr. J. Bezjak: 12 knjig.
c)	Po zameni:
330 šolskih izvestij.
Koncem šolskega leta 1910./11. šteje ta knjižnica 5153 knjig (i. e. zvezkov in sešitkov) ter G971 šolskih izvestij.
2.) Dijaška knjižnica:
a) Nemški oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval v šolskem letu 1910./11. Dr. Janko Lokar * se je pomnožil za 121 del, oziroma 166 zvezkov, in sicer:
a)	Po nakupu (za 104 dela, oziroma 144 zvezkov):
Dietrichs Bibliothek für die reifere Jugend, Bd. 1—9. — Das große Weltpanorama. — Das neue Universum XXX, XXXI. — Die Wunder des Himmels. — Alte und neue Welt (44. Jahrg.). — Deutscher Hausschatz (36. Jahrg.). — Der gute Kamerad (24. Folge; 2 Exemplare). — Kreibig: Die fünf Sinne des Menschen. — Giesenhagen : Unsere wichtigsten Kulturpflanzen. — Steinhausen : Germanische Kultur in der Urzeit. — Langhlin: Aus dem amerikanischen Wirtschaftsleben. — Unger: Wie ein Buch entsteht. — Langenbeck: Englands Weltmacht.— Pohle: Die Entwicklung des deutschen Wirtschaftslebens im XIX. Jahrhundert. — Bruinier: Das deutsche Volkslied. — Heil: Die deutschen Städte und Bürger im Mittelalter. — Biedermann: Die technische Entwicklung der Eisenbahnen der Gegenwart.
Weise : Schrift- u. Buchwesen in alter und neuer Zeit. — Thum : Die Funkentelegraphie. — Schumburg: Die Tuberkulose. — Schmidt: Geschichte des Welthandels. — Bürkner: Kunstpflege in Haus und Heimat. — Huxley: Allgemeine Einführung in die Naturwissenschaften. — Cohn: Führende Denker. — Strzygowski: Die bildende Kunst der Gegenwart — Richter : Bilder aus der deutschen Kulturgeschichte. — Darwin: Eine Reise um die Welt. — Maltzan : Meine Wallfahrt nach Mekka. — Gerlach: Die Anfänge der Luftschiffahrt. — Koelsch : Durch Heide und Moor. — Sven Hedin : Transhimalaja; Abenteuerliche Reise durch Tibet. — Floericke: Vögel fremder Länder. — Zell: Streifzüge durch die Tierwelt. — Sajd: Unsere Honigbiene; Krieg und Frieden im Ameisenstaat. — Francö: Liebesieben der Pflanzen; Streifzüge im Wassertropfen; Bilder aus dem Lehen des Waldes; Sinnes-leben der Pflanzen. — Meyer: Kometen und Meteore, Sonne und Sterne. — Bölsche: Im Steinkohlenwald. — W. Hauff: Lichtenstein. — L. Gheri: In der Trinacria. — P. Grabein: Aus dem Reiche der schwarzen Diamanten.
J. Wichner: Von des Lebens Leid und Lust — G. Schwab: Deutsche Volksbücher (II. Bd.). — E. Wildenbruch: Neid. — B. Kellermann: Der Tor (2 Exemplare). — W. Scott: Ivanhoe; Quentin Durward; Waverley. — E. Seton : Thompson; Bingo und andere Tiergeschichten. — Gerstäcker : Unter Pampas-Indianern; Die Flußpiraten des Mississippi. — Settegast: Dantes Göttliche Komödie. — Goethe: Wilhelm Meisters Lehr- und Wanderjahre.
—	Anzengruber: Der Meineidbauer (10 Exemplare). — Ileyse: Andrea Delfin (10 Exemplare); L’Arrabbiata. — Sienkiewicz: Quo vadiš? (II. Bd.).
*	Na pomoč so mu bili pri izposojanju knjig šestošolci Gregorič, Miglič, Poderžaj, Sajovic.
— Schiller: Wallenstein (11 Exemplare). — Brentano-Tieck : Romantische Märchen. — Arnim-Brentano: Des Knaben Wunderhorn..— Ibsen: Die Kronprätendenten; Die Stützen	der Gesellschaft. — Otto	Ernst:	Asmus
Sempers Jugendland. — Sudermann: Frau Sorge. — Liliencron: Kriegsnovellen. — Möricke: Gedichte; Du bist Osplid, mein Land. — Rückert: Epische Dichtungen. — Seume: Spaziergang nach Syrakus. — Scheffel: Ileise-bilder. — Avenarius: Hausbuch deutscher Lyrik; Lebe! — Hebbel: Die Nibelungen; Sämtliche Werke. — E. Jahn : Albin Indergaud. — Saar: Innocens; Die Eroberung der Luft. — Bie: Das Klavier und seine Meister.
—	Heuberger: Franz Schubert.	— Frimmel: Ludwig van	Beethoven. —
Leichtentritt: Frederic Chopin. — Abert: Robert Schumann. — Knorr: Peter Tschaikowsky. — Reimann : Johannes Brahms. — Bartsch : Der Volkskrieg in Tirol. — Keller: Gesammelte Werke (10 Bd.). — Storm: Sämtlicho Werke (4 Bd.). — Grube : Geographische Charakterbilder. — Richter: Bilder aus der deutschen Kulturgeschichte. — Bayer: Mit dom Hauptquartier in Südwestafrika. — R. M. Meyer : Die deutsche Literatur des XIX. Jahrhunderts.
b)	Po darilih (za 17 del,	oziroma 22 zvezkov):
Podarili so: ravnatelj šolski	svetnik dr. J. Bezjak: Czerwenka,	Land-
wehr, Pollak, Lehr- und Lesebuch der Geschichte; Rosenberg, Lehrbuch der Physik. — Dr. J. Lokar: Lampel, Deutsches Lesebuch für die oberen Klassen österreichischer Gymnasien (I—IV);' Kummer und Stejskal, Deutsches Lesebuch für österreichische Gymnasien, Realgymnasien und Realschulen (I, III), Deutsches Lesebuch für österreichische Gymnasien (VI. A). — Dr. Gv. Sajovic: Floericke, Der kleine Naturforscher in Flur und Wald, Der kleine Naturforscher am Meeresstrand. — Šestošolec Gregorič: Lessing, Miß Sara Sampson; Schiller, Fiesko" Heyse, Andrea Delfin. — Šestošolec Hirschmann: Schiller, Fiesko. — Petošolec Seliškar: Sajö, Aus dem Leben der Käfer. — C. kr. založništvo šolskih knjig na Dunaju: Bauer-Jellinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte (II, G Exempl.).
Koncem šolskega leta šteje ta oddelek: 1282 del, oziroma 13 17 zvezkov.
ß) Slovenski oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval profesor dr. Fr. Ilešič* se je pomnožila za 99 del, oziroma 113 knjig, in sicer:
a)	Po nakupu (za 95 del, oziroma 109 knjig):
Aškerc : Peti zbornik. — Ševčenko: Kobzar I. — Šenoa: Zadnja kmetska vojna (Slov. prevod). — Ljudska knjižnica III.: Achleitner, Med plazovi. — Sienkiewioz: Jernač zmagovač. — Šašelj Ivan: Bisernice I., II. — Spill-mann: Zadnji dnevi Jeruzalema I, II. — A. Conan Doyle: Znamenje štirih.
— Zvonček III., IV., V., VI. — Murnik: Jari junaki. — Urbanus: Knjiga o lepem vedenju (2 izv.). — Kalan A.: Povesti slov. ljudstvu v pouk in zabavo. — Haggard Ilider II.: Dekle z biseri. — Ljudska knjižn. VIII.: Jira-sek, Pasjeglavci, Kristusove legende. — Aškerc: Junaki. — Milčinski: Igračke. — Schmidt: Roza Jelodvorska. — Tisoč in ena noč. Pravljice za
*	Pri mehaničnem delu so varuha knjižnice podpirali učenci VI. razreda: čerinak Jaroslav, Jerin Oroslav, Lavrenčak Zmagoslav, Pirc Ivo.
mladino. — Šenoa: Karamfil s pesnikovega groba. — Alešovec: Izbrani spisi, I., II., III. — Pavlina Pajkova: Slučaji usode. — Medved A.: Kaci-janar. —	Koder A.:	V	gorskem zakotju.	— Vrabl R.: Čujte nas! —
Vrabl R.:	Sveta noč.	—	Kumičič: Preko	morja. — Pollakova: Povesti s
potovanja.	— Poljanec Lj.: Poezije. —	Tomič Jos.: Zmaj iz Bosne. —
Hau ni baeh-Funtek : Zlatorog. Cankar Iv.: Kurent. — Bourget: Razporoka.
— Mijalovič: Ikonija. — Kette: Poezije. Kristan: Ljubislava. — Murnik: Puc,ek v strahu — Leposlovna knjižn. VIII.: Ševčenko, Kob/.ar, II., Hajda-maki. — Murnik : Najhujši sovražniki. — Knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1910.
— Mentor, II. — Zvonček, 1910 (XI.). — Planinski Vestnik, 1 ‘>10. — Franič Drag.: Plitvička Jezera. — Grafenauer: Zgodovina slov. slovstva, I. — Medved : Za pravdo in srce. — Lampe: Vojska na Daljnem Vzhodu; Črna žena.
— Sekolov: Narodne pripovedke. — Dom in Svet, 1891, 1892, 1893,
1894, 1910.   Vrtec, 1910. — Angelček, 1910. —Gjalski: Za materinsku
riječ. — Verne: Pet tednov v zrakoplovu. — Verne: Kapetan Ilatteras. — Milčinski:	Pravljice.	—	Vojnovič: Smrt	majke Ingovičev. (Prevedel Jos.
Wester.) — Koprinski-Perušek-Ilešič: Slov.-hrvatski^ slovar. — Orožen: Vojvodina Kranjska. (Prirodoznanski itd. opis.) Orožen: Vojvodina Kranjska. (Zgodov. opis.) — Rutar: Beneška Slovenija. — Trubarjev Zbornik Matice Slovenske. — Nazor Vlad.: Veli Jože. — Alešovec: Izbrani spisi, 4.-5. zvez.
Coloma: Juan Miseria. (Janez Nevolja.) — Gogolj: Taras Buljba. — Krašovec: Utrinki, (črtice in potopisi.) — Remec Al.: Veliki punt. Zupančič O.: Samogovori! — Grafenauer Iv.: Zgodovina slov. slovstva, II.
b)	Po darilih (4 dela):
G. dr. Gvidon Sajovic je daroval:	Murnik,	Najhujši sovražniki;
dr. Branko Drechsler, Stanko Vraz; Ilešič, Slov. povesti in novele. — Prof. Jos. Wester je daroval: Wester, Tri pisma o Bosni.
Koncem šolskega leta šteje ta knjižnica 1275 slovenskih in hrvatskih del, oziroma 1681 knjig.
II.	Zemljepisni in zgodovinski kabinet (varuh profesor dr. Fran Kropivnik) se je v šolskem letu 1910./1911. nanovo uredil in napravil nov zaznamek (inventar). Odstranilo se je mnogo zastarelih in popolnoma neuporabnih zemljevidov, podob in slik. Pomnožila se je zbirka za tale učila:
a)	Po nakupu:
Časopisov:	Hassinger, Deutsche Rundschau fiii Geogiaphie und
Statistik, letnik XXXIII. 1. 1911. — Rusch, Zeitschrift für Schulgeographie, letnik XXXII. 1. 1911. — Knjig: liiibner-Juraschek, Geographisch-statistische Tabellen aller Länder der Erde, 1. 1910. — Zbirka podob. Neue Wandbilder für den Geschichtsunterricht (4 table). — Lohmeyei, Wandbilder für den geschichtlichen Unterricht (3 table). —■_ Wandbilder hervonagender Bauwerke in Österreich (6 tabel). — Zemljevidov. Bamberg, Avstro-ogrska monarhija, fizik. — Bamberg. Balkanski polotok fizik. — Bamberg, Italija, fizik. — 15araberg, Pirenejski polotok, fizik. ^ Bamberg, Britansko otočje, fizik. — Generalni zemljevid Kranjske^ (3 izvodi). — Specialni zemljevid Ljubljane z okolico (3 izvodi). Julijske Alpe izdalo Slovensko planinsko društvo. — Zemeljskih obel: lelkl, Globus, ki se da razdejati na polobli.
h) Po d a r i 1 i h :
Mapa general dela republica Argentina (Die argentinische Republik bei ihrer ersten Jahrhundertfeier) 1810—1910, podaril g. licealni kustos L. Pintar.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 1 Felklov telurij, 3 zemljepisne oble, 120 zemljepisnih, generalnih in specialnih zendjevidov in načrtov, 35 zgodovinskih zemljevidov, 12!) podob in tabel za pouk v zemljepisju, 122 takih za pouk v zgodovini, 4 stereoskope s f>4 zemljepisnimi in 54 zgodovinskimi slikami, dr. W. Hensella zbirko: Modelle zur Veranschaulichung antiken Lebens (23 kosov), 20 zemljepisnih atlantov in statističnih tabel in
6	zgodovinskih atlantov.
III. Prirodoslovni kabinet (varuh profesor Anton Peterlin) se je pomnožil po nakupu za tele:
a) P r i s t r o j e in druge priprave:
12 kock iz različnih snovi za določevanje specifične teže. — Zračja razredčevalka Gerykovega sistema. 2 volumetra. — Model parnega stroja.
— Recipient z električnim zvoncem. — Pristroj za predočevanje vozlovk po Savartu. — Pristroj za objektivno predočevanje Frauenhoferjevih črt. — Elektriški izpraznjevalec. — Influenčni stroj po Wimshurstu. — Razdeljiva Franklinova plošča. 2 Lanejovi steklenici različnih kapacitet. — Kvadrantni elektrometer po Thomsonu. — Dovajalne osamljene žice s kovinskimi konicami.
