flUSTR. Uit TOBAttE DELAVSKE ZVEZE
St. 33.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1916.
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6
Naročnina znaša: celoletna . . K 4‘— polnletna . . K 2 — Četrtletna . . K !•—
Posamezna itevilka stane 10 vin.
Leto IX.
Ljubljansko krščansko socialno delavstvo
prav lepo prosimo, naj se udeleži v nedeljo dne 20. avgusta ob 8. uri zjutraj cerkvenih opravil ob priliki občnega zbora J. S. Z. Sv. mašo s pridigo bodo imeli premil, knez in škof dr. Anton Bon. Jeglič.
Ljubljana, 13. avgusta 1916.
Delavec, član J. S. Z. nam je pisal: Stojimo pred izrednim občnim zborom J: S. Z. Izreden je tudi sedanji čas in izredne so tudi razmere, v katerih bomo zborovali. Izredne razmere tudi ustvarjajo izredne dogodke in spravijo' na dan vprašanja, na katera v mirnem času nismo mislili. »Naša Moč« z 11. avgusta nam že stavi novo vprašanje, ki pa sicer pravzaprav ni novo, ali dogodki in razmere so se razvile tako, da more biti vprašanje, ali imamo delavci svoje gli da ga nimamo, prišlo do točke, ki nujno zahteva, da jo rešimo. J. S. Z. do-zdaj ni imela svojega lastnega glasila, zakaj, to nam »Naša Moč« v zadnji številki jasno pove, blagajna J. S. Z. ga ni mogla financirati, ker dohodki J. S. Z. niso bili taki, da bi se v blagajni vzdržalo ravnovežje, ko bi J. S. Z, izdajala svoj list. Naša delavska čast in naša zvestoba do naše stanovske organizacije J. S. Z. zahteva, da vse storimo in da tukaj tudi nekaj žrtvujemo, vkljub težkim časom, v katerih sedaj živimo in omogočimo J. S. Z., da bo tudi zana-prej v polni meri mogla vršiti svojo dolžnost. Vršila jo bo le, ako tudi mi člani, nasproti njej izvršujemo svojo dolžnost in ji damo sredstva da bo mogla brez skrbi in strahu za svoj obstoj zadostiti vedno večjim zahtevam svojih Članov. Vojska je prinesla tudi več bo-l°zni in kaj bo pa po vojski? Naši čla-nj J. S. Z., katerih je zdaj veliko šte-vu° v vojaški suknji in so bili precTvoj-
zvesti člani J. S. Z., sc bodo mnogi vrnili 8icer na zunaj videti morebiti Z<, j Morebiti bodo še delali v tovarnah kot So pre(j vojsko, ali kal bolezni bodo pa lo prinesli s seboj in slabe higienične razmere po naših tovarnah, bo-
do tudi dodale svoje, da bo več bolezni med delavci. Nam, ki smo ostali doma, zapoveduje krščanska ljubezen do bližnjega in dolžnost do naše organizacije, da vse storimo, da bodo vsi člani mogli priti do svojih pravic, ki jih imajo pri J. S. Z. Krščansko socijalno delavstvo je požrtvovalno, to je že velikokrat pokazalo pri raznih prilikah, posebno pa sedaj v vojnem času, saj smo brali in je tudi lahko videl vsak sam, koliko so darovale n. pr. delavke iz tobačne tovarne bolnim in ranjenim vojakom. Našim delavkam bo sledilo tudi drugo slovensko krščansko socialno delavstvo v požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Bolan delavec je res revež, posebno še, če ima družino in je pomoči tembolj vreden, ako si je svojo bolezen nakapal pri hrambi naše domovine. J. S. Z. ne bo odrekla tem pomoči potrebnim revežem podpore in je tudi ne bo smela odreči. Mislim, da tukaj lahko pustimo, da pridejo naša čuvstva do veljave in poslušamo le srce, ki nam narekuje usmiljenje. Seveda se pa mora J. S. Z. omogočiti, da bo tudi mogla izvršiti to svojo nalogo; zato bomo) pač rade volje pritrdili načelstvu J. S. Z., da poviša .tedenske doneske za nekaj vinarjev, da bo mogla naša organizacija ustreči vsem zahtevam, ki se stavijo in se bodo še stavile nanjo. Marsikdo bo pač ugovarjal in se skliceval na sedanjo draginjo. Res je danes grozna draginja in je treba bolj kot kdaj prej računati z vsakim vinarjem pri nas delavcih. Ali mi moramo vendarle misliti, da bo draginja po vojski precej manjša in da bodo slučaji bolezni večji. Končno pa tudi ne smemo našega stališča razmotrivati iz naših osebnih razmer nasproti J. S. Z. Ako imamo to pred očmi, nam pač ne bo težko, da privolimo, da se povišajo tedenski doneski, saj s tem le omogočimo J. S. Z., da bo tem bolje vršila svojo nalogo. Po vojski bodo prišle na J. S. Z. tudi še nove potrebe in zahteve, zato je tudi s tega stališča prav, da se okrepi finančno stanje blagajne in se tako pripravi za plodovito in resno delo. Geslo izrednega občnega zbora J. S. Z. torej bodi: Vpeljava glasila med vse člane in okrepitev blagajne J. S. Z.!
Krščansko socialni pozdrav.
Ljubljana, 14. avgusta 1916.
Podpore pri J. S. Z. danes niso več zadostne in tudi ne moderno razdeljene. Treba bo preureditve pri razdelitvi in pri tem upoštevati zlasti starejše in zaslužnejše člane. Dosedaj ima naš poslovnik samo en način o podeljevanju podpor. Kdor je pol leta član in redno plačuje doneske v blagajno, ta ima pravico do podpore. In je vse eno ali je samo eno leto član ali dve leti ali 10 let, podporo dobi vedno enako. Brez dvoma je, da ima tudi J. S. Z. člane, ki so samo zaradi podpor zraven in kateri gledajo, da več dobijo iz blagajne, kot so vplačali. To je pa gotovo na škodo naši J. S. Z., na katero se mora gledati, da se ojači in da bo močnejša, da bo kos nalogi in da se približa cilju, ki si ga je stavila.
Velik nedostatek je že ta, da se podeljuje podpora že od četrtega dne bolezni. Res je delavec bolnik revež, a glavni namen J. S. Z. pa vendaii ni samo bolniška podpora, ampak je njen namen veliko vzvišenejši, priboriti delavstvu boljše socijalno stališče in okrepiti njegov ugled. Zato bi po mojih mislih bilo zelo prav* ko bi sc čas bolezni podaljšal do enega tedna, predno dobi član pravico do podpore. Pri teni bi blagajna J. S. Z. nekaj prihranila, pravi in zvesti člani pa bi tudi ne bili oškodovani. To je prva reč. Druga je pa ta, da se podpore zvišavajo z leti. Kdor je dalje časa član in plačuje več let doneske v organizacijo, ta ima po mojem mnenju, tudi pravico zahtevati v času bolezni nekoliko višjo podporo, kot pa mlajši člani. Po mojem mnenju bi se podpore za bolezen delile takole:
Kdor za dobo 5. let ne prejme nobene podpore za bolezen, naj se mu zviša podpora, ako zboli, po 5. letu članstva za 25%, ki naj se poviša potem sploh vsake 5 let za 25% temeljnega zneska do 20-letnega članstva, po tem času naj se ne poiviša več.
To bi po mojem mnenju tudi bodrilo člane in bi se zmirom močnejše oklepali svoje organizacije J. S. Z.
Torej bi član, ki oboli in zahteva podporo, ko bi recimo bil član 3 leta pri naši J. S. Z. moral potem zopet čakati 5 let, da se mu zviša podpora in to tudi v drugi, tretji stopnji. Ko bi na ta način
bila urejena ip od po ra za bolezen, bi po mojem mnenju, bilo veliko manj slučajev bolezni prijavljenih, ker bi pač mnogi takorekoč špekulirali na čim večjo podporo. S tem bi pa tudi odpadla zahteva po zvišanju podpor v splošnem.
