URADNE OBJAVE
Leto XXX	Murska Sobota, dne 18. julija 1985	Št.: 18
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
165.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj, skupno in splošno porabo ter uresničevanje resolucije v občini Murska Sobota v I. polletju 1985
166.	Odlok o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi
167.	Odlok o spremembi odloka o upravnih taksah v občini Ljutomer
168.	Odlok o spremembi odloka o proračumu občine Gornja Radgona za leto 1985
169.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD mizarstvo Ljutomer v sestavi delovne organizacije lesnina Ljubljana
170.	Sklep o povečanju komunalnih storitev in stanarin ter najemnin v občini Lendava
171.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske zazidave v Branoslavci
172.	Spremembe 16. čl. Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost G. Radgona
173.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
174.	Sklep Skupščine občine Murska Sobota o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje
175.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
176.	Statut .občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
165
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska-Sobota (Uradne objave št. 12/80) -je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 8. julija 1985 sprejela ■
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O OCENI GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MUR-
SKA SOBOTA V L POLLETJU 1985
Zbori občinske skupščine so na seji dne 8. julija 1985 obravnavali oceno gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine Murska Sobota v I. polletju 1985 in ugotovili:
. Za 1. polletje 1985 se v občini Murska Sobota ocenjuje, da bo, v prilnerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porasel celotni prihodek za 52 %, porabljena sredstva 54 %, dohodek 43 %, čisti dohodek 54 %, sredstva za ošebne dohodke 70 % in poslovni sklad 55 %. Ob polletju bo predvidoma 11 organizacij združenega dela izkazalo izgubo v skupni višini 235,137.000 din, kar je za 78 %več kot v I. polletju 1984.
Ocenjena gospodarska gibanja so glede na dosežena nominalna gibanja v prvem trimesečju nekoliko ugodnejša, vendar so močno pod povprečjem v SR Sloveniji, realna gibanja pa so celo slabša kot v prvih mesecih letos, kar kaže na poslabšanje gospodarskega položaja in na stagnacijo v razvoju občine. Neugodna gospodarska gibanja bodo prisotna predvidoma tudi v drugem polletju.
' Sedanja gibanja močno zaostajajo za resolucijsko načrtovanimi, predvsem pri rasti družbenega proizvoda, produktivnosti dela, industrijske proizvodnje in realnih osebnih dohodkov.
Poslabšanje kazalcev kvalitete gospodarjenja, zlasti produktivnosti dela ter močno naraščanje stroškov poslovanja in obresti za kredite vplivajo med drugim na povečanje izgub, ki so včasih tudi posledica neustreznih in premalo učinkovitih sanacijskih programov.
Finančni položaj organizacij združenega dela poslabšuje tudi naraščanje zalog gotovih izdelkov zaradi upadanja kupne moči. Vsled močne zadolženosti in hitro naraščajočih obrestnih mer so v nekaterih organizacijah prisotne večje likvidnostne težave.
Zaskrbljujoč je zlasti slab dohodkovni in finančni položaj kmetijstva, kjer je zaradi hitro naraščajočih proizvodnih stroškov in disparitet cen prisotna nizka rast dohodka, občutno upadanje sredstev akumulacije in celo poslovanje z izgubami v živinorejski proizvodnji.
V neugodnem položaju sta tudi kovinsko in lesno predelovalna industrija, kjer zaradi močnih rasti1 cen surovin, neusklajenosti cen surovin in gotovih izdelkov, plačevanja visokih obresti za obsežne kredite za obratna sredstva, upadanja prodaje gotovih izdelkov in povečevanja zalog poslujejo na meji rentabilnosti.
V I. polletju je bilo vloženo razmeroma precej sredstev v investicije, predvsem v modernizacijo in posodobitev opreme, gradnjo skladišč in nabavo transportnih sredstev, ob tem pa ni ustreznih vlaganj v nove proizvodne programe in odpiranje novih delovnih mest. Problemi nezaposlenosti se v občini s tem samo poglabljajo, ob tem pa nekatere OZD zaradi prisotnih težav še zmanjšujejo število zaposlenih.
Nizki poslovni rezultati in močno zaostajanje gospodarskih gibanj v občini za republiškim povprečjem ima za posledico nazadovanje v razvoju gospodarstva občine in odstopanje pd uresničevanja ciljev skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji.
Na podlagi ugotovitev je Skupščina občine sprejela naslednja stališča:
V OZD kjer poslujejo z izgubo ter so na meji rentabilnosti in dosegajo slabše poslovne rezultate, je potrebno temeljito analizirati vzroke zameugodna gibanja, izpostaviti odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev ter sprejeti ustrezne ukrepe in podvzeti aktivnosti za izboljšanje poslovnih rezultatov. Istočasno je treba z ustreznimi organizacijskimi prijemi in nagrajevanjem dela povečati motiviranost delavcev za učinkovitejše in kvalitetnejše delo ter za izboljšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja.
Podvzeti je treba vse ukrepe za oživitev industrijske proizvodnje ter z agresivnejšo prodajo doma in na tujem doseči večjo prodajo gotovih izdelkov in zmanjšanje zalog.
V razreševanje neugodnega dohodkovnega položaja kmetijstva se mora v večji meri in učinkoviteje vključiti tudi širša družbenopolitična skupnost ter zagotoviti boljše pogoje poslovanja, sicer obstaja nevarnost, da bo prišlo do močnega zaostajanja za načrtovanim obsegom proizvodnje oz. celo do zmanjšanja proizvodnje.
V vseh sredinah je potrebno poskrbeti najmanj za realizacijo planiranega obsega izvoza blaga, zlasti na konvertibilno tržišče.
Glede na hitrejšo rast skupne in splošne porabe od rasti dohodka gospodarstva bo Izvršni svet sproti spremljal te oblike porabe ter v primeru večjih odstopanj od resolucijskih usmeritev predlagal ustrezne ukrepe.
V OZD in delovnih skupnostih, kjer je ob slabih finančnih rezultatih in upadanju kvalitetnih kazalcev gospodarjenja prisotna visoka rast osebnih dohodkov, morajo to uskladiti z usmeritvami iz resolucije in Dogovora o nalogah pri uresničevanju-družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985. Pri tem naj sproti spremljajo gibanje primerljivega dohodka tako, da podatke iz leta 1984 preračunajo na sistem delitvč celotnega prihodka in dohodka po novem zakonu.
