Poštnina plačana v gotovini MURSKA SOBOTA, 10. maja 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 19. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Kmetovalci Dol. Lendave i okrogline ! Kmetska zveza v Maribori bo priredila na svetek Vneboidenja dne 14. maja t.1. dopoldne ob 11 vüri po velkoj meši velko spravišče kmetovalcov v Dolnjoj Lendavi v dvorani hotela „Krona“. Na spravišči bodeta govorila predstavnika Kmetske zveze gg. nadrevizor Vladimir Pukenjak od agrarne krize i od njene ublažitve, tajnik Zveze Marko Kranjc pa od stanovsko-strokovne organizacije kmetijskoga lüdstva. Kmetje, Posestniki i kolonisti, pridite na shod, ar se bodo pri tom obravnavala pitanja, ki so za vas živlenjske važnosti. Grozovit potres. Na jezere mrtvih. — Razrüšeni varaši. — Na stojezere lüdi v zdvojnosti. Južno Kavkazijo na ozemli sovjetsko ruske republike Nahidževan je doletela grozna katastrofa. V noči od 28 na 29. aprila se je strosila zemla. Potres je bio tak silen, da je porüšo dvanajst vekših varašov, pokrajin i naselbin. Nesreča je prišla nepričakü- vano, tak da prebivalstvo ne moglo zbežati. Pod razvalinami je ostalo na jezere mrtvih, na jezere jih je ranjenih, na stojezere pa brez strehe. Zavolo grozne katastrofe je lüdstvo zdvojeno. Bežeči vlak v plamenih. Razgreta naret (os) vužgala vagon. — Bežeži vlak gori. 60 potnikov zgorelo. Na progi Kairo— Aleksandrija se je zgodila strašna nesreča. Na ednom brzovlaki se je pod ednim vagonom segrela os (naret) i je vužgala vagon. Ar strojevodja ognja ne zapazo, vla- ka ne stavo. Tak je vagon zgoro med drvenjom vlaka. Zgorelo je 60 lüdi, 50 pa je močno ranjenih. Rešila se je samo edna ženska, ki je skočila iz bežečega vlaka. Boj jetiki. Na drügoj strani poročamo, da se je v M. Soboti ustanovila Protituberkulozna figa z namenom, da se postavi v vrsto vseh tistih, ki vodijo boj proti jetiki, štera je po celom sveti eden najhüših sovražnikov človeškoga zdravja i živlenja. Ob ustanovitvi te prevažne organizacije spregovorimo od boja proti jetiki tüdi na tom mesti. Jezere i stojezere živlenj - mladih i starih šterim leto za letom napravi konec ravno jetika, je pripravila svet do toga, da je začno boj proti tomi krutomi sovražniki. Proti jetiki se vojsküje dnes ves svet. Borijo se proti njoj zdravniki, špitali, šole, drüštva, vojašnice i sploh vse prosvetne i dobrodelne ustanove. Časopisi i plakati pozivlejo na boj. Vnogo se piše i govori od toga groznoga sovražnika i od boja proti njemi posebno v teh sprotoletnih dnevaj. Jetika tüdi v našoj krajini zahteva svoje žrtve. Človeka srce boli, kda vidi blede, betežaste obraze dece, čüje sühi kašeo mladih moškov i žensk i kda stoji pred odprtim grobom mladenca ali mladenke, šterima je jetika pretrgala nit živlenja. O, kolko je takših betežastih obrazov, kolko možov i žen kašla, kelko mladencov i mladenk ide v prerani grob ! Niti računa ne vemo. Vse to pa nas mora zbüditi i spodbüditi k tomi, da se z drügimi vred vojsküjemo proti jetiki. Ka se tiče boja proti jetiki, si mora vsaki zapomniti, da ne zadosta, če se vojsküjejo proti njoj zdravniki, špitali, šole, drüštva itd., nego mora pomagati v tom boji po svojih močeh vsaki človek. Prav vsi se moramo proti njej boriti. Boj je v glavnom dvojni. Prvo skrb trbe obračati tistim, ki so že jetični. Tem moramo z vsemi močmi pomagati, da dobijo nazaj zdravje, če že ne prekesno. Če pa je ozdravlenje nemogoče, jim bar lajšamo trplenje. Nadale moramo pri njih paziti, da ne pridejo z drügimi tak v dotiko, da bi jih mogli okužiti. Jetika je naimre poprijeti beteg. Ravno takšo skrb trbe obračati zdravim. Lüdski pregovor pravi, da beteg friško pride, a žmetno se da Odpraviti. To vala posebno za jetiko. Zavolo toga ne sme biti nihče tak nespameten, da bi se začno vojsküvati proti njoj te, kda se je že vgnez- dila, nego njoj mora sploh zabraniti pot. To dosegne s čistočov i rednim, treznim, moralnim živlenjom. Nesnage i razvüzdanosti se mora sam varvati i obvarvati mora tüdi drüge. Kak nam je znano, se bo Ustanovlena Protituberkulozna liga obračala na vse lüdstvo. Na tom mesti vnaprej prosimo vsakoga, naj za njene prošnje i žele nema glühih vüh. Dužnost nas vseh je, da z njov vred zatirarno sovražnika, ki je hüši kak šterišteš drügi sovražnik. 2 NOVINE 10. maja 1931 Ka novoga v Belgradi ? Proces proti teroristom. Preminoči teden se je pred državnim sodiščom začnola razprava proti teroristom, ki so deloma zvršili, deloma pa so šteli zvršiti več atentatov. Razprava je pokazala, da so teroristi bili v zvezi z Madžari i so z Madžarskoga dobivali podporo. Obisk nemških industrijalcov. V pondelek je prišla v Belgrad sküpina nemških industrijalcov. Nemški gostje so bili prisrčno sprejeti. Ogledali so si vse znamenitosti. Svetovna politika. Konferenca Male antante. Prvoga maja se je začnola v Bukarešti konferenca med zvünašnjimi ministri držav Male antante. Predsedüje romunski zvünašnji minister. Konferenci se pripisüje velka važnost. Glavni predmet razprav so carinska pitanja. Romunski parlament razpüščen. Preminoči četrtek je bio parlament s kralovim ukazom razpüščen. Volitve do se vršile 1. junija, v senat pa 4. junija. Volilni boj se je že začno i vse kaže, da de oster. Predsedniške volitve v Franciji. Dne 13. maja de Francija volila novoga državnoga predsednika. Za predsedniško mesto kandidira več francozkih vodilnih politikov, med drügimi tüdi zvünašnji minister Briand. Zveza med fašisti i bolševiki. Vedno več se govori od nekše zveze, štera se spleta med Italijov i Rusijov. Med obema državama že obstoja nekša trgovinska pogodba. Kalendar. maj (31 dni)__ 20. teden. Senje : 13. Ljutomer, 14. Kuzma. Vreme : Lepi prijetni dnevi z vetrom. Vozni red od 15. maja naprej : Hodoš: prihod iz M. S. ob 615 i 1554 vöri