Je pa še tretja reč, kateri bo morala pripraviti pot J. S. Z. že med vojsko in ta je posebna organizacija delavske mladine, kater.a bo morala tvoriti organizacijo za se. Po ljubljanskih tovarnah je vse polno mladoletnih delavcev za katere, se iprav nihče ne briga. Jaz mislim, ko bi se o pravem času začelo delati že pri mladih ljudeh, jim vzbuditi misli in kazati vzore, da bi to bilo hvaležno' delo za J. S. Z. V Ljubljani je presneto malo zavednih delavcev, kateri bi bili vneti za svojo organizacijo in to največ zato ne, ker ne razumevajo važnosti in velikega pomena združevanja. Zato je treba začeti že pri mladini. Kako in kdaj naj se to izpelje, se lahko preloži na poznejši čas. Po mojem mnenju bi bilo lahko takole: J. S. Z. naj napravi poseben odsek, mu spiše poslovnik primeren razmeram in določi tedenske doneske. Naš poslovnik že sedaj določa vpisnino) za mladoletne 50 vinarjev, torej naj bodo tudi tedenski doneski polovični po glavnem tarifu, istotako tudi podpore.
Član J. S. Z.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
VOJSKA IN POMNOŽITEV PREBIVALSTVA.
»Socialna politična korespondenca« piše:
Svetovna vojska je svetu jasno pokazala, koliko je vredno številno, krepko prebivalstvo. Vedno bolj se kaže kot
Skopuh.	H. Conscience.
»Ne jezite' se preveč na njo,« mu je rekel goljuf. »Saj ste bili tudi enkrat mladi in ste morebiti tudi ljubili. Veste zato, kam privede človek lahko slepo čuvstvo, če podpihavajo lakomni svetovalci plamen. Še enkrat: izbijte si stvar iz glave. Cecilijo so zapeljali; zasluži naše usmiljenje in ne Vaše jeze.
To zasmehovanje in nepravičnost strica je prerukalo Cecilijo iz njene omotice.
, »O, to je preveč,« je zaklicala ogorčena. »Nočem tvojega usmiljenja, svetohlinec; saj bi me le omadeževalo! Kaj? Nisi li se še pred nekolikimi trenutki radoval na upanju, da moj stric ne bo več dolgo živel?«
»Rekel sem,« je odgovoril Tis, »s fino preračunanim mirom in z milobo; »naj tisto malo let, ki jih bo Bog še dovolil našemu dobrotniku, ne zagrenimo z upornostjo proti njegovi volji in naj jih ne okrajšajmo!«
»O, brezmejna hinavščina!« je zaklicala Cecilija; »ti naj bi ne bil zasmehoval strica Jana in bi ne bil rekel, da je skopuh? Me li nisi hotel zapeljati v sramotno zaroto s teboj, da bi živeli
strašna obsodba nad tistim modernim svetom, ki ni hotel več pripoznati, koliko je vreden bogati blagoslov z otroci, nad tistim svetoim, ki je delal na to, naj ostane omejeno število otrok v navadi. Upravičeno žalujemo, ker je tako strašno število ljudi svetovna vojska pokosila, a malokdo ve, da je omejitev števila otrok v Nemčiji v zadnjih letih zahtevala veliko, da, še več žrtev, kolikor jih je zahtevala svetovna vojska v zadnjih dveh letih.
Pred vojsko so že dvigali resni možje vseh struj svoje svareče glasove, a zdaj, to se mora reči, gre le en glas vseh poštenih ljudi po Nemčiji: Nemčija se mora vrniti s poti, ki vodi navzdol, na katero je zašla v zadnjem desetletju, če tega ne stori, bo v nevarnosti njena bodočnost.