Številka: 30-9/85-3
V M. Soboti, dne 11/7-1985
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT 1. r.
skrbeti: zaščitno masko (zaščitna maska M-l in otroška maska MO-1), zaščitno ogrinjalo in prvi povoj, če jim takšna sredstva niso zagotovljena kako drugače.
3.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo kot minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito svojih delavcev pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi priskrbeti:
—	zaščitno masko (zaščitna maska M-l), zaščitno ogrinjaloo in osebni dozimeter z indirektnim odčitavanjem na vsakega zaposlenega, ki je razporejen na podlagi delovne obveznosti v vojni;
—	po en radiološki in kemični detektor in čitalnik osebnih dozi-metrov;
—	po eno priročno lekarno, en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi ter ena nosila na vsakih 100 zaposlenih oziroma na vsakih nadaljnih 200 zaposlenih v eni izmeni;
—	100 g kaporita na 1 m’ površine, ki se uporablja v delovnem procesu, in po 10 g detergentov na 1 m2 površine strojev in vozil;
—	na vsakih 250 m1 površine poslovnega prostora po eno garnituro orodja, ki se sestoji: iz dveh lopat, krampa, sekire, kladiva, droga, žage za železo in klešč.
4.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije ter organi, ki upravljajo stanovanjske, poslovne, javne in druge stavbe ter objekte, morajo kot minimum sredstev za kolektivno zaščito v teh objektih ali skupini objektov priskrbeti:
—	po eno priročno lekarno, en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo in ena nosila na vsakih 100 oziroma na vsakih nadaljnjih 200 oseb, ki se utegnejo hkrati znajti v teh objektih;
—	po 100 g kaporita na vsako stanovanje oziroma na 1 m2 površine v poslovnih, javnih in drugih stavbah in objektih;
—	na vsakih pet stanovalcev oziroma oseb, ki se utegnejo znajti v teh objektih, po eno lopato, na vsakih nadaljnjih 10 oseb pa po en kramp in lopato rezačo.
5.	člen
Sredstva iz 4. člena tega odloka morajo priskrbeti tudi občani, ki imajo stanovanja oziroma stavbe v osebni lastnini.
6.	člen
Priročne lekarne iz; 3. in 4. člena tega odloka vsebujejo najmanj 10 prvih povojev, 10 povojev — prevez, 2 trebušna povoja, 4 povoje za opekline, 10 zavitkov sterilne gaze, 10 trikotnih rut, 10 zavitkov obliža s sterilno gazo, 3 zavitke navadnih obližev, 10 varnostnih zaponk, škarje, svinčnik, pisalni blok in bolničarsko torbo.
7.	člen
Komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi iz 3. in 4. člena odloka vsebuje najmanj: 25 osebnih priborov za dekontaminacijo, 250 g sode bikarbone, 2,5 kg mila, dva litra čistega alkohola, dva kilograma vate in 25 avtoinjektorjev.
8.	člen
Šteje se, da so delovni ljudje in občani, organizacije, skupnosti in organi preskrbljeni z minimumom sredstev za osebno in kolektivno zaščito, če so ta sredstva, razen priročne maske, priskrbeli po predpisu iz Odloka o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Ur. list SFRJ, št. 51/75).
9.	člen
Minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi si morajo priskrbeti:
—	delovni ljudje in občani — do konca leta 1990;
—	temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti — do konca leta 1987;
—	samoupravne stanovanjske skupnosti in druge organizacije ter organi, ki upravljajo stanovanjske, poslovne, javne in druge stavbe ter objekte — do konca leta 1987;
—	občani, ki imajo stanovanja oziroma stavbe v osebni lastnini ter zasebni delodajalci — do konca leta 1990.
10.	člen
Sredstva in oprema, ki jih določa ta odlok, morajo ustrezati standardom oziroma tehničnim pogojem opreme za zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi in imeti kakovostne ateste.
>	11. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati Odlok o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami (Uradne objave pomurskih občin, štev. 11/78).
12.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 010/1	(
M. Sobota, dne 31. maja 1985
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota j	Martin Horvat
167
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/8, in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 7. 1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o upravnih taksah v občini Ljutomer
L člen
V odloku o upravnih taksah v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 24/84) se v prvem in drugem odstavku 2. člena za besedo »taksah« postavi pika in črta besedilo v oklepaju.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 423-3/65-4
Datum: 9/7-1985
Predsednik skupščine občine Emil Kuhar, I. r.
STRAN 15 VESTNIK 18. JULIJA 1985
štvom in gradbenim materialom LESNINA n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53, nastale motnje v samoupravnih odnosih po 5. točki 619. člena zakona o združenem delu ter huje oškodovani družbeni interesi po 4. točki 620. člena zakona o združenem delu.
2.
Zoper TOZD. Mizarstvo Ljutomer se uvede začasni ukrep družbenega varstva s tem, da se:
1.	začasno omejijo samoupravne pravice delavcev temeljne oga-nizacije pri odločanju o medsebojnih razmerjih in sicer glede sklenitve delovnega razmerja, razporejanja delavcev, delovnega časa, odgovornosti za delovne obveznosti prenehanje delovnega razmerja in varstva pravic delavcev;
2.	razreši individualni poslovodni organ;
3.	Imenuje začasni kolegijski organ;
Začasnijkolegijski organ sestavljajo;
1.	NOVAK Martin, dipl. ing. kot predsednik
2.	PANIČ Jože, dipl, pravnik
3.	BURGER Franc, dipl. ing.
4.	ŠKALIC Stanislav, ing. lesarstva, kot člani.
4.
Začasni kolegijski organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije, ki jih ima ta po ustavi in samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije.
Začasni kolegijski organ prevzame odločanje o vseh zadevah, o katerih odloča komisija za delovna razmerja v zvezi s samoupravnimi pravicami delavcev.