odhod v M. S. ob 630 i 1650 vöri Murska Sobota : Prihod iz Hodoša ob 757 i 1820 vöri odhod v Hodoš ob 440 i 1415 vöri prih. iz Ormoža ob 908, 1530, 1858,2036 v. odh. v Ormož ob 520, 920, 1354, 1900 v. Ljutomer : prih. iz G. Radgone 542, 1410, 1922 v. odh. v G. Radgono 835, 1504, 2004 v. Ormož : prih. iz M.S. ob 703, 1312 1542, 2048 v odh. v M, S. ob 728,1350, 1555, 1856 D. Lendava : prih. iz Čak. ob 516, 908, 1339, 2040 v. odh. v Čak. ob 528, 1015 1404, 2110 v. Čakovec : prih. iz D. L. ob 624, ll25,1502 2210 v. odh. v. D. L. ob 423, 802, 1245, 1934 v. Murska Sobota Jubilej našega trgovstva. Preminoči petek se je vršo občni zbor Gremija trgovcev za okraj M. Sobota. Občni zbor je bil Veličastna manifestacija. Vdeležilo se ga je nad 350 članov. Prisostvüvali so mu med drügimi gg.: zadružni inšpektor Založnik kak zastopnik banske uprave, Kajzer, tajnik Zveze trg. gremijev, okrajni podnačelnik dr. Bratina, načelnik lendavskoga gremija, i drügi. Ves občni zbor je poteko v slavnostnom razpoloženji. Vse navzoče je pozdravo g. načelnik Čeh Franc. Za njim so spregovorili gg.: inšpektor Založnik, tajnik Kajzer, okrajni podnačelnik Bratina i drügi. Po pozdravnih govorih je bilo podano poročilo o 10 letnom deli. Nato se je razpravlalo o raznih važnih zadevah. Med vsemi sklepi je najvažnejša resolucija, v šteroj trgovstvo žele, da se ustanovi Sküpna trgovska zbornica s samostojnimi odseki. Občni zbor je poslao vdanostne brzojavke Njeg. Vel. krali, tninistroma Serneci i Demetroviči ino bani Marušiči. Na zbori se je tüdi sklenolo, da si trgovski gremij postavi tü Trgovski dom. Po občnom zbori je bio v hoteli Bac slavnostni banket, na šterom so bili poleg načelstva i zgoraj navedenih gostov tüdi gg.: okr. načelnik Lipovšek i novinara Melihar i Kolenc. Izrečenih je bilo več napitnic. G. okr. načelnik je v vznesenih rečaj proslavlao dozdašnje veliko delo i je spodbüjao k nadaljnjemi deli. Za njim so ešče spregovorili Arnstein, načelnik lendavskoga gremija, Kolenc, Vrednik Novin, Nemec, podnačelnik gremija. Vsem se je zahvalo g. načelnik Čeh Franc. * — Protituberkulozna liga. V pondelek večer se je v občinskoj dvorani vršo občni zbor Protituberkulozne lige. Zvoljeni je bio sledeči odbor : predsednik g. Lipovšek, podnačelnik: dr. A. Gregorc, tajnik: Kunaver, blagajnik: Čižek, odbornika : Peterka i Kološa, pregledača računov: Adanič i Hahn Izidor. G. predsednik je v dugšem govori razložo velki pomen lige i je navzoče spodbüjao k deli. — Z motorom povozo šolara. V soboto proti večeri se je zgodila pred Kardošovov trgovinov hüda nesreča. Sinček klobučara Sukiča, Učenec 1. razreda je šteo iti prek ceste. V tom hipi je priropotao po cesti motor. Dečkec se ne mogeo ognoti. Motor ga je podro i njemi šo prek šinjeka. Taki so ga spravili v špitao. -- Novi profesor. S 1. majom je nastopo slüžbo na gimnaziji profesor g. Mali, ki je pred leti že bio na gimnaziji. Prišeo je iz Ptuja. — Predavanje od jetike. V tork je meo okrožni zdravnik, g. dr. Vučak v gimnaziji predavanje od jetike. — Roko si je potro. Gimnazijec Hartner Geza se je sprehajao po vrti. Naednok se je samo poškalo i tak nesrečno spadno, da si je potro levo roko. — Odhodnica. V soboto večer je bila v Sokolskom domi odhodnica g. notara Lovšina, ki zapüšča M. Soboto. G. notari, ki je bio jako prilüblen, na novom mesti želemo vnogo zadovolnosti. „Rokovnjači.“ V soboto večer i v nedelo popoldne bodo igrali v Sok. domi lepo lüdsko igro „Rokovnjači.“ V nedelo popoldne bodo cene znižane. — Tečaj za lončare i tkalce. Sküpna obrtna zadruga v M. Soboti, namerava prirediti v mesecih julija i augusta t. 1. tečaj za lončare i tkalce ; ki šče obiskovati tečaj, naj prijavijo svojo vdeležbo pismeno ali osebno pri zadrugi vsaki den od 11 do 12. vüre. Načelstvo. Slovenska krajina. — Naročnikom za Nemčijo. Naznanjamo našim cenjenim naročnikom, ki želejo Novine i M. List meti v Nemčijo, kde so na deli, da je cena Novin na mesec 6 Din. SO par brez M. Lista ; z M. Listom na mesec sküpno B Din. SO par. Sam M. List pa košta 25 Din. na leto, na pol leta 12 Din. 50 par. Vsakomi naročniki pošlemo dve številki. Med tem nam more poslati del naročnine ; če je ne pošle, njemi stavimo liste, zato, ka nemamo gotovčine, ka bi mogli na porgo komi pošilati i mesto njega proti plačüvati tiskarno i Poštnino, nazadnje pa ešče nikaj ne dobiti. Najbogše de, če domači plačajo za naročnike v Nemčiji. — Uprava. — Smilenim srcom. V Rakičani živeta dve Sestri, edna 4 letna, drüga pa 6 letna. Obe deklici sta dobro razviti. Ar nema što skrbeti za njevi, se oddata za svojmi. Priporočamo jevi smilenim srcom. Što je mogoči spre- 10. maja 1931. NOVINE 3 jeti edno ali drűgo za svojo, se naj obrne na občino Rakičan. — Pozdrav iz Francije. Domače, rodbino i celo Slovensko krajino pozdravlajo : Kalman Lazar z ženov i Karol Lazar. — Z biciklina spadnola. Kroška vučitelica gdč. B. se je Preminoči četrtek pelala proti Soboti. Kda je že zapüščala ves, ji je kolo hipoma zdrknilo i prle kak se je mogla pripraviti, da bi obdržala ravnotežo, je bila že na tleh. Vstala je le s težkočo. Kda se je oprla na levo nogo, je začütila süne bolečine. Morala se je vleči. Noga je včasi močno otekla. Po doktorovoj odredbi de gdč. vučitelica morala najmenje štiri tedne biti v posteli. — Gornja Lendava. Preminočo nedelo, dne 3. maja, se je vršila vaja za šprickanje sadnoga drevja. Po vaji je kruplivniški šol. upraviteo predavao od toga, kak se lehko obranimo rožnih črvov i gosenic. Po predavanji se je ustanovo Pripravlalni odbor za sadjarsko podrüžnico v Gornjoj Lendavi. V odbor so zvoljeni : Žilavec Janez, predsednik, Špilak Mihael, podpreds., Bačič Ivan, tajnik, Grah Štefan, blagajnik, Kovač Franc, Gumilar Aleksander, Grah Alojz, Bačič Nikolaj i Koglat Josip odborniki. — Bitje