To resno izpoznanje povzroča, da postaja vedno bolj pereče vprašanje praktične politike glede na naseljevanje ljudi. Če to vprašanje natančnejše proučujemo, se takoj pokaže, da se nazadovanje rojstev nikakor ne more ločiti od ostalih političnih naseljevalnih vprašanj ljudstva: Vprašanje o rojstvih je zelo zapleteno, če se tudi jasno kaže, da ga predvsem povzroča, ker gine notranje versko življenje in ker se polaga prevelika važnost na življenje na svetu. To so zopet povzročili izrodki modernega našega razvoja. Če hočemo, da bo postalo boljše, moramo pač delati na to, da se odstranijo izrodki modernega razvoja.
Z naseljevalno političnega vidika moramo priznati, da sta tozadevno velike važnosti vedno večja ločitev od domače grude in posebnost naše moderne kulture po mestih.
Industrija je silovito izpremenila vse razmere. Skoraj polovico vsega prebivalstva je nemirno moderno življenje oldtrgalo od rojstnih krajev in jih kje drugje naselilo drugod. Posebno delav-
s stričevim premoženjem po smrti v razkošju in v lagodnem življenju? In da me nahujskaj, nisi li rekel, da je nagromadil moj stric tisoče in tisoče goldinarjev?«
»Kaj? Kakšne strašne reči moram poslušati? Hudič sam ti jih navdihuje, nesrečno dete,« je zaklical starec, ki je udaril z rokami nad glavo. »Reven sem, kot Job, nič, čisto ničesar nimam!«
»Zakaj, Cecilija, tako zavijaš moje nedolžne besede,« je vprašal Tis s skoraj jokajočim glasom. »Zaman se pustiš zapeljavati v take grde grehe; saj stric Jan ti itak ne bo veroval. Rekel sem, da ti tista vdova vtepa take reči v glavo. Zakaj namenoma podtikuješ meni slabe misli drugih?«
Starec je pričel kašljati, to je bilo pri njem navadno znamenje utrujenja. Na obrazu se mu je poznalo, da hoče nekaj hitro reči; ker je jeza oživila njegove medle oči z novo močjo, je rekel Tis, ki je dvignil roke proti njemu, kakor da ga hoče zadržati:
»Oh, stric Jan, pustite stvari, kakršne so:	Cecilija menda želi, da naj
se vaš načrt ne uresniči. Podajte se in dovolite, da poroči mladega Barta; saj bo sama za to največ trpela.«
stvo je prisiljeno, da se preseljuje, ko gre za delom; v mestih se tudi pretakajo množice ljudstva sem in tja. Ljudje se tako menjajo, da si tega tisti, ki mu to ni natančno znano, niti predstavljati ne more. Ravno tako je naravnost občudovanja vredno, kako rastejo posebno velika mesta, ki liki magnet vlečejo ljudi nase.
Živimo v novi dobi, v dobi razvoja mest, ki se niti primerjati ne more z dobo mest v srednjem veku, toliko smo napredovali. Vedno višje in višje je število množic po mestih, dežela, pa s tem ne napreduje in postaja otročja soba in starostno zavetišče mest. A ne še to. Še globlje sega pomeščanjenje prebivalstva. Vedno večje naselbine v predmestjih, vsako leto pomnožena hoja iz stanovanj v delavnico, povratek na, deželo in še mnogo drugih stvari prenaša meščanske navade in razvade na deželo, tudi v mirne vasi. Tiho in neopaženo se ne; izpreminja le izselje val na slika, marveč tudi dušno mišljenje našega naroda,. Mesto vtiskuje ljudstvu vedno bolj pečat svojih posebnosti. Širi izobrazbo, a tudi goji in širi mnogo škodljivih razvad. Veliko dragocenega in dušnega dobrega razdrobi in uniči šumno mestno vrvenje.
Proučavati moramo mestno dušo, da moremo pomagati. Če bo šlo tako naprej, se ne bo dobro končalo. Delati moramo: poučujmo ljudstvo, skrbimo za dobra stanovanja in za živež, vojskujmo se proti umazariji v podobi in besedi: delati moramo proti razdiraU nim učinkom mest. Novi proč vit mest nam bo poplačal naše delo.