1
V	skladu, s 4. točko tega sklepa je začasni kolegijski organ zadolžen predvsem za:
—	proučitev in predložitev ustreznih ukrepov za dopolnitev sanacijskega programa in za uspešno dolgoročno ekonomsko sanacijo poslovanja temeljne organizacije oziroma za izvedbo s srednjeročnim planom načrtovane integracije lesarstva v občini Ljutomer,
—	prilagoditev obsega proizvodnje možnostim prodaje na domačem in tujem trgu,
—	zagotovitev usterezne kadrovske strukture za opravljanje del na tehničnem, komercialnem in finančno-računovodskem področju,
—	tekoče obveščanje delovne organizacije Lesnina in izvršnega sveta občinske skupščine o izvajanju ukrepov družbenega varstva.
6.
Začasni kolegijski organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. .
7.
Predsednik začasnega kolegijskega organa zastopa in predstavlja temeljno organizacijo.
8.
Ukrep družbenega varstva velja eno leto od uveljavitve tega sklepa.
9.
Nadomestila osebnih dohodkov predsednika in članov začasnega kolegijskega organa so določeno v naslednjih višinah:
—	predsedniku NOVAK Martinu din 90.000,00 mesečno,
—	članu PANIČ Jožetu din 76,500,00 mesečno, s tem, da se navedena višina nadomestil spreminja v skladu z rastjo življenjskih stroškov.
Predsedniku začasnega kolegijskega organa pripada tudi povračilo stroškov za ločeno življenje v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov.
Nadomestila osebnih dohodkov in povračila stroškov bremenijo temeljno organizacijo Mizarstvo Ljutomer.
Član začasnega kolegijskega organa BURGER Franc ostane v delovnem razmerju v delovni skupnosti delovne organizacije Lesnina Ljubljana, kjer prejema osebni dohodek in povračila ustreznih stroškov, član ŠKALIC Stanislav pa je imenovan v začasni kolegijski organ kot koordinator med DO Marles — TOZD Tovarna pohištva Ljutomer in TOZD Mizarstvo brez nadomestila in drugih stroškov, ki bi bremenili TOZD Mizarstvo.
10.
Za spremljanje uresničevanja ukrepov družbenega varstva po tem sklepu je pooblaščen izvršni svet skupščine občine Ljutomer.
’ . 11.
Začasni kolegijski organ, zbor delavcev temeljne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija Zveze sindikatov Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva, izvršni svet Skupščine občine Ljutomer in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da začasni ukrep družbenega varstva preneha pred potekom enega leta, če so prenehali razlogi, zaradi katerih je bil izrečen.
12.
Ta sklep začne veljati z 1. 8. 1985; je dokončen in izvršljiv.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja
Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 02-1/85
Datum: 9/7-1985
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
sprejetega na 5. seji zbora uporabnikov dne 3/9-1983: sprememb
JpoTnitev pravilnika sprejetih na 7. ločeni seji ZU dne 31 1-1985:
1.	člen
^ Besedilo 16. člena Pravilnika se spremeni in glasi:
. .. . ;. ... udeležbe ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se upošteva naslednja tabela:
• Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu
% udeležbe delavca na vrednost stanov., ugotovljena po pravil, o merilih in načinu za ugotavljanje vred, stanov, in stanov, hiš ter sistem točkovanja (UL SRS št. 25/81)
do	55			do	50			brez udeležbe
nad	55	do	60	nad	50	do	55	1
nad	60	do	65	nad	55	do	60	2
nad	65	do	70	nad	60	do	65	3
nad	70	do	75	nad	65	do	70	4
nad	75	do	80	nad	70	do	75	5
nad	80	do	85	nad	75	do	80	6
nad	85	do	90	nad	80	do	85	7
nad	90	do	95	nad	85	do	90	8
nad	95	do	100	nad	90	do	95	9
nad	100	do	105	nad	95	do	100	10
nad	105	do	110	nad	100	do	105	11
nad	110	do	115	nad	105	do	110	12
nad	115	do	120	nad	110	do	115	14
nad	120	do	125	nad	115	do	120	16
nad	125	do	130	nad	120	do	125	18
nad	130			nad	125			20
Osnova za izračun lastne udeležbe je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi »Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja« (Ur. 1. SRS št. 25/81).
2.	člen
Sprememba 16. člena Pravilnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih bčin, uporablja pa se od 1/5-1985 naprej.
Gornja Radgona, 14/6-1985
Predsednik zbora uporabnikov Anton KRANJC, s. r.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti namestnik predsednika ali pooblaščeni delavec delovne skupnosti strokovne službe.
4.	člen
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
5.	člen
V skupnosti si delavci, delovni ljudje in občani, po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti, s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, tem samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi akti.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) v skupnosti zlasti:
—	oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana,	'
—	zagotavljajo stalno strokovno pomoč potrebno za uresničevanje pravic do dela in varovanja zaposlitve z opravljanjem nalog posredovanja dela in priprave delavcev za zaposlitev.
—	ugotavljajo vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev s preučevanjem socialno-ekonomske sestave aktivnega prebivalstva in z njo povezano poklicno in prostorsko gibljivost s spreminjanjem notranjih in zunanjih migracijskih tokov,
—	proučujejo, spremljajo in ugotavljajo potrebe gospodarstva, dmžbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter dajejo organizacijam združenega dela pomoč pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljajo in analizirajo uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjajo z ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti,
—	spremljajo in proučujejo poklicno sestavo zaposlenih z analizami vrst in profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljajo nastanek in razvoj poklicev, predlagajo spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev, ter sodelujejo pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelujejo pri načrtovanju kadrovskih potreb pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno,
—	opravljajo naloge s področja poklicnega usmerjanja, zlasti s tem, da razvijajo metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodelujejo pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja z organiziranjem, povezovanjem ter vsklajevanjem dela na tem področju,
—	zagotavljajo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
ter zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	zagotavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnimi sporazumi razporejajo sredstva za zaposlovanje, ki se v skupnosti združujejo,
—	zagotavljajo vodenje predpisanih evidenc s področja dela in zaposlovanja,
—	izvajajo politiko štipendiranja na svojem območju, opravljajo druge naloge, določene z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom, s statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
7.	člen
Udeleženci sporazuma uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih in preko svojih delegacij in delegatov v skupnosti.