v Črensovcih. Sram nas je od toga pisati, a moramo, da s tem tüdi javno obsodimo žalostni dogodek, ki se je zvršo na križovo v Črensovcih. Popoldnevi je nastano prepir med nekšimi Bistričanci i Črensovčari. Kda so se Bistričanci vračali domo, so jih Črensovčari napadnoli s količi. Eden Bistričanec je dobo po glavi tak močen vdarec, da se je taki brez zavesti zvrno na zemlo. Napadalci so ga še na tleh tukli i brsali. V boj so posegnoli tüdi drügi. Naednok so se v rokaj zabliskali noži. Dva dečka sta bila smeknjeniva. — Natančneje od dogodka ne bomo pisali. Povdarimo, da je vsega obsojanja vreden. Obračamo se na vse poštene dečke. Takših divjakov naj ne trpijo med seov. Stariše Opominamo, da bodo davali za deco oster odgovor. Oblasti, posebno orožnike pa prosimo, naj nastopijo proti takšim razgrajačom z vsov ostročov. Nagrada. Küzma Janez iz Rakičana si je pri gašenji ognja, ki je divjao pri Kociprovih, močno poškodüvao obleko. Zdaj je dobo 200 Din nagrade. Velka nesreča na Bodenskom jezeri. Na Bodenskom jezeri se je v viheri prevrnola jadrnica tamošnjega sportnoga kluba. Vtopilo se je 10 lüdi. Rešo se je samo eden. ZA NEDELO. Po vüzmi peta. Evang. sv. Ján, vu 16. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : zaistino, zaistino Velim vam, či kaj bodete prosili Očo vu iméni mojem, da vam. Dozdaj ste nikaj ne prosili vu imeni mojem ; proste i zadobite ; naj radost vaša puna bode. Eta sam po prilikaj gučao vam ; nego bom očivesno vam od Očé nazviščávao. Vu onom dnevi vu imeni mojem bodete prosili i ne Velim vam, ka bom jas proso Očo za vas; ár sam Oča lübi vas ; da ste ví mené lübili i Vervali ste, ka sam jas od Bogá zišao. Zišao sam od Očé i prišao sam na ete svet : znova ostavim te svet; i idem k Oči. Velijo njemi vučenicke njegovi : ovo zdaj očivesno gučiš i prilike nikakše ne práviš ; zdaj znamo, ka vsa znaš i ne je potrebno tebi, ka bi te što pitao : po tom verjemo, ka si od Bogá zišao. Razgled po domovini. Smrtna nesreča v rüdniki. V sredo popoldne je šo z drügimi na delo tüdi 24 letni Samski rudar Pirker. Pridno je kopao črno rüdo, hoteč namestiti zamüdo preminočih tednov, kda je bio prisiljen k brezdelnosti. Velki falat premoga njemi kar ne šteo iz objema podzemelske moči, kda pa je nazadnje le odnehao, je podro za sebov leseno oporo, ki je spadnola delavci na glavo i njemi jo zdrobila s takšov silov, da je bio nesrečnež na mesti mrtev. Zvečer ob osmi vüri so ga prinesli iz rova i obvestili očetna i nesrečno mater iz znane Povšetove rodbine na Brnici. Nesreča matere je tem vekša, ar je dobila ravno Preminoči teden iz Francije sporočilo, da je Vmrla tam njena hčerka, poročena s tamošnjim domačinom rudarom Šentjurcem, a pred več leti pa je smrtno ponesrečo v Nemčiji njeni prvi mož, oče obeh njenih zdaj umrlih otrok. Tak žmetno preizkušeni ženi sožalje, pokojnik naj mirno počiva! Auto povozo 6 letno deklico. Na Brezjah je bila preminočo sredo Poroka. Poročo se je nekši par iz Maribora. Ob 3. vüri popoldne so odhajali z Brezja z automobilom. V bližini Podbrezja nedaleč od znane krčme Pavlin se je na ovinki zgodila težka avtomobilska nesreča. Švatovski auto je povozo 6 letno Milenko Mihelčič, doma iz Srednje vasi pri Podnartu. Avto je vozo jako pomali. Šofer je davao znamenje, toda otrok je po neprevidnosti zbežao prek ceste. Avto ga je z blatnikom zadeo i povozo. Otrok je bio na mesti mrtev. Odnesli so ga v bližanjo hišo. Drüžba je nato nadalüvala svojo pot proti Podnartu, tam so se vsi taki javili pri orožnikih. Nato so se odpelali dale proti Kranji i Ljubljani. Pod kola je spadno. Posestnik I. Ogrinec, vulgo Medved, iz Podgorja pri Kamniki je Preminoči teden pelao po Šutni kola, naložena z blanjami. V kola sta bila vpreženiva dva vola. Pri Terpinci je kreno po klanci navzdol proti sejmišči, pri tom pa je mogoče pozabo zavreti kola, ar so voli v precejšnjem bežanji pobrali po klanci. 72 letni mož jih je zaman skušao vstaviti. Z ednov rokov se je držao za ročico, z drügov pa je nategüvao vajeti. Na mesti prek potoka Mlinščico pa je nenadoma spadno i zadnji potač težko naloženoga voza njemi šo prek levo nogo i njemi zdrobo čunto nad gležnjem. Taki so pribežali lüdje i ga odnesli k okrožnomi zdravniki dr. Matjašiči, šteri njemi je nüdo prvo pomoč. Posestnik Ogrinec si je pred par leti pri enaki nesreči poškodüvao desno roko. Pošta upravništva. Grlesbacher Agneš, Buenos Aires. Dobili 120 Din. Vse vam damo pošilati. Temlin Fr. Brezovci. Od 1. maja poslali vse Kološi. Penez se dugo kota na pošti. Škaper Treza, Dolič. Nam poslano je bilo v Novinaj. Pitajte urednika, če ste ta tüdi kaj poslali. Iz sveta. Velki ogenj. V Bombayji je divjao 1. maja ogenj, ki je 8 hiš popunoma vničo, 8 pa poškodüvao. Brez strehe je ostalo 100 drüžin. Dve banki oropani po dnevi. V New Orleansi sta bili po dnevi oropani dve banki. Rop se je zvršo tak, da so v vsako vdrli 4 maskerani, oboroženi možje i so nameščence prisilili, da so zdignili roke gor, oni pa so med tem vzeli peneze i z automobilom pobegnoli. Iz vsake banke so odnesli 100 jezer dolarov. Strašna eksplozija v Ameriki. V madjrskom arzenali Nicheroy se je pripetila v kemičnom oddelki silna eksplozija. Bujtih je 180 delavcov, 2000 pa jih je ranjenih. Penezi v čevlaj. Kak poročajo iz Berlina, je te dni žena nekšega rokodelca dala kodiši par ponošeni čevlov svojega moža, ne da bi znala, da hrani mož v čevlaj svoje prihranke. Kodiši pa čevli očividno neso bili dobri i zato ji je odo najbližjemi čevlari za male peneze. Majster je pa kmalu nato čteo v časopisih, da je nekak skrio v svoji čevlaj 1500 mark. Poštenjak je včasi Pogledno stare čevle, štere je pred par dnevi küpo, i je istinsko najšo med podplati zateknjene peneze. Mož se je včasi javo na policiji i prvejši lastnik čevlev je dobo vse svoje peneze nazaj. 