VEČNI MIR.
Socialistični tednik »Die Glocke« piše v svojem 16. zvezku (15. julija 1916, str. 637.):
Večni mir bi bil zelo lepa reč, že to, da upamo nanj, je lepo in dobro tudi,
»Molči!« je zaklical starec v največji jezi; »zdi se mi, da polagoma prehajaš tudi ti na slabo stran! Cecilija, če si izgubila vso pamet in ves razum, moram nastopiti za te, z mojimi izkušnjami za tvoje traparije. Slušaj me! Zadnjič te vprašam:	hočeš li poročiti
Tisa ali ne? . . . Solze niso odgovor, čuti hočem besede!«
»Oh, ljubi, ljubi stric, je zdihovalo dekle s povzdignjenimi rokami, »oh, ko bi le vedel, kaj da delaš!«
»Odgovori! Hočeš li vzeti Tisa za moža?«
»Nebeški Bog,« je zakričala Cecilija, »če bi me vlekli s silo v cerkev, bi zadržavala med potjo sapo, da bi se zadušila!«
»Fej te bodi, kakšne grešne besede govoriš? Ni li Tis človek, kakršni so drugi,« je vprašal starec začuden?«
»Človek? On naj bi bil človek?« je zaklicalo mučeno dekle: »Hudič je, hudič licemerstva in lakomnosti.«
»Cecilija, nesrečno dekle, odpuščam ti!« je stokal Tis. »Dobri Bog naj ti odpusti tudi tvoje obrekovanje!«
i»No,« je pričenjal starec iznova, »torej ga nočeš poročiti?«
»Ne, nikdar ne!« je odgovarjala
ker človeštvo veruje, da bo enkrat pričet. Mogoče je, da se bodo gospodarska nasprotstva med ljudskimi sloji še kdaj tako izbrusila in da bo postala misel skupnosti tako močna, da se bodo nastali spori med narodi urejevali po razsodiščih. Če se bodo takrat nazivali ljudje socialni demokratje, tega ne vemo. Dokler se to ne zgodi, se lahko žalostimo o grozotah vojske saj se čez njo zgražajo celo ljudje, ki niso socialni demokratje. A ne bodimo preveč ogorčeni nad vladajočim gospodarskim slojem, ki ni mogel zabraniti vojske. Saj tudi mi, mednarodni pristaši večnega miru, smo od večnega miru še zelo oddaljeni. Če opravičujemo to s tem, da so tudi socialisti člani svojega naroda, le ni potrebno, da bi nastopali s takim sovraštvom, s kakršnim dejanjsko nastopajo inozemski socialisti proti nemški socialni demokraciji.
Sovraštvo mednarodnih socialistov, sovraštvo nesocialističnih Nemcev, Francozov, Angležev, Rusov je pa končno le otročja igrača nasproti besnosti, s katero nastopajo zdaj nemški social, demokratje eden proti drugemu. Če ne nastavljamo še strojnih pušk eden proti drugemu, pač ni zavisno od naše volje.
Imamo-li pravico, da zaničljivo gledamo na druge, ki niso mogli zabraniti svetovne vojske?
XXX
Najvišje cene. Izredne razmere, ki jih povzroči dolgotrajna vojna, zahtevajo izredne odredbe. Posebnost, ki nam je; Prinesla sedanja vojska, so tudi najvišje cene. — v mirnih časih se je malo govorilo o najvišjih cenah, še manje pa o njih pisalo in razkravljalo. — Obrtni red daje sicer obrtnim oblast-vom pravico, da sinejo, če nanese potreba, za neutrpne predmete vsakdanje Potrebe določiti najvišje cene, vendar
Cecilija; »pretrpeti hočem najhujše, le njemu hočem slediti k oltarju. Naj umr-jem tudi najstrašnejše, najbolestneijše smrti, naj nosim tudi sramoto celega sveta, ne zdaj in nikdar ne!«
Starec je ustal in govoril s krepkim glasom:
, »Dobro, poplačati hočem tvojo ne-nvaležnost. še to popoldne boš šla k vdovi in boš vzela svoje reči; dovoljujem ti le nekaj časa; če boš pa še kdaj nagovorila ali pozdravila te ljudi ki so pozabili Boga . . .«
Kašel je napadel zopet starca in mn je prekinil govorico. Očividno mu Je zadajala obsodba, ki jo je hotel iz-1 Ogovoriti, žalost in trpljenje.