8.	člen
Naloge skupnosti urejajo udeleženci sporazuma s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s:
—	samoupravnim sporazumom o temeljih plana in s plani,
—	statutom,	s
—	drugimi samoupravnimi sporazumi in pravilniki.
IH. FINANCIRANJE IZVRŠEVANJA NALOG SKUPNOSTI IN SVOBODNA MENJAVA DELA
9.	člen
Za izvrševanje halog skupnosti, delavci preko temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela, na podlagi minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo potrebna sredstva.
10.	člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zagotavljanje in uresničevanje pravic in dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti in za uresničevanje drugih nalog skupnosti določajo udeleženci sporazuma na podlagi programa dejavnosti skupnosti s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
11.	člen
S sredstvi iz 10. člena tega sporazuma se v skupnosti zlasti uresničujejo: /
—	pravica brezposelnih oseb do denarnega nadomestila,
—	pravica brezposelnih oseb do denarne pomoči,
—	pravica brezposelnih oseb do priprave za zaposlitev,
—	pravica do prevoznih in selitvenih stroškov in
—	druge v zakonu ali samoupravnem sporazumu določene pravice delavcev.
12.	člen
Predmet svobodne menjave dela v skupnosti so storitve potrebne za izvršitev nalog skupnosti iz 6. člena tega samoupravnega sporazuma, ki jih opravljajo delovne skupnosti za zagotavljanje delovanja organov skupnosti in uveljavljanja pravic iz zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: pogram dela) in katere so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti.
V programu dela mora biti vrsta, obseg in kakovost storitev vsklajena s Celotnimi družbenimi potrebami na področju delovanja skupnosti in materialnimi možnostmi.	•
13.	člen
Merila za vrednotenje programa dela so dogovorjena vrednost dela po vrstah in zahtevnosti ter tržna vrednost materiala uporabljenega za izvršitev programa dela v mejah določenih z normativi in standardi za:
—	materialne stroške,
—sredstva za amortizacijo,
'	— sredstva iz dohodkov za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti ter izdatkov,
—	sredstva za osebne dohodke in
—	sredstva za skupno porabo.
Podlaga za ugotavljanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je kadrovski normativ, ki opredeljuje sestav delovne skupnosti po številu in zahtevani izobrazbi.
Po merilih iz prvega odstavka tega člena je ovrednoteni program dela podlaga za.sporazum o svobodni menjavi dela, ki ga sklene skupščina skupnosti in delovna skupnost za določeno dobo in za posamezni program dela.
IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
*	14. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, ki jo sestavljajo delegati udeležencev sporazuma.
Delegate v skupščino skupnosti delegirajo vsi udeleženci samou
pravnega sporazuma neposredno preko delegacij oziroma konference delegacij.
15.	člen
Skupnost s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi določa razmerja med organi skupnosti in skupščino skupnosti, število delegatskih mest v skupščini in število članov organov in drugih delovnih teles skupščine.
16.	člen
Izmed delegatov izvoli skupščina skupnosti na seji predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine.
Mandatna doba predsednika' skupščine in njegovega namestnika traja dve leti in sta lahko ponovno izvoljena za še eno mandatno dobo.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na isto funkcijo.
17.	člen
Delegati v skupščini skupnosti zlasti:
—	sprejemajo odločitve o politiki zaposlovanja v občini,
—	vsklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	določajo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	ugotavljajo sprejetje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in prispevnih stopenj za združevanje sredstev za financiranje programa skupnosti.
—	sprejemajo letni, srednjeročni in dolgoročni plan skupnosti,
—	sprejemajo statut skupnosti,
—	sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore,
—	obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti in sprejemajo osnutke samoupravnih sporazumov ter jih predlagajo v razpravljanje temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in skupnostim, določajo predloge samoupravnih sporazumov in ugotavljajo sklenitev,
—	volijo predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	sklepajo o soglasjih k samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti strokovne službe,
—	oblikujejo organe skupščine in delegatska delovna telesa ter volijo in razrešujejo njihove člane,
—	sprejemajo ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sklepajo in odločajo o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in samoupravnih splošnih aktih.
—	sprejemajo druge samoupravne akte.
2.	Odbor samoupravnega delavskega nadzora
,18. člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti in zaposlovanja in zavarovanja za primer b^zposelnosti, oblikovanjem in porabo . sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog, med delom organov skupnosti in skupščine skupnosti ter delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja strokovna administrativna in druga strokovna dela za skupnost, opravlja odbor za samoupravni delavski nadzor.
Člane odbora samoupravnega delavskega nadzora volijo in odpokličejo udeleženci sporazuma preko skupščine skupnosti po načelih delegatskega sistema.	s
Sestavo odbora in način izvrševanja samoupravnega delavskega nadzora podrobneje ureja statut skupnosti.
3.	Organi skupščine skupnosti
19.	člen
Za pripravo predlogov in za izvrševanje samoupravno sprejetih odločitev.skupščine skupnosti na področju svobodne menjave dela uresničevanja sistema družbenega planiranja in izvajanja drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje organe:
— Odb .rza svobodno menjavo dela in planiranje.
—	Odbor za socialno politiko in invalidne osebe.
Odbor za štipendiranje,
—	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupščina skupnosti lahko ustanovi še druge organe glede na ugotovljeno potrebo.
20.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela in planiranje zlasti:
—	spremlja gibanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti.
—	obravnava letne načrte zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje rezultate novega zaposlovanja v primerjavi z doseženimi gospodarskimi rezultati.
—	spremlja migracijska gibanja ter zaposlovanje delavcev, ki so delali na tujem,
—	obravnava izračune potrebnih sredstev in predlaga skupščini finančne načrte in višino prispevne stopnje ter Oblikuje predloge zas-prejem periodičnih obračunov in zaključnega računa.
—	obravnava srednje in dolgoročne projekcije kadrovskih potreb in jih posreduje v sprejem skupščini.
Predsednik oziroma namestnik sodeluje pri usklajevanju sredstev skupne porabe na nivoju občine.
' Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela in planiranje šteje 7 članov.
21.	člen
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe zlasti:
—	spremlja izvajanje začrtane socialne politike na področju varstva brezposelnih in invalidnih oseb,
—	obravnava merila in kriterije za priznavanje pravic s področja socialne varnosti brezposelnih in invalidnih oseb,
—	spremlja sistem solidarnosti na področju Socialne varnosti, izobraževanja brezposelnih delavcev, predlaga ukrepe ter usklajuje delo z drugimi pristojnimi organi na tem področju,
odbor imenuje izmed svojih članov prdsednika za skupne organe v okviru skupnosti socialnega varstva ter aktivno sodeluje pri reševanju socialne problematike v občini.
—	rešuje pritožbe zoper sklepe o pravicah iz naslova brezposelnih.
—	na podlagi predlogov I. stopenjske komisije odobrava status invalidnih oseb, način in rok usposabljanja ter potrebna finančna sredstva.
—	odobrava potrebna sredstva za izobraževanje brezposelnih delavcev po sprejetem programu usposabljanja za tekoč leto, obravnava vse druge zadeve s področja socialne politike za katere ga pooblasti skupščina.
—	predlaga za člane odbora za izvajanje SaS o solidarnostnem prelivanju sredstev v okviru SR Slovenije (član odbora je za regijo), predlaga analize in poročila s področja socialne politike za obravnavo na skupščini.
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe šteje 7 članov.
22.	člen
Odbor za štipendiranje zlasti:
—	obravnava in oblikuje stališča za spremembo sistema štipendiranja iz združenih..sredstev,
—	obravnava in pripravlja stališča po periodičnih obračunih, zaključnih računih in finančnih načrtih,
—	obravnava prošnje za dodelitev štipendije in pri tem upošteva mnenje krajevnih skupnosti in. različnih družbenih organov,
—	skrbi za striktno izvajanje DD in SaS o politiki štipendiranja v SR Sloveniji in občini,
—	razpravlja in sprejema izračune za razlike h kadrovskim štipendijam po posameznih prosilcih,
—	obravnava podatke razpisa in zasedbe kadrovskih štipendij ter spremlja za preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev za kadrovske štipendije,
—	' razpravlja o poročilih na področju štipendiranja ter jih posreduje skupčini in drugim DPO v občini in regiji,
—	spremlja razvoj na področju kadrovske politike v občini in regiji ter oblikuje stališča in predloge za politiko štipendiranja iz združenih sredstev,
—	skupščini predlaga delegata za skupščino delegatov udeležencev na ravni republike,	■
—	po potrebi opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za štipendiranje šteje 11 članov.
23.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje dejavnosti zaposlovanja s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah,
-	pripravlja obrambni načrt skupnosti in sodeluje pri pripravah varnostnega načrta.
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in spremlja izvajanje varnostnega načrta.
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugimi samoupravnimi organi in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 6 članov.
24.	člen
Skupščina skupnosti lahko ustanovi stalna ali začasna delovna telesa za izvršitev in uskladitev priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupnosti ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih odločitev skupščine skupnosti.
25.	člen
Člane organov skupščine vodi skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine, člane delovnih teles pa imenuje, izmed delegatov skupščine in drugih, oseb.
26.	člen
Delovno področje in sestavo posameznih organov skupščine ureja statut skupnosti, delovno področje in sestavo stalnih in začasnih delovnih teles pa ureja statut skupnosti oziroma sklep o ustanovitvi.
V. SPORAZUMEVANJE O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH
27.	člen
S samoupravnimi sporazumi usklajujejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kadrovske programe ter določajo skupne postopke, pogoje in sredstva za njihovo uresničevanje.
Za usklajeno urejanje in določanje ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, zagotavljanja zaposlitve in preprečevanja brezposelnosti sklepajo občina, družbenopolitične organizacije, temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti in skupnost družbene dogovore.
Če do takih družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov ne pride, na področju zaposlovanja pa nastajajo pojavi, ki občutno vplivajo na gospodarske in socialno-politične razmere, lahko skupščina občine z odlokom določi prednostno zaposlovanje oseb prijavljenih pri skupnosti in prednostni red takšnega zaposlovanja, če to ni urejeno z zakonom.
28.	člen
Pravica iz zavarovanja za primer brezposelnosti in vse druge pravice delovni ljudje uveljavljajo po določilih zakona in po statutu skupnosti.
O zahtevah delovnih ljudi za sodno varstvo pravic odloča sodišče združenega dela.
VI. ODGOVORNOSTI ORGANOV SKUPNOSTI
29.	člen
Skupščina skupnosti je za svoje delo odgovorna udeležencem tega samoupravnega sporazuma in družbenopolitični skupnosti.
30.	člen
Člani odbora samoupravnega delavskega nadzora so za izvrševanje1 svoje funkcije odgovorni delegacijam udeležencev tega samoupravnega sporazuma, ki so jih izvolile.
VII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
31.	člen
Skupnost se združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji .na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S tem sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog s področja zaposlovanja, pomembnih za območje republike, za medrepubliško sodelovanje in za zaposlovanje v tujini, za varstvo delavcev v tujini in za njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republik ali področje posameznih gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo se udeleženci sporazuma dogovorijo tudi o skupnem programiranju, o,združevanju sredstev potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja, za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter o združevanju sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere je zveza skupnosti pooblaščena s posebnim dogovorom.
■ 32. člen
Za opravljanje določenih skupnih nalog in uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti lahko udeleženci tega sporazuma skupno z drugimi občinskimi skupnostmi za zaposlovanje v regiji ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje in njej s sporazumom c ustanovitvi določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
33.	člen
Za uresničevanje nalog socialnega varstva v zvezi z zaposlovanjem in zavarovanjem za primer brezposelnosti se skupnost povezuje v skupnost socialnega varstva občine Murska Sobota, ki jo s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno z občinsko skupnostjo za socialno skrbstvo, otroško varstvo, samoupravno stanovanjsko skupnostjo, enoto Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in enoto Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
34.	člen
Skupnost sodeluje z organi občine in organi družbenopolitičnih organizacij pri oblikovanju politike zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
VIII. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
35.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost je dolžna zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje udeležencev sporazuma o vsem delovanju skupno-
STRAN 18 VESTNIK 18. JULIJA 1985
sti, o problemih zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, o uresničevanju načrtov zaposlovanja, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev in o drugih vprašanjih.