4 NOVINE 10. maja 1931. Smrt tretjega najbogatešoga Amerikanca. V 92 leti starosti je vmro Eervige Baker. tretji naj bogateši človek v Ameriki. Njegovo zapüščino cenijo na 100 milijonov funtov šterlingov (približno 28 milijard dinarov.) Proti visikoj starosti je bio pokojni predsednik 47 drüžb i je igrao v amerikanskom gospodarskom živlenji velevažno vlogo. Novinari so ga imenüvali „svinga iz Wallstreeta.“ S potretov nogov preprečo velko nesrečo. Na postaji Paalsbod je 56 letni železniški čuvaj Peterson morao po slüžbenoj dužnosti prestaviti kretnico za prihajajoči brzovlak. Tirnica pa je bila zavolo občütnoga mraza prevlečena z ledenov plastjov i kda je stopao prek šin. se njemi je tak poškalilo, da je spadno i si je v dvema mestoma potro nogo. Nekaj časa je ležao v omedlivicl, a nato se je zdigno i z mantrov se je vlekeo do kretnice. Kretnico je preobrno i nato je taki prileto brzovlak, šteri je brez vsake nesreče privozo na glavni kolodvor. Njegovi prijatelje so ga po dugom iskanji najšli pri kretnici na pol zmržnjenoga. Taki so ga spravili v špitao. Junaškoga čuvaja so odlikovali z velkov svotov penez, ar je s svojov skrajnov požrtvovalnostjov i v nevarnosti za lastno živlenje preprečo velko nesrečo. NOVO! NOVO! v BOGOJINI Kmetijska nabavlalna i odajalna zadruga. Vsem se priporoča za obilen obisk ! Načelstvo. Z 10. malom začne poslüvati Izjava. Podpisana ponovno izjavlam, da ne priznavam nikakšega duga, šteroga moja mati Josefa Ribaš gdekoli naredijo i tüdi izposojene peneze ali denarnovrednost ne. Tüdi ne so zmožni za sklepanje nikakše küpčije, ne odaje. Petanjci, 6. V. 1931. Barbera Šafarič, gostilničarka. Oda se posestvo v Vogriševcih št. 36 (42), p. Ljutomer, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, sadovnjaka, njiv, travnikov i loga. Ta zemlišča merijo sküpno 7 plügov 787 kvadr. sežnjev i so, zvün loga, popunoma zaokrožena okoli doma. Cena 75.000 Din, odn. po dogovori. Vse natančneje se izve v pisarni g. JOSIPA ŽMAVCA, odvetnika v Ljutomeri, Gorice s hišov travnikom i logom pri prometnoj cesti po niskoj ceni na odajo. ALOJZIJA SATLER Orehovci pri Gornjoj Radgoni. 2 Oda se 2 motorno kolo „Ardi“ 2 ½ HP. Kolo je v dobrom stani. Cena nizka. Pozve se v trgovini BRATA ŠIFTAR i HAHN M. Sobota. Oda se edno posestvo. Stoji iz 3 plügov zemle, 1 plüg je travnika, drügo gorice, njive i lepi velki sadovnjak. Cena primerna. Poizve se v Murščaki št. 84. Oda se v Tešanovcih edno prvovrstno posestvo 14 plügov njiv i travnika, ½ plüga goric 9 plügov loga za sekanje. Zidana hiša i gospodarsko poslopje vse v dobrom stanji. Zglasi se lehko pri lastniki OBÁL JOŽEFI v Tešanovci št. 28. 2 Oda se edna fina 4½ H. P. parna garnitura vküp ali posebi. Da se tüdi z arende ali se zamini z znücanov gamiturov. KRČMAR PAVEL Čikečka vas Prosenjakovci (Prekmurje). Vogrin Štefan : Trije bratje. Národna. Pred davnim časom je živo eden grof. Meo je tri sine i edno lepo hčer. Kda je hči bila kakših 15 let stara, je prišla v grad edna comprnica. Kak je zaglednola lepo mlado grofico, njoj pravi : „Ti več nigdar ne boš gospodarila v tom gradi !“ To rekši jo vdari s šibov po hrbti i lepa mlada hči se spremeni v lisico. Ta grofica lisica je odišla z gráda da več ne bilo od nje čüti. V velkoj žalosti je dao grof postaviti velko cerkev. Prvo noč je zgono nájstarejšega sina v cerkev, naj zve, ka ešče fali v njoj. O polnoči je prišlo dvanajset vragov pa so si začnoli zgučavati: „Grof je dao postaviti hlev!“ Sin drügo zajtro pove oči, ka je čüo v cerkvi. Grof pa je zdaj dao cerkev porüšiti i ešče lepšo postaviti. Zdaj je pa grof poslao Srednjega sina Poslüšat ka ešče vu cerkvi fali. O polnoči je prišlo dvanajst vragov kak prle pa so si začali pogučavali : „Grof je dao zdaj ešče lepši hlev postaviti Grof pá da cerkev podreti i ešče lepšo napraviti. Zdaj pa pošle naj mlajšega sina Poslüšat ka ešče v njej fali. O polnoči pa pride dvanajst vragov i eden pravi: „Grof je zdaj dao postaviti najlepši hlev.“ Najmlájši sin pita : „Ka njoj pa fali ?“ Vrag odgovori : „Tisti ftic, šteri za devetdeset mužikašov igra.“ Sin pove to oči i oča včasi pošle starejšega sina iskat ftiča. Njeva ideta po sveti, lačniva i žedniva sedeta v hladno senco da ta mela obed. Iz loga pa je pribežala lisica i se je sükala okoli njeva. Brata sta s palicami začnola mlatiti po njej. Lisica pa je z repom zamahnila proti njima i oba sta se včasi spremenila v kamen. Grof čaka i čaka ali starejšiva sina nega od nikec več domo. Pošle najmlajšega sina po ftiča i brate. Te hodi že dugo lačen pa žeden, nazadnje si doli sede pod edno drevo, da bi jo. Komaj začne jesti, že pride z loga lisica proti njemi. On njoj pa že Ozdaleč kriči: „Hodi, hodi sirota.“ Da njoj krüh. Lisica ga zdaj začne pitati, kama je namenjeni. On njoj pove da ide iskat ftiča i neve kde je. Lisica pa brat ideta vküper dale. Zdaj prideta do ednoga lepoga gráda. Lisica njemi právi : „Tü notri je ftič!“ Ftiča moraš zgrabiti tak da se klunje ne tekneš, ovači te zgrabijo.“ Sin ide vu grad i zgrabi ftiča i se njemi je klunja vidla lepa i jo prime da jo odnese. Ali kak se klunje tekne, nastane takše igranje da so se zbüdili čuvárje i so sina zgrabili i ga pred grofa gnali. Grof ga pita kak je mogeo skoz telko stráž priti v grád po ftiča. Sin odgovori: „To je ne nikaj jaz vam vüpam roke i noge odsekati, da ví to nete znali !“ „Dobro da to nesi napravo, dam ti ftiča, či mi priženeš takšega konja, ki eden den pride okoli zemle.“ Lisica pa brat ideta dale pa prideta do ešče lepšega grada. Tü je notri konj, njemi pravi lisica. Idi, konja vzemi, vüzde se pa ne tekni, ovači si pá zgübleni. Sin ide, konja vzeme pa bi rad meo vüzdo tüdi, ali kak se vüzde tekne je začao-konj-hrzati. Stražarje so se zbüdili pa so ga gnali pred grofa. Grof njemi je pravo : „Kak si skoz telko stráž mogeo priti do konja ?