Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVAZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 20. APRILA 1961 Leto XIII. — Štev. 16 Cena 15 din Seminar za vodstva osnovnih organizacij ZK v podjetjih Tri dni živahnih razprav Pretekli četrtek, petek in soboto je bil v Radencih seminar za člane vodstev osnovnih organizacij ZK v podjetjih. U-deležilo se ga je okrog 40 sekretarjev osnovnih organizacij ZK in članov sekretaria-, tov. V treh dneh, kolikor je trajal seminar, so udeleženci seminarja obravnavali vlogo in naloge ZK pri delitvi dohodka, odnos kolektivov do komune, notranje odnose v gospodarskih organizacijah, delo organov samoupravljanja, razpravljali pa so tudi o metodah in vsebini dela osnovnih organizacij Zveze komunistov. Udeleženci semtnarja so v živahni razpravi razčlenjevali nekatere probleme aktivnosti komunistov v organih samoupravljanja ter kritično ocenjevali posamezne pomanjkljivosti in napake, kot so samovolja posameznih vodilnih u-službencev v podjetjih itd. Seminar je med drugim tudi nakazal osnovne naloge komunistov ob uvajanju novega gospodarskega sistema« Prisotni sami so ocenili, da je bil seminar vsestransko u-spešen, saj je dal vrsto pobud za nadaljnje politično delo v podjetjih. -jm ALI-ALI? Menda ni bolj živahnih ugibanj in razprav, kot so o potrebi po urejanju naših cest. Ne gre za vaške ceste, temveč za one prometne žile, ki naj bi v naslednjih letih zadovoljile povečani promet z motornimi vozili in povezovale večje pomurske kraje s »severno magistralo«. V prihodnjih letih naj bi bila dokončno asfaltirana »severna magistrala« na odseku med Mursko Soboto in Lendavo. Ob tem pa je potrebno ugotoviti in odločiti, katero od ostalih cest, ki naj bi pred- ' stavljala nekak podaljšek magistrale, naj bi v prihodnjih letih uredili. Po nekaterih predvidevanjih naj bi bila to tudi cesta Bratonci-Ljutomer, ki bi tako navezala središče Prlekije na »severno magistralo«. Poleg tega pa se pojavlja druga varianta: Slatina Radenci-Lju-tomer. Kljub temu, da bi bili stroški za ureditev ceste Bratonci —Ljutomer nekoliko manjši, ker je ta cesta Za nekaj kilometrov krajša, so važnejše pri tem nekatere druge okolnosti. Če ugotavljamo, da se Radenci razvijajo v središče pomurskega turizma, bi tako o-mogočili v tem pogledu turistom, ki pridejo V severno Slovenijo, nekoliko večji »radius gibanja«, saj je prvi pogoj razvitega turizma primerno stanje komunikacijskih objektov. Pa tudi drugače je že danes cesta Ljutomer-Radenci mnogo bolj prometno živahna kot cesta Ljutomer-Bratonci. Drugo, kar sicer spada tudi v razvoj turizma pri nas iri daje temu še prav posebno o-beležje, je maloobmejni promet s sosednjo Avstrijo. Tudi iz tega gledišča bi imela cesta Radenci-Ljutomer prednost pred prvo varianto. -jm ŽE V PRVIH DNEH -ZADOVOLJIVI USPEHI Ni dolgo tega, ko so vzdolž trase avtoceste zopet zadonele brigadirske pesmi, žvenklja- nju krampov in lopat pa so se pridružili veseli vzkliki »Ho-ruk!« Tudi pomurski brigadirji so med tistimi, ki so letos prvi odšli na delovne akcije. Brigadirji 13. specialne PMDB »Štefan Kovač« iz naselja »Majde Šilc« so nam sporočili, da so jih prebivalci Vranja in predstavniki občinskih foruf mov ZK toplo sprejeli ter jih v veselem razpoloženju spremljali do naselja. Prva dva dneva so imeli največ dela z urejanjem naselja, za tem pa so začeli delati v eni izmeni. Že po prvem aprilu so uvedli dve izmeni. To je bilo potrebno z ozirom na to, ker so začeli s traktorskim tečajem. Brigadirji seveda obiskujejo tudi druge tečaje. Delovni učinek brigade je zadovoljiv. Brigadirjem ostane po delu dovolj časa tudi za kulturno-zabavno delo. Pripravljajo namreč nastop »Pokaži, kaj znaš« ter program za prvomajsko praznovanje. Pri delu jih moti samo to, ker so v naselju za zdaj še edina brigada in imajo že v naselju precej dela. Komandant brigade JOVO BAJAGIČ nam je poslal tudi izjavo namestnika komandanta naselja MILANA ŽIJALI-ČA. Ta je z brigadirji zadovoljen, saj so disciplinirani. U-gotavlja pa, da z ozirom na to, ker je brigada v naselju edina, nekoliko trpi društvena in zabavna dejavnost. To pa bodo skušali nadomestiti s sodelovanjem mladihe iz Vranja. Predavatelj traktorskega tečaja VINKO LOZANClC pa je zapisal, da je z zanimanjem brigadirjev zadovoljen. Ugotavlja pa, da je precej brigadirjev mladih in fizično slabših. Ti seveda še ne bodo mogli opraviti izpitov za kvalifikacijo. Da pa ne bi bili prikrajšani, bodo opravljali 'izpite za polkvalifikacijo, kar jim bo koristilo pri poznejšem opravljanju izpitov. V brigadirskem' pismu smo prejeli tudi tople brigadirske pozdrave. Ob 1. maju pozdravljajo brigadirji vse svoje domače, mladino, delovne ljudi Pomurja ter jim čestitajo. Posebej pa pozdravljajo pokrovitelja — kolektiv »Pomurskega tiska«. VČERAJ ŠTAFETA MLADOSTI Včeraj ob 13.30 bo soboški delovni kolektivi na Trgu zmage pričakali štafete iz vseh krajev Po- murja, ki so ponesle pozdrave predsedniku republike za njegov 69. rojstni dan. Štafete so prišle iz Cezanjevec, Cepiuec, Lendave, So-ti»a, Trdkove in Prosenjakovce. I-stočasno je prispela iz Lendave tudi republiška štafeta, ki je nadaljevala pot proti Radgoni in Cmure-ku. Na prostranem trgu se je'zbralo okrog 3 tisoč ljudi, na častni tribuni pa so bili zastopniki okrajnih političnih in oblastvenih forumov. Štafete je sprejel sekretar OK LMS Karel Sukič, nakar je organizacijski sekretar OKZKS I. Grim-šič spregovoril o pomenu Dneva mladosti, ob čemer je še posebej poudaril praznovanje Dneva mladosti letos, ko istočasno praznujemo 20. obletnico ljudske revolucije. Okrajne štafete, ki so v dopoldanskih urah šle skozi posamezne kraje Pomurja so spremljali in pozdravljali številni prebivalci. Sprejem štafete v Ljutomeru so združili s 15. pionirskim pevskim festivalom, ki je bil posvečen 20-letnici vstaje. Za Domom kulture je nastopilo 14 pevskih zborov s skupno 1.065 pevci, ki so pod vodstvom Minke Zacherlove zapeli ob spremljavi godbe na pihala nekaj pesmi. Kasneje so posamezni zbori nastopili še v Domu kulture. Svečanosti v Ljutomeru se je udeležilo okrog dva.tisoč ljudi. 2e dobro uro pred prihodom štafet v M. Soboto je letalo Aero-klu- ba M. Sobota vozilo nad mestom velik napis »»Pozdrav Titovi štafeti«. Pred odhodom republiške štafete je bila prebrana in odposlana protestna resolucija društvu OZN v Beogradu v zvezi z oboroženim napadom intervencionistov na KubL Za zaključek kratke slavnosti ob odhodu republiške štafete so spustili okrog sto golobov pismonoš, ki so ponesli čestitke predsednika republike proti Mariboru. Letošnji družbeni plan petrovske občine INVESTICIJE V KMETIJSTVU V soboto so na seji Občinskega ljudskega odbora Pe rov-ci-Šalovci. sprejeli družbeni plan občine za letošnje leto. Plan daje precejšen poudarek gospodarskemu razvoju občine in predvideva povečanje obsega proizvodnje in storitev. Plan dalje predvideva tudi znatna investicijska vlaganja v kmetijstvo, ždravstvo, obrt in družbeni standard. Največ investicij je predvidenih za živinorejo, sadjarstvo in poljedelstvo, saj bodo te znašale o-krog 44 milijonov dinarjev. V trgovini in gostinstvu je predvidenih 8 milijonov, v obrti 5 milijonov, za negospodarske investicije 'pa 60 milijonov dinarjev. Tu je zajeta tudi dograditev šole v Petrovcih. Na seji so sprejeli tudi občinski proračun za letošnje leto, ki znaša 119 milijonov dinarjev. Dalje sta zbora potrdila tudi sklepe zbora volivcev o uvedbi krajevnega samoprispevka v delovni sili pri urejanju občinskih cest. PRAZNOVANJE ŽELEZNIČARJEV Ob spominu na žrtve velike demonstracije železničarjev, padle pred 41. leti na Zaloški cesti v Ljubljani, je imela v soboto tudi sindikalna podružnica Prometne; sekcije ŽTP Maribor v M. Soboti slavnostni sestanek. Na svečanosti je navzoče najprej pozdravil predsednik sindikalne podružnice, za njim pa je spregovoril šef prometne sekcije. Uvodoma je orisal vlogo železničarjev pri izvojeva-nju delavskih pravic in medi NOB. Poudaril je, da ima letošnji 15. april — Dan železničarjev še posebno obeležje, ker praznujemo 20-letnico ljudske revolucije in ker prehaja v življenje novi zakon o organizaciji Jugoslovanskih železnic. Nadalje je povedal, da ima sekcija v Murski Soboti, ki je vezana na občinski ljudski odbor, že izvoljene organe delavskega samoupravljanja. Pred te je, kakor pred ves kolektiv, postavljenih precej zahtevnih nalog. Med' prvimi je ureditev železniškega vozlišča v M. Soboti ter usposobitev proge Murska Sobota—Ormož za povečani promet. V 225 minutah od Gornje Badgone do Zagreba V kratkem bo podjetje >Av-toprevož« iz Zeline vzpostavilo redno avtobusno progo med Zagrebom in G. Radgono. Avtobus bo peljal iz Zagreba preko Ljutomera zjutraj ob 6.15, v G. Radgono pa bo. pripeljal ob 10.00. Iz G. Radgone pa se bo vračal ob 13.30. Nova avtobusna proga bo, kakor nam je povedal direktor omenjenega podjetja, redno vzpostavljena s prvim majem in bo peljala preko Središča ob Dravi. -ko NA VČERAJŠNJIH SPREJEMIH ŠTAFETE SO SE ZBRALE POVSOD VELIKE MNOŽICE LJUDI. NA SLIKI: SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LJUTOMER STEFAN TOMPA PREVZEMA ŠTAFETNO PALICO. V OZADJU PEVSKI ZBORI, KI SO SODELOVALI NA PIONIRSKEM PEVSKEM FESTIVALU. (Foto: J. Stolnik) V lendavski občini za šolsko mladino P0TIJ0ČA Z0BM AMBULAMA Na zadnji seji je Svet za zdravstvo ObLO Lendava sklenil, da se ukine zobna ambulanta v Veliki Polani in v Dobrovniku, namesto teh dveh pa se odpre nova ambulanta v Turnišču in organizira potujoča zobna ambulanta za šolsko mladino. Sklep o ukinitvi zobne ambulante v Veliki Polani so prebivalci tamkajšnjih krajev sprejeli z velikim nezadovoljstvom. Svet je pri svoji odločitvi upošteval predvsem visoke stroške za vzdrževanje te ambulante. Zaradi nadurnega dela osebja nastaja pri ambulanti vsak mesec za 30.000 di-' narjev zgube. Poleg tega bi pa bili potrebni znatni zneski za opremo ambulante. Teh sredstev pa trenutno ni, ker so bi-•la razpoložljiva namenjena za potujočo zobno ambulanto, ki bo začela že letos delati. Nova ambulanta v Turnišču pa bo delovala namesto dosedanje v Dobrovniku. Za njeno preselitev se je svet odločil predvsem zaradi razvoja industrije v Turnišču. VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. do 50. aprila Padavine pričakujemo o-krog 21., 25. in 28. aprila, v ostalem lepo vreme. Dr. V. Manohin Proslava Dneva železničarjev v Murski Soboti Med seminarjem v Radencih ZADRUGA »KMETOVALEC« V LJUTOMERU MOČNA KMETIJSKA ORGANIZACIJA Kmetijska zadruga »Kmetovalec« v Ljutomeru se je po pripojitvi zadruge Radoslavci uvrstila med gospodarsko precej močne kmetijske organizacije, saj bo samo ekonomija merila blizu 170 hektarov, letni promet pa se bo lahko gibal že v prvem letu preko 350 milijonov dinarjev. Zadruga bo lahko odslej še v večji, meri uveljavila pogodbeno sodelovanje v živinoreji ter širila ribezove in ostale nasade. Če so na lanskem letnem zboru ugotavljali, da so imeli pri strojih znatno izgubo, tega ni bilo slišati letos. Po namestitvi strojnika, ki sproti opravlja vsa manjša popravila so se vzdrževalni stroški precej zmanjšali. Na občnem zboru so tudi u-gotavljali, da je bila lani po- raba umetnih gnojil prenizka, saj so teh prodali komaj okrog 150 ton, kar je z ozirom na obseg zadruge znatno premalo. Podobno sp ugotavljali tudi na občnem zboru dosedanje zadruge v Radoslavcih. Računajo, da se bo potrošnja odslej znatno povečala, saj bo na razpolago močna kmetijska strokovna služba, ki bo skrbela, da bodo površine dovolj no pognojene in pravilno obdelane. To pa obeta tudi naglo povečevanje proizvodnje. Prebivalcem Razkrižja in’ o-kolice so na občnem zboru obljubili ustanovitev poslovne e-note na njihovem območju. S tem bodo zadrugo močno približali zadružnikom, kar so si že precej časa tako želeli. Občni zbor je ob koncu sklepal še o perspektivnem planu in akcijskem programu, ki sta precej obsežna. -ko Tudi vrtove je treba smotrno obdelati in zasaditi, če hočemo, da bo pridelek dober SAMO STROJI SO PREMALO Ni slučajno, da je bil prav v preteklem tednu na dnevnem redu nadaljnji razvoj kmetijstva. O položaju in nadaljnjem razvoju kmetijstva so razpravljali na posebnem posvetovanju, ki ga je sklical Centralni svet Zveze sindikatov 'Jugoslavije skupno s sekretariatom za kmetijstvo Zveznega izvršnega sveta, Zvezo kmetijsko-gozdarskih zbornic in Glavno zadružno zvezo Jugoslavije. O kmetijstvu, njegovem nadaljnjem razvoju, položaju delavcev, življenjski ravni, stanovanjskih problemih in podobnih vprašanjih pa je v minulih dneh razpravljal tudi Centralni odbor sindikata kmetijskih, prehranskih in tobačnih delavcev Jugoslavije. Na obeh teh dveh forumih so udeleženci razčlenili dosedanji razvoj kmetijstva, sedanji položaj in se pomenili o bodočih nalogah. Gre namreč za to, da bo kmetijstvo ob spremenjenih instrumentih gospodarskega sistema čimhi-treje uporabljalo prednosti, ki mu jih ta sistem nudi, in uresničevalo pogoje za svoj nadaljnji razvoj. Napačna bi bila trditev, da se je kmetijstvo doslej počasi razvijalo. V zadnjih letih smo dosegli na tem pddročju pomembne uspehe, saj je recimo od 1953. do 1957. leta naraščala proizvodnja letno povprečno za 5 odst., od 1957. leta dalje pa povprečno za okoli 10 odstotkov. Toda reči je treba, da se je pravzaprav šele sedaj začelo obdobje preraščanja zaostalega v moderno kmetijstvo. Prav to fazo pa je treba ob pomoči novih u-krepov čimprej uveljavljati. Zato, da bi kmetijstvo