36.	člen
Javnost dela in obveščanja o delu skupnosti se zagotavlja:
—	preko delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje organov skupnosti in organov skupščine skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine,
—	z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
— s sredstvi javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
37.	člen
Vsak občan oziroma udeleženec tega sporazuma ima pravico da neposredno ali preko delegatov postavlja vprašanja ter daje predloge in pobude s področja dela skupnosti.
Skupnost in njeni organi so dolžni vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti.
IX. DELOVNA SKUPNOST
38.	člen
Za izvajanje strokovnih opravil, opredeljenih v zakonskih predpisih in samoupravnih aktih na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in pripravo strokovnih podlag potrebnih za delovanje organov skupnosti ustanovi skupnost strokovno službo.
Zaradi racionalnosti, smotrnosti in uspešnosti dela ustanovi delovno skupnost strokovne službe za opravljanje navedenih nalog na medobčinski ravni, skupno z ostalimi občinskimi skupnostmi za zaposlovanje v Pomurju.
Za izvrševanje administrativnih, finančnih in drugih strokovnih opravil potrebnih za delovanje organov skupnosti oblikuje skupnost delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti strokovne službe za zaposlovanje in delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.	A
39.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na izvrševanje del oziroma nalog zaradi katerih je bila delovna skupnost oblikovana, k programu njenega dela ter k razvidu del oziroma nalog, daje soglasje skupščina skupnosti.
40.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupno-, sti. ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem postopku s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so obliko-' vale skupno delovno skupnost strokovne službe in po predhodnem mnenju delavcev delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan,
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov samoupravno organiziranih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih iz območja občine Murska Sobota in, ko poda k njemu soglasje skupščina občine Murska Sobota, kar ugotovi skupščina skupnosti s sklepom.
42.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejmejo udeleženci na predlog skupščine skupnosti po enakem postopku kot velja za sprejem sporazuma.
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota, z dne 2. 10. 1978.
44.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati 8 dni po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
174
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 1/80, 36/81 in 11/84) ter 8. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/87) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 28. marca 1985 ter na seji Družbeno; političnega zbora, dne 27. marca 1985 sprejela naslednji
sklep:
1.	Skupščina občine Murska Sobota daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota.
2.	Ta sklep velja z dnem sprejetja.
Številka: 025-1/83-2
V Murski Soboti, 28. marca 1985
Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT
175
Na podlagi 37. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje? M. Sobota št. 1043/1983—9—1/1 je skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota na svoji seji dne 12. 3. 1984 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
L
Ugotovi se, da je bil predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota poslan temeljnim in drugim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim ter krajevnim skupnostim v občini M. Sobota. Izjave-o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota je podpisalo 123. temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti v občini M. Sobota, kar je 80,9 % udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota sklenjen v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter krajevnih skupnostih v občini.
II.
Izjave o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota se hranijo v zadevnem spisu in so udeležencem na vpogled v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota.
III.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota se objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin.
Številka: 1043/1982-9-4/1
V M. Soboti, dne 12. 3. 1984
Predsednica skupščine:
ANICA BUGAR Anica Bugar, 1. r.
176
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, štev. 8/78 in 27/78) in določb Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota je skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje M. Sobota na svoji seji dne 8. 3. 1985 sprejela
STATUT
OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE MURSKA SOBOTA
L TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost za zaposlovanje Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je Ustanovljena s samoupravnim sporazumom kot samoupravna interesna skupnost, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih, delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in delavci, ki so z njimi v delovnem razmerju ter občani samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih na območju občine M. Sobota, da po njej s svobodno menjavo dela uresničujejo tiste dejavnosti, ki omogoačjo delovnim ljudem pravico do dela.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa:
— status skupnosti
—	delovno področje in naloge skupnosti
—	samoupravno organiziranost skupnosti
—	zavarovanje za primer brezposelnosti
—	upravljanje in gospodarjenje s sredstvi skupnosti
—	javnost dela skupnosti
—	položaj strokovne službe
—	postopek in sprejemanje samoupravnih splošnih aktov.
* 3. člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, ebveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, bega statuta in drugih Samoupravnih aktov skupnosti.
4.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska skupnost za zaposlovanje Murska Sobota.
Sedež skupnosti je v-Murski Soboti, Titova 24.
,	5. člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom ob robu kroga »Občinska skupnost za zaposlovanje« v sredini pa navedbo sedeža »MURSKA SOBOTA«.
6.	člen
V skupnosti uresničujejo delovni ljudje in občani svoje pravice in obveznosti neposredno preko delegatov delegacij v organih skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
7.	člen , Delo organov skupnosti je javno.
8.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z’omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V od-sotrfosti predsednika zastopa in predstavlja skupnost namestnik predsednika skupščine z enakimi pooblastili.
Za skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti namestnik predsednika ali pooblaščeni delavec strokovne službe.
9.	člen-
V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev.
Za svoje obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
10.	člen
V skupnosti si delavci, delovni ljudje in občani, po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi akti.
11.	člen
Uporabniki, organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani, organizirani v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini M. Sobota, združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Murska Sobota, zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega, varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanje drugih nalog, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti ob-činške skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori, skupščine občine Murska Sobota v zadevah s'področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.	, .
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti si zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev.
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči, organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
-	spremljanje, analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami. da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje trst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev,' predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje,	"	'
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi' kadrov za nove proizvode oziroma delovne Aiogljivosti, pri izdelavi
in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih dela v posameznih organizacijah/združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,	,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega tusmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter organiziranje povezovanja in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev,
' — zagotavljanje pomoči pri usposabljanju invalidnih oseb,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravriimi sporazumi.
Ill. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
13.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti.