“ Sin odgovori : „To je ne nikaj, jaz vam vüpam glavo odsekati, da ví nete znali. „Dobro da mi to 10. maja 1931. NOVINE 5 nesi napravo, dam ti konja ali moreš mi prinesti dete, štero je ešče ne sunca vidlo.“ Brat pa lisica ideta dale i srečno dobita dete, štero je ešče ne sunca vidlo. Zdaj ideta k grofi, šteri je meo konja. Brati se mili dete dati za konja, zato prosi lisico, náj se ona spremeni v dete. Lisica se resan spremeni v dete i sin jo nese k grofi i za njo dobi konja. Sin ide s konjom i detetom dale. Kda je lisica prišla za njim, sta že bila pri grofi kak je meo ftiča. Zdaj jo pá prosi sin, naj se spremeni v konja. Lisica se resan spremeni v konja. Sin jo žene i za njo dobi ftiča. Sin ide proti domi. Lisica za en čas pribeži za njim. Sin ešče prosi lisico, naj njemi pokaže brata. Ona njemi pokaže brata v kamen zakunjeniva. Lisica se jiva tekne i njeva oživela. Zdaj vsi vküper idejo domo k oči, šteri je že žmetno na njé čakao. Ftiča včasi obesijo v cerkev, kde je včasi začno igrati. Grof je dao pozvati, vse lüdstvo vküper, naj čüjejo toga ftiča igrati. Vse lüdstvo se je čüdüvalo, ar tak lepoga igranja ne nikdar čülo. Od povračila škode po divjačina Glede povračila škode, ki jo povzročajo ali lovci ali pa lovske živali na zemljiščih i na polskih pridelkih vala lovski zakon za bivšo vojvodino Štajersko z dne 21. septembra 1906 dež. zak. Štev. 5. iz leta 1907. ki določa, da je za povračilo te škode odgovoren vsakokratni lovski upravičenec. Če se stranke ne morejo sporazumeti zavolo višine i povračila lovske odškodnine, odloča posebno razsodišče po določilih §§ 72—92 štajerskoga lovskoga zakona. Razsodišče obstoji iz načelnika, oziroma iz njegovoga namestnika ino dveh razsodnikov. Načelnika i njegovoga namestnika imenüje Sresko načelstvo po zaslišanji prizadetih občin i lovskih upravičencov za čas, dokeč trpi zaküpna doba. Načelniki i namestniki takših razsodišč morajo biti samo neoporečni i nepristranski možje, ki so izküšeni v kmetijskih, logarskih i lovskih zadevaj. Sresko načelstvo mora ob začetki zaküpne dobe obvestiti pristojne občinske urade i jim sporočiti, što je načelnik i namestnik lovskoga razsodišča za tisti lovski okoliš. Što šče uveljaviti lovsko odškodnino, mora prijaviti svoj odšhdninski zahtevek pristojnomi načelniki razsodišča ob časi, kda se škoda šče lehko ugotovi, ar bi te zahtevek lehko prejšo. Če je pa mogoče ugotoviti škodo na žiti i drügih polskih pridelkaj samo ob časi žetve, je treba prijaviti samo poškodbo, dokeč se višina škode i višina odškodninskoga zahtevka ugotovi samo v časi žetve, ali pa kda je takša zagotovitev mogoča. Načelnik razsodišča mora o vsakokratnom zahtevki na povračilo lovske škode, taki obvestiti lovskoga upravičenca ali njegovoga nameščenca ino more pozvati tožitela i lovskoga upravičenca k spravnomi posküsi. Če ne mogoče dosegnoti poravnave, pozove načelnik razsodišča prizadeti stranki da imenüjeta vsaka po ednoga člana razsodišča, zednim pa naznani kraj i čas prišestne razprave. Stranke se lehko vdeležijo te razprave ; če ne pridejo k razpravi, se razpravi brez njih. Če edna ali drüga stranka ne imenüje člana razsodišča, je načelnik upravičeni uradoma i brez predloga imenüvati člane razsodišča. Razsodišče razpravla i odloča po svobodnom prevdarki, vendar samo v okviri predlogov, ki so jih stavile stranke. Pri razpravi sküša načelnik razsodišča dosegnoti najprle sporazum gledoč povračila i stroškov postopanja. Če se te sporazum izjalovi, mora razsodišče na podlagi potrebnih krajevnih poizvedb odločiti od sledečih točk : 1. Ali je škoda, nastala po divjačini ali pa ob priliki izvršavanja lovine. 2. V keliko so vtemeljene navedbe strank zavolo višine škode ; 3 Od odškodninskih zahtevka i povračila stroškov. Če pa je mogoče ugotoviti dejansko škodo za časa žetve, se razprava preloži i more tožitel pravočasno staviti predlog, da se vrši cenitev i ugotovitev za časa žetve: Ob vsakokratnoj razpravi sestavlenoga razsodišča, trbe sestaviti Zapisnik. Proti izpovedi razsodišča nega nadalne pritožbe na kakšo vekšo inštanco. Pač pa je mogoče izpodbiti zapoved razsodišča v smisli § 595 c. p. r. s posebnov tožbov pred rednim sodiščom. To so važne določbe, ki vrejajo postopek od prijavi od ugotovitve lovske škode ino od lovskih razsodišč. Če lovsko razsodišče ne delüje, ma vsakša prizadeta stranka pravico vložiti pritožbo na pristojno sresko načelstvo. AGRARNE ZADEVE Odposlancom agrarne zadruge. Odposlance agrarne zadruge oprosimo, naj vsako nesrečo, štera se zgodi kotrigam, v 8 dnevaj javijo zadrugi v Črensovce i naj spunijo pri prijavi sledečo izjavo : Izjava. Podpisana odposlanca Agrarne zadruge za Dravsko in Savsko banovino v Črensovcih na lastno odgovornost pred Bogom, i civilnim zakonom svedočiva, da . . . iz občine . . . hiš. štev. . . . je vredna kotriga Agrarne zadruge i je brez lastne krivde ponesrečen s tem, da . . . leta . . . meščan . . . dne . . . Nesreče prijavim v . . . dneh. Občina . . . dne: . . . mesca . . . 1. 