postalo v pravem. smislu sodobno, čimbolj donosno, da bi lahko zalagalo trg s posameznimi svojimi proizvodi, je treba tudi na tom področju uveljaviti industrijsko proizvodnjo nekaterih vrst pridelkov in bl^ga, uveljaviti je treba ukrepe,, ki naj pospešujejo ta načela, in uporabljati sodobno znanost in tehniko na tem področju. Tudi na tem, kot na ostalih področjih, gre za čimvcčje izkoriščanje j notranjih rezerv, boljše izkoriščanje strojev in podobno. Niso redki primeri, da traktorji na posameznih kmetijskih posestvih obratujejo le 40 dni v letu. Izračuni nekaterih kmetijskih posestev opozarjajo, da imamo pri nas štirikrat več zaposlenih ljudi na enoti površine kot v razvitih državah, čeprav ni mehanizacija skoraj nič manjša kot v srednje razvitih državah. Ko je Svetozar Vukmanovič-Tempo na posvetovanju o kmetijstvu govoril o notranji delitvi dohodka, je dejal: »Osnovno vprašanje, ki se postavlja v zvezi s tem, je: kako utrditi notranjo, organizacijo kmetijskega posestva, kako organizirati ekonomske enote, kako omogočiti proizvajalcem znotraj ekonomskih enot, da čimbolj racionalno izkoriščajo družbena sredstva, ki jih imajo na razpolago? — Če hočemo odgovoriti na ta vprašanja v praksi, se moramo potruditi, da z organizacijo podjetja omogočimo merjenje deleža kolektiva ekonomske enote in vsakega člana tega kolektiva pri u-stvarjanju dohodka podjetja. Ekonomsko enoto mora v načelu sestavljati kolektiv proizvajalca, ki opravlja zaokrožen tehnološki postopek, ki razpolaga z določenimi družbenimi sredstvi za proizvodnjo in ki oblikuje dohodek. Na kakšen način pa naj bi merili prispevek posameznika in kolektiva - to je odvisno od vrste konkretnih pogojev. Samo po sebi je. razumljivo, da ne morejo veljati enaka merila v živinorejskih in poljedelskih obratih in prav tako je razumljivo, da so lahko v podobnih, obratih različnih podjetij ta merila v precejšnji meri različna. Ni si potrebno vnaprej prizadevati za kakršnekoli konkretne rešitve. Potrebno je samo določiti . en, cilj, določiti načela, ki jih hočemo uresničiti in potem v praksi iskati najustreznejše rešitve, oziroma pot, ki je najhitrejša in ki najuspešneje vodi k postavljenemu cilju...« Na seji Centralnega odbora, kjer s6 prav tako. razpravljali o položaju kmetijstva in njegovih nadaljnjih nalogah, je bilo rečeno med drugim, da za modernizacijo kmetijstva niso zadostni samo stroji. Skrbeti je treba tudi za življenjsko raven kmetijskih delavcev. Občutljiva točka na tem področju so stanovanja. Anketa Centralnega odbora pove, da pride na enega kmetijskega delavca v kmetijstvu v povprečju od 2—2,5 kv. m. stanovanjske površine, kar je precej izpod jugoslovanskega povprečja, ki znaša 8,8 kv. m. Zaradi pomanjkanja stanovanj kmetijski delavci pogostokrat prebivajo v barakah, skoraj že uničenih po- slopjih, pogostokrat tudi v prostorih, namenjenih za stroje in drug material. Posebno težak pa je stanovanjski problem sezonskih delavcev. Člani plenuma so podprli predlog referenta, da bi iz sredstev federacije in republik izločili posebna sredstva za dolgoročno kreditiranje stanovanjske iz-, gradnje na kmetijskih posestvih. Tako posvetovanje o kmetijstvu kot tudi seja Centralnega, odbora kmetijskih delavcev sta dala vrsto pobud in napotkov, kako pospeševati kmetijsko proizvodnjo, zmanjševati stroške, s tem povečevati dohodek podjetja in vsakega posameznika kot tudi, kako poslej urejati življenjske probleme kmetijskih delavcev. Vsi ti ukrepi, kjerkoli jih bodo uresničili, pa bodo nedvomno prispevali k hitrejšemu razvoju kmetijstva, ki se mora razvijati še hitreje kot doslej, kajti to terja tudi nenehni in hiter razvoj industrijske proizvodnje, vse večja zahteva po kmetijskih pridelkih, tako za prehransko kot tudi za drugo industrijo. LIP ISPER KAPELSKH PIONIRJEV /Pionirji osnovne šole na Kapeli so pred kratkim ustanovili ŠŠK »Pionir«. V počastitev 20-letnice ljudske revolucije bodo v nedeljo, popoldne slovesno otvorili športno igrišče, ki so ga pionirji v veliki meri sami zgradili. V teh dneh o-pravljajo na igrišču zadnja dela. Novega športnega stadiona bodo razen pionirjev kapelske osnovne, šole vešeli tudi ostali, zlasti mladina. Slovesne o-tvoritve se bodo razen kapelskih pionirjev udeležili tudi videmski, radgonski in soboški pionirji. -rj- PIONIRSKI PEVSKI FESTIVAL V MURSKI SOBOTI V nedeljo bo v kinu »Park« občinski pionirski pevski festival. K sodelovanju se je prijavilo 23 pionirskih pevskih zborov, ki štejejo preko 1200 pevcev. REVIJA GLASBENIH SOL V nedeljo jet bila v Murski Soboti okrajna revija Glasbenih Šol in solistov. Na reviji sta nastopili Glasbena šola iz Ljutomera in Murske Sobote. Za republiško revijo solistov, ki bo 22. t. m. v Mariboru, sta se plasirala dva kandidata. Izobraževanje: DA ALI IVE Med tem, ko so se v večini go- se je namreč zadovoljiti z neko spodarskih organizacij v Pomurju smelo odločili za širok sistem in tudi mnoge oblike izobraževanja, pa si o tem v gospodarskih organizacijah lendavske občine še niso dovolj na jasnem. O tem nam namreč zelo jasno pričajo seminarji za organe delavskega samoupravljanja in vodstva sindikalnih podružnic. Za te seminarje, ki jih je razpisal občinski sindikalni svet < koncem lanskega leta, se je namreč izmed 10 gospodarskih organizacij odločilo le 5. Seminarji bi obsegali 7 tem in bi trajali dva ali tri dni. Toda celotni program so izvedli le pri Gradbeniku in to precej uspešno. Seminar je trajal dva 'dni. PrVi dan so predavanjem prisostvovali člani organov delavskega samoupravljanja, drugega dne pa celotni kolektiv. Tudi pri Dežnikarni se je seminarja udeležil celotni kolektiv. V ostalih treh gospodarskih organizacijah pa so imeli le po eno predavanje. Brez dvoma se nam pri tem postavlja vprašanje o vzrokih. Težko splošno ugotovitvijo, da je to izraz malomarnostih Morda nam še o teh vzrokih pove največ primer iz Dežnikarne, kjer so delavci po prvih dveh predavanjih živahno in kritično razpravljali o raznih slabostih vodilnih ljudi, med katerimi je zelo značilna samovolja ter o raznih drugih problemih podjetja. Zaradi teh razprav so se »Vodilni ljudje« podjetja začeli razburjati, češ da se na teh seminarjih preveč govori o pravicah delavcev, premalo pa o njihovih dolžnostih. Zato so pa udeleženci seminarja na tretjem predavanju bili uvodoma seznanjeni od predavateljev, da ni namen seminarja, da bi razpravljali o problemih podjetja, temveč da se seznanijo z »mehanizmom upravljanja«. Zato pa je s tem predavanjem zamrla vsa razprava, s čimer so u-deleženci zadostili svoji dolžnosti, to je, da poslušajo. To, da v lendavskih podjetjih ne skrbijo za 'izobraževanje članov delavskega samoupravljanja, nas seveda ob takih primerih ne čudi. -nc AGRESIJA NA KUBO Najemniške enote sestavljene -iz proticastrovih- elementov, so se v ponedeljek izkrcale na več krajih Kube — Vladne čete in milica v napadu — Agresija, za katero so v Washingtonu vedeli — »Bela knjiga« o Kubi in Kennedyjevo pranje rok — Izjava predsednika Tita: »Protagonisti te agresije so pričeli nevarno igro z usodo človeštva!« V ponedeljek ob petih zjutraj so se izkrcale proti-castrovske sile na več krajih kubanskih provinc Oriente, Las Villas, Pinar del Rio, Central in Matanzas ter se takoj spopadle z enotami domače milice. Po uradnem sporočilu iz Havane so kubanske vojaške enote posegle v boj in dosegle že prvi dan uspeh. Napadalce so izkrcale-ladje, oziroma jjM odvrgla letala. Po- -zneje so prejemali dodatno pomoč po zraau. Kakor kaže, so letalom upornikov pomagali lovci-reaktivci z ameriške letalonosilke, ki križari blizu kubanskih ozemeljskih voda skupno s še nekaterimi pomorskimi enotami. Sami napadalci pa so prišli iz Guatema-le, Hondurasa in I Floride, če-tudi Američani uradno zani-kajejo, da so uporabili ameriško ozemlje. Izjave kuDanskih voditeljev, da se protirevolucionarne sile s pomočjo ameriške vlade pripravljajo na napada so se ures-| ničile. Trditve ameriške vlade, da se ne namerava vmešavati v spbr, četudi očitno nasprotuje kubanski revoluciji, lahko samo predstavljajo en namig več, od kod so napadalci želi ves čas priprav odprto pomoč. Da bi laže razumeli ameriško stališče, naj omenimo, da je Washington pred kratkim izdal »Belo knjigo «, v kateri je pozval Kubance, naj strmoglavijo Castrovo vlado. Obenem je izjavil, da bo sedanjo začasno vlado . takoj priznal, brž ko bo »vstoličena nekje na Kubi In da bi si predsednik Kennedy nekako opral roke kakor Pilat, je pozneje izjavil, da ne bo noben ameriški vojak sodeloval pri morebitni invaziji in da bo vlada poskrbela, da tudi noben ameriški državljan ne bo vmešan vanjo. O tej igri, v kateri igrajo a-meriški finančni mogotci zaradi osebnih interesov glavno vlogo, smo videli ZDA tudi svoj čaš, ko so invazijske sile strmoglavile režim predsednika Arbenza v Gvatemali. Tudi takrat ni sodeloval noben ameriški vojak, toda krogi znane ameriške družbe za gojenje in prodajo banan »United Fruit Company« so organizirali s svojim denarjem in z znanjem ameriške vlade invazijo in tudi uspeli. In vendar je jasno, da je tako ravnanje v nasprotju z o-nimi odstavki Ustanovne listine, ki govore proti tujemu vmešavanju v domače zadeve te ali one dežele. Jugoslovanski predsednik Tito, ki še te dni mudi na neuradnem obisku v ZAR, je v Aleksandriji izjavil ob tej tragični novici jugoslovanskim novinarjem naslednje: : Sodim, da to ni napad na Kubo in na njeno neodvisnost, temveč na mir na svetu. Protagonisti te agresije so pričeli nevarno igro z usodo človeštva. Združeni narodi morajo sedaj pokazati svojo učinkovitost ter preprečiti namen napadalca, če želimo rešiti še ono malo ugleda in zaupanja do te mednarodne organizacije, ki sta posebno zaradi kongoškega primera močno upadla. Mislim, da vsi tisti, ki so pomagali e-migrantskim, protirevolucio- narnim silam ter omogočili to agresijo, odgovarjajo pred vsem svetom. To novo izzivanje miru in človeštva je treba obsoditi. < Kakor pravijo uradna poročila kubanske vlade, se armada, letalstvo in milica herojsko bojujejo in so dosegle velike uspehe. Značilno je, da iz štaba invazijskih sil prihajajo kaj pičla poročila. Zato pa svet protestira zaradi najnovejše agresije. Naloga Združenih narodov, ki prav te dni obravnavajo kubansko pritožbo proti grožnjam ZDA z agresijo, je, da takoj sprejmejo odločen u-krep. Kdor sicer lahko jamči, da igranje z ognjem ne bo povzročilo nedoglednih posledic. Napadalci morajo prenehati s svojim delom, tisti, ki so krivi, za tak razvoj, pa morajo biti kaznovani. Slednjič raste tudi v sami Latinski Ameriki odpor proti pritisku s Severa in nasilnemu »reševanju« notranjih zadev z — ameriškimi dolarji in na račun podkupljenih politikov. 20-LETNICA VSTAJE V noči med 26. in 27. aprilom 1944 so Madžari aretirali v Prekmurju živeče Žide. Toda preganjati in uničevati so jih začeli že mnogo prej. Tako so jih v drugi polovici leta 1942 mobilizirali v delovne enote za prisilno delo. Odvedli so jih najprej na Madžarsko, nato pa v Srbijo v rudnik Bor, kjer so ostali do avgusta 1944. Ko so se bližale enote Rdeče armade, se je dolga kolona jetnikov napotila na težko pot. ki so jo le redki prehodili. Eden izmed njih je tudi Ladislav Koblencar. Iz njegovih spominov na več kot dve leti dolgo in grozot polno življenje v teh taboriščih objavljamo odlomek, v katerem opisuje trnjev pohod jetnikov. »15. avgusta 1944 smo v dolgi koloni (bilo nas je okrog 3500 mož) odšli na pot proti Beogradu. Spremljali so nas do zob oboroženi vojaki. Že pred odhodom so nam povedali, da bo ustreljen vsak, ki bo zaostal, stopil iz vrste ali pa skušal pobegnili. Dobili smo za teden dni suhe hrane, tako da je prtljaga tehtala do 25 kilogramov. Dnevno smo prehodili 40 kilometrov, zvečer se pa navadno utaborili na kakem odprtem prostoru, tako da je bil beg nemogoč. Prva dva dni je bilo vse v redu, tretjega so nam pa že povedali, da bomo kmalu mrtvi. Dolga pot je nekatere izčrpala in so zaostajali, tako da smo do Beograda imeli vsak dan po 5 mrtvih, to je ustreljenih. Sedmega dne smo prišli pred Beograd. Tri ure smo morali čakati, da so SS oddelki ustavili ves promet in močno zastražili ulice. Točno ob 17. uri smo začeli pohod skozi mesto. Opraviti smo ga morali v diru. SS vojaki so nas stalno priganjali in tolkli s puškinimi kopiti, poleg tega pa so oh obeh straneh kolone drveli policijski avtomobili. Beograjčani so nas od dale?4 opazovali in nam metali kruh in cigarete, za kar so lih vojaki divje razganjali. V divjem teku smo orišli do savskega mostu, nakar so nas odgnali v Zemun in namestili med razvaling sejmiščne zgradbe. Na zidovih smo našli s krvjo napisana imena in tudi parole tu pobitih internirancev. Dva dni smo ostali, brez vsake hrane, četrtega dne pa smo se peljali čez Donavo v Banat. Blizu Pančeva nas je sre- NOČ V CRVENKI čala nemška motorizirana policijska enota in si privoščila zabavo s tem, da nas je tolkla z zelenimi palicami po glavah. Za spremljevalce smo dobili vojvodinske Švabe. Njihov vodja je na poti do Titela sam pobil čez sto naših tovarišev. Tako je samo med nekim 10-minutnim odmorom pobil 40 jetnikov in sicer samo zaradi tega, ker so izstopili iz kolone in se vsedli v blato na rob ceste. Ko smo proti večeru prešli novo madžarsko mejo, smo si oddahnili, ker si niti v sanjah nismo mogli predstavljati, da bi tudi tu doživeli tako grozen in krvav dan. Po tridnevnem maršu smo prispeli do Crvenke, kjer so nas namestili v veliki opekarni. Zjutraj