V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konference delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov i n izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima Skupščina naslednje skupne organe:
— odbor za svobodno menjavo dela in planiranje
— odbor za socialno politiko in invalidne osebe
— odbor za štipendiranje
— odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A. Skupščina skupnosti
14.	člen
Za upraljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 72 delegatskih mest.
15.	člen
V skupščino skupnosti delegirajo delegate vsi udeleženci samoupravnega sporazuma neposredno prek delegacij oziroma konference delegacij.
16.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	spremlja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana srednjeročne inMetne plane zaposlovanja,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih ' OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
■» — sprejema program dela oziroma naloge skupnosti za zaposlovanje,
—	. ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmerite'? na področju zaposlovanja,'
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sedstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	pgotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema Finančni nacij-skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti ter njihove spremembe ter dopolnitve,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	določa pfedlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter njegovih sprememb in dopolnitev,
—	opravlja druge naloge za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
STRAN 16 VESTNIK 18. JULIJA 1985
17.	člen
• Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti : kH”uje in vodi predsednik skupščine, v času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov
—	predsedstva skupščine
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti
—	skupščine občine Murska Sobota.
Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
18.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K. vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
19.	člen
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine.
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnika družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih drganov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
'Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
20.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine:
V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov vseh delegatov, skupščine skupnosti.
2l.člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, ki se potrdi na naslednji seji in se pošlje skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika geje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se urecii s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
22.	člen
V organih skupščine skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
— predsednik in namestnik predsednika skupščine.
23.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost
—	sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
24.	člen
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupščine se izvedejo z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupčine skupnosti.
25.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti in predsedniki odborov skupnosti sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	vsklajuje čas seje skupščine in odborov ter predlaga dnevno rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v odborih,
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
. — po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanje ustreznih organov in organizacij.
-	j opravlja druge naloge, ki zadevajo vsklajevanje dela skupščine.
Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti temveč oblika dela.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v	26. člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom ter delegacijam, ki so jih delegirali.
27.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov v katere je izvoljen ali delegiran.
28.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
29.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
30.	člen
Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pisno s področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je potrebno odgovoriti na isti seji skupščine. Če to ni mogoče, se da pismeni odgovor oz. se pripravi odgovor za prihodnjo sejo. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga opravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe.
31.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
32.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti se vodi evidenca. Iz zapisnika je razvidno, če se posamezni delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti.
Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije oz. udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo oseb, nega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Konkretno višino nadomestila osebneg dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
33.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe v odbore,
34.	člen
Člane-odborov, , predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine. Predsedniki in člani odborov so izvoljeni za štiri leta in so za enako dobo lahko ponovno izvoljeni. Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
35.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje odbora so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora. Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
36.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skuipščina izmed članov.
37.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
38.	člen
Odbor za svobodno menjavo dela in planiranje zlasti:
—	spremlja gibanje na pbdročju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	obravnava letne načrte zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje rezultate novega zaposlovanja v primerjavi z doseženimi gospodarskimi rezultati.
—	spremlja migracijska gibanja ter zaposlovanje delavcev, ki so delali na tujem,
—	obravnava izračune potrebnih sredstev in predlaga skupščini finančne načrte in višino prispevne stopnje ter oblikuje predloge za sprejem periodičnih obračunov in zaključnega računa,
—	obravnava srednje in dolgoročne projekcije kadrovskih potreb in jih posreduje v sprejem skupščini.
Predsednik oziroma namestnik sodeluje pri usklajeanju sredstev skupne porabe na nivoju občine.
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela in planiranje šteje 7 članov.
39; člen
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe zlasti:
—	spremlja izvajanje začrtane socialne politike na področju varstva brezposelnih in invalidnih oseb,
—	obravnava merila in kriterije za priznavanje pravic s področja socialne varnosti brezposelnih in invalidnih oseb,
—	spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti, izobraževanja brezposelnih delavcev, predlaga ukrepe ter vsklajuje delo z drugimi pristojnimi organi na tem področju,
—	odbor imenuje izmed svojih članov predsednika za skupne organe v okviru skupnosti socialnega varstva ter aktivno sodeluje pri reševanju socialne problematike v občini,
—	rešuje pritožbe zoper sklepe o pravicah iz naslova brezposelnih,
—	na podlagi predlogov I. stopenjske komisije odobrava status invalidnih oseb, način in rok usposabljanja ter potrebna finančna sredstva,
—	Odobrava potrebna sredstva za izobraževanje brezposelnih delavcev po sprejetem programu usposabljanja za tekoče leto,
—	obravnava vse druge zadeve s področja socialne politike za katere ga pooblasti skupščina,
—	predlaga za člane odbora za izvajanje SaS o solidarnostnem prelivanju sredstev v okviru SR Slovenije (član odbora je za regijo),
—	predlaga analize in poročila s področja socialne politike za obravnavo na skupščini.
Odbor za socialno politiko in invalidne osebe šteje 7 članov.
40.	člen
Odbor za štipendiranje zlasti:
—	obravnava in oblikuje stališča za spremembe sistema štipendiranja iz združenih sredstev,
—	obravnava in pripravlja stališča po periodičnih obračunih, zaključnih računih in finančnih načrtih,
—	obravnava prošnje za dodelitev štipendije in pri tem upošteva mnenje krajevnih skupnosti in različnih družbenih organov,
—	skrbi za striktno izvajanje DD in SaS o politiki štipendiranja v SR Sloveniji in občini,
—	razpravlja in sprejema izračune za razlike k kadrovskim štipendijam po posameznih prosilcih,
—	obravnava podatke razpisa in zasedbe kadrovskih štipendij, ter spremlja za preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev za kadrovske štipendije,
—	razpravlja o poročilih na področju štipendiranja ter, jih posreduje skupščini in drugim DPO v občini in regiji,
—	spremlja razvoj na področju kadrovske politike v občini in regiji ter oblikuje stališča in predloge za politiko štipendiranja iz združenih sredstev,
—	skupščini predlaga delegata za skupščino delegatov udeležencev na ravni republike,
—	po potrebi opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za štipendiranje šteje 11 članov.