— Crookesova cev s križcem. — Crookesova cev za predočevanje vpliva magnetov na električne žarke. - Mikrotelefonpostaja z vsemi pritiklinami.
— Kavčukove cevi. — 3 stekleni lijaki. — 3 kg čiščenega živega srebra. —
2	mizarski sponi. — Sčipalice. — Žičarske klešče. — Pilne kleščice. Spehalnik. — 4 obliči (dvoreznik, kosmač, ličnik, venčenjak). — Lesna pila.
— 5 različnih kovinskih pil. — 5 svedrov. — Ročna žaga. — 2 žagici. — 4 dleta. — Diamant za rezanje stekla. — Prebojec. — 2 brusna kamna. Poljski kotomer po Ohmannu.
b) Knjige:
Dr. Rosenberg, Experimentierbuch, I. in II. del.
Nekatere manjše priprave in pristroje je izgotovil šolski sluga Ivan Rozman.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 90 kosov oprave, 493 fizikalnih pristrojev, 13 fizikalnih stenskih slik, 128 kemikalij, 37 lesnih barvil, 285 kemiških potrebščin, 36 knjig, oziroma zvezkov, 80 kosov orodja, 84 stereometrijskih teles, 30 risalnih potrebščin; skupaj 1276 kosov.
IV. Prirodopisni kabinet, ki ga je oskrboval profesor Fr. Jeraj, je pridobil tele predmete:
a)	Po nakupu:
S o m a t o 1 o g i j a: M o d 61 i: Preseje kože. — Grgavec. — Torzo (trup z glavo). — Zobje, z levo polovico spodnje čeljusti. — Lahti z mišicami. — Glava, vzdolžni presek. — Krvni obtok, v obrisu. —Naravni preparati: Slušne koščice. — Preseki kosti.
Zoologija: Melolontha vulgaris (modčl). — Typi cerebrorum. — Cricetus frumentarius (koža in okostnica). — Cauis familiaris, okostnica. — Myoetes seniculus, lobanja. — Sciurus vulgaris, okostnica. — Talpa europaea, okostnica. — Sus scrofa, lobanja. — Equus caballus, lobanja. — Cercopitbecus sabaeus, suh preparat. — Mycetes seniculus, suh pr. — Mustela foina, suh pr.
Dasypus spec., suh pr. — Okončine sodo- in lihoprstov. — Hrček s podzemeljsko žitnico. — Eriuaceus europaeus, suh pr. — Mus rattus, suh pr. — Mus-cardinus avellanarius, suh pr. — Erinaceus europaeus, ‘2 ježa, eden na begu, drugi zvit v klobčič. — Mustela erminea, 2 hermelina, eden v poletni, drugi v zimski obleki. — Sorex vulgaris, suh pr. — Cercopitbecus spec., okostnica. Felis domestica, okostnica. — Kočnjak afriškega slona. — Tetrao urogallus, suh pr. — Cacatua alba, suh pr. — Coturnix coturnix, suh, pr. — Fringilla coccothraustes, suh pr. — Turtur turtur, biološka skupina. — Erithaous rubecula, gnezdo z mlado kukavico. — Athene noctua, suli pr. — Gallus domesticus, anatomijski pr. — Columba domestica, živčevje. — Columba livia, suh pr. — Gallus domesticus, suh pr. Acjuila fulva, suh pr. -Vultur fulvus, suh pr. — Chrysötis amazonica, suh pr. — Hirundo rustica, biologija. — Kolibriji z gnezdom. — Ruticilla phoenicura, suh pr. — Ptičje noge v stekleni omarici. — Alauda arvensis, suh pr. — Emberiza citrinella, suh pr. — Lanius collurio, suh pr. — Serinus canarius dom., suh pr. — Alcedo ispida, suh pr. — Fringilla coelehs, suh pr. — Galerita cristata, suh pr. — Parus coeruleus, suh pr. — Fringilla montifringilla, suh pr. — Eritliacus rubecula, suh pr. — Parus maior, biologija. — Dryöcopus martius, Cypselus apus, Serinus canarius fcrus, Lhelidon urbica, Anthus pratensis, Sylvia hortensis, Strix flammea, Bubo maximus, Ardea purpurea, Vanellus cristatus, Larus ridibundus, Alca torda, Asio otus, Pisorhina scops, Picus viridis, Dendrocopus medius, Lanius minor, Goccotluaustes coccothiaustes, Pyrrhula j)yrrhula europaea, Emberiza calandra, Anthus pratensis, Hudites flavus, Gallinago gallinago in Gallinago gallinula, suhi pr. • Columba livia dom., okostnica. — Gallus domesticus, okostnica. Laceita viridis, okostnica. — Testudo graeca, okostnica. Coluber aesculapii, okostnica.
Rana eseulenta, anatomija. — Bufo vulgaris, preparat v formalinu. Salamandra maculosa, pr. v formalinu. Bufo vulgaris, okostnica. Salamandra maculosa, okostnica. — Gastrosteus spec., iazvoj. lorpedo marmorata, anatom, preparat. — Perca fluviatilis, Gadus morrhua, Solea vulgaris, Silurus glanis, Exocoetus volitans, Esox lucius, Anguilla vulgaris, Scyllium canicula in Raja clavata, suhi pr. Glupea harengus, Clupea sardina in Amphioxus lanceolatus, pr. v špiritu. Ascidia spec., pr. v špiritu. — Anodonta, situs viscerum. — Ilelix pomatia, situs viscerum. —-Argonauta argo in Avicula margaritifera, konhiliji. Zbirka domačih in tujih mimikrij. — Litbobius forficatus, Scolopendra cmgulata in Julus terrestris, pr. v špiritu. — Euscorpius spec., razvoj. Cholifei cancroides in Ixodes ricinus, pr. v špiritu. — Astacus fluviatilis, anatomija. 1 aguius spec., suh pr. — Oniscus murarius, Eepas anatifera in Apus cancrifoimis, pr. v špiritu. — Hirudo medicinalis, pr. v formalinu. — Oxyuris vermicularis, l)istomum hepaticum, Taenia solium, pripona z odrivki, in laenia solium, ikra, pr v špiritu — Astropecten bispinosus in Antedon rosacea, pr. v špiritu. — Beroö ovata, Pelagia noctiluca, Physopbora hydrostatica, Actinia equina, Corallium rubrum in Pennatula phosphorea, pr. v špiritu. Iha-lassicolla nucleata, pr. v špiritu.
Botanika: Modeli: Claviceps purpurea, Mucor mucedo, Marchantia, Muium cuspidatum, Aspidium, Tulipa Gesneriana, Primula officinalis, kalitve (Secale cereale, Phaseolus vulgaris in Picea exoelsa), 1 mala šolska zbirka užitnih in 1 strupenih gliv. — Zbirka mesojedih rastlin, suh preparat. 4 aparati za fiziološke poizkuse.
Mineralogija: Plavžev model.
Orodja in potrebščine: Botaniški pribor (Besteck), 2 botanični pušici, 1 zatezalna mapa, trdotna lestvica, puhalnični pribor, 5 razilnic.
Slike: 60 mikro- in bioplastnih slik (stereogrami). — Eschner M., Die erste Hilfe (2 Tafeln). — Pfurtscheller, Zoologische Wandtafeln: Tab.: 8, 16, 20, 21, ‘22, 23, 24. — Schmeil, Prof. 0., Wandtafeln für den zoologischen Unterricht: Tafeln: 6, 10, 17, 19, liehe, Biber, Löwe, Orang-Utan-Familie.
Leutemann, Zootomische Wandtafeln: 12 Blatt in Farbendruck. — Schreibers Wandtafeln des Tierreiches: Säugetiere und Vögel (20 Tafeln).
Schmeil, Prof. ()., Wandtafeln für den botanischen Unterricht: Tafeln: 5,
6,	7, 8, Algen, Getreiderost, Heckenrose.
Knjige: Thome, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz, Bd. V uud Folge, Lfg. 94—112. — France H.H., Floristische Lebensbilder, Lfg. 21—25. — Rabenhorst L., Kryptogamenflora, Bd. VI., Lfg. 11 —14. — Schmid, Dr. B., Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht aller Schulgattungen, III. Bd., Lfg. 6 —12 und IV. Bd., Lfg. 1—5.
b)	Darovana učila:
Foetorius putorius (podaril C. Dimnik, učenec II. b); žveplova siga (podaril g. prof. D. Sinkovič); manjše prirodopisne objekte so darovali posamezni učenci 1. in II. razreda.
Vsa prirodopisna zbirka šteje koncem šolskega leta: 22 antropoloških, 3043 zooloških, 1256 botaničnih, 238 kristalnih vzorcev, 1390 rudninskih in geoloških predmetov, 116 orodij in potrebščin, 365 prirodopisnih (stenskih in manjših) slik, 274 zvezkov, oziroma snopičev prirodopisne vsebine, skupaj 6704, izmed katerih je že marsikaj zastarelega, poškodovanega in neporabnega.
V. Šolski botaniški vrt se v svojih nasadih letošnje šolsko leto ni razširil, od lanskoletnih nasadov sta se pa ohranili dve tretjini. Nekatere rastlinske vrste so se že lahko uporabljale pri šolskem pouku. Napravila se je skalnata gredica za skupino planinskih in splošno na skalovju rastočih rastlin. G. šolski svetnik prof. Alfonz Paulin, vodja c. kr. botaniškega vrta, je obljubil za jesen semena 147 rastlinskih vrst, poleg tega je pa dajal prijazno v tekočem šolskem letu za pouk potrebne rastline na razpolago; za vse njegove radovoljne usluge mu izreka ravnateljstvo iskreno zahvalo.
VI. Risalna učila (oskrbuje realčni profesor Anton Koželj). Na novo se je letos nakupilo 15 kosov (lesene robe), 40 kosov (steklenih posod, oziroma porcelana). Zbirka šteje koncem šolskega leta 1910./11.: 21 knjig, 29 predložnih zbirk, 41 sadrenih vzorcev (okraskov, vaz), 3 reliefe in 5 do-prsnic, 1 človeško lobanjo, 44 školjk, 31 vzorcev iz trdega papirja, 6 prstenih posod, 7 Torglerjevih predlog, 131 geometriških teles, 3 risalno deske z oporami in 2 brez opor, 8 Peyrekovih risalnih podlog, 1 risalno ravnilo, 93 kosov risalnične oprave, skupaj 481 kosov.
VII. Telovadno orodje. Letos se je nakupilo sledeče: železna bradlja, koza, 40 železnih ročkov z lesenimi držaji, s platnom prevlečena žimnica, veliko in malo kolebalo. Vsega telovadnega orodja je 244 kosov.
VIII. C. kr. botaniški vrt (pod nadzorstvom c. kr. šolskega svetnika in profesorja v pokoju Alfonzu Paulina in v oskrbi botaničnega vrtnarja Frana Juvana). 1’ravico, uporabljati ta vrt v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdrževanja nosi glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 4. oktobra 1. 1909., št. 17.713, država in mestna občina, ki prispeva 210 K na leto.
IX. Javna studijska knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K je pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem in učencem. Koncem leta 1910. je štela 39.232 del, in sicer 60.303 zvezke, 9120 sešitkov, 3710 listov, dalje 436 rokopisov in 132 zemljevidov. Bila je v oskrbi c. kr. varuha Luke Pintarja.
X. Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki se jim pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem.
vil Učne
ki bodo služile pouku v obveznih
g m £	I. razred	II. razred	III. razred	IV. razred
Vero- uk	Veliki katekizem , po izvirniku avstr, škofov	Veliki katokizem, kakor v L razr. Stroj, Liturgika	Stroj, Liturgika Karlin, Zgodov. razodetja božjega v stari zavezi	Karlin, Zgodov. razodotja božjega v novi zavezi
Latinščina	Pipenbacher, Lat slovnica Pipenbacher, Lat. vadnica za L gimn. razr.	Pipenbacher, Lat. slovnica Pipenbacher, Lat. vadnica za 11. gimn. razr.	Tominšek, Lat. slovnica Požar, Lat. vadbe za lil. gimn. razr. Košan, Lat. čitanka za III. gimn. razr.	Tominšek, Lat. slovnica Požar, Lat. vadbo za IV. gimn. razr. Košan, kakor v 111. razr. Caesar, Conun. do bello Gallico, cd. Prammer, 4., 6. in 6. nat.
ctf .S >3 >03 U ! 0	—	—	Tominšek, Grška slovnica Tominšek, Grška vadnica	Kakor v 111. razr.
Nemščina	Končuik-Fon, 1 )eutLesel>. für die I. Kl. slow, und slow.-utraquist. Mittelschulen, I. Band	Končnik-Fon, kakor v L razr.	Willomitzer-Tschinkel, Deut. Gr., 10. —12. nat. Štritof, Deut. Leseb für die 111. Kl., 2. nat.	Willomitzor, Deut. Gr. f österr. Mittelschulen S).—11. nat. Štritof, Deut. Leseb. für dio IV. Kl., 2. nat.
Sloven- ščina	Skot, Slov. slovnica za srednje šole, 9. nat. Sket-\Vcster, Sl. čitanka za I. razr. sred. šol, 4. izd.	Slovnica, kakor v I. razr. Sket-Wester, Sl. čitanka za 11. razr. srednjih šol, 3. izd.	Slovnica, kakor v I. razr. Skot, Slov. čitanka za III. razr. srednjih šol, 3. izd.	Slovnica, kakor v I. razr. Skot, Slov. čitanka za IV. razr. srednjih šol
' Zemljepis in zgodovina	Pajk, Zemlj. za srednjo šole, I. del. Kozenn, Geogr. Atlas für Mittelschulen, 42. nat	Bežok, Zemlj. za spod. in sred. razr. srod. šol, 2. izd. Mayer-Kaspret, Zgodov. starega veka, 2. izd. Kozenn, Schulatlas, 39. do 41. nat. Putzger, Histor Schulatl., bearb. von Baldamus u. Schwabe, 22.— 31. nat.	Bežek, Zemlj., kakor v II. razr. Mayor-Kaspret, Zgodov. srednjega in novega veka Atlanti, kakor v II. razr.	Orožen, Zemljepis avstr,-ogrsko drž. za IV. razr. Mayer-Kaspret, Zgodov. novega voka Atlanti, kakor v II. razr.