smo opazili, da so madžarske' straže zamenjali SS vojaki. Takoj smo spoznali’, da to za nas ni dobro znamenje. Dva dni so nas SS-ovci seznanjali s svojo metodo discipline. Bil je to pravi učbenik grobih žalitev in mučenja, hrane sploh nismo dobili in smo se okoristili s tistim, kar smo nabrali med potjo, ko so nas spremljali madžarski vojaki. Prepričani smo bili, da bomo ostali tukaj. Toda tretjega dne se je začelo. Najprej so izbrali 200 mož in jih odpeljali nekam na delo. Nismo vedeli kam. Toda vrnil se ni nobeden. Tudi kazensko četo, ki so jo sestavljali ne-židje, so tudi odpeljali na delo. Kasneje smo zvedeli, da so šli kopat grobove za nas. Ko so se zvečer vrnili, noben ni upal povedati, kaj so delali. Toda vse nas je spremljala zla slutnja. Kar oblečeni smo se odpravili spat. Dolgo nismo mogli zaspati. Okrog polnoči nas je velika skupina SS-ovcev med kričanjem in pretepanjem s puškinimi kopiti začela metati z leži ČV Budili so nas z izgovorom, da gremo trgat koruzo v sosednjo vas. Ko smo se zbrali v koloni, so nas zopet na- gnali nazaj. Prvi so namreč »šli na delo« jetniki z drugega dvorišča. Tako so nas še enkrat postrojili in zopet hagnali v sušilnico, kjer se nas je zbralo čez 2000. Skozi odprta vrata , smo v mesečini videli, kako Odhajajo skupine po 50 mož pod močnimi stražami na delo. Nato smo slišali pokanje brzostrelk, in strojnic. Takoj smo vedeli, kaj se dogaja. To delo je bila — smrt. Med tem časom so k vratom prihajali SS-ovci in zahtevali, da jim izročimo prstane, ure in denar, ker tega ne smemo vzeti s seboj, ko gremo na delo. Okrog 4. ure so špet začeli z nami. Spet smo se postrojili v kolone po 50 mož. Do takrat so bili jetniki s sosednjega dvorišča (okrog 1000 do 1200 ljudi) že postreljani. Začelo se je daniti. Okrog 5. ure je prijahal nemški oficir in naročil stražarjem, naj pohitijo h kanalu, ker hoče ob 8. uri napisati poročilo, da so vsi mrtvi. Takoj nato je kolona hitro zapustila 'dvorišče in zavila na cesto. Korakali smo mirno, korakali smo v smrt. Le vrste so si z mahanjem rok izmenjavale pozdrave. Dve leti smo delili med seboj dobro in slabo in žiyeli kot rodni bratje. Zavili smo v eno izmed zelo blatnih ulic Crvenke. Tudi naši spremljevalci niso hoteli hoditi po blatu in so nas zato vodili ob hišah. Bili smo obsojeni na smrt in človek se v takih trenutkih lovi za slamico. Iskal sem priložnost -za beg. Stopal sem tik ob hišah in gledal, če so kje odprta vrata. Stražnik je bil dobre štiri metre pred mojo vrsto, drugega za hrbtom pa nisem opazil. Bilo je še nekoliko mračno. Ko smo prispeli do nekih priprtih vrat, sem skočil iz vrste in z mano vsa petorica, ki je prav tako čakala na ugodno priložnost. Nato smo bežali čez dvorišče in vrtove. Imeli smo srečo, da ni prišlo do zmešnjave in da stražarji bega niso opazili. Kasneje sem zvedel od redkih preživelih tovarišev, da ko- ' Ione niso postreljali pri kanalu, ampak so jo gnali naprej. Po osvoboditvi, ki je prišla že po osmih dneh, sem šel na to pot in videl nad več sto zmrcvarjenih trupel, ki so ležala na cesti proti Somboru. V Somboru so prenočili in jih je več kot sto tudi pobegnilo. Tisti, ki so preživeli pot, pa so bili Odpeljani v Nemčijo, v taborišča.« Dne 18. aprila je minilo štiriindvajset let odkar je bila ustanovljena Komu* nistična partija Slovenije« Njena ustanovitev ni bila le preokretnica v razvoju slovenskega delavskega giba-; nja, marveč tudi preokretnica v zgodovini slovenske-ga naroda sploh. Ustanovitev Komunistične partije Slovenije je bila izraz težnje najnaprednejših slovenskih in jugoslovanskih družbenih sil, utelešenje zamisli tovariša Tita, da se osvtarijo organizacijske oblike, ki naj globlje, resničneje odražajo dejansko vlogo teh sil v živ- Ijenju posameznih jugoslovanskih narodov. Zato se je z ustanovitvijo. KP Slovenije okrepila tudi enotnost matične organizacije — Komunistične partije Jugoslavije — iz katere je izšla in katere sestavni del je ostala. 25 LET KPS POMURSKI VESTNIK, 20. APRILA 1961 2 Petnajstkrat: »Nisem kriv!« »Na tem mestu, kjer stojim pred vami, sodniki Izraela, da bi zastopal obtožnico proti A. Eichmannu, ne stojim sam. Z menoj nastopa hkrati 6,000.000 tožilcev, toda ti se ne morejo dvigniti.« Tako je pričel državni tožilec Hausner svojo obtožnico. Razlaga obtožnice je trajala 6 ur. Petnajstkrat je postavil predsednik Eichmannu to vprašanje za vsako točko obtožnice posebej in petnajstkrat je dobil odgovor: »V smislu obtožnice — nisem kriv« - Državni tožilec je opisal Eichmanna kot »zločinck za pisalno mizo«, ki je zagrešil vse svoje zločine po telefonu in s podpisovanjem naredb. Tožilec je pristavil, da mora Eichmann nositi odgovornost prav tako kot tisti, ki so metali žrtve v plinske celice. PREMALO SREDSTEV ZA DELO VODNIH SKUPNOSTI Področje Vodne skupnosti za melioracijo Prekmurja meri okrog 38 tisoč hektarjev. To ozemlje, predvsem na spodnjem delu Prekmurja, je močno zamočvirjeno zaradi visokega nivoja talne vode, regulacije pa otežkoča tudi vpliv reke Mure, ki večkrat preplavlja. O teh problemih so razpravljali tudi na zadnjem občnem zboru Vodne skupnosti. Predvsem so se zavzemali za ureditev, poplavnega področja pri Murski Soboti, vodnega vozlišča pri Ledavi in namakanja osrednjega in gornjega dela Prekmurja. Zata je nujna regulacija Ledave v dolžini 9 km od razbremenilnika in nekaterih pritokov, ki prihajajo iz gričevnatega dela Prekmurja. Potrebnp je urediti tudi potok Kučnico, ki je mejni potok med Jugoslavijo in Gornja Radgona Osrednja točka na nedavnem zborovanju prosvetnih delavcev v G. Radgoni je bilo predavanje o psihični in fizični sposobnosti otroka in njegova vzgoja. Predavala je tov. Cilka Žerdin, ki že peto leto z uspehom vodi posebno šolo v G. Radgoni. Na primerih je pokazala najvažnejše značilnosti posameznih skupin prizadetih otrok, od najtežjih do najlažjih ter možnosti njihove habilitacije. V razpravi so prosvetni delavci ugotovili, da sta dve posebni šoli za Pomurje premalo. Na zborovanju so obravnavali še organizacijska vprašanja. Razgovor se je sukal okrog že tradicionalne počitniške ekskurzije. Podroben spored bo izdelal do prihodnjega zborovanja upravni odbor. . Za spomenik padlih borcev, ki ga bo postavil občinski odbor ZB ob 20. obletnici vstaje v Gornji Radgoni, naj bi prispeval vsak prosvetni delavec 10 odst. mesečnega zaslužka. Ika Avstrijo ter zgraditi prekop med potokoma Doblopi in Mo-košem. Za vsa ta dela ima Vodna skupnost pripravljene projekte. Težave pa imajo s sredstvi, ker so odvisni od posojil. Z dograditvijo razbremenilnika Ledava—Mura so le v neki meri rešili osrednji del Prekmurja pogostih poplav. Potrebno pa je tudi urediti vodno vozlišče pri Lendavi, kjer se' stekajo nekateri ravninski potoki in oni iz hribovitega dela Prekmurja. Med najbolj nevarnimi je Kobiljski potok. Tretji melioracijski problem Prekmurja je namakanje osrednjega in gornjega dela Prekmurja, kjer mnogokrat nastopajo hude suše. Za namakanje pride v poštev le reka Mura s svojimi vodami. Na občnem zboru Vodne skupnosti za melioracijo Ščavniške doline v Ljutomeru so predvsem razpravljali o nadaljevalnih delih pri regulaciji Ščavpice. Po dolgoletnih pripravah so z regulacijo Ščavnice začeli šele lani. Doslej so uredili 1,5 km struge pri Raz-križju. Letos bodo z deli nadaljevali. Vendar zaradi skromnih sredstev potekajo dela nekoliko počasneje. Na občnem zboru so delegati razpravljali tudi o novem načrtu Vodne skupnosti za bodočo kmetijsko proizvodnjo Ščavniške doline. V zvezi s tem so že zgradili akumulacijsko jezero na Blaguškem potoku, ki ga bodo v kratkem predali svojemu namenu. Po že izdelanem projektu bo potrebno opraviti glavna dela na področju od Gibine do JJer-kovec. Tu bo potrebno , izkopati in premetati nad en milijon 200 tisoč kub. metrov zemlje in zgraditi 17 mostov in brvi v vrednosti 42 milijonov dinarjev. Vodna skupnost za melioracijo Apaške doline bo imela občni zbor v nedeljo. Pogovorili se bodo o opravljeni regulaciji potoka Plitvice in njenih pritokov, o. izsuševanju zamočvirjenih in mokrih zemljišč in o ureditvi namakalnega sistema na levem delu apaškega polja. Polovica: NEZADOSTNO Pred nedavnim so uvedli nov način opravljanja šoferskih izpitov. Kandidati morajo najprej opraviti teoretični izpit iz cestno-promet-nih predpisov in nato iz praktične vožnjo. Prisostvovali smo temu novemu načinu opravljanja izpitov. Bilo je 26 kandidatov, med njimi tudi taki, ki so že dvakrat ali celo večkrat poskušali opraviti izpit. Kandidati so nestrpno čakali. Izpit so opravljali skupinsko po sedem ali več naenkrat. Vsak posameznik je dobil polo papirja, na kateri so že bili naslikani prometni znaki. Poleg znakov so bili dva ali trije odgovori, od teh pa je bil le eden pravilen. In tega je moral kandidat zaznamovati s križcem. Minute so potekale. Potem je predsednik komisije, tov. Kogej, pobral pole in poklical v sobo nove kandidate. Hodnik je zaživel. Spraševali so drug drugega, kaj pomeni ta ali o-ni prometni znak in tako med seboj ugotavljali odgovore. 8. P. iz Ljutomera se je nasmehnil' »Jaz sem sicer izpit že o-pravljal lansko leto, toda takrat ga žal nisem opravil.« Pa se med tem časom niste nič vozili?« me je zanimalo. Zasmejal se je: »Seveda sem se, enkrat so me celo dobili prometni miličniki in sem moral plačati dva tisoč dinarjev kazni«. Ko smo čez nekaj časa dobili rezultate, sem bila presenečena: Skoraj polovica prijavljenih kandidatov teoretičnega izpita ni opravila. Dovoljenih je bilo največ pet napak, bili pa so tudi taki, ki so »zagrešili« 23 napak. Najbolje je opravil izpit Ciril Križnar, učitelj iz Murske Sobote. Napravil je le eno napako. Med tem časom, ko so še nekateri opravljali izpite iz ce-stno-prometnih predpisov, so drugi, ki so te že uspešno o-pravili, šli na praktično vožnjo. Tudi tukaj je bilo strogo. In vsak teden je tako. -mL »Pokaži, kaj znaš!« v Ljutomeru Prejšnji teden je DPD Svoboda v Ljutomeru priredilo javni nastop »Pokaži, kaj znaš!«. Največ nastopajočih se je predstavilo s pevskimi točkami in recitacijami. Občinstvo je bilo z izvedbo očitno zelo zadovoljno. j Komisija je dodelila prvo nagrado recitatorki Zdenki Ščer-njavič iz Ljutomera, drugo baletni skupini iz Križevec pri Ljutomeru in tretjo mali Bredi Vukovič iz Ljutomera, ki je pripovedovala pravljico. Ker so tudi ostali kvalitetno nastopili, je komisija vsem dodelila manjše nagrade. -ko PRAVIM RRTIČI K G. J. Je potoval v Avstrijo In mu je na carinarnici bilo odvzetih 2.500 din. Zanima ga, iz kakega razloga mu je bil denar odvzet? Po sporazumu o ureditvi maloobmejnega prometa med FLRJ in Republiko Avstrijo iz leta 1953 in dodatnem sporazumu z dne 18. 3. 1960, veljajo glede prenosa denarnih sredstev naslednje določbe: Jugoslovanski državljani, koristniki stalne obmejne pro-pustnice; lahko v- obmejnem prometu v teku enega meseca enkrat ali večkrat iznesejo iz Jugoslavije v Avstrijo skupno do 3.500 jugoslovanskih denarnih sredstev. Navedeni denarni znesek se lahko prenese samo v bankpvcih po 100 dinarjev ali v kovancih. Po Odredbi o nošenju dinarjev v potniškem prometu s tujino (Uradni list FLRJ, štev. 50/56 in štev. 20/59) morajo domači potniki ob odhodu iz Jugoslavije priglasiti carinarnici vse dinarske bankovce, ki jih imajo s seboj. Če prijavljena vsota presega znesek, ki je dovoljen za prenos preko meje ali če So bankovci večje vrednosti kot 100 dinarjev, je carinarnica dolžna opozoriti potnika, da ta denar nekje hrani, carinarnica tega po veljavnih predpisih ne sme več hraniti. Če pa potnik denarja ne prijavi, se mu denar odvzame v korist državne blagajne. V/ J Zena - dom - družina SPOMLADANSKO ClSCENJE STANOVANJA Gotovo se že vnaprej bojite tistega dne, ko se bo treba lotiti v stanovanju spomladanskega čiščenja. Važno je predvsem, da se ne lotite čiščenja vsega stanovanja naenkrat, če si ne morete najeti pomoči ali če vam družinski člani ne morejo pomagati. Ne pozabite, da skrb za čistočo stanovanja ni več samo skrb gospodinje, temveč vse družine. Pred čiščenjem stanovanja se najprej pozanimajte, kateri tehnični in drugi pripomočki vam bodo pri delu najbolj koristili. Sesalnik — v kolikor ga nimate sami, si ga sposodite pri servisih — vam bo lahko veliko pomagal pri čiščenju. Najbolj umazano delo vam gotovo najbolje opravi sesalnik, najbolj naporno pa loščilnik. Ce čistimo preproge, največjo nesnago odstranimo s sesalnikom. V kolikor ga nimate, naj to opravi iztepač. Pri iztepanju preprog pa moramo paziti, da jih iztepamo na levi strani, na desni pa le o-krtačimo. Barvo preprog osvežimo, če dobro izprašeno preprogo zdrgnemo z ožeto krpo ali gobo, ki smo jo namočili v mešanico salmiakovca in vode ali mešanico kisa in vode. Zelo umazane preproge še prej zdrgnemo s peno iz tekočega detergenta (Bisa, Četa itd.), nakar pene sproti pobiramo z ožeto gobo. Precejšnjo pozornost moramo posvetiti tudi parketu. Parketa ne umivamo z vodo, ker postane siv. Čistimo ga z bencinom, nakar ga lepo namažemo s parketno pasto. Pri tem pa ne smemo skopariti s krpami, kakor hitro so Umazane, jih takoj zamenjajmo. Ko smo parket namazali, ga pustimo nekaj časa in ga potem zdrgnemo z loščilnikom ali pa kar preprosto z volnenimi krpami. Za čiščenje linoleja, stragule, gume pa uporabljajte specialna sredstva, ker je vsako izmed njih prilagojeno za čiščenje vsake izmed naštetih oblog. DROBNI NASVETI Umazan pepelnik od nikotina najlaže očistimo tako, da na vlažilo mehko krpo potresemo