193 . . . Odposlanec : Odposlanec : Pri drügoj priliki objavimo, ka pomeni ta izjava. Vodstevo zadruge. Zahvale. Podpisana iz Beltinec, kotriga Agrarne zadruge, se toj najtopleje zahvaljüjem ka mi je dala 450 Din podpore da mi je krava bila betežna i sam jo mogla bujti, ar sam za njo dobila, malo penez, mi zadruga priskočite na pomoč za štero se njoj najtopleje zahvaljujem i jo priporočam. BALAŽIC MARIJA. * Podpisani iz Trnja, kotriga Agr, rame zadruge, se toj najtopleje zahvalüjem ka dala je 100 Din podpore, ar so mi prasci poginoli. Za podporo se zadrugi toplo zahvalim i želem, da bi se zadruga ešče bole razvijala, da bi lehko dala vsakomi ppnesrečenci, ki jo podpira, zadostne podpore. LEHKO MARTIN. * Podpisani iz Beltinec, kotriga Agrarne zadruge se toj najtopleje zahvaljüjem, ki mi je dala 450 Din podpore, ka mi je krava poginola. SMODIŠ. JOŽEF. * Podpisani iz Beltinec, kotriga Agrarna-zadruge se toj najtopleje zahvalüjem ka mi je dala 100 din podpore, ka mi je svinja poginola. SMODIŠ ŠTEFAN. Podpisani od Lipe, kotriga Agrarne zadruge, se toj najtopleje zahvalüjem, ka mi je dala 100 Din podpore, ka mi je svinja poginola. Zadrugo vsakomi priporočam. MATJAŠEC IVAN. 6 NOVINE 10. maja 1931. Za naše male. Boža kaštiga. (Iz lista Andjeo čuvar). Prekrižala sta se i se pomali, pazlivo spüščala dol, drügi pa so gledali za njima i jiva sprevajali z očmi brez diha. Nazadnje sta po vnogih trüdaj, držeč se za korenje, ki je gledajo iz zemle, prišla do Marjana. — Ka je, ka je? — so pitali oni odzgora. Ivanček se nagne nad Marjana, pogleda ga i se dotekne njegove roke. — Julij, on že ne žive; poglej oči kak so ledene, roke so mrzle, prebio si je mogoče hrbtenjačo. — Ne žive ! — je zdehno sočütno Julij. — Ne žive ! — je zahričao onim gori. — Ne je živ ! — Kak rüm je šlo to od vüst do vüst i nešterne je napunila groza. Sirmak Marjan ! Škoda da za njega ! — Sirmaški stariši, bio je edino dete ! — Tej glasi dečjega sočütja so se čüli, med tem pa sta Julij ino Ivanček videla, da nikaj ne opravita. Prišla sta nazaj gor i eden dečkec je taki bežao z žalostnov novicov v ves N. Marjanov oča je pribežao ves prepadnjeni, z njim zdravnik i lüdje z nosilnicov. Pokazalo se da je meo Ivanček prav. Marjan si je pretrgao hrbtenjačo i je bio mrtev. Žalostni pohod se je povrno v ves, a zdaj ne bilo veseloga krika i šal. Cela ves je delila žalost Marjanovih roditelov, vsi so z njimi sočüstvüvali i so začnoli od dogodka pripovedavati raznična vgonjavanja. Ne mogoče, da bi bio Marjan tak nepazlivi i da bi sam spadno, vej so vsi znali za tisto pogübelno mesto i so se ga pazlivo Ogibali. Poleg toga pa Marjan ne pripadao k trümi živahnih i divjih dečkov, nasprotno, bio je resnoga ponašanja i tüdi ne meo rad preveč živih zabav. Ja, ja, nekaj se je moralo zgoditi, ali ka ? Šteri med dvanastimi dečki bi naj bio krivec ? Nešterni očevje so svoje dečke začnoli spitavati, a nikaj se ne razjasnolo. Najvekši sum je spadno na Milana. Zdaj se je te, zdaj oni Spomno, da sta se Marjan i Milan večkrat sporekla, ar sta stanüvala v istoj hiši kak sina dveh drüžin. Oča je pozvao Milana, ga postavo pred sebe. Prijao ga je za roko, njemi gledao v oči kak da bi njemi gledao v dno düše i njemi je pravo : — Poslüšaj, neprestano od vseh strani prihaja na moja vüha tvoje ime, na tebe pada sumnja, priznaj, povej : ali si ti pošikno dol Marjana? — Ah, atek — krikne Milan s tužnim glasom, pun žalosti — istina je, včasih sem nevlüden, nebogaven, božen, a da bi včino takšo hüdobijo, ne, oča, nikdar ne ! Ja, niti živeti ne bi mogeo s takšim grehom na düšnoj vesti. (Dale.) VGANKE. 1. Imena : Ciril, Abraham, Adrijah, Eva, Lucij, Lukač, Agata, Amand, Ana, Ananija — postavite edno pod drügo, da dajo sredne črke (litere) teh imen ime slavnoga slovénskoga pisatela. (Poslao Kühar Fr. dijak, Rankovci.) Ka čteta tevi sestri (Poslao Pajžlar Štefan.) (Poslao Vogrin Št. Rakičan.) Rešitev ugank v naslednjoj številki. Gospodarstvo. Napajanje živine. Zakaj nüca živalski organizem vodo? Pri krmlenji olajšava voda preživanje i požiranje posameznih grižlajov. V gobci i v celom predželodčnom prebavnom trakti omehčajo prebavni sokovi i voda trdo krmo i jo sposobijo za preživanje ali za dokončno prebavo. Voda pa ne samo potrebna pri prebavi, nego je nekak prometno sredstvo, po šterom se vrši Prenos hrane i zraka v vse celice i po šterom se odnašajo razkrojni produkti v zrak, v seč i v potenje. če dobi živina premalo vode, ne moti to samo prebave, nego poslabša sküpno živalsko stanje. Ar je tkaničje premalo preprano z vodov, zadržüje v sebi razne škodlive razkrojne produkte. Voda v krvi se zniža za par procentov. Telovna temperatura se povekša, ar nevugodno pospešüje razkroj beljakovin i masti. Vse to trpi tak dugo, dokeč ne dobi živina znova zadosta vode. — Prispodobno pa zadržüje pri cecatji razvoj i rast mladih živali že mali odteglaj vode, včasi celo že neredno napajanje. Popolen odteglaj trde krme prenaša žival znatno duže kak popolen odteglaj vode. Kakša naj bode napajalna voda ? Napajalna voda naj bo ravnotak dobra, kak pitna voda. Površinska voda, gnojšnica ali drüga grda voda se ne sme stekati v njo. Nečista voda prinaša v žival najrazličnejše betežne kali, ki škodijo njenomi zdravji. — Naša živina pije rada mehko vodo, pa naj bo tekoča ali stoječa. Napajanje na potokaj i drügih naravnih napajališčih je primerno i dobro samo te, če je voda čista i zdrava. Napajalna voda naj ne bo prehladna. Žival more najmre segreti popito vodo na svojo telovno temperaturo. Če vpoštevamo, da pije n. pr. govedo dnevno 50 l. vode, se lehko razmi, da zgübla žival za segrevanje spite vode velki del (10—15%) tiste energije, ki jo dobi s krmov. Kem bolša je krma, tem več toplote stvarja v živalskom teli. Moderne štale majo priprave, v šterih se živina napaja, kda njim vgaja i s polübnov vnožinov vsikdar primerno tople vode. Zavolo hladnoče pa ne sme biti napajalna voda pretopla. Najbolša je 10 do 15 stop. C. — Vodo naj pije žival večkrat po mali. Toplotna energija, ki jo ma žival na razpolago, najmre gotovo ne zadostüje za segrevanje naednok vlitih 10 do 20 litrov mrzle vode. Takši toploten odteglaj se teda vrši na račun zmenšane tvorbe mleka, mesa ali masti. Keliko vode naj pije živina ? Sama po sebi ne pije zdrava živina nikdar preveč, če jo ne prisili k tomi premokra ali pa preslana krma. Živina pije samo telko, kelko nüca njeni organizem. — Na 1 kg. Sühe krme (t. j. popunoma brezvodne, Sühe krme) spije poprečno : prašič 7 do 8 1. vode, krava 4 do 6 1., jünec 4 do 5 1., konj i ovca 2 do 3 l. Kem več teda poje žival, temveč tüdi spije. Pri velkoj zvünašnjoj vročini spije živina več kak v hladnom dnevi. Preveč vode vpliva slabo na prebavo. Kda naj napajamo živino ? Če živino napajamo ob konci krmlenja, se voda najbole porazdeli pod krmo. Pri pitanji i sploh vsikdar, kda dobiva žival koncentrirano krmo, je ne priporočlivo napajati taki po krmlenji z dosta vode. Pred krmlenjom z vnogov vodov vsebüjočo krmo ne dobro napajati, ar zmenšano s tem živini tek. Konji slabše izrabijo oves, če spijejo taki na oves vodo. Razlagajo si dejstvo s tem, da izpira voda oves iz prebavnoga trakta prvle kak je do dobro iznücani. 