.T*s ie med tem opazovaT s skritim, ^■nicevalnim smehom dekleta, ki je sedel° na svojem stolu in britko ^ Kalo. Stric Jan je. ko je prišel zopet 8a{n, z večjo strastjo nadaljeval: i ri’ntem te bom . . . Ne, nei gre mi k«ilč Otrok, otrok, ko bi ti znal, ka-le knlečine mi pripravljaš!«
i« „iCev oeet°vski glas zadnjih be-s«di je globoko ginil dekle; zgrudilo se
Pred	36 .Je gazilo »a kolenih
Pred starca pnje10 ga je za roko, jo
polJubilo m bolestno zaklicalo:
so se obrtna oblastva pred vojno te pravice posluževala v prav neznatni meri. Glavni vzrok, da se to ni zgodilo v večji meri, je bil, ker ni bilo prave potrebe zato. — Živil in drugih potrebnih reči smo imlei zaoidsti, kupčija se je razvijala pravilno in normalni faktorji — povpraševanje in ponudbe — so regulirali cene. Danes stoje stvari drugače. Potekli sta že dve leti, odkar smo zapleteni v svetovno vojnoi Centralni državi, odrezani od vsega sveta, sta navezani sami nase. Vsa živila in druge za vsakdanje življenje potrebne reči morata pridelati sami, uvoz iz nevtralnih držav je skoro popolnoma prenehal. Pomanjkanje, ki se je podavilo vsled izostaloga uvoza, so producenti in trgovci porabili, da se ž njim okoristijo. Cene živil so izredno poskočile, dražeg n je neutrpnih predmetov se je silno razpaslo. Zoper te nezdrave pojave, ki so posegali globoko v vse gospodarsko življenje in ogrožali aprovizacijoi prebivalstva, je bilo treba energičnih ukrepov. Dobili smo stroge predpise zoper draženje in najvišje cene.
Kaj so najvišje cene? Kupec in prodajalec skleneta kupčijo in dogovorita ceno. Pri določitvi cene pa smeta samo do gotove meje, če je za dotično reč določena naj višja cena. Tista meja, ki ne smeta preko nje, so oblastveno določene naj višje cene. Pri dogovoru o ceni imata kupec in prodajalec torej vezane roke; prodajalec ne sipe zahtevati in kupec ne sme ponuditi višje cene, kakor je najvišja cena. Kdor zahteva ali ponudi višjo ceno, kakor je naj višja cena. Kdor zahteva ali ponudi višjo ceno, kakor je najvišja cenai, tega kaznuje politično ohlastvo. Najvišje cene, ki naj preprečijo neopravičenoi čezmerno povišanje cen, se določijo samo za take predmete, ki jih prebivalstvo ne more utrpeti, ki jih potrebuje za svoje vsakdanje življenje.
Najvišje cene za obrtniško naidrob-no prodajo živil, in drugih reči, ki so potrebne za vsakdanje življenje, lahko določijo politična deželna oblastva na podlagi obrtnega reda. Za druge predmete in za prodafjo, ki ni obrtniška (prodaja kmetovalcev - pridelovalcev), določi najvišje cene ministrstvo z ukazi, ki se objavijo v državnem zakoniku.