malo soli in nato narahlo' drgnemo po umazanem mestu. Umazanija bo hitro izginila. Kako bi čim dalj časa ohranili sveže 'cvetlice v vazi? Najprej odtrgajte spodnje liste, ki bi začeli sicer kmalu gniti, nato pa jih dajte v vazo, v kateri ste pred tem stopili tableto aspirina ali dali kos oglja. V letnem času. pa bo vodo odlično osvežil kos ledu. Neprijetno škripanje čevljev bomo odpravili tako, da podplate na čevljih namažemo z lanenim oljem. Pred pečenjem jajčk »na oko« morate najprej osoliti mast. Nato v slano mast, ki ne sme biti preveč 'vroča, zlomimo jajčko in pustimo, da se beljak malo zgosti. Ce pečemo jajčka na ta način, nam jih pozneje ni treba soliti po vrhu, kar škoduje videzu pri serviranju. HITRO PRIPRAVLJENA VEČERJA Riž z zmešanimi jajci; motovilec v solati '35 dkg riža, slana voda; 5 dkg naribanega sira, šopek zelenega petršilja, 1 do 2 kisli kumarici, 5 dkg margarine ali surovega masla. Riž skuhamo lepo zrnato v slani vodi (18 do 20 minut). V odcejenega zamešamo z vilicami nariban sir, margarino ali surovo maslo, sesekljan petršilj in kumarico. V obliki obroča ga damo na segreti plitvi krožnik. V sredo tega obroča naložimo zmešana jaj~ ca in takoj ponudimo. Za solato zraven pa pripravimo motovilec. Mešana solata iz zelenjave Rabimo 25 dkg motovilca, 10 dkg regrata, 10 mesečnih rdečih redkvic, 2 jajci, olje, kis. Motovilec preberemo, ga skrbno operemo, prav tako regrat in takoj očedimo. Redkvice očistimo in narežemo tik pred serviranjem. Vse te solate zmešamo, dodamo sesekljani trdo kuhani jajci in začinimo s soljo in kisom. Ta solata je izvrstno pripravljena z bučnim oljem. Obleka, primerna tudi za plažo S TRAKTORJEM SE JE PREVRNIL V OBCESTNI JAREK Na cesti med vasjo 2itkovd— Kramarovci je pred nekaj dnevi prišlo do prometne nesreče. Traktorist Avgust Smej iz Kobilja je upravljal traktor s prikolico znamke »Steyer«. Med vožnjo mu je počila na traktorju prednja guma, zaradi česar se je traktor s prikolico prevrnil v obcestni iarek. Pri padcu se je lažje poškodoval iFožef Gene iz Kobilja, ki se je vozil na prikolici. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 120 tisoč dinarjev. Z AVTOMOBILOM TRČIL V ODBOJNI KAMEN NA MOSTU V vasi Križevci se Je z osebnim avtomobilom znamke "Opel-Olymm-pia« zaletel v odbojni kamen na mostu Stefan Lepoša iz Križevec. Pri nesreči je bil omenjeni le lažje poškodovan, škoda na avtomobi- lu pa znaša okrog 200 tisoč dinarjev. Z AVTOMOBILOM PODRL KOLESARJA, GA PRETEPEL, NATO PA ODPELJAL V nedeljo je prišlo do prometne nesreče na cesti Murska Sobota —Rakičan. Osebni avtomobil »Opel-Record« last Vere Vukan, gostinske delavke v gostilni »Platana« v Murski Soboti, katerega je upravljal Jože Horvat, natakar iz Argentine (ki je trenutno na dopustu v Jugoslaviji) je vozil iz Murske Sobote proti Rakičanu. Pred njim se je peljal s kolesom Matija Horvat iz Rakičana, ki je tik pred avtomobilom zavil na desno stran cestišča. V tem trenutku je osebni avtomobil podrl kolesarja na tla. Jože Horvat je stopil iz avtomobila in kolesarja močno pretepel, nakar se je odpeljal v smeri proti Beltincem. Matija Horvat se je zaradi poškodb zatekel v bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil pretres možganov. KOLESAR POD MOTORISTA Kolesar Jože Boriš iz Vanča vesi se je peljal v vinjenem stanju iz Murske Sobote proti vasi Tro-povci. Za njim se je pripeljal motorist Aladar Antauer iz Tropo-vec. Ko je bil že motorist v neposredni bližini kolesarja, je le-ta zavil na levo stran cestišča in tako motoristu zaprl pot. Antauer je udaril v kolesarja, pri čemer je dobil Jože Boriš lažje poškodbe. Skoda na motorju znaša okrog 6 tisoč dinarjev. KAZNOVANA ZARADI GOLJUFIJE Marija Oršoš, doma iz Murskega Središča je ogoljufala Marijo Forjan iz Petišovec tako, da Ji Je natvezla, da pozna neko žensko iz Radenec, ki da bo ugotovila, kje se nahaja njen mož. Oškodovanka je nasedla lažem in ji izročila več stvari v skupni vrednosti 46 tisoč dinarjev, med drugim tudi ročno uro v vrednosti 18 tisoč dinarjev. Okrožno sodišče v Murski Soboti je Oršoševo obsodilo na tri mesece zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okolnost dosedanjo nekaznovanost in skrb za troje otrok. ZLORABIL SVOJO PASTORKO Pred Okrožnim sodiščem v M. Soboti se je pred kratkim zagovarjal Geza Lovrenčič, poljedelec iz Dobrotinec, ker je kot očim zlorabil svojo pastorko I. M. za spolno občevanje in ji pri tem nudil hrano, oblačila in darila. Zlorabljati jo je pričel po njenem dokončanem petem razredu osnovne šole v jeseni 1955, ko še ni bila stara 14 let in do njene polnoletnosti. Obsojen je bil na dve leti in 6 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. RIBIŠKI LOVSKI DAN OB MURI V nedeljo so priredili ljutomerski ribiči in lovci ob Muri pri Razkrižju uspelo prireditev s tekmovanjem ribičev in lovcev. Dopoldan so se pomerili ribiči -r- bilo jih je. okrog 50 — v metanju obtežilnika ter v odlovu živih rib, lovci pa so vneto streljali na glinaste golobe. Med ribiči sta Si priborila prvi mesti Dušan Rihtaršič v metanju obtežilnika, pri lovu živih rib pa Ivan Hozjan, oba iz Ljutomera, največ glinastih golobov pa je zadel Branko Magdič. Po končanfem" tekmovanju je bila na travniku ob Muri veselica, na kateri so pekli številnim obiskovalcem ribe. Mladinska baletna skupina iz šole Križevci pri Ljutomeru, ki je ena redkih v našem okraju; se je že "večkrat uspelo predstavila. Tudi na javnem nastopu »Pokaži, kaj znaš)« v Ljutomeru je prejela lepo priznanje. Težave imajo edino v tem, ker nimajo vedno na razpolago glasbene spremljave. Skupina se že pripravlja na krajevno proslavo 20-letnice ljudske vstaje. Gradnja vaškega doma v Gančanih, ki ga kaže naša slika, se bliža h koncu. Vaščani so opravili pri gradnji več tisoč ur prostovoljnega dela, s čemer so gradnjo počenili skoraj za milijon dinarjev. Pred kratkim so zbrali še sredstva za zaključna dela ter računajo, da bodo imeli otvoritev 30. aprila v okviru prvomajske proslave in proslave 20-letnice revolucije. Prosvetno društvo in mladinski aktiv pa že pripravljata kulturni program. Čeprav bodo gostišče na Jeruzalemu odprli šele zadnje dni v aprilu, se tja že zatekajo številni ljubitelji narave. Tudi zadnjo nedeljo-je bilo precej živahno. Veliko zanimanje kažejo letos izletniki iz sosednjih okrajev. POMURSKI VESTNIK, 20. APRILA 1961 3 -rj- POMUKSKI FILMSKI BAROMETER ANASTAZIJA - Ameriški film v kinemaskopski tehniki in barvah, ki ga je režiral znani Anatol Litvak, v glavnih vlogah pa nastopajo Ingrid Bergman, Yui Bryn-ner in Helen Hayes. Ugibanja o tem, ali še živi Anastazija, hči zadnjega ruskega carja, za katero so menili, da je umrla z ostalimi člani svoje družine, že dolga leta polnijo stolpce zahodnih revij in zlasti bulevarskih časnikov. Zato se ne smemo čuditi, če je ta snov naposled zamikala tudi ameriške producente. Filmska inačica je nedvomno uspela, saj je Litvak znan kot soliden in rutiniran režiser, glavne »vloge pa je zaupal prav tako rutiniranim igralcem. Napak bi bilo le, če bi kdo v filmu iskal zgodovinske resnice, vendar pa film na zanimiv način prikazuje življenje bivšega ruskega plemstva v emigraciji. Ingrid Bergman OBIČAJNO NEŽNI TATOVI -Ta italijanski film je dobil dve nagradi na filmskih festivalih, spremljajo ga izvrstne kritike, v konkurenci za »Oscarja« 1959 pa je bil na listi desetih najboljših filmov v svetu. Kaže, da so ta zvočna priznanja »Običajno neznani tatovi« zasluženo osvojili. Ta ležerna zgodba o neuspelem podvigu .majhnih, »običajno neznanih tatov-«, ki želijo z »veliko akčijo« spremeniti način življenja in se rešiti bede, je bogata na presenetljivih, novih komičnih situacijah, satirični duhovitosti in tipično italijanski' atmosferi. V celoti je režiser Mario Monicelli s skupino scenaristov z. mojstrsko zgrajenim dogajanjem povedal mnogo več od dogodivščin petori- ce delikventov. V detajlih pa je režiserju celo uspelo, da nas tudi igralec z obrazom Marcela Ma-stroinnija prepriča v vlogi majhnega tatu. Film občinstvu vsekakor lahko priporočamo. Oba filma bosta ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna na sporedu kinematografa v Murski Soboti. KOMU ZVONI - Ob tem ameriškem filmu velja izraziti obžalovanje, da režiserju ni vselej uspelo prepričati producenta o najdragocenejših umetniških vrednotah, ki jih je v književni osnovi, Hemingwayevem istoimenskem romanu, obilo. Zal je z aameriške producente pomembna predvsem le komercialna vrednost in zato se utegne zgoditi, da bo navzlic mojstrski igri Garyja Cooperja in Ingrid Bergmanove ob filmu marsikdo začutil notranjo praznino in bo malce razočaran, Čeprav ga je ta Hemingwayev roman navdušil in prevzel. S tem pa še ni rečend, da je film brez sleherne izrazne moči, čeprav je znano, da se Heming-way pogosto odreče spričo producentskih muh (producenti se ogrevajo pri njegovih delih predvsem za erotiko in podobne komercialne pritikline) »očetovstva« filmske zgodbe. Tako je bil Hemingway — razen ob filmu »Starec in morje« — doslej še vedno razočaran v podlih, ki jih je imel z ameriškimi producenti. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Sl. Radencih. DEVETI KROG - Domači film režiserja Franceta Štiglica, scenaristke Zore Dirnbach in snemalca Ivana Marinčka, ki je dobil lani -v. Pulju »Zlato areno«, zastopal pa je tudi našo kinematografijo na lanskem festivalu v Cannesu. Film pripoveduje nežno, ganljivo in pretresljivo zgodbo dekleta Rut (Dušica Zegarac), ki najde š fantom (Boris Dvornik) svoj žalostni konec v peklu nacističnega taborišča. Čeprav kaže »Deveti krog« namero, da bi se vrnil v najbolj mračne dni okupacije, v katerih je med drugim kraljeval tudi tisti peklenski antisemitizem, je film še danes zelo aktualen glede na to, ker so se nekateri podobni izpadi ponovili tudi v današnjih časih, čeprav bi lahko upravičeno u-pali, da se to ne bo več zgodilo. Najgloblji smisel tega filma je v tem, da nas opozori in spomni na vse tisto, kar se je nekoč zgodilo, na vse tragične in surove posledice, ki so iz tega izhajale. Oba omenjena mlada igralca sta podala svoji vlogi tako, da sta povsod vzbudila najtoplejše simpatije gledalcev. Njun uspeh je toliko večji, ker sta bili to njuni prvi filmski vlogi. Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Ljutomeru. Pomurski rokometaši po XII. kola Grafičar in Beltinci - absolutno vodstvo Preteklo nedeljo je bilo odigrano 12. kolo Pomurske rokometne lige. Prav tako kot v enajstem kolu je tudi sedaj več nepričakovanih presenečenj. Grafičar je tokrat s precejšnjo razliko premagal Kovinarja iz Lendave, čeprav je le-ta igral na domačem igrišču ob podpori štiristotih gledalcev. Tudi. srečanje Beltinci in Elan je nekoliko presenetile», če upoštevamo rezultat, s katerim je ekipa Beltinec premagala ekipo Elana. Najzanimivejše v tem kolu je bilo vsekakor srečanje moštev Gra-fičarja in Kovinarja v Lendavi. Takoj v začetku igre je Izgledalo, da Grafičarju tokrat ne bo šlo tako zlahka. 2e čez šest minut igre je namreč Kovinar prešel v vodstvo za šest - golov. Vendar pa se je ekipa Grafičarja še pravočasno začela zavedati, da je treba vso stvar vzeti nekoliko resneje. S hitro in preudarno igro je kmalu izenačila in tik pred polčasom prešla v vodstvo. Bolj kot igra, pa je presenetilo nevtralnega gledalca nešportno občinstvo, predvsem iz vrst mladih, ki so med tekmo z ogledalom svetili sodniku v oči in ga po tekmi cčlo fizično napadli s kamenjem. Vprašujemo se le, kako to, da lendavski športni vzgojitelji ne morejo nekoliko odločneje vplivati na mlade športnike in jih vzgojiti v pravem športnem duhu, ki podobnih izgredov vsekakor ne dopušča. Tudi srečanje med ekipama Beltinec in Elana v Soboti je bilo zelo zanimivo, vendar pa so bili Beltinčani ves čas tekme v očitni premoči. Tudi vsa ostala srečanja so potekala v redu, tako da ni kaj posebnega pripomniti. LESTVICA PO 12. KOLU: Grafičar 10 8 0 2 293:131 16 Beltinci - 10 8 0 2 260:125 16 Kovinar 11 7 0 4 208:160 14 Krog 10 5 0 5 201:164 10 Elan 10 4 0 6. 