10 maja 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ : PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. — Kak pa si se znašeo tü? — ga pita radovedno, kda je vido, da si je nekelko odpočino. — Nikak. Znova sem morao iti v fabriko. Delo je bilo težko, ne sem ga bil vajen, a zaslüžek je bil slab. Romao sem iz kraja v kraj, a živeti sem morao. Več ne sem meo ne občutkov, ne misli, ne sem bil človek. Leta so minola, a jaz sem bil vsikdar sam, zapüščeni, sirmaški i nesrečen. Dokeč sem mogeo delati, je bilo šče dobro, te nesrečne spomladi mi je mašin odtrgao dva prsta. Taki so me odpüstili, bil sem za delo nesposoben. — Bil sem tak nesrečen, da niti obupovati ne sam mogeo. Kamen, kamen ! Čüto sem samo to, da sem düševno i telovno popunoma mrtev, znao sem, da je Pravica na meni zvršila, ka je štela. Bolnik ne mogeo nadaljavati. Vüstnice so njemi tiho šepetale. — Čüješ, ka pa si napravo, da te Bog tak kaznüje? — ga je pitao prišlec. Bolnik njemi ne odgovoro nikaj. Nekaj časa je mučao, a da pa njemi je bila düša puna žalosti, je znova nadaljavao, a bole tiho, kak da bi gučao zasebe : — Ne šče bilo zadosta ! Ne šče bilo zadosta ! Brez misli, brez občütka sem zgrabo revolver, da bi napravo celomi deli konec. Bežao sem, drkao brez smotra, iskao sem mesto za svoj grob. Ne sem video i čüo nikaj. Mimo mene so bežale trupe zasačenih delavcov. Stavka je bila. Vidi se mi, da so me tüdi zvali, vidi se mi, da sem čüo tüdi pok, a ne sem se obrno. Moja zavest je bila medla, ne sem meo nikakšega jasnoga spoznanja. Videlo se mi je, da je nekdo bežao za menov, a ne sem se obrno. Naednok sta me zgrabili dve železnivi roki. — Stoj ! — Obstano sem prestrašeni. V roki mi je trepetao revolver. — Ti si strelao ! Noro sem zijao v orožnika, nikaj ne sam odgovoro. Pravzaprav ne sam znao, ka misli i ka šče. Začno sem nekaj mrmrati, ali on ne čakao na moj odgovor. Orožje sem morao izročiti i stopati pred njimi. Okoli nas se je zbralo vnogo lüdi, vsi so gledali mene. Za nekaj trenutkov sem se tüdi jaz zavedo. Obrno sem se k orožnikom, da bi jim po- jasno položaj, ali oni mi ne so püstili gučati. Ves topi i nemi sem se popunoma podao usodi. Do živlenja mi ne bilo vnogo. Prignali so me sem. — Ali te ne so zaslišali ? —Desetkrat ! Ali vsikdar končajo z istov pesmicov : — Bežali ste z orožjom v roki, teda ste vi strelali. — Prišla sta tüdi nekšiva dva človeka, ki sta prisegnola, da sta me videla, kda sem strelao. Čüdno ! — Pet mesecov je že, ka so me zaprli. — Če nega krivde, nega duga. — Ne sem strelao ! Ne sam ga bujo! Ne sam ! Ne sam ! — je kričao z onemoglim glasom jetnik i je od žmečave stiskavao pohableno pest desne roke. V krvave oči so privrele skuze. Prijatela sta ga vse pretreseniva gledala, bila sta osvedočena, da je nedužen človek v ječi. — Izpüstili te bodo ! — ga je tolažo starejši — kda ne bodo mogli nikaj dokazati. — Ne maram — je ječao jetnik — ne maram za živlenje, ne maram za nikaj, ali časti ne dam ! Ne dam ! Ne dam ! Znova je nastanola žalostna tišina. Starejši jetnik se je sprehajao po sobi i v srci ponavlao čarno zgodbo svojega nesrečnoga prijatela. Čüješ, tista deklina, ki si jo püsto v Ameriki, se je imenüvala Marta, ka ne ? Betežnik se je stepo i šče bole je postao bledi. — Ka ne, da se je tak imenüvala ? — Ne. Što pa je potem ona Marta, od štere vsakšo noč gučiš ? Betežnik ga je nekaj časa poslüšao. — Prijatel ! —Ka želiš ? —Ali šče maš malo srca ? — Za nesrečnoga mam. — Potom te prosim, pred menov več nikdar ne zvüsti toga imena. — Zakaj ? — Ne pitaj, nego me poslühni, ar te prosi najvekši nesrečnež na sveti. IX. Peter na svobodi. V nekšoj kavarni ob robi mesta P. je sedo Peter poleg velkoga okna. Sühi, bledi, zmantrani je malomarno gledao vnožico, ki je šla po vulici. V teh njegovih pogledaj ne bilo niti trohice radovednosti. Onemoglost, brezkrajna otrüjenost njemi je ležala na ozimicaj, oči pa so bile motne, prazne, brez izraza. Na modrih vüstnicaj njemi je visela na pol zgorena cigareta. Kda jo je vzeo iz vüst, da bi streseo pepel, se njemi je roka stepla kak starci. Čarna obleka je bila zgnetena, prašnata, srakica nezaprana. Ne obriti, ne počesani je bio vtelovlena zapüščenost. Zjütraj je prišeo na svobodo. Rešili so ga obtožbe po ednom leti. Nikaj njemi ne so mogli dokazati. Dali so njemi nekelko frankov, da ne bi pogino od glada i to je bilo vse. O usoda ! Kama se naj zdaj obrne? Kde najde zaslüžek tak betežen, siromaški, brez priporočila, brez poštenja. Morilec ! Istina, na sodniji se ne moglo nikaj dokazati, ali što njemi bo šteo vervati? Brez smotra, brez namena je blodo po vulicah celi den. Meo je samo edno želo : da se nadiha zraka i se segreje na sunci. Den je bio lepi, aprilsko sunce je bogato obdarilo mlado naravo. Peter pa se vklüb tomi ne mogeo segreti celi den. Zobje so njemi šklepetali od nenavadnoga notranjoga mraza. Ve je bil za njega celi svet leden i prazen. Glada ne občüto, proti večeri, kda so njemi že opešale noge, je vstopo v kavarno, da bi spio kavo i pokado