Matematika	Matek-I’eterlin, Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol Mazi, Geometrijski nazorni nauk za 1. razr. srednjih šol	Aritmetika, kakor v I.	razr. Mazi, Geometrija za II.	razr. srednjih šol	Aritmetika, kakor v 1. razr. Mazi, Geometrija za III. razr. srednjih šol (če bo dotlej aprobirana)	Matok, Aritmetika in al- ! gobra za IV. in V. razr. srednjih šol Matek-Mazi, Geometrija za IV. in V. razr.
Prirodo- snanstvo	Macher, Prirodopis žival. Macher, Prirodopis rasti.	Kakor v I. razr.	Senekovič, Fizika, 3. nat.	Senekovič, Fizika, 3. nat. Ilerle, Kemija in mineralogija
•g S »g.	—	—	—	—
knjige,
predmetih v šolskem letu 1911./1912.
V. razred	VI. razred	VII. razred	VIII. razred
Svetina, Katoliški verouk I. Resničnost katoliško voro	Pečjak, Katoliški verouk 11. Resnico katoliško vero	1’očjak, Katoliški verouk III. Življenje po katoliški veri	Bader Meinrad P., Lehrb. d. Kirchengosch., 4. do 7. nat.
Scheindlor, Lat. Schulgr., 3.— 6. nat. Sedlmayer-Schoindler, Lat. Übungsb. f. d. oberen KI. dor Gymn., 1.—4. nat. Ovids Ausgow. Gedichte, od. Sedlmayer, 4.-6. nat. T. Livii lib. ab urbe con-dita, L, XXI. Freie Ausw. ed. Zingerle, 6. in 7. nat.	Lat. Gr., kakor v V. razr. Lat. Übungsb., kakor v V. r. Klouček, Vergils Aoneis nebst ausgow. Stücken aus Bucol. u. Georg. 3.-5. nat. Scheindler, Sallustii beli. Jugurth., bell. Cat. etc., 1. in 2. nat. Cicoros Reden gegen Cati-lina, ed. Nohl, 1.—3. nat.	Lat. Gr., kakor v V. razr. Lat. Übungsb, kakor v V. r. Klouček, Vergil, kakor v VI. razr. Nohl, Philippischo Reden (1895) Biese, Römische Elegiker, 2. nat. Kukula, Briefe Plinius dos Jüngeren, 2. nat.	Lat Gr., kakor v V. razr. Lat. Übungsb., kakor v V. r. Kukula, Briefe Plinius des Jüngeren, 2. nat. Iluemer, Q. Horatii Flacci carinina solecta, 4.-7. nat. Weidner, Tacitus’ Historische Schriften in Auswahl, 2. nat.
Curtius-Weigel, Kurzge-faßto griech. Schulgr. Schonkl, Gr. Elementar!». 19.— 21. nat. Christ, Homers Ilias, 1. — 3. nat.	Griech. Gr. in Griech. Elo-mentarb., kakor v V. razr. Christ, Homers Ilias, 1. do 3. nat. Scheindler, Herodot, Ausw. f. d. Schuigebrauch, I. Teil	Griech. Gr. in Griech. Elementar!)., kakor v V. razr. Christ, Homers Odysseo, 2.— 4. nat. Wotke, Demosthenes aus-gewählte Roden, 1 .-5. nat. Iluomer, Chrestomathie aus Platon etc.	Curtius - Hartei, Griech. Schulgr., bearbeitet von Weigel, 25. in 26. nat. Griech. Elementarb., kakor v V. razr. Christ, Homers Odyssee, 2.— 4. nat. Iluemer, Chrest.a. Platon etc. Schubert, Sophokles Antigone, 7. nat.
Deut. Gr. kakor v IV. razr. Bauer-Jollinek-Streinz, Deut. Leseb. f. die V. Kl. (Ohne inittolhochd. Text) Bauer - J ellinok - Stroi nz, Leitfaden dor deut. Literaturgosch., 1. Teil	Deut. Gr., kakor v IV. razr. Bauer-Jellinek - Streinz, Deut. Leseb. f. dio VI. Kl. Bauer-Jollinek-Streinz, Leitfaden d. dout. Litera-turgosch., 11. Teil	Deut. Gr., kakor v IV. razr. Bauer-Jellinek - Streinz, Dout. Loscb. f. dio VII. Kl. Bauer-Jellinek-Streinz, Leitfaden d. deut. Literaturgosch., III. Teil (čo bosta dotlej aprobirani)	Deut. Gr., kakor v IV. razr. Kummer - Stejskal, Dout. Losehuch f. die VIII. Kl. 6. nat.
Slovnica, kakor v 1. razr. Skot, Slovenska čitanka za V. in VI. razr. srednjih šol, 3. izd.	Slovnica, kakor v I. razr. Skot, Slovenska čitanka, kakor v V. razr.	Slovnica, kakor v I. razr. Sltet, Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. razr., 2. izd.	Slovnica, kakor v I. razr. Sket, Slovenska slovstvena čitanka, kakor v VII. razr.
Supan, Lehrb. der Geogr, für österr. Mittelschulen, 9.—U. nat. Zeelie, Lehrbuch d. Gesch. f. die oberen Kl., I. Teil: Altertum, 6. nat. Atlanti, kakor v 11. razr. Kiepert, Atlas antiquiis, 7. nat.	Supan, Geogr., kakor v V. razr. Zeohe, Lehrbuch d. Gesch. f. die oberen Kl., 11. Teil. Atlanti, kakor v 11. razr.	Supan, Geogr., kakor v V. razr. Zeohe, Lehrbuch d. Gesch. f. d. oberen Kl., III. Teil, 3. nat. Atlanti, kakor v 11. razr.	Supan, Googr., kakor v V. razr. Zeohe - Heiderich - Grunzel, Österr. Vaterlandskunde Kozenn, Googr. Atlas, 39. do 41. nat. Rothaug, Geogr. Atlas zur Vaterlandskunde, Ausgabe f. Österreich, 2. nat.
Kakor v IV. razr.	Močnik - Zahradniček, Lehrb. der Arithmetik u. Algebra für Obergymn. 31. nat. M očni k-Spielmanti, Lob rb. der Geometrie, 26. nat. Schlömilch, Fünfstellige Logarithmen	Močnik-Neumann, Lolirb. d. Arithmetik u. Algebra für Obergymn., 30. nat. Močnik-Spiolmann, Lehrb. der Geometrie, 25. nat. Schlömilch, Fünfstellige Logarithmen	Kakor v MI. razr. Wallentin, Maturitätsfragen aus der Mathematik Schlömilch, Fünfstellige Logarithmen
Poljanec, Mineralogija in geologija Macher, Botanika za višje razr.	Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol	Wallentin, Lehrb. der Physik, 14. nat.	Kakor v VII. razr.
—	—	Höfler, Grundlehren der Logik, 2. nat.	Höfler, Grundlehren der Psychologie, 2. nat.
II. drž. g.
4
VIII. Statistika učencev.
(Znamenje pred številko znači privatiste, oziroma izredne učence.)
CÖ
&
M
GO
▼h 03	(M
H—h	+
03 O O
T—I t''-T*
+
Gg
co
t*
T-1	T—l	T—I
+	+ +
I CO	o CO 05
CO
+
(M
rt<
OjJ	rH
CO (M (M co O H (M t- 1 H	CO	(M
rH Ol
+
a
>
CO TH I	|
(M(M I	I
CO -j-T
+
id
co
III 5! I M I +
»O rH rH CO '
03
»O »O CO
co co
I
3
■o
ffi
u
N
(3
U
>
> ji > HH CÖ > t—(
rO
H
CO O h 03 co
xO -f- I CO
4-io i
s*
cS tH I
CO rH CO T*
05 1
co
+ CO (M
O t* CO
co
CO 1 03
03 t* lO
co
CO 4- I co (M CO 1
rH
rH
D- -j- | CO (M
(M I
S I e i
«ICO i ^
00
co
I I
»O 05 I rH CO
rH 05 I rti CO
i CO
co
i i-i l I
|
i i l i i
4S
s?
co
co
05 I CO -rH
Ol lO I H N H H I
O ^
rH
05 05
ci
a
>
*
o3
Ha
"" s
s_s
© -13
|3
> o c Ph
5	*
< B 3 .
Cfl co
‘ a a-S
C o “ o -*5 J3
«ä g
' a|'S. ^ » s
-J=3	*
'3	. g<
qj	N
>ej	•-*
' >,/5
h	(D	w3
> a	• 5«
j	c	©	■
s	©	.	c	i
-	&	.	.a	<
rC3
*a
*3 -T3
N „ \ • p,~	'
©
N
©
„*>» © 'd'O 3 © ©
t> ' p T»
s -	5	b«	©	0
n ^	£ 43	5" ja	-g	S
■ t» :p,	g -a	g:p,	g	3
>N	-m	O	-4J	tri
O	©	Ph	g .h	d)
>■ O Ct, ► O O
°	©	aS	..	©	>co
«s	o	£
N
.. t*
§© © 0
i rn ©
a >© P . ^ _ . © ,d
cd
k.
E
Sl
&Jš
© co
•p ^ ©
-+-*
>co
> .K
CÖ »H
»-a P-i
1 a ®
.1. «L
3 ’a
•2. S £ *
cti fc& feo
og>,S ^
I-3 »i f^s
M co «-h -td ^ a> —^
"S s 2 515^ 'K g .S, S * g £ s ° -S 'C fc £ bc S ^>co P-i ja W O ^
+
+
05
(M
rH
+
O
co
g?
c5
04
P
M
CO
CÖ
Ph
M
co
Ol rH
H—h
lONWi
CO
+
CO
+
05 <N
CO
+
t—'	t—i	t—i
+	+	+
)H^hCOCDCJ3H(MiOCOC
OX^H-ÜrHOOCÖOSHNOCOWi (M	rH	rfl	CD	l>	»O	^	Tt<	Ol	Ol	i-i
CO
+
++ o
!
a
>
2
T5
0
u
N
k
rO
>
h-H
CÖ
>
t-H
rO
h-i
n
CÖ
a
s i i
8 I i 8 I ^ 8 + I
ä"i1
Ol
rH
1
Ol
CO 1 CO-
£ I I
I I
+
+
di
Ol
+
05
CO
rH
+
05
Ol
+
05
CO
t—( + 05 Ol
IO I
CO I
I | H lO 00 I> CD Ol rH 1 I rH	Ol O 00 03 Ol I
I' +0 05 00 Ol 1 1 05 ^
'CDO-f I *-« rk 1
05
HI^OOO^
03 iO CD iO 00 CO
03 l> rH r- t* CO rH
CO •—1 05 [*— *—( t—(
< TU - co CO Ol I rH
t^OOOO | | | | CO O 05 Ol | | |
co
co
»0 00005H
I I I
+
+
05
co
t-H
+
05
Ol
t-H
CO 05 Ol
co co
rH Ol
-f 05
05 +
o
 Ol
rH
s +
^ lO
+
05
co_
rH
+
05
Ol
rH
+
CT3
E
cd
Oi
fl
M
&
d
o.
fl
M
cn
>
* ft • >
sl ft 8
itis
CO K»0^
a
'43
eö
O
Si5
§1
»O
• r tß
© 5
■H o .«5 m
W
'S
Oh
fl
44
CO
H Ol CO ^ iO CD 1> 00 05 C
) rH Ol CO CD I 03 Ol Ol Ol
o>
fl ^
03 ^
•r> O
£e
N 2
tt Ol tH tJH rH t—I Ol
(M (M
"t" I
CO H CD H CO ^ CO iO OJ CO Ol CM
|> (M 00 CO (M ro 00 rH r-
I I I
1^1
CO Ol
CO	|	|
_0 | .0 0 ,
NO | H |
^ N(N |	|
» d®
CO
CD gl H (M
(M l> (M -}-<M ~'	CO
Ol 00 rH
Ol 05
Ol CM
Ol -j—»o »c>
Ol Ol
+TI I
CO Ol 'T lO H Ol
«O TU CO l' Ol
M CO
I I
COOl^OH
co co Ol
CO O IH 03 H
OJ co co o
o »o
CO CO Ol l>
^ Ol ■•f rH I
oa I
D »cc
r/j N
>w « t
c Cj rij t—I
g,	a	a	o
“ :S	c« ^	r-i _j
o p	o	.2,	0
M O	®	»	rH	^
r_J 'tz	>o	o	t»	S
rrj	r—
x O C ° Q. <D OJ
N t» !>	53
^ ,a »a ^
^ 3 3.S
c« CJ
cd
Ph
P*
CO
^ r*	O	H	O	C
00 —H 1	1	CO	CO	Ci
rH	CO	OJ	CO	L'
co »o
1	O I ^ 1	IS
o	05 ^	OJ OJ
Ol	iO co	00 05
t-h 05	CD 05	tH t-h
to ^ co Ol H L» H CO H rj( lO »O CO H
Ol
lO
> h-‘ I—I >
l"l I
I o
CM
I I
I I
3
v
0)
u
N
CÖ
U
>
x> > HH 03 > ►—( rO
3
cd
«5 05 J, J, cc
(MCOÜ
«.-TJ
«hOO CD (M ____H	iQ
I I
MhOO CO (M  »—< »O
•** l>	I	I	-H Coli.