148:229 8 ESS 11 4 0 7 151:229 8 Sloga 10 0 6 10 98:321 0 Dva pionirska rekorda V okviru dvoboja atletskih reprezentanc gimnazij M. Sobota in Ptuj so izven konkurence nastopili tudi pionirji atletskega kluba Mladost in dosegli kar dva pomurska pionirska rekorda. Rezultati: PIONIRJI: krogla, 5 kg: Gyorfi 10,72; tek na 1000 m; Gomboši 3:01,9, Lebar 3:02,0, PIONIRKE: tek na 60 m: Grmič 8,9, Sabati in Soš 9,0; met krogle, 3 kg: Grmič 11,23 (pomurski rekord), skok v višino: Hajdinjak in Sabati 130 (izenačen pomurski rekord), skok v daljino: Grmič 405. Republiško kegljaško prvenstvo posameznikov Steržaj — prvak Pred dnevi je bilo v Mariboru na kegljišču Konstruktorja kegljaško tekmovanje za prvenstvo LRS za posameznike. Nastopilo je 69 tekmovalcev, ki pa so, razen peščice najboljših tekmovalcev, dosegli tokrat povprečne rezultate. Kljub temu je bila borba za prva mesta dokaj razburljiva, saj se do konca tekmovanja ni Vedelo, kdo bo prvak. Po prvem kolu ie povedel Jeseničan Spec s 1685 keglji, v finišu se mu je približal Martelanc in potem še Šlibar, piko na i pa je postavil nazadnje Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je z 881 keglji v drugem kolu takorekoč prekosil sam sebe in si s tem rezultatom tudi zagotovil prvo mesto med slovensko kegljaško elito. Nekaj končnih rezultatov: 1. Steržaj (Ljutomer) 1720 (839, 881), 2. Spec (Jesenice) 1685 (841, 844), & Šlibar (Jesenice) 1682 849, 833), 4. Martelanc (Triglav, Kranj) 1671 (849, 822), 5. Fatorič (Maribor) 1659 (799, 860) itd. Kolojpresenečenj V I. razredu Mariborske nogometne podzveze so bili v nedeljskem, četrtem spomladanskem kolu doseženi v glavnem nepričakovani rezultati, zato lahko to prvenstveno rundo upravičeno imenujemo kolo presenečenj. Rezultati: Kovinar : Aluminij 2:0, Ojstrica : Korotan 1:3, Sever : Grafičar 2:1, Fužinar : Železničar 2:4, Polet : Pohorje 2:1. Po pomembnem uspehu v Gornji Radgoni, kjer je moštvo Gra-fičarja zasluženo osvojilo prehodni pokal na turnirju, sp imeli čmo-bell v zadnjih dveh tekmah slabe dneve; predzadnjo sredo so doma previsoko izgubili srečanje za prvenstvo z mariborskim Kovinarjem z rezultatom 0:4 (0:2), v nedeljo pa so gostovali na Sladkem vrhu in prav tako doživeli sicer nezaslužen poraz v srečanju z moštvom tamkajšnjega NK Sever z rezultatom 112 (1:2). Čeprav je po prikazani igri obeh enajstoric prvi rezultat še dokaj realen v korist nasprotnika, kljub temu, da so v n. polčasu celo prevladovali na igrišču, vendar pa napad ni znal izkoristiti te prednosti, pa nedeljski poraz preseneča in mu je v precejšnji meri »botroval« tudi pristranski sodnik Dolenc iz Maribora, ki je v korist domačinov prisodil gol iz čiste ofside pozicije. Ne glede na nekatere zunanje okoliščine, ki so neugodno vplivale na izide zadnjih treh prvenstvenih srečanj Grafičarja, pa je pri moštvu opaziti v zadnjem času določeno nazadovanje, ki ga ni moč opravičiti. Osnovni vzrok za zadnje neuspehe je predvsem v pomanjkanju kondicije in sistema igre. V prihodnjih srečanjih bodo morali te hibe vsekakor odpraviti, sicer bo . moštvo ob enega izmed častnih mest v ospredju na lestvici, mesta, ki mu bo še kako potreb- no v tej konkurenci že iz prestižnih razlogov, ko bo nastopilo v kvalifikacijskih tekmah za vstop v SCL. V nedeljo se bodo srečale naslednje ekipe: Člani: (13. kolo) Grafičar : Elan v Soboti ob 10. uri — sodil bo Zupan; Beltinci : Krog v Beltincih ob 10.30 uri, sodnik Sef er; ESS : Sloga v Soboti ob 8.45 uri, sodnik Šiftar. Članice : (10. kolo) Krog .: Elan v Krogu ob 10.30, sodnik Huzjan; ESS i Beltinci v Soboti ob 11.15, sodnik Martinuzl; Učiteljišče : Grafičar v Soboti ob 8. uri, sodnik Bratuša. Pionirji: (9. kolo) Krog .: Osem. n v Krogu ob 8.45, sodnik Ambruž; Beltinci : Osem. I v Beltincih ob 9.30, sodnik Sef er. Start tudi v Pomorski nogometni ligi Planika in Radgona v ospredju Odslej tudi tenis Teniško igrišče na stadionu NK Sobota je v zaključni fazi dograditve. Kot predvidevajo, ga bodo izročili svojemu namenu koncem maja. Teniška 'sekcija pri TVD Partizan že sprejema prijave članov. Sprejema jih vsak dan od 9. do 10. ure prof. Lebar na ESS. V članstvo se lahko vključijo vsi — od starejših članov, ki $e želijo baviti s tenisom kot športom za razvedrilo, do mladincev in najmlajših pionirjev. Tako bodo določili posebne dneve za rekreacijo in organizirali sistematično vadbo za tekmovalce in mladi naraščaj. Vzgoji mladega naraščaja bodo v sekciji posvečali še prav posebno pozornost. Novo teniško Igrišče bo hkrati tudi važen turistični objekt, saj bo v določenem času na razpolago izključno domačim in tujim turistom. Ob otvoritvi modernega teniškega igrišča v Soboti nameravajo prirediti propagandno tekmovanje, na katerem naj bi poleg domačinov nastopili tudi nekateri odlični tekmovalci mariborskega Branika. V prvem spomladanskem kolu so pobrali izkupiček v glavnem vsi favoriti, preseneča e-dino neodločen rezultat Do- n. članska liga: Agroser-vis : SVRS ob 10. uri v Osem. IL. Smidlehner; Krog n : 5UT ob 9.30 v Krogu, sodnik Huzjan; Tekstilec : Pomurje ob 11.15, Osem..n, sodnik Titan (Juteršnik). brovnika v srečanju z Nafto B. Kaže, da so se igralci Dobrovnika temeljito pripravili za spomladansko tekmovanje. Stanje na lestvici se od jeseni ni spremenilo. Tekme v Beltincih ni bilo, ker novo urejeno igrišče tam še ni sposobno za igranje; Vse tekme so potekale v najlepšem redu. Na Tišini in v Dobrovniku se je na tekmah zbralo nad 300 gledalcev. Igralci so bili povsod disciplinirani, razen na Tišini, kjer je moral sodnik poslati ž igrišča dva domačina. Vendar pa prekrški teh igralcev niso bili hujši. Tišinčani naj se v prihodnosti izogibajo vsakih 6:3 v SCL prepirov na igrišču, ker s tem samo škodujejo ugledu, svojega moštva, ki je v jesenskem tekmovanju veljalo kot vzorno in požrtvovalno. V 10. kolu so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: na Tišini: Tišina : Radgona l.*7 (1:2), P Murski Soboti: Pušča : Bogojina 6:1 (3:1), Sobota B : Ljutomer 4:1 (2:1), v Dobrov- niku: Dobrovnik (1:1). Nafta B 2:2 LESTVICA PO 10. KOLU Planika 9 8 1 0 50:9 n Radgona 10 8 1 1 45:16 17 Pušča 10 6 1 3 49:31 13 Nafta B 10 S 2 3 . . 22:20 12 Sobota B 10 5 1 4 37:27 11 Beltinci 9 4 1 4 19:12 9 Ljutomer 10 3 2 5 23:31 8 Tišina 10 2 2 6 31:41 6 Dobrovnik 10 2 1 7 15:43 5 Bogojina 10 0 0 10 5:66 0 Moštvo Bogojine tekmuje v spomladanskem delu tekmovanja namesto enajstorice Kupšinec, predvsem zato, ker ima za to ugodnejše pogoje. Kupšinčani so začasno od tega tekmovanja odstopili. O poteku tekmovanja in o rezultatih bomo zaradi tehničnih razlogov poročali v naslednji številki. V sedemnajstem kolu Slovenske conske lige sta se naša predstavnika dobro odrezala, saj sta zbrala tri točke od štirih možnih, v Murski Soboti je domače moštvo brez težav odpravilo enajstorico gostujoče Nove Gorice z rezultatom 4:1 (3:1). Številni gledalci so bili priče lepi in borbeni igri obeh nasprotnikov, zlasti v I. polčasu. V drugem polčasu so na obeh straneh nadaljevali z ofenzivno igro, vendar so pri tem domačini imeli več priložnosti za gol, od katerih pa so izkoristili samo eno. Vse štiri gole je za Soboto prispeval Maučec, ki se je tako samo z 1 golom razlike nevarno približal najboljšemu strelcu v SCL — Pircu. V Lendavi je domača Nafta zasluženo remizirala v srečanju z ljubljanskim Krimom z izkupičkom 2:2 (2:2), čeprav bi lahko bili domačini tokrat tudi zmagali, vendar se je v njihovem napadu spet pokazala stara hiba: neučinkovitost v zaključnih akciialf pred golom, saj so zlasti v n. polčasu zaigrali zelo borbeno in so imeli napadalci tudi več zrelih priložnosti za zadetek. Z nedeljsko zmago se je moštvo Sobote s 23 točkami spet dokopalo do častnega drugega mesta na lestvici, medtem ko je Nafta z 2 točkama tradicionalno ostala na zadnjem mestu. PORUŠENI ŠTIRJE REKORDI Pretekli teden sta se na novem stadionu soboške gimnazije srečali atletski ekipi ptujske in soboške gimnazije. Proti pričakovanju pa je bila tokrat ekipa domačinov domala v vseh atletskih disciplinah boljša in je dosegla precejšnje število točk več kot gostje. Tekmovali so v naslednjih panogah: tek 100 m, skok v daljino, višino, met krogle, met kopja in diska. Po finskih tablicah so ekipe dosegle naslednje število točk: Moški: M. Sobota 9597, Ptuj 6740 točk. Ženske: M. Sobota 4277, Ptuj 4518 točk. Na tekmovanju so bili porušeni kar štirje dosedanji pomurski rekordi. Občinsko pionirsko tekmovanje v namiznem tenisu OSEMLETKA I M PRVEM MESTU Nedelja, 23. aprila 1961: V Murski. Soboti: Pušča : Sobota B ob 10. uri, delegat Skarabot; v Bogojini: Bogojina : Tišina ob 16. uri/delegat sodnik; v Radgoni: Radgona : Beltinci ob 10. uri, delegat Kranjec; v Turnišču: Planika : Dobrovnik ob 16. uri, delegat sodnik; v Lendavi: Nafta B : Ljutomer ob 16. uri, delegat Vojela. Pionirji soboške I. Osemletke so priredili prvo tekmovanje za občinsko prvenstvo osemletk v namiznem tenisu. Sodelovale so tekmovalne skupine osemletk iz Sobote, Puconec, Bodonec in Cankove. Naslov prvaka in prehodni pokal si je z 8 tekmovalnimi točkami priborila ekipa soboške I. OSEMLETKE v postavi: Kerčmar, Vadnal, Sraka. Nadaljnji vrstni red ekip: soboška H. OSEMLETKA 6. Puconci 4, Cankova 2 in Bodonci brez točke. Posamezni rezultati: Osemletka n : Cankova 5:0, Osemletka I : Puconci 5:0, Cankova : Bodonci 5:0, Osemletka I : Osemletka n 5:0, Puconci : Cankova 5:1, Osemletka n : Bodonci 5:0, Osemletka I : Cankova 5:0, Puconci : Bodonci 5:0, Osemletka I: Bodonci 5:0, Osemletka n : Puconci 5:3. RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA RADIJSKI PROGRAM od 23. aprila do 29. aprila NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — Rosanda Sajko; Mizica, pogrni se! 8.45 Iz albuma skladb za otroke; 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.40 Natko Devčič: Istrska suita; 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Godala in tipke; 10.45 Spoznavajmo svet in domoyino! 11.45 Zabavni orkester Raphaele; 13.30 Za našo vas; 13.45 Od tu. in tam; 15.30 Kar radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna — Janez Švajncer: Hrina karantena; 16.20 V tričetrtinskem taktu; 16.40 Peli sojih mati moja ... 17.00 Za nedeljsko popoldne; 17.30 Radijska igra Mirko Božič: Pravičnik; 18.20 E-merik Beran: Legenda; 18.31 Klavir v ritmu; 18.45 Petnajst minut s kvintetom bratov Avsenik; 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Ham-mond orgle; 21.00 W. A. Mozart v operi; 22.15 Ples ob radijskem, sprejemniku. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Simfonični plesi in rapsodije; 8.40 Panorama zabavnih zvokov; 9.00 Naš podlistek —' Ilegalna Ljubljana — I; 9.20 Iz komičnih oper; 10.15 Mala prodajalna plošč; 10.40 Zbor Poljskega Radia; li.Oo Po svetu jazza (ponovitev) — Ob 25-letnic* orkestrov Woodyja Hermana; 11.30 Za otro*? ke; 12.00 Slovenske narodne, ki so vam všeč; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Peternel: Trg s klavno živino in mesom; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Skladbe Janeza Komarja igra Mariborski instrumentalni ansambel, dirigira avtor; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — RTV Beograd; 15.40 Naši popotnik na tujem — Simona Krivec: Pri naših ljudeh v angleških mestecih; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik; 18.15 Glasbe- no popoldne pri skladatelju in pianistu Janku Ravniku; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni va-rietč; 20.45 Kulturni globus; 21.00 do 23.00 Simfonični koncert Orke-stra Slovenske filharmonije — dirigent Todor Skalovski, solist Dmi-trij Baškirov. (Moskva); 23.05 V ritmu današnjih dni; 23.55 Prijeten počitek! TOREK 8.00 .Poročila; 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Dvajset let je minilo; 9.25 Boris Papandopulo: Cencertino za trobento In godalni orkester; 9.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 10.15 U-trinki; 10.55 Sto taktov glasbe; 11.00 Trije odlomki iz oper; 10.40 Popevke se vrstijo; 12.00 Poje Ljubljanski oktet; 12.15 Kmetijski nasveti Franc Pirnat: Javni nasadi na deželi in v mestu; 12.25 Godalni orkester Emil Štern; 12.45 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 13.30 Zabavni potpuri; 14,05 Radijska šola za višjo stopnjo O Začetek poti; 14.35 Prerez Puccinijeve opere Madame Butter-fly; 15,40 Listi iz domače književnosti — Matevž Hace: Jožetova zapuščina ; 16.00 Delovni kolektivi čestitajo za Prvi maj; 17.25 Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru (Newyorški simfonični orkester dirigira Bruno Walter); 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Alfred Scholz s svojim orkestrom; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Drobne zanimivosti iz življenja in dela naših in tujih skladateljev; 18.45 Izobraževalni obzornik; 20.00 Ob lfr-letnici APZ v Llubljani; 20.30 Radijska igra — Matej Bor: Raztrgane! (Prva izvedba); 21.30 Alojz Srebotnjak: Glasba za godala; 21.43 Iz .filmov in glasbenih revij; 22.15 Cčsar Franck, Komorna ura; 23.05 Zveneče kaskade; 23.25 Po svetu jazza »Jazztet Farmerja in Golsona 23.55 Prijeten počitek! SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladina poje posnetki z okrajnih pevskih revij; 8.30 Orkester RTV Ljubljana dirigira Uroš Prevoršek; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Za vsakogar nekaj; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Jugoslovanski operni pevci v vlogah iz slovanskih oper; 11.00 Romunska in bolgarska zabavna glasba; 11.30 Za cicibane; 12.00 Sopranistka Marija Gazvoda poje narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Šušteršič: Gozdna škoda po divjadi; 12.25 Prvomajski pozdravi ob zabavni glasbi; 13.30 Dve Beethovnovi sonati; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Dvajset let je minilo; 14.35 Orgle in orglice; 14.40 »Ples kralja Matjaža«; 15.45 Radijska univerza — Rainhold Wei-» mann: Izvor onečiščenja voda; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Plesni orkester Bert Kdmpfert; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 V. domačem tonu (s prvomajskimi pozdravi); 18.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.00 Akademija ob 20., obletnici ustanovitve OF (Prenos z GR v Ljubljani; 21.30. Orkestralna glasba; 22.15 Plesna glasba; 22.50 literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta — 28. oddaja. ČETRTEK 8.00 Porpčila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Začetek poti (ponovitev); 9.25 Iz dežele med morjem in planinami. (Spored komorne glasbe); 10.15 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto; 11.15 Reportaža o pohodu pionirjev Ob žici okupirane Ljubljane; 11.30 Mali koncert lahke glasbe; 11.52 Lepe melodije; 12.00 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad; 12.15 10 minut z Avseniki; 12.25 Odlomki iz naših oper; 13.30 Za Praznik dela .. . (Prvomajski pozdravi); 14.15 Herlbert Svetel: Svobodna zemlja, kantata za dva solista, zbor in orkester; 15.40 Miško Kranjec: Očka, kaj si mi prinesel? 