Razen najvišjih cen imamo pa tudi še ravnalne cene. Kakor smo že omenili, morejo deželne gosposke določiti najvišje cene samo za obrtniško prodajo. Ker so pa tudi kmetje dražili živila in navijali cene, je bilo treba tudi te prodaje urediti. Deželne gotsposke so določile za prodajo živil in drugih reči, ki jih kmetje pridelujejo in razpečavajo, cene in jih javno razglasilei. Teh cen naj se prodajalci drže; če prekoračijo to ceno, so v nevarnosti, da zapadejo kazni radi navijanja cen. Te od deželne gosposke določene cene imenujemo ravnalne cene, to je: cene, ki se naj po njih ravnajo prodajalci, da ne zapadejo kazni. Prekoračenje ravnalnih cen ne kaznujejo politična oblastva, temveč sodnije kot navijanje cen. Ravnalne cene so torej samo merilo, ki po njem presojajo tržni in vaJrnostni organi in pa sodnije, če je v danem primeru prodajalec zagrešil draženje ali navijanje cen.
Trgovina Nemčije z Italijo. Nemčija je bila do vojske pri italijanski zunanji trgovini izelo prizadeta in najboljši kupec v Italiji. Od vsega italijanskega izvoza je šlo blaga za 317,700.000 (14.86%) v Nemčijo, v Francijo le za 188, v Anglijo pa za 211 milijonov. Pred vsem je dobavlalja Nemčija v Italiji surovine: surovo svilo (111,700.000), lan (12.800.000), marmor (9,700.000), kože (6,000.000), žveplo (4,300.000); dalje južno sadje, zelenjavo itd. s 50,200.000 markami. Italija je kupovala v Nemčiji premog, kemikalije in stroje; izvo-
»O, saj te ljubim, kakor sem te vedno ljubila. Rada bi dala vsa leta svojega življenja, da podaljšam tvoje, če Bog to dopusti. O, usmili se me! Če sem kaj rekla, kar bi te žalostilo, za Boga svetega, odpusti mil«
Smehljaj veselja je preletel obraz starca; a o čuvstvih svoje nečakinje se je očividno zmotil; tudi ni umeval njenih načrtov, kar so dokazovale tele milejše izpregovorjene njegove besede: »Vse se odpusti, Cecilija. Vedel sem, da se tvoje srce hipno ni moglo iz-premeniti. Pozabiva vse, dete moje; najmodrejši človek se lahko zmoti in zgreši pravo pot. Hvala Bogu, da imani zopet svojo ljubljeno Cecilijo.«
Ko je to izpregovoril, jo je dvignil in jo hotel poljubiti, a dekle ga je tako vprašajoč, dvomeč in čudno gledalo, da je le pričel dvomiti.
»No?« jo je vprašal, »mislim, da si privolila?!«
Dekle se je treslo, kakor da bi jo bili vili krči, glavo je pobesilo, teklo je v sobo, vilo je roke in zaklicalo:
»Začaran je! Moj Bog! Moj Bog! Zapustil si me!«
Tis je ustal in se približal starcu, mu podal roko in mu rekel:
»Pojdite, stric Jan; še zboleli boste, če se boste preveč razburjali. Saj vidite, da se ne more nič storiti. Počijte nekoliko, da bo Cecilija prišla zopet k sebi; morebiti se bo še vse boljše izteklo, kakor mislimo.«
Ko je to izpregovoril, je peljal starca, ki je hropel, v stransko sobo in je zaklenil vrata za seboj.
Cecilija je ležala nema z glavo obrnjeno proti steni. Le močno dihanje njenih prs je kazalo, da še živi.
(Dalje.)
V proslavo cesarjevega 86. rojstnega dne ho v petek dne 18. avgusta slavnostna predstava v »Kino Central« v deželnem gledališču. Predstavlja se najlepši vojni film »Sanje avstrijskega rezervista«. Sviral bo orkester!
Najlepši film v »Kino Central«, ki je izšel v tekočem letu, bodo videli Ljubljančani v soboto 19., v nedeljo 20. in v ponedeljek 21. avgusta. Naslov mu je »'Zeleni mož iz Amsterdama«. O lepoti teh predstav bo govorila vsa Ljubljana, zato ne zamudite obiskati »Kino Central« v deželnem gledališču!