I	I	COOJOO
T-H Ol
J .1
hc^	i	i	^cočo
tH t—<	I	|	(M rH ^ 00
Tt< CD
S-dU
CO(MOg __ Ol	-t<
03
a'
> o
. _> CD t* t'-
I I *SŠ9
II
”°šš
J J (M (M £] CD l> CO
Č> Ol T-H	1 g	rH 00 OJ
1	S 1	1 1
560	CD O rH D-	»C 'TH C0 i-H
1	0	1 01	1	1 O 1 Ol
760	»O CD OJ I>	co »o CO rH
1	o 1 00 1	1 1
O OJ D-	CD O rH 05	»O 00 tH
1	S 1	1 ° 1 Tfl
s co	CD OJ rH CD	rH OJ C0 TH
1	O I 1	1 ° 1 00
089	CO CD	OJ OJ CO rH
1	S 1	1 1
O rt< -H	T* O D-	»O rt< CO 7-1
1 Ö OJ rH rH	S 1 l> OJ co o	1 ° J ^ cb CO rH
1	O 1 OJ 1	1 S
O s	»O T* Ol 00	OJ CO Tti rH
1 č> -c rH rH	J J rH -r^ OJ 00	1 O J op oj cb Tt< T-
1	1 1	IS
O 5* CD	00 T+l CD 00	OJ CD tH
1	O 1 1	1 ° 1
S iO	»O Ol »O 00 rH	tH CD Tf< »H
1 Q rjD O rH	S i cb ^ CD 00 rH	J S oj cb h
»TH | | | | «
mo» | | | ~u
CD rH C0 rH (M -rH
TtlOl rHN I CO (M
OJ I CO OJ TH L'-
I I
| oj er. co |
«L.
iO 00 CO 00 I
OJ
~To ' CD
^»b
co
00 tH 05 I ■** OJ
00 »O ,b
I I
^ OJ -H 05
d I
H r> 00
I	I
I I« I =° I I
05
Til
M *
HHHawa°
M M *
rt
3
M
m
"rt ^2
S
<U v
o «u
•—J	*r-»
S?	fl
rj	0>
o	>o
.S	2
«8 o °rS -3 d 0,^3 S -o.0'" g '
—	. . ,	, ,
rS ^ o	©
»CQ	Ä	Ph
rt
S «
M
rt Pl
r-i — F5
IJ “ s g
N N
“ s
I 05 £ ® o""* a
I e
N
^ O W,
h2
£ S c s i s . « r« e
I N
■co
S -5 •§
^ ^
■js <iJ
^ 2 a/
ill’
d Qh (SJ
it
S«
03
A
>N
i
>in n
-7;
m -r-H O) <D +J
fr P3 h Ph w
►GQ GO
II.	Podpore.
a) Ustanove (prim. št. 10!).
> a> >55	Imona štipendistov	Razred	Ime ustanove	Podelilni odlok	Znesek ,v kronah
1	Jenko Ivan	I. a.	Andreas Weischol, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 29. XII. 1910, št. 29.751	149--
2	Podreberšek Stanko	II. a.	Josip Bergant	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 19. VI. 1907, št. 12.461	400 •—
3	Puc Anton	II. a.	Fond za prebitek iz dohodarskih glob	c. kr. finančnega ministrstva z dno 12. VII. 1907, št. 47.768	200'-
4	GabrSek Josip	II. 1».	Lovrenc Lakner, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 9.11.1911, št. 29.878 ox 1910	87--
6	Bizjak Josip	III. a.	Ivan Kallister	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 11. VII. 1910, št. 14.289	504 •—
6	Kremžar Ivan	III. a.	Dr. Marles Gerbctz, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 15. 11. 1910, št. 3803	203 •—
7	Krištof Vladimir	III. a.	Ignacij Federer	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 21.11.1910, št. 28.027 ex 1909	155- —
8	Pavlin Maks	III. a.	Blaž Blaznik	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 24. XII. 1903, št. 24.929	80- —
9 10	Ferenčak Fran	IV. a.	Ljudskošolska ustanova	c. kr.finančnega ministrstva z dne 19. VII. 1904, št. 40.228	200'-
	Jeglič Ciril	IV. a.	«Nepoznan» II.	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 11. III. 1909, št. 4875	80 -
11	Kočevar Ivan	IV. a.	Andrej Leuz	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 28.VII. 1908, št. 16.418	7884
12	Tomšič Josip	IV. a.	Neža Scliittnig	knozoškofijski ordinariat z dno 4. IL 1909, št. 565	333’ —
13	Vider Friderik	IV. a.	Lovronc Lakner, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 29. X. 1908, št. 24.463	84' —
14	Puhar Anton	V.	«Nepoznan» I.	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 5. VII. 1909, št. 14.386	91 -
15	Koleša Ivan	VI.	Valentin Hočevar	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 26. I. 1909, št. 1790	80' —
				Odnos . .	2724-84
> (D ■CO	Imena štipendistov	Razred	Ime ustanove	Podelilni odlok	Znesek v kronah
				Prenos . .	2724-84
1«	Krhne Štefan	VI.	Dominik Repitsch, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 4. 11. 1908, št. 2426	51- —
			Lukež Maronig	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 27.1. 1910, št 2177	56 05
17	Miglič Jakob	VI.	Mihael Omersa	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 24. VI. 1905, št. 12.031	60- —
18	Šimnic Miroslav	VI.	Andrej Chrön, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 29. XII. 1910, št. 31.581	188-60
19	Lavrič Vinko	VII.	Marija lvosmatsch	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 29. I. 1909, št. 29.088 ox 1908	200 -
2°	Lobe Ludovik	VII.	Anton Umek, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 16.1. 1906, št. 547	249- —
			Friderik Skerpin, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5.VII. 1905, št. 12.870	106-
			Friderik Skerpin	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 21. II. 1U06, št. 3014	86--
21	Pintar Anton	VII.	Adam Schuppe, 2 mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 28. 1. 1905, št. 1616	65- —
			Fran Schagar, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 18. IX. 1908, št. 18.730	102- -
			Fran Schagar, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 8. I. 1911, št. 462	102’ —
22	Schrey Amon	VII.	Anton Kos, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 21. VI. 1906, št. 12.970	120' —
23	Stanonik Ivan	VII.	Jurij Töttinger, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 16. I. 1906, št. 547	118' —
24	Stern Fran	VII.	Tomaž Chrön, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 17.11.1910, št. 30.754 ex 1909	83'-
25	Vričko Ulrik	VII.	Eherndorfer, 3. mesto	c. kr. dež. vlado koroško z dno 8. II. 1909, št. 2715	46'-
26	Bregar Vladimir	VIII.	Fran Knerler, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 5. Vlil. 1907, št. 16.091	200--
				Odnos . .	4557-49
> a> >M	Imena štipendistov	Razred	Ime ustanove	Podelilni odlok	Znesok v kronah
				Prenos . .	4557'49
27	Gabrovšek Andrej	VIII.	Anton Thalnitscher v. Thalberg, 4. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 10. I. 1911, št. 545	204'-
28	Glowacki Kazimir	VIII.	Godbeni fond, 3. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 18.1. 1909, št. 29 099 ox 1908	110- —
			Blaž Kortsche, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 1. VII. 190G, št. 12.802	79- —
29	Tominec Ivan	VIII.	Martin Lamb in Schwarzenberg, 6. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 5. III. 1903, št. 943	186- —
30	Žvokelj Dominik	VIII.	Matej Schigur, 2. inesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 1. VII. 1909, št. 20 739 ex 1908	89--
I				Skupaj . .	5225 49
h) Podporno društvo in drugo podpore. Večina naših učencev, ki so po največ sinovi kmetskih staršev, delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov, je tako ubožna, da ne bi mogla pohajati našega zavoda, ko bi je ne podpiralo tukajšnje prebivalstvo in v najnovejši dobi tudi sploh na Kranjskem stanujoče ljudstvo po svoji milosrčnosti. Prebivalstvu so se tudi pridružili visoki deželni odbor, slavni mestni magistrat ljubljanski in slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Da bi darovi pritekali tem obilneje, je ravnateljstvo v šolskem letu 1909./10. ustanovilo «Podporno društvo za učence c. kr. II. državne gimnazijo v Ljubljani>, ki zalaga ubožno knjižnico ter daje vrednim in ubogim učencem podpore.
Iz nabranih prispevkov so se torej preskrbovali pridnejši učenci z učnimi knjigami, vrhu tega pa so nekateri prejemali večje ali manjše zneske v gotovini za stanovanje, hrano in zdravila. — 10 °/0 nabrane ysoto se naloži vsako leto po pravilih v Mestno hranilnico kot glavnica. Tako se bo nabiral podporni zaklad, ki bo vsako leto prinašal gotove obresti.
Ubožna, knjižnica, ki jo oskrbuje prof. dr. G. Pečjak, se je v tem letu pomnožila za 469 novih učnih knjig. Nakupilo se je 443 knjig; darovali pa so: devetero g. ravnatelj dr. J. Bezjak, četvero prof. dr. Lokar, petero prof. dr. Pečjak, troje prof. A. Peterlin in petero društvo slovenskih profesorjev.
Računski pregled.
I.	Dohodki.
Za razpolaganje z gotovino so 1. darovali:
visoki deželni odbor vojvodine Kranjske...................
slavni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice .	.
gosp.	Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani .
»	dr. Al. Nastran, prefekt mis. dijaške hiše .	.	.
»	dr. Jos. Stare, c. kr. fin. pro k. pristav v. p. . .
»	Jos. Cotič, posestnik v	Ljubljani.................
»	Jak. Dimnik, župan pri D. M. v Polju ....
»	dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani .	.	.
•	Rili. Sclirey, nadpoštar	v	Lescah..............
»	dr. Fr. Poček, odvetnik	v	Ljubljani..............
»	Fran Urek, poslovodja	v	Ljubljani..............
»	Fran Hirschmann, knjigovodja v Ljubljani .	.
»	Gričar & Mejač, trgovca v Ljubljani ....
»	Andrej Modic, posestnik na Rakeku ....
» A. barabon, trgovec v Ljubljani.......................
»	Fr. pl. Šuklje, dež. glavar.........................
»	Andrej Vrhovec, posestnik v Ljubljani....
K
Ob novem letu:
a) gg. učitelji, oz. profesorji: dr. Fr. Ilešič 2 K, Jos. Bučar, Ant. Jeršinovič, dr. Fr. Kropivnik, dr. Janko Lokar, dr. Al. Merhar, Ant. Peterlin, Jos. Wester po 4 K; Jak. Teršan
5	K; dr. Jos. Pipenbacher 8 K; ravnatelj dr. J. Bezjak, Fr. Jeraj, dr. Iv. Tertnik, Al. Virbnik po 10 K; dr. Greg. Pečjak 30 K, skupaj...............................................
b) učenci1 razreda I. a 7-78 K, I. b 6'40 K, L c 6'50 K, II. a 11-10 K, II. b 9-10 K, III. a 5'82 K, III. b 7‘28 K, IV. a 7-27 K, IV. b 6-07 K, V. 8'tiO K, VI. 19-10 K, VII. 7 21 K. VIII. 8 K, skupaj.................................................
Odnos .	.	.
400-— 150-— 100-— 30 — 20-20 20'— 10-— 10-— 10-— 9 — 8-— 8-— 6 — 5’— 5-— 5’— 5-— 4-60
113-
110-23
K 1029-03
1	I. a razreda: Jeglič 2 K; Wigele 60 h; Premk, Župnek po 50 h; Židan 40 h; Adamič, Flego, Kunc, Rus po 30 h; Cedilnik, Florjančič, Hočevar, Kalan, Mihelčič, Rojec, Srebrnič, Urbanc po 20 h ; Debeljak 16 h; Kühar 14 h ; Ambrožič, Zemljak po
11 h; Gostiša, Ibitz, Kovač, Pleničar po 10 h ; Horn 6 h. — I. b razreda: Pavlin 1 K; Grčar 60 h ; Vedral 50 h ; Fugina 40 h ; Gnezda, Lešnjak, Pavlovec M., Pelc, Pušar po 30 li ; Marinko, Pavlovec Fr., Škulj po 20 h; Carbonetti, Črnič, Dolinar, Gostinčar, Japelj, Kertel, Kotnik, Kvartič, Nosan, Oblak, Peček, Podržaj, Rijavec, Sever, Skubic, Strah, Schweitzer, Zupan po 10 h. — I. c razreda: Einspieler, Paternoster, Svetek, Šega, Vrhovec A. po 1 K; Korbar 40 h; Ocvirek, Slana po 30 h: Kravanja, Meško po 20 v ; Aljančič 10 h. — II. a razreda: Župnek 1 K 60 h ; JaneJič 1 K 40 h; Sbrizaj, Urbanc po 1 K; Cotič 60 h; Lilleg, Predovič po 50 h ; Ahčin, Puc po 30 h; Klabučar 24 h ; Dolenc, Dovjak, Drovenik, Kavčič, Majce Al., Pauer, Pestotnik, Svete po 20 h; Gajetta 16 h; Adamič, Aleš, Benčan, Bitenc, Borštnik, Bovha, Ilec, Lazar, Majce Jos., Nagode, Podreberšek, Prezelj, Rupnik, Stojkovič, Šparovec, VVissiak po 10 h, preostanek globe 30 h. — II. b razreda: Šuflaj 1 K; Srebotnjak 76 h; Arko, Dimnik, Remic po 40 h; Gnezda, Kraševec, Molfe, Pavlič, Šteli, Žvokelj po 30 h; Črne, Črnagoj, Fajfar, Frančič,
0 drugih p r i 1 i k a h:
Miklavžev dar učencev I. c razreda................................»	20'—
učenci II. b razreda 0 40 K, III. b 0‘32 K, V. 0'25 K, v
telovadnici najdeno 0'40 K, skupaj......................................»	1*37
Popustki dobljeni pri nakupu zvezkov so znašali: v razredu I. a 0‘40 K, i. b 0’94 K, I. c 1'20 K, II. a 110 K, III. a 0’20 K, IV. b 0p46 K, V. 0'54 K, VIII. 0 24	K,	skupaj	...»	5-08
2.	52 rednih članov je	plačalo letnino...........................»	208'—
3.	Za izgubljene ali poškodovane knjige	so učenci	plačali	»	2’80
4.	Obresti v «Kreditni	banki» naložene	razpoložnine .	.	»	6-03
5.	Ostanek iz šolskega	leta 1909./10............................»	1033*71
Skupaj	...	K	2306’02
II.	Stroški.
Za učne knjige.................................................	.	K	1039-74
Podpore v gotovini................................................»	372-36
Stroški za izdajo letnega poročila Podpornega	društva	.	»	41-60
Razni drugi stroški, znamke, papir itd............................»	30'25
Skupaj	...	K	1483‘95
Gabršek Jos., Jeglič, Kemperle, Kikelj, Masle, Schrey, Štimec, Trdan po 20 li; Fakin Albin 18 h, Aljančič, Čeh, Fakin Dragotin, Jurca, Križman, Kumelj, Lovšin, Majcen, Pohar, Prosenc, Rihar, Sadar, Slana, Stefancioza, Velkavrh, Tomec po 10 h ; Pavčič 6 h.