16.00 Četrt ure z zabavnim zborom Sergija Rajnisa; 16.15 Zabaval vas bo trio Dorka Skoberneta; 16.30 Naši operni pevci za 1. maj (Oddaja s čestitkami); 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.00 $opek slovenskih samospevov in drugih kratkih skladb; 18.30 Reportaža o ustanovitvi OF in njenem razvoju do današnjih dni; 20.00 Partizanski miting 1961; 20.45 V sonce bo hosta zapela; 21.25 Bogo Leskovic: Domovina. Simfonija v enem stavku (Orkester RTV Ljubljana diriffira avtor); 22.15-Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 22.47 Vilko Ukmar: Adagio in Allegro iz Drugega godalnega kvarteta; 23.05 Četrt ure s kvartetom Jožeta Priv-ška; 23.20 V plesnem ritmu; 23.55 Prijeten počitek! PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Ralph Vaug^ han Williams: »OSE«. Odlomki iz scenske glasbe (Londonski filharmonični orkester dirigira Sir Adrian Boult); 8.30 Od polke do calyp-sa; 9.00 Naš podlistek — Ilegalna Ljubljana — in.; 9.20 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasba: Metka in Tinček na vokalnem koncertu; 10.15 Tri poloneze Friderika Chopina; 10.55 Kitara in vibrafon; 11.00 Orkestralni odlomki iz italijanskih oper; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Ob Sredozemskem morju; 12.00 Pesmi iz Bosne in Sandžaka; 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Erik Spiler: Vpliv rejp na zdravje piščancev; 12.25 Vedri zvoki; 13.30 Hitri prsti; 13.45 Na Lomu in drugod (Domača glasba) 14.05 Za šolarje — živa beseda iz okrajnega mesta; 14.35 Naši najmlajši solisti vam pojo; 15.45 .Radijska univerza — Dr. Veljko Korač: Aktualni problemi filozofije marxizma; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne;. 17.15 Razgovor z volivci; 17.25 Prvomajske čestitke delovnih kolektivov; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Lepe melodije; 18.30 y dvoranah Svobod in prosvetnih društev Svoboda Hrastnik; 20.00 Kvintet George Shearing z godali 20.15. Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti 5. oddaja: Ivan Mane Jarnovič; 21.00 Aleksander Glazunov: Stenka Razin; 21.l5 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Po strunah in tipkah; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Koncert jugoslovanske komorne glasbe. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.25 Iz vsakega Žepa nekaj (spored komorne glasbe); 8.55 Za šolarje — Beg iz taborišča; 9.25 Radi bi vas zabavali; 10.15 Lucilan Marija Škerjanc: Koncert za klavir in orkester; 10.55 Dve ruski popevki; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 x Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.00 Priredbe Mladena Pozajiča poje Ljubljanski komorni zbor, dirigira skladatelj; 12il5 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Presajanje lončnic; 13.30 Josip Čerin: Lepa Mara, Fr. S6dla-Ček: Beograd. pQnoči. (Igra ansambel Srečka Dražila); 13.50 Operne melodije (s prvomajskimi pozdravi); 1420 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Čestitamo za Prvi maj; 16.40 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Majhni ansambli; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Na promenadi (ob> orkestrski glasbi); 18.45 Okno v svet; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domač spored za soboto zvečer pred praznikom; 20.25 Iz. operetnega sveta; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. Radio Murska Sobota i NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40: Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored. POMURSKI VESTNIK, 20. APRILA 1961 ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljani od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00. Ob. nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure. • OB TEDNI MUZEJEV Vojaški poraz in kapitulacija stare Jugoslavije aprila 1941 nista pomenila tudi poraza in kapitulacije jugoslovanskih narodov. V triindvajsetih letih, kolikor je živela jugoslovanska država (1918—1941) je delovalo v Jugoslaviji okrog štirideset političnih strank. Nobeni izmed njih ni uspelo organizirati in voditi najširših ljudskih množic. Vojaški zlom Jugoslavije je bil hkrati tudi zlom teh strank. Izjemo v. tem tvori KPJ. Tako se je KPJ z ljudstvom znašla po fašističnem napadu sama proti okupatorju. Pod njenim vodstvom so bile izvedene obširne politične in vojaške priprave za oboroženo vstajo leta 1941. Na jugoslovanskih tleh so zagorele bakle svobode. Narodno osvobodilna borba je bila izvirna oblika ljudske revolucije v letih od 1941—1945, za časa katere so nastale prve osnove za novo smer razvoja jugoslovanskih narodov. V počastitev dvajsetletnice vstaje, ki pomeni prelomnico v življenju delovnega ljudstva Jugoslavije, pripravlja Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti obširno razstavo narodnoosvobodilne borbe v Pomurju. Pokrajinski muzej v M. Soboti teži za tem, da se oddelek ljudske revolucije postavi na širšo osnovo; na zgodovinsko'področje vse naše revolucije, od prvih revolucionarnih tokov v našem delavskem gibanju, preko obdobja med prvo in drugo svetovno vojno, razdobja NOB in ljudske revolucije kakor tudi ideološkega razvoja po letu 1945 do današnjih dni. Pokrajinski muzej v M. Soboti ima za to priložnost v načrtu prirediti v manjšem obsegu potujočo razstavo »Pomurje v NOB« po večjih centrih Pomurja in sicer v Ljutomeru, Gor. Radgoni, Lendavi, Kapeli, Beltincih, Petrovcih, Apačah, Vidmu, Križevcih, Cezanjev-cih, Turnišču in Polani. V programu počastitve dvajsetletnice vstaje pa so tudi številna predavanja o narodnoosvobodilni borbi in pohodi v znane kraje iz NOB. V. K. VESTI VELIKA POLANA — Pred kratkim se je začel v Veliki Polani tečaj za šoferje-amaterje. Tečaj, katerega je organizirala Ljudska tehnika, obiskuje 20 kandidatov. Na tečaju predavajo predavatelji Avto-moto društva Lendava. VELIKA POLANA - Aktiv LMS v Veliki Polani bo v kratkem za odrasle organiziral tečaj za matematiko in slovenščino. Kakor hitr obo dovolj' prijav, bodo začeli s tečajem. Predavali bodo tamkajšnji učitelji. TIŠINA — Minuli četrtek je Krajevni odbor SZDL na Tišini razpravljal o pripravah za izdelavo opeke, ki jo bodo potrebovali pri gradnji šole na Tišini. Z deli bodo začeli že ta teden. MARTJANCI — V soboto je bil v Martjancih občni zbor treh kmetijskih zadrug in sicer KZ Martjanci, Tešanovci in Bogojina. Razpravljali so združitvi in o sedežu kmetijske zadruge. Sklenili so, da bodo izdelali anketo o sedežu KZ, ki bi naj bila v Martjancih ali Tešanovcih. BUCKOVCI — Na razširjeni seji Krajevnega odbora Socialistične zveze v Bučkovcih so se pogovorili o pripravah za proslavo 1. maja in 20. obletnice vstaje. BUCKOVCI — Za ureditev šolskega igrišča v Bučkovcih so zbrali 320 tisoč dinarjev. S temi sredstvi so najprej nameravali narediti javno, kopališče, ker pa ni naravnih virov, so pristopili h gradnji šolskega igrišča, katerega otvoritev bo 1. maja. PETROVCI-SALOVCI — V nedeljo je bila občinska konferenca Rdečega križa Petrovci-Salovci. V poročilu upravnega odbora je bilo poudarjeno uspešno delovanje osnovnih organizacij RK po vaseh. Tako so uspešno sodelovale v akciji ob priliki tedna RK, tedna TBC, dalje so izvedle krvodajalsko akcijo in pomagale pri fluorografski akciji. Tudi komisije, ki obstojajo pri občinskem ljudskem odboru, so bile aktivne. V šolskih mlečnih kuhinjah, ki jih imajo na 11 šolah, prejema 1360 otrok dnevno malico. Rdeči križ je dajal pOmoč tudi socialno ogroženim. V krvodajalski akciji je dalo kri 212 krvodajalcev. V okviru malih asanacij je bil urejen vodnjak v Stanjevcih, sklenili pa so, da bodo v letošnjem letu naredili perišče in vodnjak v Krplivniku. Konferenci so prisostvovali tudi podmladkarji RK iz Salovec in Križevec. CRENSpvCI — Mladina iz Crensovec je pred kratkim naštudirala akademijo, s katero je nastopila v Črensovcih, gostovali pa so na Hotizi in v Veliki Polani. VELIKA POLANA — Gasilci v Veliki Polani so imeli pred nekaj dnevi občni zbor, na katerem so kritično ocenili dosedanje delo, zlasti pa disciplino v društvu. Sprejeli so obširen program dela in izvolili nov odbor. MALA POLANA — Lendavska občina bo praznovala 20. obletnico vstaje 13. septembra. Proslava bo pri Pršovem mlinu v Mali Polani. Tam je bil namreč ustanovljen prvi odbor OF. ŽIŽKI — Krajevni odbor v Žižkih je imel pred kratkim sejo, na kateri so še odborniki pogovorili o popravljanju vaških poti in mostov, rešili pa so tudi nekaj prošenj državljanov. LENDAVA. — Pred kratkim sta se lendavski trgovski podjetji »Center« in »Preskrba« združili v eno podjetje. Združitev je za perspektivni razvoj trgovine v lendavski občini precej pomembna, saj tako sedaj ne bo moglo priti do nelojalne konkurence. Novo trgovsko podjetje se imenuje »Univerzal«. VELIKA POLANA — Pred kratkim so tudi v Veliki Polani ustanovili Aktiv mladih zadružnikov. Kmetijska zadruga jim je že dodelila 10 arov zemljišča, na katerem so posadili krompir. BREZOVICA — Brezovčani bodo v kratkem končali z gradnjo vaškega doma, v katerem bodo uredili tudi čitalnico in dvorano za razne sestanke, v katero bodo v doglednem času namestili tudi televizijski sprejemnik. KAPCA — Gasilsko društvo v Kapci je precej delavno. Lansko leto so sezidali lep gasilski dom, v katerem imajo tudi televizijski sprejemnik. Gasilci si trenutno najbolj prizadevajo, da bi nabavili motorno brizgalni -ek GRADBENO PODJETJE »OBNOVA« LJUBLJANA Vilharjeva 33 s p r e j m e takoj v uk 20 VAJENCEV ZA GRADBENO-ZIDARSKO STROKO 20 NEKVALIFICIRANIH GRADBENIH DELAVCEV z nekajletnim delovnim stažem v gradbeništvu, ki bi po uspešno dovršenem tečaju za ometovaice, postali polkvalificirani gradbeni delavci-ometovalci. Stanovanje in hrana zagotovljena v podjetju. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Nagrajevanje po učinku in ekonomskih enotah. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja. Na podlagi Uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Ur.,1. LRS, št. 27/57 in 25/59) in na podlagi 5. člena te uredbe se določa rok za vlaganje prošenj za izdajo sečnih dovoljenj za sečno sezono 1961/62 od 20. APRILA do 20. MAJA 1961 Po navedenem roku bodo prošnje sprejemali le v izjemnih in upravičenih primerih (v Slučaju elementarnih nezgod). Na filozofski fakulteti, oddelku za psihologijo v Ljubljani, je diplomirala Vera Doma. Iskreno čestitamo! Klub prekmurskih akademikov. D-459 Petek, 21. aprila — Dragomir Sobota, 22. aprila — Leonida Nedelja, 23. aprila — Vojko Ponedeljek, 24. aprila — Jurij Torek, 25. aprila — Marko Sreda, 26. aprila — Zdeslav četrtek, 27. aprila — Ustan. OF OBVESTILO Zdravstveni dom Murska Sobota obvešča prebivalstvo/ da se bo reševalna postaja dne 25. aprila 1961 preselila iz Splošne bolnišnice Murska Sobota v nove prostore Zdravstvenega doma, Grajska ul. 16. Naročila sprejemamo po telefonu štev. 38. D-450 Ob bridki in nenadni izgubi drage žene in matere KATARINE TIVADAR iz Novega Mostja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so darovali vence, in ;vsem ostalim, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Novo Mostje, 7. aprila 1961. Žalujoča družina Tivadar MURSKA SOBOTA - od 2L-23. a-prila ameriški barvni kinema-skopski film: »Anastazija«; od 24.-25. aprila italijanski film: »Običajno neznani tatovi«; od 26.-27. aprila francoski vistavi-sionski film: »Velike družine«. GORNJA RADGONA - 21. aprila izredni ameriški barvni film: »Tom in Jery«; od 22.-23. aprila domači barvni vistavisionski film: »Skupno stanovanje«; 27. aprila italijanski film: »Železničar«. SLATINA RADENCI - od 22.-23. aprila ameriški barvni kinema-skopski film: »Komu zvoni«; 27. aprila .ruski barvni kinemaskop-ski film: »Don Kihot«. LJUTOMER — od 22;—23. aprila domači film: »Deveti krog«; od 26.—27. _ aprila | domači film: »Klentpo-Veliko potovanje«: VIDEM OB ŠČAVNICI — od 22.-23. aprila film: »Novoletna žrtev«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Od 22.-23. aprila ameriški kinema-skopski film': »Človek v sivi obleki«; 26. aprila ameriški barvni film: »Puščava živi«. SALOVCI — od ,22.-23. aprila argentinski film: »Andaluzijska ljubezen«. ROJSTVA Rodile so: Emilija Bratkovič iz Petan j ec — dečka, Verona Zver iz Odranec — deklico, Ljubica Gre-dar z -Murščaka — dečka, Sarika Bukvič iz Mosčanec — deklico, Zofija Sernek! iz Beltinec — dečka, Marija Cener iz Kuštanovec — dečka, Ernestina Gonzi iz Boračeve — deklico, Marija Šeruga iz Beltinec — deklico, Sidonija Sebjanič iz Le-merja — dečka, Zorka Nagy iz M. Sobote^— dečka, Matilda Kegl iz Rakičana — deklico, Marija Gjer-keš iz Nedelice — dečka, . Marija Zver iz Odranec —'deklico’, Jožefa Olaj iz Krogaggdeklico, Jožefa Žibrat z Mute — dečka, Julijana Sa-kovič iz Murske Sobote — dečka, Gizela Horvat iz Crnelavec — deklico, Elizabeta Zamuda iz Zrmo-ve — dečka. SMRT*I Umrli so: Janez Farkaš iz Lon-čarovec, star 80 let. OGLAS V POMURSKEM VESTNIKU — SIGUREN USPEH ! OGLASI V PV — DOBRI POSREDNIKI ! BERITE IN RAZŠIRJAJTE POMURSKI VESTNIK! POMURSKI VESTNIK-? TVOJ PRIJATELJ! PREKLICNA IZJAVA! Podpisana Jožefa Vrabelj, Ljutomer, preklicujem podpis Lipovec Julijane, katerega sem ponaredila. M-428 HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v Rakičanu prodam. Naslov v upravi lista. M-430 FINER PLOŠČE, 3 kom., sem našel na Tišinski cesti v Murski Soboti. Kdor jih je izgubil, naj se javi pri Jožetu Serecu, Ivanci 19, p. Bogojina. M-431 DVOSTANOVANJSKO HlSO z vrtom in sadovnjakom prodam. Partizanska 3 (ob pločniku), Lendava. M-432 VSELJIVO HIŠO v Gornji Radgoni, Lackova 15, prodam. M-439 HlSO z nekaj zemlje prodam najboljšemu ponudniku. Vprašati pri Ranču, Boreči 26, p. Križevci pri Ljutomeru. M-426 400 KG senenega stirinja prodam. Vprašati pri Slavku Žabotu, Jampa Videm ob Ščavnici. M-425 OBVESTILO Dr. Kollin Mirko, zdravnik, Čakovec, M, Tita 30, ponovno ordinira vsak dan, razen četrtka, od 9.