žila je Nemčija v Italijo zadnje leto blaga za 394,400.000; na popolnoma dodelane reči je odpadlo 104,200.000. Dalje je zaslužila Italija na tujskem prometu in ipo italijanskih delavcih-lastov-kah. Te številke pač pojasnujejo, zakaj se Italija tako obotavlja ustreči Francozom in Angležem, ki zahtevajo od nje, naj napove Nemčiji vojsko.
Koliko povžijejo v Nemčiji in v Angliji mesa? V prejšnjih časih je izkazovala Nemčija na osebo največjo množino mesa, a v zadnjih mirovnih letih jo je prekosila Anglija. Na Angleškem je namreč prišlo na vsako posamezno osebo 52, v Nemčiji pa 54 kilogramov. Zanimivo je pa, kako se razdeli meso glede na posamezne vrste (goveje, ko-štrunovo in svinjsko meso), kjer se obe deželi zelo razlikujeta. Razmerje je sledeč: Anglija je porabila govejega mesa 45, koštrunovega 25, svinjskega 30%; Nemčija pa govejega 35, koštrunovega 3, svinjskega pa 62 odstotkov. V Nemčiji torej prevladuje uživanje svinjskega mesa; koštrunovega mesa ne zavži-jejo veliko; v Angliji pa zavžijejo več govejega in koštrunovega mesa. Anglija dobavi več kot polovico mesa iz inozemstva, posebno v obliki shlajenega in zmrznjenega mesa.
Kako prekucuje vse vojska. Friderik Naumann, znani pisatelj, je nedavno predaval na Dunaju. Zdaj je izdal svoje predavanje v posebni knjigi. Ob-ravnava, kako zdaj živimo. Pravi med druigm: Vojska mori tam zunaj močnega, slabega pusti doma v boljših razmerah, kot je živel prej, je zdaj, ker mu močni ne zapirai prostora. Vojska pomore enemu, da razvije vse svoje moči in da postane popolen mož ... drugega zruši, vzame mu del njegovih udov in dol njegove moči... enemu zruši obrt, premoženje ... drugi bogate po vojski in plovejo proti vrhu ... Eden izpopolni lepe lastnosti udanosti, zvestobe do skrajnosti, drugi napreduje v sebičnosti. Dalje pravi Naumann, da se bliža konec dobi, ko je veljal posameznik vse in zdaj pridobiva na veljavi »človek« skupnosti, ne posameznik.
Kako se draže živila. Sod olja šestnajstkrat prodan! Neki špekulant v Zagrebu je prodal isti sod olja osemkrat, in ga je zopet kupil. Šestnajskrat je šel ta sod olja iz ene roke v drugo; vselej se j,e seveda blago podražilo.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Najboljša in naj cenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgouino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
$ogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
I
a
F Mprffil mubuhnh
I. UlGldtH Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa itd.
ffredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
V Veliki 1/ Ul IT
Pri poročamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
ilgnac Vok
S specijalna trgovina šivalnih sfrojev in koles Ljubljana, Sodna nL 6,
,f katera ima po ugodnih ce-
nah in obrokih od strokovna-
__kov priznano najboljšo šivalne
Bt roje v Evropi m to so PFAFF min in zalogi. lOletna pismena garanoljaj
iju išali čis ttrezplačno. Pril posredovalci se Mejo
r

] A. <& E. ISSMEEME, Msstoa teg St®¥. 1©
s Velika zaloga manufakturnega blaga, različno ? sukno za moške obleke, volneno blago, kakor
•S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke.
| Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-^ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni Z prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. S »	Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse _ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ŠT srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi & pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in s klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- g finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti “ žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!

-AN-IAV
Najboljša, najsiaurnejša prilika za šietieniel
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Onioif za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
jk 31	01
TT I* |0
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~ nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.