— III. a razreda: Pibernik 1 K; Gabrejna, Habič, Kurnjek po 40 h; Bizjak 30 h; Goljar, Harinski, Koželj, Lilleg, Lukesch, Rus, Sicherl, Terpin, Torkar po 20 h; Korošec 14 h; Keržin, Kuštrin po 12 h ; Aplenc, Bežek, Eiletz, Fettich-Frankheim, Hufnagel, Krištof, Lajovic, Pavlin, Rajšek, Reich, Vesely po 10 h ; Rodič 4 h. — III. b razreda: Lenassi 50 h; Rebolj 45 h; Bahovec C., Bregar, Cepuder, Gradišnik, Jelenič po 40 h; Florjančič, Leben po 30 h ; Osana 22 h ; Bahovec J., Bayr, Bergant, Christof, Daneu, Hojan, Kavčič, Kroflič, Toličič, Židan po 20 h; Sterle 12 h; Gornik, Grden, Komar, Krištof, Modic, Planinšek, Pogačar, Ponikvar, Sedej, Sicherl, Stojan, Teršar, Tomažič po 10 h, Prelog 9 h. — IV. a razreda: Guzelj 2 K; Černe Iv., Černe Jos. po 1 K; Dolenec 60 h ; Lunaček 39 h; Arzenšek 30 h; Kavčič, Vizjak po 22 h; Ahčin, Aljančič, Ferenčak, Outrata po 20 h ; Pance 14 h ; Tomšič 12 h ; Kočevar, Nadrah, Oblak, Sever po 10 h ; Borštnik 8 h.
— IV. b razreda: Goropevšek, Žužek po 60 h; Kavčnik, Vidrih po 40 h; Srebotnjak 35 h; Gologranc, Zalaznik po 30 h ; Prusnik 22 h; Baltezar, Benedik, Drašler, Janež, Jeretina,	Mežan, Peterca, Poljanec, Porenta, Smerdu, Štepec	po	20	h; Jančar 12 h;
Banovec,	Kadunc, Pintar, Rihar, Zajec po 10 h ; Mravlje 8 h.	—	V.	razreda: Leustek
1 K 20 h ; Petrič 1 K; Sturm 60 h ; Bregar, Hirschmann po 40 h ; Berlec 30 h ; Benedik, Borušak, Feštajn, Haller, Kühar, Osana, Prezelj, Rant, Rogelj, Seliškar, Turk, Zorko, Zupan po 20 h; Erlah 15 h; Arh, Bende, Bezlaj, Csontola, Černe, Fidler, Horvat, Kolar, Kremžar, Kuhrtr, Lovšin, Pavlovčič, Rekef, Rižner, Rupnik, Stojkovič, Štrukelj, Vadnal, Vilhar po 10 h; Puhar 5 h. — VI. razreda: Šimnic 6 K; Gregorič 2 K; Čermak 1 K 30 h; Hirschmann 1 K 20 h ; Sajovic, Sirk, po 1 K ; Miglič 60 h; Cerar, Gerčar, Lapajne, Modrijan, Novak, Oblak Iv., Rigler po 40 h ; Mohar 30 h ; Gregorec, Jerin, Koleša, Krhnfe, Lavrenčak, Leskovec, Lozej, Oblak Jos., Poderžaj, Selan, Tscha-mernik, Uran, Zalokar po 20 h; Peček, Pirc, Švigelj po 10 h. — VII. razreda: Pintar
2 K; Franza 45 h ; Miklavc 40 h; Schrey 35 h ; Jamnik 30 h; Drašler, Janežič po 25 h; Česnik, Urek po 21 h ; Detela, Drobnič, Jerina, Kranjec, Schifficr, Skobč, Stanonik, Vovk, Zelenik,	Zupančič po 20 h; Jager 19 h; Lavrič 17 h; Korun	15	h;	Ambrožič 11 h;
Štern 10	h; Penko 5 h; Novak 2 h. —VIII. razreda: Kozak 1K 2	h;	Bregar, Tominec
po 1 K ; Gabrovšek Jos., Jaklič, Jug, Sobočan po 50 h; Glowacki 41 h; Gabrovšek A., Pelc, Safošnik po 30 h; Brodar, Kolenc, Luštrek, Privšek, Selan, Simonič, Žvokelj po 20 h ; Žibert 17 h; Zaletel 10 h.
III.	Bilanca.
Dohodki.........................................................K	2306-02
Stroški........................................................ .	»	1483-95
Ostanek	...	K	822'07
Ker se nahaja v ostanku iz šolskega leta 1909./10. v znesku 1033 71 K tudi glavnica v znesku 200 K in ker se mora od ostalih 833-71 K po § 2. društvenih pravil naložiti 10%> t. j. 83’37 K v Mestno hranilnico kot glavnica, znaša torej letošnji ostanek razpoložnine samo 538-70 K. Ker se bo 10% tega ostanka pripisalo glavnici, ostane za prihodnje šolsko leto razpoložnine 484-83 K in v Mestni hranilnici naložena glavnica v znesku 337-24 K.
Blagodušno so podpirali revne učence, oskrbujoč jih docela ali podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamezne dneve v tednu še naslednji zavodi: preč. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, preč. vodstvo Marijanišča, misijonske kongregacije in Salezijanske družbe, samostana prečastitih oo. frančiškanov in mm. uršulink, slavno vodstvo «Ljudske in dijaške obednice» in slavno vodstvo «Domovine». Tudi mnogi zasebniki so jih podpirali na isti način, med njimi posebno nekateri preč. gg. duhovniki ljubljanski, zlasti preč. g. kanonik A. Kalan.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter priporoča *Podporno društvo in pomoči potrebne učence še njihovi nadaljnji blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učcncev za učila (gl. 8t. 8.!)
Ti doneski so se porabili v zmislu ministrskih naredeb z dne 14. junija
1.	1878., štev. 9299, in z dne 17. aprila 1. 1891., štev. 6323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah, in knjig za knjižnice.
IX.
Zrelostne izkušnje.
A.	V poletnem roku šolskega leta 1909./10.
Ustne izkušnje, ki jim je predsedoval ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani dr. L. Požar, so se opravile od dne 2. julija do dne 5. julija. Pripuščenih je bilo 20 javnih učencev, od teh jo eden zaradi bolezni odstopil ; izmed ostalih je bilo aprobiranih 17, in sicer 2 z odliko, 9 soglasno,
6	z večino glasov; 2 sta bila reprobirana na pol leta.
B.	Y šolskem letu 1910./11.
1.	V jesenskem roku.
Ustne izkušnje, ki jim je predsedoval c. kr. deželni šolski nadzornik Fran Hubad, so se opravilo dno 17. septembra 1. 1910. Oglasila sta se v tem roku dva učenca: eden je moral opraviti ponavljalni izpit, drugemu pa se je v poletnem roku dovolilo, da sme zaradi bolezni preložiti zrelostno izkušnjo na jesenski rok; ta-le je bil aprobiran soglasno, oni-le pa z večino glasov.
2. V zimskem roku.
Za to izkušnjo sta se oglasila oba v poletnem roku prejšnjega šolskega leta na pol leta reprobirana abiturienta. Ker je moral eden izmed njiju ponoviti pismeni izpit iz nemščine, so se mu predložile na izbor te-le tri naloge: a) Über den Begriff: Welthistorisches Ereignis; — b) Die wirtschaftlichen Folgen der geographischen Lage Österreichs; — c) Wo viel Freiheit, ist viel Irrtum, doch sicher ist der schmale Weg der Pflicht. (Schiller.)
Ustni izpit, ki mu je predsedoval c. kr. ravnatelj in šolski svetnik dr. Janko Bezjak, sta oba kandidata prebila dne 7. februarja 1. 11)11.
3. V poletnem roku.
Za to izkušnjo se je oglasilo vseh 15 javnih osmošolcev.
Zrelostne naloge so se pisale dne 7., 8., 9. in 10. junija. V izvršitev so dobili kandidatje te-le naloge:
1.) Iz nemščine na izbor te-le tri: a) Wem zuglaubenist, redlicher Freund, das kann ich dir sagen: Glaube dem Leben! Es lehrt besser als Redner und Buch. (Goethe.) — b) Erzherzog Karl und Erzherzog Albrecht; die Bedeutung ihrer Siege für die Monarchie; — c) Bedeutung des Meeres für die Staatenentwicklung.
2.) Iz grščine: Za prevajanje v nemščino : Plato, Protagoras, cap. XV. (—änaXXuxxoviai).
3.) Iz slovenščine na izbor te-le tri: a) Prešernove «Poezije», zrcalo njegovega življenja; — b) Kako nam olepšuje umetnost vsakdanjost življenja? — c) Čim bolj spoznavam svojo domovino, tem bolj jo ljubim.
4.) Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Cicero, de officiis lih. III. cap. 14. (58 — 60) (Quodsi vituperandi — inquinatum).
Ustne izkušnje, ki jim bodo predsedoval po razpisu c. kr. naučnega ministrstva z dne 7. junija t. 1., štev. 22.767, ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije dr. Lovro Požar, se opravijo dne 7. in 8. julija. Izid teh izkušenj in imena abiturientov bodo priobčena v prihodnjem «Izvestju».
C.	Seznamek abiturientov,
ki so bili v poletnem roku šolskega leta 1909./1910. in v jesenskem in zimskem roku šolskega leta 1910./1911. aprobirani.
(Debeli tisk znači «zrel z odliko».)
Imena abiturientov	Rojstveni kraj	Rojstveno leto	Doba gimnazijskega šolanja	Izmed vseh apro-biranih abiturientov so se odločili
Abram Anton	Tupelče	1890	8 let	za zdravilstvo
Gosar Andrej	Spodnji Logatoc	1887	8 let	za tehniko
Klembas Anton	Ljubljana	1889	9 lot	za zdravilstvo
Lekan Ivan	Vipava	1889	8 let	za živinozdravništvo
Lemož Milan	Maribor	1891	8 let	za pravoznanstvo
Lovšin Fran	Sušjo pri Ribnici	1890	9 let	za bogoslovje
Malin Ivan	Ljubljana	1888	8 let	za železništvo
Matičič Ivan	Rakek	1888	9 let	za železništvo
Melik Anton	Crna vas	1890	8 let	za pravoznanstvo
Merjesič Filip	Ljubljana	1890	8 let	za bogoslovje
Primic Fran	Zalog pri Šmarju	1888	8 let	za živinozdravništvo
Ramovž Fran	Ljubljana	1890	8 let	za filozofijo
Rus Alojzij	Blod	1892	8 let	za agronomijo
Sodnik Jožei	Ljubljana	1891	8 let	za pravoznanstvo
Svetek Miloslav	Ljubljana	1891	9 let	za bogoslovje
Šefman Karol	Kranjska gora	1889	8 let	za pravoznanstvo
Šerbec Jožef	Rajhenburg	1890	8 let	za živinozdravništvo
Štamcar Milan	Ljubljana	1890	8 lot	za pravoznanstvo
Wohinz Ivan	Kresnico	1889	8 let	za živinozdravništvo
Zaverl Alfonz	Velika goba	1889	9 lot	za bogoslovje
Zgtir Ivan	Podraga	1889	8 let	za bogoslovje
X.
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1.) U.-M.-E. vom 4. Juli 1910, Z. 13.926, betreffend die Approbation und Einführung von Lehrbüchern.
2.) U.-M.-E. vom 28. Juli 1910, Z. 16.770, betreffend die Geltung der Noten aus dem obligaten Schreiben und Zeichnen.
3.) Erlaß des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 16. Oktober 1910, Z. 28.968, betreffend die Einführung von Schießübungen an Mittelschulen und Lehrerbildungsanstalten.
4.) U.-M.-E. vom 27. Dezember 1910, Z. 53.106, betreffend die Geltung der Note aus Physik in der IV* Gymnasialklasse.
5.) U.-M.-E. vom 28. Dezember 1910, Z. 15.156, gestattet, daß vom
II.	Semester des Schuljahres 1910/11 an das Turnen an der hiesigen Anstalt sukzessive als obligat erklärt werde.
6.) U.-M.-E. vom 11. Jänner 1911, Z. 51.661 ex 1910, betreffend dio Ökonomie bei Herausgabe der Jahresprogramme.