—12. ure. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, delno vseljivo, prodam. Ivan Kerčmar, Slomškova 15, Murska Sobota. M-452 PEČARSKEGA POMOČNIKA sprejme v službo Obrtno podjetje »Obrtnik« v Murski Soboti. Nastop službe takoj. M-453 TROSOBNO' STANOVANJE z vodovodom v Piranu menjam za enako ali manjše v Murski Soboti. Mihael Kora j, Trg Tartini 6-rII, Piran. M-454 OSEBNI AVTO, karamboliran, poškodovana samo karoserija) znamke FIAT-ZASTAVA-600, vo-žen 22.000 km, bo prodan na javni licitaciji v podjetju »Agro-servis« Murska Sobota v sredo, dne. 26». aprila 1961 ob 9. uri predpoldne. Izklicna cena 320.000 din. Informacije: DOZ Murska Sobota. M-455 GOSPODINJSKO POMOČNICO, vestno, 'sprejmem'., Ing. Tanšek, Turnerjeva 30a, Maribor. M-457 POSESTVO, arondirano,' 4 ha 63 arov v Mestnem vrhu, 2 km Iz Ptuja prOdam. Posestvo ima 1.5 ha njiv, 1,5 ha travnika, 1.5 ha sadovnjaka — lepo ra-ščenega, 10 arov gozda «in £ arov vinograda. Stanovanjska hiša uporabna, hlevi potrebni popravila. Cena 1,100.000 din, potrebna gotovina 600.000’ din pri nakupu, .drugo po dogovoru. M-458 GOSPODINJSKO POMOČNICO pošteno, po možnosti samostojno, z znanjem kuhe, išče tričlanska zdravniška družina v Murski Soboti. Pogoji ugodni. Naslov v upravi lista. M-440 ŠIVALNI STROJ, sodoben, dobro ohranjen, sprejmem v najem proti ugodni najemnini. Naslov v upravi lista. OTROŠKO POSTELJICO z mrežo in žimnico poceni prodam. Silva .Hradil, Stefana- Kovača 33, M. Sobota. M-442 SLAMO, krompir, kravo In skoraj nov štedilnik prodam. Franc Kisilak, Zenkovci 14, p. Bodonci. M-443 SOBNO POHIŠTVO, skoraj noVo, prodam po nizki ceni. Dragoj-lovič, Kroška 35, M. Sobota. M-444 POŠTA MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto: ŠOFERJA-MEHANIKA C-kategorije Nastop službe 1. maja 1961, prejemki po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe dostaviti do 25. maja. BENZINSKI MOTOR (stabilni) 8 KS v dobrem stanju prodam. Franc Hojzedl, Gerlinci 125. Cena po dogovoru; Informacije tudi Trstenjakova 14a, Murska Sobota. M-445 MOTORNO KOLČ) NSU Prima 175 ccm z vetrobranom in rezervnimi deli ugodno prodam. Naslov v upravi lista. . M-446 DNEVNO SOBO, kompletno, orehov furnir, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-447 DVOSTANOVANJSKO HIŠO manjšo ali večjo enostanovaiijsko hišo z nekaj vrpa, vseljivo najkasneje do jeseni, kupim v M. Soboti. Naslov v upravi Ustk. M-435 GOSPODINJO, najraje mlajšo upokojenko, vajeno oskrbe stare ošebe, išče dvočlanska družina inženirja. Nastop takoj. Ponudbe pod »Sposobna — 8000«. M-456 DIREKCIJA ZA CESTE OLO MURSKA SOBOTA razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO za razvoz gramoza iz gramoznice Martinj e na okrajne ceste III/2020 Boreča-Grad-D. Slaveči, III/2021 Grad-Bodonci in III/2023 D. Slaveči-Kuzma-Do-lič. Pri licitaciji pridejo v poštev vsi avtoprevozniki, ne glede na sektor lastništva. Plača po prevoženem kubikkilomet-ru po izlicitirani ceni. Najdaljša relacija za prevoz je 18 km. Licitacija bo dne 26. aprila 1961 ob 8. uri pri gostilni Kreft, Grad. Neoporečna služkinja »O, madam, aU mi dovolite, da bi za trenutek spregovorila z vami?« Gospodična Marple je odgovorila brez obotavljanja: »Gotovo, Edna; pridite noter in zaprite vrata. Kaj imate na duši?« Mala služkinja gospodične Marple je ubogljivo zaprla vrata; medtem ko je stopala v sobo, je mečkala predpasnik med prsti. ^Nekajkrat je požrla slino. »Torej, Edna?« je začela gospodična Marple, da bi jo opogumila. »Joj, madam, dovolite, gre za mojo sestrično Gladdie.« »Bog pomagaj,« je vzkliknila gospodična Marple, ki je takoj pomislila na najhujše in — na žalost — najobičajnejšo možnost. »Bo ... bo kaj dobila?« Edna ji je hitela zatrjevati, da ni to. »O, ne, madam, nič takega. Gre le zato, da je, razburjena. Veste, iz-gubila je službo.« - »To mi je pa res hudb, da slišim kaj takega. Bila je v Starem dvorcu, kajne, pri gospodičnah .. . gospodičnah Skinnerjevih?« »Da, madam, tako je, madam. In Gladdie je zelo razburjena zaradi tega, zares zelo razburjena.« »Gladys je vsekakor že -prej kar pogosto menjala službe, ne da?« »O, to že, madam. Zmerom je za spremembo. Gladdie že. Videti je, da se nikoli ne naseli zares, če razumete, kaj mislim. Vendar je bila doslej zmerom ona tista, ki je odpovedala, vidite!« »In tokrat se je zgodilo obratno?« je vprašala gospodična Marple brez zanimanja. »Da, madam, in Gladdie je razburilo nekaj strašnega.« Gospodična Marple je pogledala malce presenečeno. Kolikor se je spominjala Gladys, ki je prihajala od časa do časa, ko je bila prosta, pit čaj v kuhinjo, jo je imela v zavesti kot debelušno, hihitavo dekle nadvse ravnodušne krvi. Edna je nadaljevala. »Vidite, madam, gre za to, kako se je zgodilo, za to, kako gleda na zadevo, gospodična Skinner.« »Kako,« je potrpežljivo vprašala gospodična Marple, »kako gleda na zadevo gospodična Skinner?« Tokrat se je Edni lepo razvezal jezik. »O, madam, to je bil tako neznanski udarec za Gladdie. Ena od brošk gospodične Emily je bila pogrešana in zagnali sta tak vik in krik, kot še nikoli in, seveda, nihče si ne želi, da bi se kaj takega zgodilo — tako je razburljivo, madam, če razumete, kaj hočem reči. In Gladdie (Nadaljevanje na 6. strani) OBVESTILO Oglaševalcem v Pomurskem vestniku sporočamo, da bomo sprejemali obvestila, razpise, objave in male oglase za naslednjo številko samo do sobote do 14. ure. RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENEGA DOlVjA LENDAVA razpisuje delovno mesto statistika v Zdravstvenem domu Lendava. Pogoji: Srednješolska izobrazba. Prednost imajo zdravstveni delavci. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene vloge z opisom dosedanjega službovanja dostavite tjpravi Zdravstvenega doma Lendava do 6. maja 1961. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV PODJETJA AGROTEHNIKA-SERVIS, LJUTOMER razpisuje delovna mesta za: strojne tehnike tehnične risarje obratnega knjigovodje Visokokvalificirane in kvalificirane strugarje ključavničarje avtomehanike varilce in avtopleskarje. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ali osebne ponudbe: Komisija za sprejem in odpust -delavcev podjetja Agrotehnika-servis, Ljutomer. Na podlagi Odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o določitvi roka za razpis rednih volitev zadružnih svetov kmetijskih zadrug (Ur. list LRS 7/61), v povezavi z določbami 1. odstavka 5. točke Navodil za volitve zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug (Ur. list FLRJ 23 58) ter po sklepu 15. rednega zasedanja Zadružnega sveta Kmetijske zadruge z o. j. Lendava z dne 9. aprila 1961 razpisuje zadružni svet VOLITVE za zadružni svet Kmetijske zadruge z o. j. Lendava Volitve bodo v nedeljo, 23. aprila 1961. Število in kraj volišč določi volilna komisija. Kmetijske zadruge z o. j. Lendava. — Začetek volitev ob 7. uri, konec volitev ob 19. uri. Volili bomo ločeno kandidate izmed članov zadruge in izmed delavcev zadruge. KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNIH MEST ŽIVINOREJŠKO-VETERINARSKEGA ZAVODA PTUJ razpisuje delovno mesto strojepiske s prakso Plača po tarifnem pravilniku zavoda. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo zavoda do 25. aprila 1961. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski Tisk« v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik J02E VILD - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota^ Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 din — Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70 POMURSKI VESTNIK, 20. APRILA 1961 5 AGATA CHRISTIE POT V VESOLJE JE ODPRTA Kakor smo že poročali v prejšnji številki, je prvi vesoljski pilot major sovjetske armade Jurij Aleksejevič Gagarin. Potem ko je obletel po programu določeno pot okrog Zemlje, so ob 10,25 po moskovskem času vključili naprave za zaviranje in vesoljska ladja se je pričela spuščati proti Zemlji. Ob 10,56 je z uspehom pristala na ozemlju Sovjetske zveze, ta zgodovinski podvig pa se je pričel ob 9,07. Znano je tudi, da je imel pilot z Zemlje dvostransko zvezo. Z Zemlje so sprejemali z radiometrskim in televizijskim sistemom pogoje, v katerih je živel prvi človek v vesolju. Major Gagarin je brez motenj preživel trenutek, ko je vesoljska ladja pričela kro- žiti okrog Zemlje. Naprave v njej so brezhibno delovale. Major Gagarin je po pristanku dejal, da se dobro počuti in da je spuščanje povsem uspelo. Med poletom je opazoval Zemljo z velike višine. Tudi morje, gore, velika mesta, reke in gozdovi so bili vidni. Major Gagarin je moral prenašati vse težave vesoljskega poleta v stanju brez težnosti ter izredno povečanje lastne teže. Prvi človek v vesolju, Jurij Gagarin, se je rodil 9. marca 1. 1934 v neki vasici pri Smolensku. V Podmoskovju je končal, srednjo Solo in Solo delavske mladine. Pridobil si je kvalifikacijo strugarja. Tehnično šolo Je končal I,-1955 In začel delati v aeroklubu v Saratovu. L. 1956 je vstopil v vojaško šolo v Orenburgu. Pozneje je služil kot pilot v letalskih silah. Je poročen s šestindvajsetletno Valentino in ima dve hčerki. Prva Je stara dve leti, druga pa se je pred kratkim rodila. Starši so še živi. Oče je delavec. Dan, ko je poletel prvi človek v vesolje, bo zapisan v zgodovini znanosti in člove-štvav kot ena najpomembnejših preokretnic, odkar živi človeški rod na Zemlji. Pot v vesolje je torej odprta. Med drugim je major Gagarin izjavil po uspeli vrnitvi na Zemljo, da je v vesolju prostora za vse in da misli, da ne bo preteklo mnogo časa, ko bo človeštvo letelo proti Luni in na Luno. Prvi vesoljski potniky g Jurij Gagarin STRAH V MESSINI Ko se je začela pred kratkim v italijanskem mestu Mesina tresti zemlja, je zajela prebivalstvo panika. Vsi so se spomnili katastrofalnega potresa iz 1. 1908, ki je v vsega 32 sekundah porušil Vse me-sto, pokončal pa je 120.000 ljudi. Ljudje so začeli zapuščati hiše in na uljcah je nastala gneča. Matere so v obupu klecale svoje otroke, ki so bili v Šoli. Nekaj žensk se je tudi onesvestilo. Vendar se je vse dobro končalo. Razen tega, da je odpadla malta z nekaterih starejših zgradb, ni bilo druge gmotne škode. Seizmograf je zabeležil v dveh kritičnih urah 22 potresov, od katerih je bilo 19 tako slabotnhi, da so jih zabeležili lahko samo inštrumenti. Računajo, da je zapustilo tega dne svoje hiše okrog 150 tisoč ljudi, ki so prebili noč v okolici, po kmečkih domovih ali pod milim nebom. Zabele- žili so tudi dve smrtni žrtvi, vendar v sosednjem naselju Reggia Calabria, kjer so prav tako občutili potres. Tam sta namreč umrla od srčne kapi zaradi razburjenja dva starca, Derfletrio, Mesineo in Carlo Birogio. (Nadaljevanje s 5. strani) je pomagala povsod' iskati in potem je še gospodična Lavinia rekla, da pojde zavoljo tega na policijo in potem se je broška zopet našla, potisnjena čisto na konec predala v toaletni mizici, in Gladdie je zelo odleglo. In ravno naslednji dan se je razbil krožnik in gospodična Lavinia je vzdignila toliko prahu in rekla Gladdie, naj se čez meseč dni pobere. In Gladdie že tako čuti, da to ni moglo biti zaradi krožnika in da Je bil to samo izgovor za gospodično Lavinio, da potemtakem mora biti zaradi broške in da mislita, da jo je vzela in zopet položila tja, ko sta omenili policijo, in Gladdie ne bi naredila take reči in zdaj ve, da bo to šlo okrog in se razvedelo in to je zelo resna stvar za služkinjo, kakor sami veste, madam.« Gospodična Marple je prikimala. Edna je koprneče vprašala: »vi, madam, najbrž ne bi mogli ničesar ukreniti zastran tega? Gladdie je strahovito pobita.« »Recite ji, naj ne bo neumna,« je živahno odvrnila gospodična Marple. »Ce broške ni vzela — in o tem, da je ni, sem prepričana — potem nima vzroka, da bi bila vznemirjena.« »Govorice bodo,« je pobito odvrnila Edna. »Danes ... danes imam tam neko pot,« je rekla gospodična Marple. »Spregovorila bom o tem z gospodičnama Skinerjevima.« »O, najlepša hvala, madam,« je rekla Edng. »Stari dvorec« je bila velika' hiša iz Viktorijine dobe, obdana z gozdovi in javnimi nasadi. Ker se je izkazalo, da je ni mogoče ne oddati r najem ne prodati, jo je neki podjetnež razdelil v štiri stanovanja s centralno kurjavo in kletnimi prostori, namenjenimi skupni uporabi vseh najemnikov. Poskus je bil zadovoljiv. Bogata in ekscentrična stara dama in njena služkinja sta zasedli eno stanovanje. Stara dama je imela močno nagnjenje do ptic in je pernato druščino vsak dan gostila s hrano. Upokojen sodnik iz Indije in njegova žena sta najela drugo stanovanje. Zelo mlad zakonski par, ki se je bil pred kratkim poročil, se je naselil v tretjem, četrto pa sta vzeli v najem šele pred dvema mesecema samski žčn-ski, ki sta se« pisali Skinner. Cetvorica najemnikov je živela malone brez medsebojnih stikov, ker nobeden od njih ni imel nič skupnega z drugimi. Govorilo Se je,-da je gospodar ocenil tako stanje kot nekaj sijajnega; bal se je namreč medsebojnih trenj in iz tega izvirajočih pritožb. Gospodična Marple si je bila znana z vsemi najemniki, čeravno ni nobenega od njih dobro poznala. Starejša gospodična SkinnerjčVa,,-gospodična Lavinia, je bila, tako bi lahko rekli, delovni člen v njuni skupnosti, medtem, ko je gospodična Emily, to je mlajša, preležala večino svojega časa v postelji in trpela za različnimi boleznimi, ki so pa bile' po mnenju soseske večidel izmišljene. Saipo gospodična Lavinia je pobožno verjela v sestrino mučeništvO in potrpljenje v težavah ter rade volje tekala in dirjala gor in dol po vasici, da bi dobila stvari, ki si jih je »moja sestra nenadoma vroče zaželela.