C. Ljudska obramba in družbena samozaščita
*■	41. člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 6 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne-službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
42.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje dejavnosti zaposlovanja s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah,
—	pripravlja obrambni načrt skupnosti in sodeluje pri pripravah varnostnega načrta,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in spremlja izvajanje varnostnega načrta,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbeno političnih organizacij in drugimi samoupravnimi organi in skupnostmi pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	opravlja druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi
akti skupnosti in po sklepu skupščine skupnosti.
43.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
D. Samoupravni nadzor nad delom skupnosti
44.	člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine . in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole. ,
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
45.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola.
Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov.
46.	člen
Predsednika, namestnika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
47.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje dobora. Sejo je dolžan skliBBti, če to zahtevajo:
,	— najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	'najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
48.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov, ter zaključne račune skupnosti.
—	spremlja uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev združenih v skupnosti.
49.	člen
člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravice dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
50.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti in organ oziroma organizacijo, ki je zahtevala sklic seje in predlagala obravnavo določenega vprašanja.
Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne, skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
51.	člen
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del.
IV. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
52.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
53.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice :
—	pravico do denarnega nadomestila
—	pravico do denarne pomoči
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja
STRAN 14 VESTNIK 18. JULIJA 1985
—	pravico do priprave za zaposlitev
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov in
—	pravico do kritja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo to področje dejavnosti.
54.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
55.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
l.	pismene 'zjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje,
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji,
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki soji bile ponujene in, ki so ustrezale njeni strokovni in z drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela,
4.	če ji je bil dokončno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja,
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji,
6,	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z rokom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti,
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev,
8.	če seje na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, daje za delo popolnoma nezmožna,
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjena,
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog,
li.	če jemorala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev,
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela,.
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave,
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
56.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomnoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni z zakonom.
57.	člen
Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višine prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
58.	člen
Osebi, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila ožiroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
59.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva. Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja brezposelna oseba, ki pridobi pravicd do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči. Pravico do zdravstvenega varstva z oprostitvijo participacije ima ves čas, dokler prejema omenjeno dajatev za brezposelnost.
. Pravico uveljavi na podlagi izdanega sklepa o priznani pravici do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči.
,	60. člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov: .
—	za zdravstveni in psihološki pregled
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih,
—	za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju,
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja,
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom,
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do na
domestila osebnega dohodka, oziroma denarnega ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon in v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom.
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben, če se tako sporazume z OZD.
V	primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alinea tega člena) ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le višini razlike med tema dajatvama.
61.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacija izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov
—	snemanje uspešnosti ob delu idr.
62.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnosti samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje in v njegovih aneksih za posemežno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenega delavca.
63.	člen
S Samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnost dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in s tem statutom.
64.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in-zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in s tem statutom.
Poleg pravic iz 58. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomoček, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut skupnosti' pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:.
•	— adaptacije delovnih priprav,
—	odstranjevanje ovir,
—	adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost določi višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidnim osebam individualno.
65.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju.
V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI	,
66.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in družbenih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo.sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
67.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebne ga dela,
—	prispevki, kijih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela.
—	druga sredstva.
68.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.
69.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za delovanje skupnosti in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb,' za delovanje skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanji za primer brezposelnosti. za delo delovne skupnosti strokovne službe.
70.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov. ugotovljenih z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša najmanj 2 % planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 0o povprečnega planiranega prispevka iz prihodkov v zadnjih treh letih.
71.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sre.dstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
72.	člen
Če skupščina skupnosti ob koncu koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti finansira skladno s sklepom o začasnem finansiranju.
73.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
VI. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
74.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom roke za pripravo plana.
75.	člen
Plan skupnosti vsebuje:
I.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena.
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,'
3.	naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih inpredpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VIL JAVNOST DELA SKUPNOSTI
76.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost je dolžna zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje udeležencev sporazuma o vsem delovanju skupnosti, o problemih zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, o uresničevanju načrtov zaposlovanja, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi ‘združenih sredstev in o drugih vprašanjih.
■	77. člen
Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja:
—	preko delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje organov skupnosti in organov skupščine skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine.
—	zjavnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti,
—	s sredstvi javnega obveščanja in
-	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti.
Vlil. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
78.	člen
Za izvajanje strokovnih opravil, opredeljenih v zakonskih predpisih in samoupravnih aktih na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, pripravo za zaposlitev, poklicnega usmerjanja, štipendiranja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in pripravo strokovnih podlag potrebnih za delovanje organov skupnosti ustanovi skupnost strokovno službo. Sedež strokone službe je v Murski Soboti, Arh. Novaka 3. ■
Zaradi racionalnosti, smotrnosti in uspešnosti dela ustanovi delovno skupnost strokovne službe za opravljanje navedenih nalog na medobčinski ravni, skupno z ostalimi občinskimi skupnostmi za zaposlovanje v Pomurju.
Za izvrševanje administrativnih, finančnih in drugih strokovnih opravil potrebnih za delovanje organov skupnosti oblikuje skupnost
delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornost delovne skupnosti strokovne službe za zaposlovanje in delovne skupnosti skupne strokovrfe službe SIS družbenih dejavnosti se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
79.	člen
Delovno skupnost strokovne službe iz prvega odstavka 78. člena vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi povprejšnjega mnenja delovne skuposoti. Delovno skupnost strokovne službe iz tretjega odstavka 78. člena vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi povprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Vodji strokovnih služb sta imenovana za štiri leta in sta lahko ponovno imenovana.
80.	člen.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga' -imenovale.
81.	člen
Delavci, delovne skupnosti, .pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela iz sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, odločenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delijev.
82.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico upravljati in delati s temi sredstvi.
83.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
IX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
84.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti
—	statut skupnosti
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja
—	obrambni načrt
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov
—	druge samoupravne splošne akte.
85.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
86.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor 'skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi . predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
87.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina po enakem postopku, kot velja njegov sprejem.
88.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 572/1984-9-1/1
Murska Sobota, dne 8. 3. 1985
Predsednica skupščine OSZ M. Sobota: Anica Bugar