7.) U.-M.-E. vom 14. Jänner 1911, Z. 54.538 ex 1910, wornach den Ilospitantinnen der I. Klasse an staatlichen Mittelschulen dio Stundung der Zahlung des Schulgeldes nicht gewährt wird.
8.) U.-M.-E. vom 16. Jänner 1911, Z. 756 ex 1910, betreffend die Systemisierung einer wirklichen Lehrstelle an der hiesigen Anstalt.
9.) U.-M.-E. vom 20. Jänner 1911, Z. 47.881 ex 1910, wornach Duplikate von Semestralausweisen der Gymnasien (Realgymnasien) im allgemeinen nicht auszustellen sind.
10.) Erlaß des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 13. Februar 1911, Z. 47.689 ex 1910, betreffend den ausschließlichen Bezug des Zeugnispapiers aus den k. k. Schulbücherverlägen in Wien und Prag.
11.) U.-M.-E. vom 22. Februar 1911, Z. 35.613 ex 1910, verweist auf die Gefahren, die sich für die Schuljugend aus dem Besuch der kinemato-graphischen Vorstellungen ergeben können.
12.) U.-M.-E. vom 30. März 1911, Z. 8661, bestimmt, daß die Hauptferien an den Mittelschulen wieder vom 16. Juli bis 15. September zu dauern haben.
13.) L.-Sch.-R.-E. vom 9. August 1910, Z. 5505, wornach bei der Lehrfächerverteilung den definitiv angestellten Lehrpersonen Mehrstunden nur in den dringendsten Fällen zuzuweisen sind.
14.) L.-Sch.-R-E. vom 16. November 1910, Z. 7706, betreffend die Enthebungsanträge über Landsturmpflichtigo.
15.) L.-Sch.-R.-E. vom 19. Jänner 1911, Z. 359, regelt die Zuerkennung von Schülerlegitimationen auf den k. k. Staatsbahnen.
16.) L.-Sch.-R.-E. vom 9. März 1911, Z. 1345, betreffend die Verfassung des Gebäudeverwaltungspräliminares.
17.) L.-Sch.-R.-E. vom 18. März 1911, Z. 1741, betreffend die Berufswahl der Abiturienten.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
(Izvršitov ministrsko narodbe z dno 12. oktobra 1. 1890., štev. 1853, in z dno 8. maja 1. 1910.,
št. 19 847.)
A. Vsak dan so dobivali učenci med dopoldanskimi in popoldanskimi urami 10 do 15 minut odmora; odmor so učenci porabljali za šetanje po dvorišču in telovadnem prostoru za telovadnico (pri slabem vremenu so se izprehajali po hodnikih); med tem so se temeljito prezračevale učilnice. Sploh se je kolikor mogoče pazilo in gledalo na higieno učencev pri pouku in v šoli sploh.
B. Po	zimi so se drsali na	mestnem	drsališču ter sankali po mestnem
sankališču,	poleti pa so se kopali v mestni kopeli. Mestna uprava jim jo
dovolila znižano vstopnino.
C. Za	telesni razvoj šolske	mladine	se je letos prav mnogo storilo s
šolskimi igrami in izleti, katerih so se udeleževale tri četrtine učencev na zavodu. Igre so se vršile ob prostih poludnevih in ugodnem vremenu na travniku ob Lattermannovem drevoredu, ki ga je mestna uprava prepustila v ta	namen.	Začenjale so se ob	dveh in	so trajale navadno do šestih. Za
izlete je bila odločilna oddaljenost izletnega kraja. Z izleti so bile navadno spojene igre brez orodja. Učenci nižjih razredov so posebno radi igrali kroke in nožno žogo, z vnemo so balinali in metali ročne žoge. Prav posebno živahnost pa so letos razvijali dijaki višjih razredov pri igri z nožno žogo (Football). Footballisti so bili skupno z učenci I. drž. gimnazije razdeljeni v več moštev. Te igre se je udeleževalo nad 80 učencev naše gimnazije. Igrali so ob ugodnem vremenu ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah od dveh do šestih, oz. sedmih.
D. Izleti so se vršili peš v okolico. Obiskovali so se vedno le kraji, ki so v zgodovinskem in naravoslovnem oziru znameniti, tako da jo mogel voditelj učence spotoma nazorno navajati na razumevanje domače preteklosti in narave.
Pregled izletov:
I)an
čas
Kraj
Golovec
17.	septembra 1910 29.
12.	oktobra 19.
4.	marca 1911 8. >
19. aprila 22. »
2 V, — 5 V»
1	-G'/,
2 — 6
3	—	6
2 »/, - 6 2	—71
1 V. — 6
3	—6V,
3	— 5 i/2
2	—7i/s
2	—4
Fužine-vojaško vežbališče
Ljubljana - Rožnik Rožnik-Večna pot Kleče-Št. Vid Šmarna gora
Šišenski hrib Golovec
13.	maja 28. junija
Žalostna gora pri Preserju
Golovec
Število udeležencev 60 —120.
	Pregled iger:		
Dan	čas	Dan	čas
28. marca 1911	2 — 6	16. maja	2 — 6
30.	3 — 6	30. »	2 — 4 V,
20. aprila	2 — 6	1. junija	2 — 5 V»
25. »	2 — 5 '/,	8. »	2 — 6
2. maja	2 — 4	13. »	2 — 6
4. »	2 — 6	20. »	2 — 6
9. »	2 — 6	22. »	2 — 6
11. >	2 — 6	27. >	2 — 6
	Število udeležencev	40 — 80.	
Igre in izlete je vodil s livalno vnemo in potrebno spretnostjo nam. gimn. učitelj Anton Lovše.
E.	K telesnim vajam in	igram	se morajo tudi prištevati strelne vaje,
ki	so se uvedle z razpisom	Njoga	Ekscelence	gospoda ministra za uk in
bogočastje z dne 16. oktobra 1. 1910., št. 28.968. Teli vaj, ki. so se pod vodstvom častnika (gl. str. 65.) izvajale vsako soboto od 2.— 4. (oz. 3.— 5.) ure popoldne, najprej v telovadnici, potem tudi na vojaškem strelišču, se je udeleževalo 24 učencev iz VII. in 6 iz VIII. razreda. Nadzoroval je učence pri	teh vajah vsakikrat eden	izmed	profesorjev,	oz. učiteljev. Dne 27. maja
so	se sklenile te vaje z javnim streljanjem na	vojaškem strelišču, kjer so
učenci med seboj tekmovali za darila. Dobili so darila naslednji učenci našega zavoda v tej-le vrsti: 1. O go rele Iv. (VII.) (srebrno uro), 2. Penko Fr. (VII.) (nahrbtnik), 3. Stele Alb. (VII.) nahrbtnik), 4. Vovk Al. (VII.) (denarnico), 5. Stanonik Iv. (VII.) (listnico), 6. Korun Ford. (VII.) (šahovnico), 7. Tominc Iv. (VIII.) (Jenkove pesmi), 8. Jug Rili. (VIII.) (Grillparzerja); 9. Schiffrer Stan. (VII.) (knjigo «Prvi listi»).
XII.
Kronika.
Šolsko leto 1910./1911. se je pričelo dne 13. septembra s slovesno sv. mašo z uvodnim «Veni sanete», ki jo je daroval v nunski cerkvi preč. gospod katehet profesor dr. Gregorij Pečjak.
Vzprejemne izkušnje so se vršile dne 10. septombra, ponavljalne in dodatne pa v dobi od 10. do 12. septembra.
Zavod je štel v minulem šolskem letu 8 glavnih in 5 vzporednih (I. b, I. c, II. b, III. b, IV. b), skupaj 13 razredov, učiteljski zbor pa 22 članov, in sicer ravnatelja, 13 profesorjev, 1 pravega, 1 začasnega in 6 namestnih učiteljev. Eden izmed profesorjev je na dopustu kot vodja mestnega liceja.
Dne 4. oktobra se je po razpisu visokega c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 16. septembra 1. 1910., št. 2666, vršila patriotiška slavnost, in sicer v spomin osemdesetletnico rojstva Njoga Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Po slavnostni sv. maši so so učenci zbrali v prav okusno
in čedno okrašeni telovadnici, kjer je najprej zapel dijaški zbor slovesni pozdrav cesarju. Na to je slavil ravnatelj v izbranih in vznesenih besedah vladarjeve čednosti ter učence izpodbujal, naj posnemajo njega pravicoljub-nost, milosrčnost, človekoljubnost, nesebičnost, pobožnost, pogumnost, stanovitnost, vztrajnost, marljivost, vestnost, zvestobo in ljubezen. Po končanem govoru je kar zagrmelo po dvorani od stoterih in stoterih živio- in slava-klicev, pevski zbor pa je zapel cesarsko himno. Sledile so še naslednje točke: deklamacija Gregorčičeve himne «Pozdrav Njega Veličanstvu», nagovor osmošolca, trio za glasovir in dvoje gosli, točka iz «Hoffmannovih pripovedek ■, ki jo je izvedel mladi dijaški orkester in velika Nedvedova himna «Avstrija moja*. Tako se je izvršila ta slovesnost sicer preprosto, a z veliko navdušenostjo in na prav dostojen način.
Dne 4., 7. in 12. decembra se je v zavodu mudil gospod Vit Petričevič, gimn. ravnatelj iz Spijeta v Dalmaciji, da bi se poučil o naših šolskih razmerah in o novi šolski zgradbi.
Dne 13. januarja je na zavodu nadzoroval pouk v verouku Njega Milost prevzvišeni gospod škof Bonaventura Jeglič.
Dne 20. januarja je fotografiral gospod Bardage, inžener iz Stockholma, vse razrede z učenci in učitelji vred med poukom, učiteljski zbor in ravnateljevo pisarno, da bi tako Švedom s podobami pojasnil naš šolski obrat.
Dne 31. januarja se je sklenilo prvo poluletje kakor navadno s sv. mašo in z razdelitvijo poluletnih izkazov, takoj dne 1. februarja pa se je pričelo drugo poluletje.
Dne 4. februarja se je začel pouk v fakultativnem streljanju, ki ga je vodil do dne 1. aprila gospod c. kr. domobranski stotnik Fran Globočnik, pozneje pa gospod nadporočnik 27. pešpolka Wa/land. (Glej str. 64. tega iz-vestja.)
Dne 7. februarja se je vršila pod predsedstvom ravnateljevim zrelostna izkušnja v februarskem roku. (Glej str. 60. tega izvestja.)
Dne 17. februarja je umrl v svoji domovini v Zagorju na Krasu učenec I. c razreda Koren Jožef, ki je bil jako nadarjen, marljiv in blagonraven. Deputacija njegovih ožjih součencev je položila pod vodstvom svojega razrednika namestnega učitelja J. Škerlja krasen venec na mrtvaški oder ter potem spremila rajiiika na zadnji poti.
Tudi v tem letu so se nadaljevali roditeljski sestanki. Zanimanje staršev, oziroma njih namestnikov za te sestanke je bilo živahno, kar je potrjevalo lepo število poslušalcev, ki so se zbirali k predavanjem.
Dne 21. decembra se je vršil prvi sestanek, pri katerem je predaval ravnatelj dr. Bezjak o domači kazni kot vzgojnem sredstvu. Ker pri prvem predavanju ni mogel dokončati svojih izvajanj, je nadaljeval to predavanje pri drugem roditeljskem sestanku dne 25. januarja.
Dne 15. februarja je predaval na tretjem roditeljskem sestanku gosp. profesor dr. Fr. Ilešič o vprašanju: Kako mislijo dandanašnji starši o šoli in šolnikih?
V	sredo dne 26. aprila pa se je vršil v minulem šolskem letu zadnji roditeljski sestanek, na katerem je predaval gospod primarij dr. Vinko Gregorič o važnih zdravstvenih vprašanjih, ki jih je treba uvaževati pri vzgoji šolske mladine. Tema dvema gospodoma izreka ravnateljstvo na tem mestu presrčno zahvalo za njun trud.
II. drž. g.	6
Dne 24. majnika so priredili poedini razredi pod vodstvom svojih učiteljev izlete v bližnjo in daljnjo okolico ljubljansko. Ti izleti niso merili le na zabavo, ampak tudi na omiko šolske mladine. Tako so si oglodali učenci IV. b razreda Postojnsko jamo pri Postojni in Škocijansko jamo pri Rakeku.
Tudi na str. 63. omenjeni izleti, ki so se vršili pod vodstvom voditelja mladeniških iger, so merili na isto stran. Nadalje so pospeševali ta nazorni pouk še poseti nekaterih ljubljanskih zavodov. Tako so si ogledovali učenci pod vodstvom začasnega gimn. učitelja dr. Gvidona Sajovicu, bogate zbirko deželnega muzeja, in sicer učenci I. a razreda dne 19. oktobra 1. 1910., I. c razreda dne 7. junija 1. 1911., I. b razreda dne 13. junija 1. 1911.
Isti učitelj je vodil učence tudi v botaniški vrt, in sicer so bili tam učenci II. b razreda dne 7. junija t. 1., učenci II. a razreda dne ‘20. junija t. 1. — Nadalje so si pod njegovim vodstvom še ogledali učenci I. in III. razreda dne 15. marca t. 1. znano Michlovo menažerijo v Lattermannovem drevoredu. Tudi so njegovi učenci I. in II. razreda prostovoljno pisali na podlagi večmesečnega lastnega opazovanja prirode opazovalne prirodopisne domače naloge. — Profesor Peterlin je vedel dne 20. aprila t. 1. učence Vlil. razreda v mestno elektrarno, pravi gimnazijski učitelj Lokar pa iste učence dne 13. novembra 1. 1910. v tovarno zvonarja Samasse, kjer se jim je nazorno razložilo, kako se lijö zvonovi. — Naposled so bili učenci VII. in VIII. razreda pod vodstvom ravnatelja, ki se mu je pridružilo še več profesorjev, dne 29. marca t. I. v potresni opazovalnici na c. kr. višji realki, kjer jim jo pomožni učitelj A. FIooli najprej razložil v dveurnem predavanju s pomočjo skioptičnih slik, kako delujejo dotični aparati in kako se potresni sunki razširjajo po zemlji, potem pa praktično razkazoval in razlagal aparate, za kar ga ravnateljstvo na tem mestu posebno zahvaljuje. Pa tudi vsem gospodom lastnikom, oziroma voditeljem in uradnikom teh zavodov, oziroma podjetij izreka ravnateljstvo najtoplejšo zahvalo za njih naklonjenost proti učencem.
Bogoslužne vaje. Dne 19. novembra se je služila sv. spominska maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učiteljstvo se je vrhu tega tudi udeležilo slovesne svete maše, darovane v stolnici na rojstveni dan Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (dne 18. avgusta) kakor tudi slovesnih zadušnic za rajna uda presvetlo cesarske rodovine (dne 10. septembra za Njeno Veličanstvo cesarico Elizabeto, dne 30. junija pa za Njegovo Veličanstvo cesarja Ferdinanda I.).
K izpovedi in sv. obhajilu jo šla šolska mladež trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 23. junija 1. 1899., št. 861 ex 1907, so se vršile dne 2., 3. in 4. aprila v nunski cerkvi velikonočne duhovne vaje, ki jih je vodil profesor verouka preč. gospod dr. Gregorij Pečjak. O Duhovem je prejelo 14 učencev svetstvo sv. birme in dne 21. junija 5 učencev prvič sv. obhajilo. Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božje v nunski cerkvi (od 8. do 9. ure). Zastopniki učiteljskega zbora so se udeležili slovesnega cerkvenega obhoda na Veliko soboto (dne 15. aprila). Skupnega cerkvenega obhoda, ki bi se ga bili udeležili učenci, na dan sv. Rešnjega Telesa (dne 15. junija) zaradi slabega vremena ni bilo.
Zdravstveno stanje učencev je letos bilo ugodno. Obolelo je med šolskim letom sicer nekaj učencev, toda ti so zopet ozdraveli. Dva sta morala zaradi bolezni opustiti nadaljevanje svojih študij, eden pa je umrl, kakor se je že poročilo.
Ustne premostne izkušnje so se vršile v dobi od 20. do 80. junija; konference za razredovanje učencev so bile dne 30. junija in 1. julija, za-vršna pa dne 5. julija.
V	I. razred so se učenci za bodoče šolsko leto vpisovali dne 2. julija, vzprejemne izkušnje za isti razred pa so se opravile dne 6. julija. Istega dne se jo sklenilo po razpisu c. kr. naučnega ministrstva z dne 30. marca t. 1., št. 8661, šolskfo leto s sv. zahvalno mašo, po kateri se je pola cesarska pesem.
XIII.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1911./1912.
Šolsko leto 1911./1912. se prične v ponedeljek dne 18. septembra s
slovesno sveto mašo z «Veni sancte», ki se bo služila ob desetili v nunski cerkvi. Na novo vstopajočim učencem (vseli razredov) se jo oglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, v petek dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu s krstnim ali z rojstvenim listom, šolskim izpričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z do-tičnimi dekreti) ter plačati 4 K 20 h vzprejemnine in 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebite izkušnje vzprejetih v I. razred, se bodo pobirale te pristojbine šele po istinitem vstopu v šolo (dne 20. septembra).
Učenci, ki se dajo vpisati v I. razred, morajo tekom solnčnega leta 1911. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 7. aprila 1. 1878., štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje so prično dne 16. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob troh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih ministrskih razpisov z dne 14. marcija 1. 1870., štev. 2370, in z dne 27. maj-nika 1. 1884., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil: v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 15. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne od 9.—12. ure s šolskim izpričevalom zadnjega poluletja ter plačati 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si preskrbe na izpričevali! zadnjega poluletja pri-pomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svojo nauke kje drugje.
Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 16. in 17. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši I.). Dne 19. septembra se prične redni šolski pouk ob osmih dopoldne.
Zapiski učnih knjig za šolsko leto 1911./1912. se bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih.
Poluletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. poluletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministrstva z dne 7. marcija 1. 1909.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «zadostno» («genügend»), v vedenju znamko «prav dobro» («sehr gut») ali «dobro» («gut»), koncem I. poluletja pa vsaj «zadostno» v vseh obveznih predmetih in v vedenju najmanj znamko «dobroAko ti pogoji koncem I. poluletja niso izpolnjeni, mora dotični učenec šolnino za I. poluletje plačati še pred začetkom II. poluletja. V vseli drugih primerih morajo plačati neoproščeni učenci poluletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega poluletja, ako jih ni med tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po gorenjem razpisu visokega naučnega ministrstva) le, ako so prosilci zares revni in so dobili v izkazu I. poluletja najmanj znamko «zadostno» v vseh obveznih predmetih, v vedenju pa vsaj znamko «dobro», v II. poluletju pa bili spoznani za sposobne, vstopiti v višji razred, in prejeli v vedenju vsaj znamko «dobro».
Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridenejo revni prvošolci (ki niso repetenti) rev-nostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku roditeljev ter no nad eno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega šolskega leta.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu preslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih jim more vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet.
Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na eno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlože p. n. roditelji ali varuhi dotičnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerili pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije.
Ravnateljstvo.
Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1911/1912 betreffend.
Das Schuljahr 1911/1912 beginnt Montag den 18. September mit einem heil. Geistamte, das um 10 Uhr in der Ursulinenlcirche abgehalten werden wird. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich Freitag den
15.	September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Tauf- oder Geburtsschein, die Schulnachrichten, resp. das Zeugnis über das letzte Schuljahr (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrage von 3 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die I. Klasse aufgenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 20. September) eingehoben werden.
Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1911 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr Vormittag die schriftlichen, um 3 Uhr Nachmittag die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerialverordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: «In der Religion jenes Maß von Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slovenisch und deutsch) Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.»
Eine Wiederholung der Aufnahmspi'üfung in demselben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 15. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 17. September von 9 bis 12 Uhr Vormittag mit dem letzen Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliothoksbeitrag von 3 K 40 h zu erlegen.
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die II. bis VIII. Klasse finden am 16. und 17. September statt.
Der regelmäßige Unterricht beginnt am 19. September um 8 Uhr Vormittag.
Die Verzeichnisse der pro 1911/1912 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher werden in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich sein.
Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirks-hauptmannschaften Ivrainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weixelburg und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten, welches bis 1. August, und zwar, wenn es sich um den Eintritt in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums einzubringen ist.
Die Direktion.
Imenik učencev.*
i.
Adamič Ernest, Ljubljana.
Cedilnik Fran, Krašnja.
Debeljak Ivan, Ribnica.
Gostiša Tomo, Borovnica.
Hočevar Josip, Male Lašče.
Horn Peter, Ljubljana.
Ibitz Ciril, Prezid.
Jeglič Fran, Ljubljana.
Jenko Ivan, Krško.
Kalan Pavel, Radovljica.
Kobau Fran, Kostanjevica.
Kovač Alojzij, Glinice.
Kregar Ivan, Ljubljana.
Krisch Oton, Ljubljana.
Kiihdr Ivan, liratonci na Ogrskem.
Kunc Fran, Ljubljana.
Levičnik Karel pl., Ljubljana.
,. razred.
Lubej Fran, Gradovlje.
Mihelčič Fran, Reka v hrvaško ogrskem Primorju. Miklavčič Evgen, Rojan pri Trstu.
1’irec Karel, Ljubljana.
Pleničar Bogomir, Trebnje.
Premk Ivan, Ljubljana.
Rojec Vladislav, Radovljica.
Rus Ivan, Draga.
Selan Josip, Štepanja vas.
Srebrnič Stanislav, Gabrije na Goriškem.
Span Pavel, Ljubljana.
Urbanc Makso, Lehen na Štajerskem.
Wigele Ferdo, Stari trg.
Zemljak Milan, Št. Jernej na Dolenjskem. Židan Anton, Ljubljana.
Župnek Fran, Ljubljana.
I.	b. razred.
Babič Josip, Zgornji Logatec.
Brumec Dragotin, Gjurgjevac na Hrvaškem. Carbonetti Mario, Trst.
Dolinar Fran, Trata nad Škofjo Loko.
Fugina Jurij, Stari trg ob Kulpi.
Gnezda Ivan, Unec.
Gostinčar Vinko, Ljubljana.
Grčar Alojzij, Novo mesto.
Kertel Ivan, Ajdovščina na Primorskem. Kotnik Josip, Selnica ob Dravi.
Kušar Fran, Ljubljana.
Kvartič Bogomir, Šoštanj na Štajerskem. Lešnjak Fran, Ljubno na Zgornjem Štajerskem. Marinko Ivan, Ljubljana.
Nosan Karel, Gotenica.
Oblak Viktor, Graben pri Velikih Laščah.
Pavlin Ernest, Ljubljana.
Pavlovec Kran, Trnovo na Notranjskem. Pavlovec Milan, Trnovo na Notranjskem. Peček Ivan, Male Lašče.
Pelc Slavko, Ljubljana.
Poderžaj Ivan, Ljubljana.
Pušar Srečko, Spodnja Šiška.
Rijavec Viktor, Trst.
Rupret Štefan, Vevče.
Schweitzer Mirko, Trst.
Sevec Ivan, Ljubljana.
Skubic Jakob, Postojna.
Škulj Leopold, Veliki Osolnik.
Vedral Bogomil, l.jubljana.
Zupan Ciril, Ljubljana.
* Debeli tisk znači odličnjake.
I.	c. razred.
Adamič Ivan, Blato pri Grosupljem.
Aljančič Lamberl, Slari trg pri Trebnjem. Bolta Anton, Šmartno ob Savi.
Cesar Josip, Koprivnik pri Boliinjski Bistrici. Einspieler Nikolaj, Ljubljana.
Gostinčar Viktor, Ljubljana.
Jančigar Julij, Ajdovec pri Žužemberku.
Jeraj Josip, Ljubljana.
Kessler Franc, Trst.
Kolar Ivan, Kresniški vrh pri Litiji.
Kopitar Avgust, Krašnja pri Lukovici.
Korbar Franc, Hrušica pri Ljubljani.
Kravanja Viktor, Cerknica.
Kremžar Josip, Št. Vid pri Zatičini.
Martinčič Franc, Rakek.
Matkovič Karol, Ljubljana.
Medic Stanislav, Fram na Štajerskem.
Medved Matija, Št. Lovrenc na Dravskem polju. Meško Franc, Sela pri Ptuju.
II.	a.
Adamič Alojzij, Grosuplje.
Ahčin Janez, Domžale.
Aleš Ivan, Predoslje.
Belič Josip, Borovnica.
Benčan Josip, Planina.
Bitenc Vinko, Št. Vid nad Ljubljano.
Borštnik Radivoj, Hinje.
Bovha Ivan, Ig.
Cotič Ivan, Ljubljana.
Dolenc Ivan, Povir pri Sežani na Primorskem. Dovjak Ivan, Fužine pri Ljubljani.
Drovenik Matija, Ljubljana.
Gabršek Stanislav, Krško.
Gajetta Josip, Ljubljana.
Ilec Andrej, Goriča vas pri Ribnici.
Janežič Milko, Volosko na Primorskem.
Kavčič Filip, Idrija.
Klabučar Herman, Krško.
Kunaver Ivan, Ljubljana.
II.	b.
Aljančič Emil, Trebnje.
Arko Bogomir, Ribnica.
Čeh Franc, Nedeljica na Ogrskem.
Čeme Otmar, Ljubljana.
Črnagoj Ivan, Ljubljana.
Dimnik Ciril, Slape.
Fajfar Bogomir, Vrhnika.
Fakin Albin, Ljubljana.
Fakin Dragotin, Ljubljana.
Gabršek Jožef, Ljubljana.
Gabršek Mihael, Štepanja vas.
Gnezda Venčeslav, Unec.
Jeglič Janko, Sv. Križ pri Litiji.
Kikelj |ožef, Bohinjska Bistrica.
Krašovec Franc, Pudob.
Ocvirk Franc, Ljubljana.
Paternoster Dominik, Dobrunje pri Ljubljani. Polzelnik Ivan, Velika Slevica pri Velikih Laščah.
Rakovec Ivan, Ljubljana.
Ropret Avguštin, Tomačevo pri Ljubljani. Slana Josip, Ljubljana.
Smerdelj Edvard, Planina.
Strah Alojzij, Krka pri Zatičini.
Suša Alojzij, Divača na Primorskem.
Svetek Andrej, Moste pri Ljubljani.
Šega Franc, Ravni dol pri Sodražici.
Tomec Filip, Ljubljana.
Trnköczy pl. Zaszkall Ubald, Ljubljana. Vrhovec Anton, Ljubljana.
Vrhovec Ivan, Ljubljana.
Zurlini Maks, Divača na Primorskem.
Žagar Jakob, Rudnik pri Ljubljani.
Železnik Simon, Vransko na Štajerskem.
razred.
Lazar Ivan, Kropa.
Leben Fran, Ljubljana.
I.illeg Ivo, Krško.
Majce Alojzij, Ljubljana.
Majce Josip, Ljubljana.
Pauer Božidar, Ljubljana.
Pestotnik Fran, Blagovica.
1’odreberšek Stanislav, Ljubljana.
Predovič Rudolf, Ljubljana.
Puc Anton, Žužemberk.
Rupnik Viljem, Trst na Primorskem.
Sbrizaj Božidar, Ljubljana.
Stojkovič Ludovik, Ljubljana.
Svete Martin, Ljubljana.
Šparovec Anton, Selo pri Šmarju.
Urbanc Jakob, Lehen na Štajerskem.
Urbas Fran, Laze pri Rakeku.
Wissiak Josip, Ljubljana.
Župnek Bogomil, Ljubljana.
razred.
Križman Franc, Studeno.
Kumelj Ciril, Ljubljana.
Lovšin Bogomir, Vinica.
Majcen Milan, Ribče pri Moravčah. Masle Ivan, Borovnica.
Mole Franc, Žažar.
Pavčič Vladimir, Velike Lašče.
Pavlič Josip, Ljubljana.
Pohar Maks, Studenci pri Mariboru. Prosenc Anton, Češnjice.
Rihar Ignacij, Ljubljana.
Sadar Vincenc, Budanje.
Schrey Janko, Bled.
Slana Ivan, Vnanja Gorica. Srebotnjak Mihael, Predjama.
Štefancioza Franc, Sv. Florijan na Štajerskem. Steli Ivan, Dobrepolje.
Štimec Josip, Spodnja Šiška.
Tomec Ivan, Švica.
III.	a.
Aplenc Emerik, Ljubljana.
Bezek Etbin, Kamnik.
Bizjak Josip, Studeno pri Postojni.
Debelak Gvidon, Postojna.
Eiletz Leopold, Tržič na Primorskem. Fettich-Frankheim Friderik, Postojna.
Gabrejna Fran, Unec pri Planini.
Goljar Srečko, Št. Vid nad Ljubljano.
Habič Anton, Sadinja vas pri Sostrem. Ilarinski Adalbert, Nezviše pri Sv. Trojici na Štajerskem.
Hufnagel Viktor, Drulovka pri Kranju.
Irkič Ignacij, Ljubljana.
Keržin Ivan, Dobrunje.
Korošec Ivan, Bohinjska Češnjica.
Koželj Milan, Ljubljana.
Kraut Štefan, Lukovica pri Kamniku Kremžar Ivan, Št. Vid pri Zatičini.
III. b.
Bahovec Ciril, Ljubljana.
Bahovec Ivan, Ljubljana.
Bayr Egon, Ljubljana.
Bergant Fran, Ljubljana.
Bregar Josip Milan, Kranjska gora.
Cepuder Alfonz, Studenec pri Krškem. Florjančič Milan, Ljubljana.
Gornik Karol, Žigmarice pri Sodražici. Gradišnik Alojzij, Celje na Štajerskem.
Grden Anton, Martinja vas pri Sv. Lovrencu. Hojan Ivan, Vrhnika.
Jelenič Jernej, Ljubljana.
Kavčič Viktor, Ljubljana.
Komar Stanislav, Ljubljana.
Kroflič Valentin, Črnolica na Štajerskem.
Leben Stanislav, Ljubljana.
IV. a.
Ahčin Vincencij, Domžale.
Aljančič Alfonz, Trnovo.
Arko Ivan, Ribnica.
Arzenšek Josip, Trbovlje.
Černe Ivan, Kranjska gora.
Černe Josip, Ljubljana.
Debelak Janko, Lož.
Dolenec Vladimir, Ortenek.
Ferenčak Fran, Šmarje pri Jelšah na Štajerskem. Gabršek Fran, Ljubljana.
Guzelj Josip, Ljubljana.
Jean Maksimilijan, Ljubljana.
Jeglič Ciril, Sv. Križ pri Litiji.
Kajfež Maks, Bovec na Primorskem.
Kavčič Josip, Vrhnika.
Kočevar Ivan, Ljubljana.
Kollaritsch Oton, Gradec na Štajerskem.
Trdan Anton, Sušje pri Ribnici.
Velkavrh Franc, Ljubljana.
Žvokelj Ivan, Vrhpolje pri Vipavi.
razred.
Kreuzberger Adolf, Kranj.
Krištof Vladimir, Ljubljana.
Kurnjek Fran, Ljubljana.
Kuštrin Julij, Idrija.
Lajovic Ladislav, Vače pri Litiji.
Lilleg Branko, Krško.
Lončar Fran, Ljubljana.
1 .ukesch Rudolf, Ljubljana.
Pavlin Maks, Črnomelj.
Pibernik Božidar, Ljubljana.
Rajšek Josip, Loke pri Trbovljah.
Rodič Albin, Št. Jurij pod Kumom.
Rus Mirko, Travnik.
Sicher! Josip, Trzin.
Stenovec Fran, Sv. Valburga pri Smledniku. Terpin Fran, Dobrepolje.
Torkar Ivan, Bohinjska Bistrica.
Vesel/ Anton, Salgotarjan na Ogrskem.
razred.
Lenassi Josip, Gorenji Logatec.
Osana Miroslav, Ardro pri Krškem.
Ponikvar Ciril, Ljubljana.
Prelog Anton, Zarečje pri Ilirski Bistrici. Rebolj Martin, Srednja vas pri Kranju.
Sedej Lovrenc, Notranja gorica pri Ljubljani. Sicherl Ivan, Domžale.
Sterle Ivan, Ljubljana.
Stojan Fran, Rateče pri Beli peči.
Tcršar Avgust, Dolenji I.ogatcc.
Toličič Josip, Sv. Marjeta na Dravskem polju na Štajerskem.
Tomažič Ivan, Tinje pri Slovenski Bistrici na Štajerskem.
Židan Ivan, Ljubljana.
razred.
Kragelj Mirko, Kamnik.
Lunaček Aleksander, Trebelno.
Majhenc Fran, Vrhovo.
Nadrah Ignac, Višnja gora.
Novak Ivan, Notranje Gorice.
Oblak Ivan, Borovnica.
Outrata Fran, Nabrežina na Primorskem.
Pance Pavel, Vič.
Sever Avgust, Zatična.
Tomaž Josip, Št. Vid nad Ljubljano.
Tomšič Josip, Stari trg pri Višnji gori.
Vizjak Bogomil, Ljubljana.
Vizjak Fran, Ljubljana.
P r i v a t i s t:
Dernovšek Rado, Brežice.
73 _
IV.	b. razred.
Baltezar Ivan, Ljubljana.
Banovec Rudolf, Ljubljana.
Benedik Bogomir, Smlednik.
Drašler Srečko, Dol pri Borovnici. Gologranc Stanko, Gaberje pri Celju. Goropevšek Josip, Trbovlje.
Jančar Viktor, Divača.
Janež Josip, Ljubljana.
Jeretina Ivan, Brezje pri Dobu.
Kadunc Rafael, Zgornji Tuhinj.
Kavčnik Leo, Ljubljana.
Mežan Leo, Podkraj pri Vipavi.
Mravlje Ivan, Lukovica pri Brezovici. Peterca Franc, Dravlje pri Ljubljani. Poljanec Franc, Šmarjeta pri Novem mestu. Porenta Anton, Slape pri Ljubljani.
Prusnik Anton, Ljubljana.
Rihar Leopold, Ljubljana.
Rudof Jožef, Bloke pri Novi vasi.
Smerdu Maks, Pulj.
Srebot Franc, Podkraj pri Vipavi.
Strnad Josip, Dobrepolje.
Štepec Alojz, Št. Pavel pri Št. Vidu na Dolenjskem. Vider Miroslav, Ljubljana.
Vidrih Alojz, Begunje pri Cerknici.
Zajc Ivan, Gornja Zadobrova pri Ljubljani. Zalaznik Bogomir, Ljubljana.
Žužek Franc, Kompolje pri Dobrepolji.
Pri vat i st:
Pintar Alojz, Dolga njiva pri Sv. Lovrencu ob Temenici.
V.	razred.
Arh Josip, Dobrlevo pri Čemšeniku.
Benedik Stanko, Smlednik.
Berlec Anton, Podhruška pri Kamniku.
Bernik Valentin, Ljubljana.
Bezlaj Vladimir, Krško.
Borušak Josip, Zagorje ob Savi.
Bregar Stanko, Kranjska gora.
Csontola Matija, Mottolyad pri Felsö-Lendva na Ogrskem.
Černe Anton, Kranjska gora.
Erlah Evstahij, Šmarje pri Jelšah.
Feštajn Rudolf, Košiča pri Zagorju.
Fidler Josip, Trnovec pri Št. Jurju ob j. žel. Haller Leopold, Radeče pri Zidanem mostu. Hirschmann Karol, Ljubljana.
Horvat Rudolf, Orehek pri Postojni.
Kolar Janko, Postojna.
Kremžar Fran, Št. Vid pri Zatičini.
K uh dr Mihael, Bratonci pri Belatincih na Ogrskem.
Kuhar Rudolf, Satahovci v komitatu Vas na Ogrskem.
Lovšin Evgen, Vinica pri Črnomlju.
Osana Ciril, Mali Trn nad Krškem.
Pavlovčič Fran, Cerknica.
Petrič Janko, Rudnik pri Ljubljani.
Poderžaj Ferdinand, Ljubljana.
Prezelj Maks, Lož.
Puhar Anton, Huje pri Kranju.
Rant Fran, Jesenice.
Rekef Ciril, Medno pri Št. Vidu nad Ljubljano. Rižner Ivan, Račiča pri Zidanem mostu. Rogelj Anton, Prevalje.
Rupnik Rudolf, Podgora pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Seliškar Albin, Vransko.
Štrukelj Vinko, Krašnja.
Turk Ernest, Ljubljana.
Uran Ivan, Ljubljana.
Vadnal Adolf, Ljubljana.
Vilhar Anton, Selce pri Slavini.
Zorko Josip, Št. Vid pri Brdu.
Zupan Mihael, Brezje pri Čemšeniku.
Privatista:
Leustek Milivoj, Sunja na Hrvatskem.
VI.	razred.
Cerar Anton, Dob.
Čarf Miloš, Konobčce na Koroškem. Čermdk Jaroslav, Ljubljana Gerčar Jakob, Dupeljne pri Brdu.
Gregorec Srečko, Mengeš.
Gregorič Miron, Ljubljana.
Hirschmann Heribert, Ljubljana.
Hrobat Hijeronim, Dobravlje na Goriškem. Jerin Jurij, Zagorje ob Savi.
Koleša Ivan, Ljubljana.
Krhnd Štefan, Vipava.
Lapajne Alfonz, Ljubljana.
Lavrenčak Zmagoslav, Radovljica.
Leskovec Anton, Buje pri Košani.
II. drž. g.
Mauer Alojzij, Zagradec.
Miglič Jakob, Ig-Studenec.
Mlakar Fran, Senožeče.
Modrijan Fran, Zatičina.
Mohar Fran, Loški potok.
Novak Ivan, Dole pri Litiji.
Oblak Ivan, Sv. Gregor.
Oblak Josip, Graben pri Sv. Gregorju. Peček Fran, Male Lašče.
Pirc Ivan, Ljubljana.
Poderžaj Ciril, Ljubljana.
Uamovš Ivan, Zgornje Pirniče.
Rigler Vekoslav, 1’rapročc.
Sajovic Dušan, Hrastje pri Št. Petru.
i;
Selan Anton, Šte panja vas. Sirk Josip, Ljubljana. Šimnic Miroslav, Kranj. Širca Ignacij, Planina.
VII.
Česnik Dragotin, Predoslje pri Kranju.
Detela Martin, Moravče.
Drašler Fran, Allegheny v Ameriki.
Drobnič Ivan, Velika Stara vas pri Grosupljem. Franza Josip, Skedenj pri Trstu.
Jager Matija, Ljubljana.
Jamnik Karol, Brankovo pri Velikih Taščah. Janežič Matija, Peče pri Moravčah.
Jerina Fran, Vrhnika.
Korun Ferdinand, Št. Peter v Savinski dolini na Štajerskem.
Kranjec Silvester, Ljubljana.
Lavrič Vinko, Kozaršče.
Lobč Ludovik, Zagradec pri Žužemperku. Miklavc Fran, Javorje.
Molek Josip, Bojanja vas pri Metliki.
Ogorelc Ivan, Rigonca na Štajerskem.
VIII.
Bregar Vladimir, Kranjska gora.
Brodar Srečko, Ljubljana.
Gabrovšek Andrej, Rovte pri Logatcu. Gabrovšek Josip, Sv. Jošt pri Vrhniki.
Jaklič Fran, Andol pri Sv. Gregoriju.
Jug Rihard, Rogatec na Štajerskem.
Kolenc Pavel, Homec v Savinski dolini na Štajerskem.
Kozak Josip, Ljubljana.
Švigelj Karol, Borovnica. Tschamemik Herman, Radeče. Uran Andrej, Ljubljana.
Zalokar Rok, Št. Vid pri Ljubljani.
razred.
Penko Fran, Palčje pri Št. Petru.
Pintar Anton, Kamnik.
Pirkovič Vladimir, Spodnja Šiška.
Schiffrer Stanko, Ljubljana.
Schrey Amon, Bled.
Skobe Ignacij, Budganja vas pri Žužemperku. Stanonik Ivan, Horjul.
Stell Albin, Idrija.
Štern Fran, Ljubljana.
Tratnik Leopold, Idrija.
Urek Fran, Ljubljana.
Ustar Fran, Slivna pri Vačah.
Vovk Alojzij, Bleč vrh pri Višnji gori.
Vričko Ulrik, Železna Kaplja na Koroškem. Zelenik Karol, Črmla v Slovenskih Goricah na Štajerskem.
Zupančič Ivan, Lipoglav.
razred.
Luštrek Srečko, Verje pri Medvodah.
Privšek Fran, Kaplja vas pri Celju na Štajerskem. Simonič Adolf, Kranjska gora.
Sobočan Ivan, Gumilica na Ogrskem. Tominec Ivan, Lome pri Črnem vrhu nad Idrijo.
Žibert Simon, Rakitovec v Tuhinjski dolini. Žvokelj Dominik, Vrhpolje pri Vipavi.