« Soseska je bila mnenja, da bi bila gospodična Emily že zdavnaj poslala po zdravnika, ko bi bila trpela le pol toliko, kakor je zatrjevala. Ko so pa vendar o tem namignili gospodični Emily, je vzvišeno zatisnila oči in zamrmrala, da njen primer še zdaleč ni preprost — najboljši londonski zdravniki se niso znašli v tej zadevi — in da je neki čudovit nov izvedenec začel pri njej z nadvse revolucionarno metodo zdravljenja, tako. da zdaj resnično upa, da se ji bo ob tem zdravje popravilo. Kak pust zdravnik splošne prakse njenega primera sploh ne bi mogel razumeti. »Moje ipnenje pa je,« je rekla odkritosrčna gospodična Hartnell, »da je zelo, pametna, ker ne pošlje ponj. Dragi doktor Haydock bi ji rekel, da ji sploh nič hi in naj vstane in ne sitnari. O, zdaj ji je veliko bolje!« Ker se je gospodična Emily odpovedala tako samovoljnemu zdravljenju, je pač še naprej polegala po zofah in se obdajala s čudnimi škatlicami za tablete, hkrati pa odbijala malone vse, kar je bilo skuhano zanjo, in zahtevala kaj drugega. Gospodični Marple je odprla Gladdie, ki je bila videti bolj potrta, kakor se je gospodični Marple sploh zdelo mogoče. V dnevni sobi je vstala gospodična Lavinia, da bi pozdravila gospodično Marple. Lavinia Skinner je bila velika, koščena ženska pri petdesetih. Imela je robat glas in hlasten nastop. »Lepo, da vas vidim,« je rekla. »Emlly poležuje — danes je vsa pobita, ubožica. Upam, da vas bo sprejela, to bi jo spravilo v dobro voljo, vendar so časi, ko ni pri volji, da bi sprejela kogarkoli. Ubožica, silno Je potrpežljiva.« Gospodična Marple je vljudno odgovarjala. Ker so bile tod okoli služkinje glavni predmet pogovora, ni bilo težko napeljati besedo v to smer. Gospodična Marple je omenila, da je slišala, da to ljubko dekle, Gladys Holmes, odhaja. Gospodična Lavinia je prikimala. »V torek teden. Vse pobije, veste. Take ne morem imeti.« Gospodična Marple je vzdihnila 'in rekla, da se dandanes moramo z marsičem sprijazniti. Ali gospodična Skinner resnično misli, da bi bilo pametno odpustiti Gladys? »Vem, da je težko dobiti služkinje,« je priznala gospodična Lavinia. »Devereuxovi niso dobili nikogar — ampak temu se ne čudim — samo prepiranje, vso noč jazz, jesti hočejo, kadar se jim zljubi. Larkinsovi so ravnokar zgubili svojo služkinjo. Seveda, če upoštevate sodnikovo indijansko naravo in to, da hoče Choto Hazri, kakor pravi temu, ob šestih zjutraj, pri čemer zganja gospa Larkin zmerom precejšen hrup, potem se res ne čudim temu. Janet gospe Carmichaelove je resda nepogrešljiva — vendar po mojem mnenju ni bolj neprijetne ženske in vrh tega prav komandira staro gospo.« »Potemtakem mislite, da ne morete spremeniti svoje odločitve glede Gladys? To je resnično prijetno dekle. Poznam vso njeno družino — sami poštenjaki in izvrstni ljudje.« Gospodična Lavinia je odkimala. Gospodična Marple je zašepetala: »Pogrešili ste neko broško, kolikor vem...« »Glej* no. kdo pa je govoril okrog? Najbrž je bilo to dekle. Odkrito povedano, skoraj gotovo vem, da jo je vzela ona. In potem se je prestrašila in jo vrnila — ampak seveda človek ne more nič reči, razen te ve za gotovo.« Spremenila je' predmet pogovora. »Dajte, pridite pogledat Emily, gospodična Marple. Gotovo ji bo dobro delo.« Gospodična Marple je pokorno stopila k vratom, na katera je bila Lavinia potrkala in bila povabljena, naj vstopi; Lavinia je spustila svojo gostjo v najboljšo sobo v stanovanju, v katero je skozi pol spuščene rolete prihajalo le malo svetlobe. Gospodična Emily je ležala v postelji. Motna luč jo je kazala kot prosojno bitje neodločnega pogleda z gostimi sivorumenimi lasmi, ki so se razpuščeno vili okrog glave in se kodrali; vse skupaj se je zdelo podobno ptičjemu gnezdu, ki se z njim ne bi mogel postavljati noben ptič, če da kaj nase. V sobi se je širil vonj po kolonjski vodi, postanem pecivu in kafri. Emily Skinner je s polzaprtimi očmi in tankim, slabotnim glasom razložila, da je to eden njenih slabih dni. »Pri bolezni je najhuje to,« je rekla gospodična Epiily z melanholičnim glasom, »da se zavedaš, kakšno breme si za vse okrog sebe.« »Nikar no, Emily, ljubica, res ni tako,« se je uprla njena sestra. »Lavinia je zelo dobra z menoj,« je rekla gospodična Emily. »Lavvie, srček, tako mučno mi je povzročati težave, ampak samo da je moj termofor napolnjen, kakor imam rada — če je prepoln, me tako tišči, in, po drugi strani, če je premalo napolnjen, se pri priči shladi.« »Oprosti, ljubica. Daj ga meni. Rahlo ga bom izpraznila.« »Ce že misliš to storiti, bi bilo mogoče dobro, če bi ga znova napolnila. ' Prepečenca ni v hiši, kaj — ne, ne, nič ne de. Tudi brez tega bom lahko. Malce čaja, ne močnega, z rezino limone — limon ni? Ne, res, saj lahko pijem čaj brez limone — zdi se mi, da je bilo davi mleko malce skisano — tako da si mi je kar zagabilo mleko v čaju. A nič ne de. Prebijem lahko tudi brez čaja. Le da se počutim tako slabotna. -strige, pravijo, so zelo hranilne — hm, mogoče bi mi jih nekaj prav teknilo? Ne, ne, preveč skrbi, da bi jih dobila tako pozno. Lahko se postim do jutri.« Lavinia je odšla iz sobe in mrmrala nekaj o tem, da se bo s kolesom zapeljala v vas. DROBNE ZANIMIVOSTI IZ TUJSKE LEGIJE NA NASO LADJO Ko je naša prekooceanska ladja »Zeta« izplula iz tuniškega pristanišča Sfax, se je pojavil izpod rešilnega čolna »slepi« potnik in mirno zaprosil za kozarec vode. Bil je to človek tridesetih let, bradat in slabo oblečen. Poveljstvu ladje je. izpovedal, da je po poreklu iz Madžarske, slepi potnik Nikola S., ki je pobegnil preko Nemčije in Francije v Alžir, kjer je prebil določen čas v tujski legiji. KJE IZKRCATI NEZAŽELENEGA GOSTA Poveljnik je slepemu potniku povedal, da ga bodo izkrcali v Da-kru, on pa je prosil, naj tega ne store, ker se beg iz tujske legije kaznuje s smrtjo. Pri tem je pokazal svoje legionarske dokumente. Sklenjeno je bilo, da bodo slepega potnika izkrcali v Capetotv-nu. Tako so tudi storili, vendar ga je angleška policija kmalu vrnila na ladjo, kapitan pa se je moral celo opravičevati, zakaj je imel na ladji slepega potnika. Ladja je odplula v smeri proti Mauriciusu ln slepi potnik je potoval po morju — v ladijskem zaporu. BEG PQ DIMNIKU Nekega večera, ko je bila ladja vsidrana pred pristaniščem tega »mesta sladkorja«, je legionar zagrenil življenje mornarjev. Ko Je razbil vrata svojega prebivališča, se je izmuznil skozi ladijski dimnik, se spustil po vrvi v morje in z vso močjo zaplaval proti obalL Ker so bile mestne oblasti obveščene že iz Capetowna, da je na ladji slepi potnik, je grozila ladji nevarnost, da jo bodo sekvestirall vse dotlej, dokler begunca ne bodo našli, če pa bi se legalno izkrcal — v kolikor bi ga oblast vrnila na ladjo - bi bilo treba v dolarjih plačati njegovo hrano in stanovanje za ves čas bivanja ladje v pristanišču. K sreči je stražar opazil begunca. S čolnom so ga dohiteli in vrnili na ladjo. In legionar je spe* plul po morju — vse do Londona. Tukaj ga ni hotel nihče sprejeti. Ladjo je zapustil šele v francoskem pristanišču Cherbourg. Tri mesece je bil gost naše prekooceanske ladje. VODA DRAŽJA OD PETROLEJA V Kuvaitu, majhni kneževini v Perzijskem zalivu, so naleteli običajno pri vrtanju zemlje na petrolej namesto vode. Te dni se je dogodilo obratno: medtem ko so delavci vrtali zemljo in iskali nov Izvir petroleja, Je pritekla na dan bistra voda, toliko cenjena v teh sušnih krajih. PIVO ZA AVTOMOBILISTE Neka monakovska pivovarna je dala v prodajo novo vrsto piva za avtomobiliste. To pivo se po okusu ne razlikuje od običajnega piva, vendar vsebuje mnogo manj alkohola, a tudi neko »sestavino proti pijanosti«. Strokovnjaki pivovarne trdijo, da so opiti pokazali učinkovitost te tajne sestavine In da se bo, po zaslugi novega piva, znatno zmanjšalo število avtomobilskih nesreč v Nemčiji. 'Z VILAMI UJELI LISICO Ko se je vračal iz Svetozareva v Kolare, je Ranko Milivojevič, znani lovec, hotel še pogledati v svojo stajo v bližini gozdička. Ko se je približal staji, je zaslišal iz nekega kota- sumljiv šum. Ker je v tem trenutku prispel tudi Ran-kov brat Bora, sta zaprla vrata staje, vzela vile in začela s pomočjo lovskega psa pregledovati steljo. Nenadoma se je pojavila prestrašena lisica, ki je skušala pobegniti. Nastala je dirka, ki je trajala poldrugo uro, vse dotlej, dokler ni žival padla lovcema v roke. Okrog vratu sta ji privezala vrv in jo tako pripeljala domov. RADIOAKTIVNOST PO 27 LETIH 27 let po smrti odkriteljice radija Marije Skodlowske-Curie, je njen zvezek, v katerega Je zapisovala svoje beležke v laboratoriju, še vedno radioaktiven. Zvezek je danes last nekega japonskega znanstvenika. IZVIR — >GLASBENIKc V vasi Branoviči pri Gračanlcl Je neobičajen izvir. Njegova voda, ki priteka skozi votle stene, proizvaja zvoke, ki so zelo podobni raznim glasbenim tonom. Ta nevsakdanji naravni pojav je dal povod za praznoverje. Nekateri tamkajšnji kmetje- verujejo, da daje vsako glasbilo, ki se »okopa« v vodi tega izvira, »čarnobne zvoke«. Zaradi te »lastnosti« so Imenovali domačini ta izvir »glasbenik«. LETALIŠČE NA LEDENIKU Kmalu bo končana gradnja prvega letališča na svetu, ki bo na ledeniku Diabire pri Lausanl v Švici. To bo omogočilo smučarjem, da jim bodo vse leto dosegljivi v oblasti Ženevskega jezera idealni tereni za zimski šport v času ene same ure. Letališče je a Ženevskim jezerom povezano a žičnico, ki meri 1500 m in ima tri postaje. MOST — »STRAŠILO« ZA AVTOMOBILISTE Blizu osnovne šole v Malčl je most, pred katerim vsi avtomobil listi dobro odpirajo oči. Mnoge prometne nesreče, nekatere tudi s smrtnim izidom, so se dogodile prav na tem mestu ali poleg njega. Vzrok temu, da Je most »strašilo« za avtomobiliste, je v tem, ker leži na samem ovinku, ki je oster in kratek. Zemlja in drevje onemogočajo vidnost, tako da uzre voznik motornega vozila bližajoče se vozilo šele v zadnjem trenutku. PADEC S HELIKOPTERJA Sovjetski geolog Ošebkov je padel z višine 320 metrov s helikopterja in ostal po padcu živ ln nepoškodovan. Ošebkov Je hotel namreč vreči skozi vrata cigaretni ogorek. Kakor hitro pa je rrata odprl, ga je siloviti piš odnesel akozi vrata. Imel Jo nenavadno srečo. Padel jo v globok snežni samet ln ostal živ. Edina posledica tega padca Je bila — Jecljanje. ŽARNICA, VELIKA KOT CIGARETA V laboratorijih »General Elek-tric« v Clevelandu so pred kratkim izdelali nov Izvor svetlobe. To je Lucalox. Nova električna žarnica je velika kot cigareta in je tudi takšne oblike ter lahko oddaja do 120 W močno svetlobo. MESTECE S TREMI ŽELEZNIŠKIMI POSTAJAMI Meščani Čakovca, ne glede na to, v katerem delu mesta stanujejo, se ne morejo potožiti/ da jim je železniška postaja daleč; V med* Jlmurski metropoli so naknreč tri postaje: glavni kolodvor, »Buzo-vec« in »Vojarna«. Vsaka od teh postaj je v drugem delu mesta, od vsake izmed njih pa je moč potovati v vse smerL Proge križajo mesto ln tečejo poleg tovarn. Ker je tudi vozni red zelo ugoden, se delavci ln uslužbenci Čakovca poslužujejo pri, odhodu in prihodu z dela v glavnem vlakov, LAHKOVERNI AMERIČANI Združenje za ljudsko zdravje v ZDA je izvedlo pred nedavnim anketo, ki je pokazala, da so Američani zelo lahkoverni ln da Imajo mnogo predsodkov. Več kot 50 milijonov Američanov veruje« da vsebuje voda kalorije, 70 milijonov je prepričanih, da lahko povzroči strah pri nosečnicah deformiranje plodu, 80 milijonov pa jih veruje, da so bolezni dedne. AVTOCESTA S SESTIMI CESTISCI Pred kratkim so začeli v Nemčiji graditi mogočno avtocesto, ki bo imela šest cestišč. Cesta bo spajala Diiseldorf s Kolnom. Avtocesta bo razkošno razsvetljena | In bo široka 37,5 metra. Najmanjša dovoljena hitrost na njej bo 80 km na uro. Policija bo nadzirala promet na njej pomočjo televizije. NAMESTO RIBE VLOVILI — PROPELER Ko so lovili ribe v zalivu pri Novem Vinodolu, se je ribičem z neke ladje na morskem dnu zataknila mreža ob neki trdi predmet. Ko so potegnili mrežo na o-balo, so zagledali v mreži letalski propeler, ki so ga odtrgali z mrežo z letala na morskem dnu. Bil je to aparat tipa »Spitfire«, potopljen med vojno. Ob tej priložnosti se je ubila posadka tega an-gleškega letala. NOHTI ODKRIVAJO TAJNOST Med danskimi dekleti se Je razširila nova moda oziroma manija: nohte krasijo glede na to, na kakšen izhod se zvečer pripravljajo. Ce gredo, na primer, na koncert ali ples, okrasijo nohte z notami. To dekle je bilo povabljeno na partijo kart in si je temu primerno okrasila tudi nohte. MAGNET ZA PREPREČEVANJE SANJ Poizkusi, ki sta jih opravila dva sovjetska znanstvenika, so odkrili, da magnetizem popolnoma nevtralizira sanje. Magnetsko polje neposredno deluje na živčni sistem in dovolj je pritisniti magnet na teme spečega, da se mu zagotovi trajen počitek in izločijo vse sanje« To odkritje bo prišlo prav pri zdravljenju oseb, ki trpijo zaradi burnih sanj in halucinacij. Vohun na letališču POMURSKI VESTNIK, 20. APRILA 1961 6