cigareto. Čüdno so ga pogledali, kda je odpro dveri, a tüdi njemi samomi je bilo, kak da je zablodo. Lüdem se je čisto odtüjo. Kda je tak sam sedo pri okni i je pogledavao po gostaj, se njemi je videlo, da on ne človek. Čüto je, da je nekak bližji onomi psovi, ki se je motao okoli stolov i je šnofao okoli gostov. Hüdo njemi je bilo pri srci,, kda je kavarnar odpro dveri i je splodo psa na vulico. Nekak nezavestno je zgrabo krščak, da bi tüdi on šo, ar je mislo, da tüdi njega čaka ista usoda. A vklüb tomi ne šo. Kam naj se obrne ? Pes mogoče zna, kde ma prenočišče, on pa ne ve, kde bo njegovo. Peter niti ne šteo misliti na bodočnost. Čisto slepo se je vrgeo usodi v roke. Naj bo, ka mora biti, on se več ne boji nikoga i ne pričaküje nikaj. Dokeč bo meo one franke, bo živo. A potom? Če njemi bo usoda tak neprijazna kak dozdaj, vmerje od gladi. Da bode mrtev, bo vse končano. Vse ? Dale Peter ne marao misliti . . . (Dale). 8 NOVINE 10. maja 1931. Za smeh. Plebanoš (cehmeštri) : Te gospod je pa preci pobožen, kak sem v pamet vzeo. Cehmešter: Samo to ne dobro, ka kda jaz pobiram po cerkvi i pridem do njega, se vsikdar škrable po glavi. * Katehet (v šoli) : No, Francek, kde je pekeo. Francek : Poleg nebes. Katehet: Kak to ? Francek: Ja, ve ste nam pa večkrat, pravili, da šteri v nebesaj ne vrli, ga v pekeo sünejo. * Sosid se veselo-pogovarja s sosidom, da ma dosta drv. Naslednje še pravi: „Bog ne daj ognja, dve leti do nam folgala.“ * Sodnik (k tožiteli): Kak pa znate, ka je vkradnjeni robec zaistino vaš ? Tožiteo: Zato ka jih mam več takše farbe. Sodnik : To ne zadosta; ar jih jaz tüdi mam več takše farbe. Tožiteo: To je lehko. zato ka mi je več bilo vkradnjenih. Penezi : dolar Dim 56.20, Argentinski peso Din. 16, Šiling; Din. 7.90, lira, Din.2· 90, pengő Din 9.80, marka Din 13·35, uruguajski peso Din 33, frank Din 2·18. Živina: biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Dim 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje: pšenica Din. 165. žito Din., 155, oves Din. 200, kukorca Din. 150, krumpli Din. 90, ajdina Din. 150, proso Din. 150 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150, Vino Ljutomerčan, prvovrsten, dobijo gostilničarji po jako niskoj ceni na veleposestvi VARDA Ljutomer. 3 Živo perutnino kokoši, piščance, goske „PRODA“ d. z. o. z. Ljubljana 1 Prečna 6. VAŽNO ! VAŽNO ! Tem potom sporočam cenj. lastnikom mlatilnic i mlinov, da lehko dobijo po dozdaj nezaslišano nizkoj ceni najbole trpežne mašinske remle inozemskoga izdelka v vsakovrstnoj širokosti v skladišči (za leder) BADER HERMANA Ustanovleno 1. 1895. v DOLNJOJ LENDAVI. Ustanovleno l. 1895. V Prekmurji najbole poznana, Zanesliva i najstarejša trgovina z ledrom, čevlarskimi i remenarskimi potrebčinami. Oda se tesani les za rušt 16 m. dugi 6 m. šürki po niskoj ceni. Küpci se naj zglasijo pri: VINCENC PONDELKI Lucova p. G. Petrovci Prekm. izjava. Podpisana Lenaršič Marija mlinarica iz Markovec h. št. 126. izjavlam, da za svojega moža od 28. aprila naprej ne priznam nikših dugov. „ „ LENARŠIČ MARIJA Markovci. Prava metoda da ostanete vsikdar mladi, lepi i friški je redna nega kože i vlas, s pomočjov medicinsko neoporečnih sredstev, kak so to že prek 34 let sprobano Fellerovi Elza proizvodi : Fellerova kavkaška pomada za zaščito lica i kože „Elza“ kremo, odstranjüje s kože nadležne nedostatke i jo stalno ohrani gladko, čisto i mlado. Vsikdar je zanesliva proti gübam, spüščajom, mozolom, sunčnim pegam itd. Lonček 12 Din. Fellerova Elza pomada za rast vlasi, zaprečüje prhljaj, izpadanje vlasi i prerano serost, pospešüje rast vlasi i zdržava vlase vsikdar volno i mehke Lonček 12 Din. S poštov 2 lončka edne ali po 1 lonček od vsake Elza pomade 40 Din. če se pošlejo penezi naprej, brez vseh dalnih stroškov, inači pa s povzetjom 50 Din. Fellerova Elza žajfe lepote i zdravja (li- lijina mlečna žajfa, lilijina kreme žajfa, glicerinova, boraksova i katranova žajfa i žajfa za britje) 5 falatov v polübnoj izbiri 52 Din., če se penezi naprej pošlejo inači s povzetjom 62 D. Način nege s Fellerovimi Elza proizvodi je dozdaj šče vsakomi hasno. Napravite tüdi Vi tak i pomagalo de tüdi Vam ! Že pri prvom posküsi se ne bodete žalostili ! Naročite pri apotekari : EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina, Častna izjava. Jaz podpisani Kolmanič Matija, monter v Murskoj Soboti izjavlam s tem svoje obžalüvanje nad tem, da sem g. Kološa Janez čevlara v Murskoj Soboti i njegovega sina dijaka v Celji razžalo na njegovoj časti. S pismom, štero sem sini dijaki pisao na trgovsko šolo v Celje i se njemi zahvalüjem, da je odstopo od tožbe. Murska Sobota, dne 7. maja 1931. KOLMANIČ MATIJA. monter. Oda se lepo posestvo z goricami i njivami, sadonosnikom, hišov i gospodarskim poslopjom 8½ plügov veliko ob velkoj cesti poldrügo vüro od Maribora. Natančnejši pogoji se izvejo pri WERGLES ÜTO, Slov. Jurij, Slov. gor. 1 Oda se veliko lepo posestvo okoli 50 plügov z velikov hišov i gospodarskimi poslopji v bližini Maribora. Vse natančnejše se zve pri JOŽEFI KRANJC, gostilničar Sv. Jurij, Slov. gor. 1 Nikaj ne zamüdite če ne küpite vüre prehitro, nego če prle preglednete velki ilustrirani letni cenik fabrične hiše vür Suttner. Dobite ga popolnoma k šenki i v njem najdete najvekšo izbiro istinsko zaneslivih büdilk i stenskih vür, zlatnine i srebrne vsake vrste, vse takrekoč po originalnih fabriških cenaj Že za 49 Din dobite pravo Anker büdilko št. 125. ponikla- no 16 cm. visiko. Anker—Remont. Prava švisarska žepna vüra že od 44 Din. naprej, vüre-zapest- nice od 98 Din. naprej. Nikša rizika ! Ka ne odgovarja se zameni, ali pa povrnejo penezi! Zahtevajte brezplačni letni cenik od tt. H. SUTTNER LJUBLJANA St. 945. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC