> Poslovanje v letu 2006 > Moda in šport predstavljena na sejmih v tujini > Naši tekmovalci se predstavljajo S alpina. - Meni je prav 00 let delo 7-Ćarlfc-Huti- Glasilo Alpine d.d. žiri, Letnik 45, številka 1, marec 2007 S3 Alpina d. d. 4226 Žiri Poštnina plačana pri pošti 4226 Žiri ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56 4226 ŽIRI ff\ m \ K - f W mJ ■ ■ , L- m #i3 tCTg v % m v m ML Prihodnost > Matjaž Lenassi predsednik uprave »Kakovost je le ena in strmeti moramo k temu, da jo zagotovimo « Alpina na poti sprememb Matjaž Lenassi, predsednik uprave ' Z novim letom smo vstopili v leto mnogih sprememb, ki jih bomo dosegali skupaj in tako oblikovali našo prihodnost, prihodnost Alpine. Alpina je proizvodno in prodajno usmerjeno podjetje, zato mora skrbeti za kakovost na vseh področjih svojega delovanja, hkrati pa mora biti konkurenčna in postati najboljša v svoji panogi. Naša prednost je, da izdelujemo obutev v Žireh, kar pomeni v Evropski uniji. Zato se potrudimo skupaj, da to prednost ohranimo in jo tudi nadgradimo. Lotili smo se oblikovanja skupnih nalog, ki jih moramo doseči v letošnjem letu. Vsakdo izmed zaposlenih je prispeval k postavitvi merljivih in uresničljivih ciljev. Le-ti so temelji ciljne piramide, ki smo si jo zastavili kot podjetje. Vsakdo izmed nas ima v rokah platno in škarje, s katerimi lahko pomaga pri krojenju poti Alpine. Oblikovali smo organizacijo po koncernskem vzoru. Preoblikovali smo organizacijsko shemo, nekatera delovna mesta, dobili nove sodelavce ter spremenili trojno področje vodenja v prodaji, nabavi in proizvodnji. Uvedli smo oddelke razvoja, produk-tnega marketinga in upravljanja kakovosti (QM) ter tako vzpostavili bolj neposredno odgovornost za posamezna področja. Že nekaj let imamo certifikat ISO 9001, ki ga moramo v letošnjem letu obnoviti. ISOO 9001 definira politiko kakovosti v podjetju prek organizacijskih predpisov in delovnih nalog. In ravno kakovost, poleg točnosti dobav, je glavni ključ do uspeha. Tako je naloga QM obvladovanje kakovosti tako lastnih kot dokupljenih izdelkov. Na novo pripravljamo organizacijsko shemo delovanja QM v matičnem podjetju in ga želimo prenesti tudi v naša hčerinska (odvisna) podjetja. V prihodnje bo večji poudarek pri kontroli vhodnih materialov. S tem bomo preprečili vnos slabše kakovostnega blaga v proces proizvodnje ter izboljšali pogoje za izdelavo še kakovostnejše obutve. Prav tako bomo kakovost spremljali skozi proces proizvodnje do od-preme kupcem. Z uvedbo produktnega marketinga na modnem in športnem programu bomo planirali in načrtovali izdelke, ki bodo zadovoljili potrebe kupcev iz različnih dežel. Zelo pomembne osnove za naše delovanje bodo povratne informacije s trga; reklamacije in tesno sodelovanje s tekmovalci, partnerji in distributerji. Na osnovi tega se bomo osredotočili na odpravljanje napak v pripravi, nabavi in proizvodnji. V prihodnje načrtujemo znižanje stroškov poslovanja. To bomo dosegli z dvigom produktivnosti za 30 odstotkov kot tudi z znižanjem stroškov režijskih služb in njihovih dejavnosti. Pripravljamo uvedbo dvoizmenskega dela. S tem načinom dela bomo pričeli najprej v hčerinskih podjetjih, ob koncu leta pa tudi v Žireh. V želji, da bi dosegli večjo konkurenčnost na trgu in bili v svoji dejavnosti tudi bolj fleksibilni, načrtujemo preureditev proizvodnje v Žireh Proizvodnja bo tako primerna za sprejemanje manjših serij naročil s hitro odzivnostjo, prilagodili pa bomo tudi nabavne poti kot tudi organizacijo skladišč. Prodajalne bomo še bolj prilagodili potrebam kupcev kot tudi sami lokaciji (moda, šport, moda in šport ter industrijska prodajalna). Tudi v prihodnje bomo gradili na konceptu kupcu prilagojene obutve. Želimo izdelati obutev, ki temelji na udobnosti in uporabi mehkejših materialov. S tem bomo dosegli boljšo prodajo. Preko lastnih podjetij in distributerjev nameravamo izkoristiti že znano ime na trgih Rusije, Ukrajine, Anglije in Amerike ter vlagati v promocijo. Razširiti želimo tudi maloprodajno mrežo na vse države nekdanje Jugoslavije. Za dosego zaželenih rezultatov je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih kot tudi naših dobaviteljev in poslovnih partnerjev. Naša osnovna cilja sta doseči dobre poslovne rezultate in zadovoljiti najbolj zahtevne kupce s pričakovano kakovostjo. S skupnim sodelovanjem cilje lahko dosežemo. Vstopimo v naslednjih šestdeset let, ki jih letos praznujemo z zavedanjem, da zmoremo le skupaj doseči zastavljeno. Matjaž Lenassi | Predsednik uprave 2 delo - I it. 1 I marec 2007 Uvodnik Pravljice so resničnost Ste se že kdaj vprašali, zakaj imamo tako radi pravljice? Zakaj jih beremo našim otrokom, oziroma so jih straši pripovedovali nam ? Ravno zadnjič sem se zopet spomnila na to in tukaj je moj odgovor. Večina pravljic se konča s srečnim koncem, četudi se glavni junak nekajkrat spopade z nemogočimi ovirami, za katere bi rekli, da jih je nemogoče prekositi. A na koncu dobro zmaga nad zlim in vse ovire so premagane. Ali je to zares tako nemogoče? Nikakor ne. Pomislimo za trenutek, da so se te zgodbe rodile na podlagi nekih resničnih dogodkov ljudi, ki so jih nato zapisali ali pa povedali naprej. In vendar se vprašam, ali so bili resnični dogodki teh junakov zares tako veliki, kot jih ubesedujejo zgodbe? Mogoče da, mogoče ne. Kdo bi vedel. Vendar zgodbe so tu in še danes živijo; zato, da nam dajejo upanje in nas spodbujajo. Velikokrat ravno iz njih črpamo energijo, da presežemo nemogoče. In ko smo ravno pri nemogočem. Ste že kdaj hodili po žerjavici? Jaz sem. Priznam, preden sem stopila nanjo, me je bilo neizmerno strah. Po glavi mi je rojilo nešteto stvari. Najbolj glasna pa je bila misel, da je nemogoče prehoditi ogenj, ki se skriva v zoglenelih drveh, ne da bi si opekla stopala. Nekaj časa sem potrebovala, nato pa prepričala samo sebe, da zmorem. Da moram poizkusit, drugače ne bom vedela. Previdno sem stopila prvi korak, bolj pogumno drugega in na koncu plesala po topli žerjavici. Brez opeklin na stopalih. Včasih se ne zavedamo, kako močno voljo imamo. In ravno z njo lahko premikamo nepremagljivo, dosežemo nedosegljivo. Tako nastanejo neštete pravljice, ki jih pripovedujemo naprej. Zato zapišimo svojo zgodbo uspeha za naše vnuke, ki jo bodo s ponosom pripovedovali naprej. Glavna in odgovorna urednica | Tanja Roje Kronegger DELO Janko Rejc, delavski direktor in direktor nabave pred novimi izzivi Poslovanje | 6 Proizvodnja | 8 Prodaja | 9 Tujina 113 ŽIVLJENJE Zaposleni | 18 Kadrovske novice | 22 Krajevne novice | 23 Razvedrilo | 27 Delavski direktor je ena izmed oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetja. Je predstavnik delavcev v upravi družbe. Na ta način skrbi za zastopanje interesov delavcev pri odločitvah uprave in po drugi strani za izvrševanje sklepov uprave na področjih, ki neposredno ali pa posredno zadevajo položaj delavcev v družbi. Nove kolekcije modne in športne obutve predstavljene na sejmih v tujini V Italiji smo uspešno predstavili novo kolekcijo modne obutve blagovne znamke Simona fashion za sezono jesen-zima 2007/2008. Prva naročila so že izvedena. Uspešno smo predstavili tudi novi kolekciji tekaških in smučarskih čevljev. Alpinini tekmovalci Za nami je uspešna tekmovalna sezona v teku na smučeh in biatlonu. V letošnji sezoni smo osvojili 18 zlatih, 27 srebrnih in 20 bronastih medalj v smučarskem teku, nordijski kombinaciji in biatlonu. 60-letnica Alpine Letos Alpina praznuje 60 let svojega obstoja. V soboto 7. 7. 2007 vas vabimo na dan odprtih vrat, da praznujemo skupaj v Žireh. Kolofon. Delo življenje je glasilo Alpine, d.d., Žiri | Tanja Roje Kronegger, glavna in odgovorna urednica | Fotografije: Tanja Roje Kronegger, Jožica Kacin, Blaž Rebernik in Klemen Možina | Naklada 1.900 izvodov | Oblikovanje in priprava za tisk: Studio Mazzini, Fotolito Dolenec | Tisk. Tiskarna DTP Prispevke oddajte do 15. maja v uredništvo časopisa, Tanji Roje Kronegger, naslov: Alpina d d , Strojarska ulica 2, 4226 Žiri, E-pošta tanja.rojc@alpina.si delo | St. 1 | marec 2007 Pogovarjamo se > Janko Rejc delavski direktor »Zagrizenost, delavnost in zaupanje do tistih s katerimi živimo in delamo so ključ do uspeha« Janko Rejc, delavski direktor se sooča z novimi izzivi Z novim letom je nadzorni svet Alpine potrdil novega delavskega direktorja. Janko Rejc je tako prevzel dve funkciji v novem mandatu in postal delavski direktor ter direktor nabave. Janko Rejc, delavski direktor in direktor nabave Kako ste pričeli svojo delovno pot v Alpini? Po izobrazbi sem diplomirani inženir računalništva. V Alpini sem se zaposlil leta 1984 kot pripravnik v računalniškem centru, ki se je takrat imenoval Služba za organizacijo in informatiko. Delo sem nadaljeval v planskem oddelku. V nekaj letih sem prevzel naloge vodje proizvodnje in nato tehničnega direktorja. Ves ta čas sem koordiniral vse aktivnosti na področju kooperacije, vključno z ustanavljanjem in zagonom hčerinskih podjetij v Bosni, Romuniji in na Kitajskem. Kaj so vaše delovne naloge, sedaj ko ste delavski direktor? Delavski direktor je ena izmed oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetja. Je predstavnik delavcev v upravi družbe. Na ta način skrbi za zastopanje interesov delavcev pri odločitvah uprave in po drugi strani za izvrševanje sklepov uprave na področjih, ki neposredno ali pa posredno zadevajo položaj delavcev v družbi. Kako vidite svoje delo na funkciji delavskega direktorja v prihodnje? Razdelil bi ga na dva dela. Prvi del so naloge iz področja kadrovske politike, izobraževanja in usposabljanja, izdelave nove sistematizacije delovnih mest in prenove plačnega sistema ter podobno. Drugi del pa je reševanje problematike, ki se v podjetju pojavlja kot posledica različnih dejavnikov. Običajno se le-ta izrazi preko sindikata, sveta delavcev, oddelčnih sestankov ali pa tudi ob neposrednih razgovorih. Želel bi si, da ohranimo dobro in konstruktivno sodelovanje z vsemi. Še več. Z uvajanjem sistema ASI imamo v okviru delovnih skupin dodatne možnosti izpostavitve določene problematike, kot tudi predlaganja ustreznih rešitev. Z vsakim zaposlenim, ki to želi, sem ob poprejšnjem dogovoru, pripravljen na pogovor. Preizkusili ste se že na različnih vodstvenih položajih v podjetju, kako sprejemate nov izziv? Tako kot vsakega doslej, z vso resnostjo, vsem znanjem, izkušnjami in vso energijo. Predvsem pa z veliko mero zaupanja do vseh. Pred vašo novo vlogo, ste veliko časa posvetili vzpostavitvi proizvodnje v tujini. Zakaj se je Alpina v tistem času odločila za izdelovanje obutve v podjetjih izven Slovenije? V panogi, kjer delujemo, smo bili postavljeni pred dejstvo, da se moramo spopasti z globalizacijo, ki je v tistem obdobju že dosegla Slovenijo. Čas in poslovno okolje je od nas zahtevalo spremembe. Če je Alpina hotela preživeti, seje morala temu prilagoditi. Najprej smo ustanovili lastno podjetje v Bosni in Hercegovini, dve leti kasneje v Romuniji in pred dvema letoma še na Kitajskem. Ob tem pa moram povedati, da je Alpina po krajih bivše Jugoslavije že vrsto let sodelovala s kooperanti, ki so izdelovali obutev za nas. Zmotno je zato mišljenje, da se je to začelo šele s FOGS-om in ostalimi hčerinskimi podjetji. Zakaj ste se odločili ravno za te države? Bosna in Hercegovina je geografsko blizu. V tem okolju smo delovali že v preteklosti in zato dobro poznali razmere. Kljub temu pa je bilo potrebno izvesti veliko sprememb in začeti tako rekoč znova. Romunija je država, kjer je bila oziroma to velja tudi za današnji čas, obutvena industrija zelo dobro razvita. Tudi ta država ni daleč. Romunija je postala tudi članica Evropske unije, kar prinaša s seboj določene prednosti pa tudi nevarnosti. Tudi tu smo proizvodnjo postavili na že obstoječih temeljih, vendar je bilo potrebno prenoviti tako kadrovsko kot tehnično strukturo. Kaj pa Kitajska? Kitajska je popolnoma druga zgodba. Stroški delovne sile so nižji, materiali so cenejši, nabavna veriga je dobro razvita. To so povsem drugi motivi, ki so spodbujali odločitev za vzpostavitev proizvodnje na tem trgu. Na Kitajskem smo začeli popolnoma na začetku, gradili smo tako rekoč iz nič. Delavce smo naučili izdelovati obutev in organizirali smo proizvodnjo. Večina gleda samo tovarne in koliko izdelkov naredijo. V ozadju je kadrovski del. Usposobiti je bilo potrebno sodelavce, tako za komunikacijo s podjetji in sodelavci v drugih državah, kot tudi za tehnično pomoč in nadzor. Danes imamo ekipo mladih ljudi, ki lahko gredo kamorkoli. In to je kapital. Ko sem, od- delo 'fj'K!' | St. 1 | marec 2007 2-5 sipina. Meni je prav 00 let SPREMINJAMO SKUPAJ KAKOVOST REZULTATI/TRG PROJEKTI •Organizacija upravljanja kakovosti •Recertifikacija ISO 9001 •Spoštovanje rokov izdobav •EBIT 3,5 mm € •Prihranki 2,4 m k) € •Rast prodaje 11% letno •ASI - Alplnin sistem izboljšav •Vzpostavitev nizko cenovnega •ACS •Izdelati XC tekmovalni čevelj •Osveževanje ponudbe —"60 lutniua Alpine- SPREMINJAMO SKUPAJ HOČEMO, ZNAMO. NAREDIMO KAKOVOST USMERJENOST H KUPCEM/ PROCESI PRODUKTIVNOST/TRŽNI CILJI KULTURA/KADRI PROJEKTI •Oblikovati upravljanje kakovosti •recerlifikacija iso 9001 •povečanje produktivnosti za 30% • Izobraževanje workfactor •3d vlzualizacija ideje proizvoda •predpisati tehnične karakteristike •pregled opisov In cenikov •prihranek 1 mio € (izmet, . ) • patenti-3 + 2 •prostorska in organizacijska materialov •Analiza smotrnosti Izdelave ali •reorganizacija vzorčne delavnice • organigram podjetja preureditev •revizija prt 5 ključnih dobaviteljih nakupa •nabava v državah z nižjimi cenami ( • stimulacija in motivacija zaposlenih •IT podpora naročanju •vzpostavitev upravljanja kakovosti v •varnostna zaloga ključnih materialov 7%) • plan izobraževanja zaposlenih •osveževanje ponudbe odvisnih podjetjih •Vnos tehničnih karakteristik •zmanjšanje števila grup modna na • standardiziranje komuniciranja •sistem spremljanja stroškov •izobraževanje 5 dobaviteljev materialov v pogodbe dobaviteljev/ 20 in modelov na 260 » minimalno 1 mali koristni kolekcije (upravljanje kakovosti) •dobave na odpoklic •bb montažni sistem predlog na zaposlenega •Udobnostni In izvedbeni indeks •znižanje stroškov kakovosti •zaračunavanje nekakovosti •nišni produkti • realizacija odobrenih malih •platforme treking In xc •Izboljšati fpy (prvi prehod linije) dobaviteljem •povečanje tržnega deleža mpm koristnih predlogov več kot 80% •ar.s in skener •superkontrola 2.5% •preusmentev celotne nabave preko min za 10% (preveriti lokacije) • informiranje •sistemizacija delovnih mest •skleniti pogodbe z 10 največjimi nabavnega oddelka •izboljšati logistično oskrbo prodajaln ■ Klimabarometer •ASI - Alpinin sistem izboljšav dobavitelji •nov koncept kolekcije • obrat zalog moda 2. šport 1,5 • dan odprtih vrat ob 60 letnici 7. julij •prenova plačnega sistema •revizija distributerskih/agentskih •EU projekti 1 mio € • Športni dan alpine, 8 September •prenova it sistema pogodb •internetna prodaja •selitev Iz kooperacije v lastno •postavitev ciljev distributerjem in proizvodnjo agentom ter njihovo preverjanje 3x •Vzpostavitev nizko cenovnega •čiščenje zalog •eu projekti •točnost izdobav •potrjevanje rokov dobav in Izdobav HOČEMO, ZNAMO. NAREDIMO Ciljna piramida podjetja Ciljna piramida podjetja govoren za to področje, po svetu pošiljal bolj ali manj neizkušene sodelavce, sem se neštetokrat s hvaležnostjo spomnil na tiste, ki so pred dvajsetimi leti tudi meni zaupali in mi dodeljevali zahtevne naloge, pa četudi popolnoma neizkušenemu članu kolektiva. Nam zaupate še kaj o svoji družini? Sem poročen, z ženo Metko imava dva sinova, ki sta stara devetnajst in sedemnajst let. Starejši študira ekonomijo in je v prvem letniku fakultete, mlajši pa obiskuje tretji letnik gimnazije. Kaj vas najbolj preseneti v življenju? Povedati moram, da po naravi nisem med najbolj plašljivimi. Zato je tudi presenečenj verjetno manj. Ponavadi sprejmem stvari take kot so in poskušam z njimi ali živeti ali pa jih obiti. Seveda sem vesel, če me preseneti kaj prijetnega, slabo pa poskušam čimprej pozabiti. Kaj bi svetovali nekomu, ki želi doseči podobne cilje, ki ste jih sami že dosegli? To vprašanje se sliši, kot bi imel najmanj 70 let (smeh...). Mislim, da je recept za dosego zastavljenih ciljev v življenju predvsem zagnanost, delavnost in zaupanje do tistih s katerimi živimo in delamo. Brez tega ne gre. To so tri osnovne sestavine uspeha. Je pa res, da je velikokrat potrebno imeti tudi malo sreče, ki pa, kot pravi pregovor: spremlja hrabre! Pa smo spet v krogu! Ali povedano drugače: Nikoli ne smemo obupati! V Alpini ste se zaposlili takoj po končanem študiju in ste tu še danes. Ali se je v vas kdaj prebudila želja, da bi odšli drugam? Res je, v Alpini delam od začetka, ko sem začel svojo delovno pot. Zaenkrat se v Alpini še nisem dolgočasil. Če bi se oziroma, če bi videl, da ne morem nič narediti, ali da je tisto kar delam brez potrebe in brez rezultata, potem bi zagotovo razmišljal o tem, da bi zamenjal zaposlitev. Ne morem sicer reči, da nikoli na to nisem pomislil, vendar je bilo tako razmišljanje bolj ali manj posledica trenutne situacije. Otroka sta na poti v odraslo življenje. Vama zaradi tega z ženo ostaja več časa drug za drugega? Glede na moja službena potovanja, ga, na žalost, ostaja vedno manj, čeprav sta sinova res že skoraj odrasla. Tukaj bi se rad nekoliko poboljšal. Ali radi potujete? Potovanja so sestavni del mojega dela. Zaenkrat mi to še ne predstavlja nikakršnega problema. Ja, rad potujem, še raje pa pridem domov! Kaj počnete v svojem prostem času? Kakšnega prav posebnega hobija nimam, se pa »po malem« ukvarjam z različnimi stvarmi. Kaj je bil vaš najljubši dogodek v življenju? Težko je odgovarjati na podobna vprašanja, če pa že moram izbrati, potem je to rojstvo sinov. Ali imate že kakšne načrte za počitnice? Že veste kako jih boste preživeli? Zaenkrat še nimam načrtov. Brez česa si ne predstavljate svojega življenja? Ne bom rekel, da brez mobilnega telefona, (smeh ...). Spet težko vprašanje. Najbolj bi pogrešal svoje najbližje in prijatelje, saj bi bilo življenje brez njih pusto. Tanja Roje Kronegger delo . I St. 11 marec 2007 Sejmi ISPO in športna kolekcija Alpina V začetku februarja je v Munchnu v Nemčiji, potekal tradicionalni sejem zimsko športne opreme ISPO Winter 2007. Le-ta je največji tovrstni sejem v tem delu sveta. Kot običajno so na njem svoje izdelke predstavili vsi pomembnejši proizvajalci zimsko-športne opreme in obutve. Mednje sodi tudi Alpina. Konkurenčna ponudba je bila pestra tako pri tekaški kot smučarski obutvi. Novosti pri obutvi za smučarski tek so modne barve ter paketne ponudbe proizvajalcev. Vanje vključujejo smuči, vezi, čevlje, palice in ponekod tudi oblačila. Na čevljih se pojavlja vedno več dvobarvnih in tudi tribarvnih plastičnih delov. V zgornjem delu obutve se še vedno veliko uporabljajo VF kosi, plastični deli pa so opremljeni s 3D tekstu-rami. Tekmovalnih čevljev si brez karbonskih kosov ne moremo več predstavljati. Vedno več izdelovalcev se usmerja v ponudbo ženskih tekmovalnih modelov. Izdelani so na posebnih ženskih kopitih in v bolj modnih barvah. Salomon in Fischer sta predstavila tekmovalne čevlje, kjer so posamezni kosi zgornjega dela zavarjeni oziroma zlepljeni ter tako brez šivov. Na ta način ponujata boljše prileganje in suhost obutve. Tudi športni modeli tekaških čevljev ne zaostajajo z uporabo barvne palete in številnimi ženskimi modeli. Rekreativni tekaški čevlji ostajajo klasični, tako po kroju kot v barvnih kombinacijah. Na področju smučarskih čevljev je sejem lani ponudil nekaj več novosti, tako pri predstavitvi novih konstrukcij, kot tudi grafično-vizualnih aplikacij. Pri njih se kaže velik vpliv modnega sveta - barv, vzorcev in ostalih detajlov. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnji sezoni in se razvija predvsem v specialne niše s poudarkom na freeride/freestyle kulturi, ki je prišla iz sveta snowboardinga. Smuči, namenjenih tej niši, je letos res ogromno. To so širše smuči s povsem nedefiniranim trendom grafične opreme, ki je vzporedna z dekoracijo snowboardov. Mogoče je bilo čutiti vpliv kulture daljnega vzhoda in trendov iz osemdesetih let. Na vizualnem področju je velik korak napravil predvsem Rossignol. Domnevamo, da seje to zgodilo Zoom One 10 "lie' ' ll/mi tudi zaradi novega lastništva znamke iz adrenalinsko orientiranih športov (Quicksilver) ter proslavljanja 100 obletnice delovanja podjetja. Tudi Lowa že kar nekaj sezon dela zelo intenzivno. Uvaja nekatere 'mikro' inovacije in pokriva tudi touring. Salomon je zanimivo opremil freestyle čevelj z dvema zaklopkama in mu sešil usnjeno 'obleko'. Technica je zopet predstavila kolekcijo na zelo profesionalni ravni in oblikovala novo zgodbo v zvezi s čevljem Agent, ki spominja na legendarnega Jamesa Bonda. Na področju konstrukcijskih inovacij, je temeljno novost predstavil le Atomic. Koncept fleksibilnega dela v sprednjem delu konstrukcije je izvedel na bistveno bolj argumentiran način, kot je to 'uspelo' Alpini s čevljem Be3. Izbrani segment višjega kakovostnega razreda, kjer uporabniki iščejo novosti, med seboj komunicirajo ter čevlje tudi testirajo, je vsekakor bolj prefinjen teren za lan-siranje take inovacije. Če poleg vsega upoštevamo še izjemno moč blagovne znamke, ki temelji na ekstrem-nem marketingu v formuli ena svetovnega smučanja, lahko verjetno že zabeležimo zgodbo o uspehu. Seveda upamo, da bo vsebinska vzporednica vplivala tudi na boljšo prepoznavnost funkcije čevlja Be3. Novi modeli smučarskih čevljev iz Alpine - Zoom in High performance Če vržemo še pogled na Alpinino kolekcijo smučarskih čevljev, lahko rečemo, da ji manjka nekaj pestrosti, grafično podprtih interpretacij zgodb in večplastnosti generalne impresije ob pogledu na čevelj. Uspešno smo predstavili nov čevelj Zoom, ki temelji na ekonomični izdelavi čevlja Bambino, a z novo, atraktivno obliko in dodatnimi funkcionalnimi elementi ponuja uporabniku nekaj več. Čeprav smo verjetno ostali edini izdelovalec, ki pri modelih za odrasle nima čevlja na bazi dveh komponent plastike, smo višji segment zelo dobro nadgradili z novimi High Performance konstrukcijami OnelO, Vector X in Vector 8 ter ženske skupine čevljev poimenovane Eve. Razvidno mora biti, da si Alpina želi poseči više tudi na generalnem nivoju imidža blagovne znamke. Tekaški čevlji Alpina v novem zagonu Na sejmu smo predstavili novo linijo tekaških čevljev za sezono 2007/08 v vseh štirih kategorijah: Racing, Sport, Touring, Backcountry, obenem pa ponudili tudi novo kolekcijo Eve, ki je namenjena izključno ženskam. Tako lahko rečemo, da z razvojem in ponudbo še vedno ostajamo v vrhu svetovnih izdelovalcev tekaške obutve. 10 delo | št. 1 | marec 2007 Vsi modeli v Racing grupi so opremljeni z novimi grafikami in modernimi teksturami zgornjih delov obutve. Več je VF kosov kot tudi tiskov. Osnovna barva je še vedno prepoznavno rdeča, ki je kombinirana s črno in srebrno. V grupi Sport so bili modeli grafično in barvno prenovljeni. Uporabili smo nove teksture materialov, razvili nove aplikacije za prednjike in pokrove, pri ženskih modelih pa dodali bolj ženstvene detajle in uporabili nove mehkejše podloge. Grupo Touring zaznamujejo modeli za rekreativce, ki so bili razviti povsem na novo in prilagojeni uporabnikom. Tako lahko ponudimo unisex, ženske in otroške modele. Novi modeli so opremljeni s posebnimi teksturami krojev, kot tudi z novimi plastičnimi kosi, kjer je uporabljeno več VF delov. Čevlji so primerni za vse, ki v smučarskem teku iščejo predvsem sprostitev, želijo biti dejavni in nimajo tekmovalnih ambicij. Razvili smo tri modele: model s plastičnim opetnikom in manšeto, ki je namenjen bolj zahtevnim smučarjem, model brez plastike s pokrovom jezika, ki ima zaščito pred vdorom vode v čevelj, in osnovni model, ki je namenjen predvsem kupcem, ki želijo cenovno ugodno, a kakovostno obutev. V grupi Backcountry smo poleg starih, zelo uspešnih modelov predstavili tudi nov BC 1560, ki je izdelan z novimi plastičnimi deli iz grupe Touring. Novost pri čevlju je, uporaba memebrane Alpitex in platneni zgornji del (namesto PVC materialov). Model BC 200, se prav tako spogleduje z novimi Touring čevlji in je tudi v ženski verziji. Linija Eve je izoblikovana posebej za ženske, in sicer na osnovi dveh modelov grupe Sport (Eve 40 in Eve 30) ter enega iz grupe Touring (Eve 50). Barvne kombinacije materialov so pestre in prilagojene barvam ženskih smuči. Aplikacije kot sitotisk, VF so pri teh modelih drugačne od tistih v grupah Sport ali Touring. Uporabljena je mehkejša in bolj fina podloga, za oblazinjenje pa poskrbi »autofit« goba, ki se oblikuje po nogi. Z novo kolekcijo se Alpina lahko postavi ob bok ali pred konkurenco. Predstavljena linija je izdelana kakovostno, modeli pa zadovoljijo okus različno zahtevnih kupcev tekaških čevljev. Barve obutve so bile izbrane tako, da jih lahko kombiniramo z veliko večino smuči, ki jih je mogoče najti na trgu. Janez Novak, Rok Oblak Treking obutev že v prodajalnah Grupa Trail, Nordic walking modeli, novi Lady modeli in sveže barvne kombinacije so glavne značilnosti letošnje nove treking kolekcije, ki je v veliki večini že na policah po naših prodajalnah. Grupo Trail smo razvili na osnovi našega znanja in raziskovanja na področju prileganja obutve in funkcije podplata. Razvoj podplata je plod domačega znanja in skupaj z zanimivimi dizajni, dodatki, gumijastimi dodatki in barvnimi kombinacijami zgornjih delov, nudijo modeli Trail našim kupcem novo raven obutve, ki jo do sedaj ni bilo v naši ponudbi. Modeli so namenjeni tistim, ki želijo biti športno obuti v vsakem trenutku dneva, tako v službi kot doma. Nordic walking je oblika rekreacije, ki se nezadržno širi tudi pri nas. Hitra hoja s pomočjo palic zahteva lahke in primerno oblikovane modele, ki zagotavljajo čim lažji in čim bolj varen hiter korak. Naši modeli v Trail grupi to nedvomno so. Posebej za ženske športnice smo oblikovali ženske modele, ki jih odlikujejo zanimive barvne kombinacije, ki sledijo svetovnim modnim trendom. Narejeni so na osnovi ženskega kopita, kar zagotavlja odlično prileganje ženskim stopalom. Predstavljene novosti so odgovor na konkurenco in zahteve kupcev. Ob doseganju dobrih rezultatov prodaje in potrditvi pravilne usmerjenosti na trgu, pričakujemo uspešno uvajanje novih rešitev tudi v prihodnje. Boštjan Lukančič 11 delo v | §t. 1 | marec 2007 Dogodki Udeleženci informativnega dneva IRCUOja v Žireh Mali podjetniki in obrtniki na obisku v centru IRCUO V torek, 27. februarja, smo v tehnološkem centru IRCUO za male in srednje podjetnike iz usnjarske in obutvene industrije organizirali informativni dan. Prisotne je najprej pozdravila Mateja Debeljak, direktorica finančno računovodskega sektorja iz Alpine. Poudarila je, da je, ne glede na to, ali gre za malo ali veliko podjetje, kakovost izdelkov ključnega pomena za zaupanje strank in uspeh na trgu, zato je smiselno uporabiti opremo, ki je na voljo v IRCUO-ju. Podjetniki so bili veseli, da je tako opremljen center za usnjarsko in obutveno industrijo na voljo tudi v Sloveniji, saj do sedaj niso imeli »desne roke«, kjer bi lahko vprašali za nasvet ali odpravili dvome, ki se pojavljajo ob vgrajevanju novih materialov. Na informativnem dnevu je bila tudi predstavnica podjetja Zavas, ki v Sloveniji in na Hrvaškem zastopa proizvajalce različnih blagovnih znamk zaščitne obutve. V storitvah centra je videla priložnost za vzpostavitev boljše kontrole nad dobavitelji ter kontroli kakovosti njihove trgovske znamke, ki jo bodo uvedli v prihodnosti. Podpredsednik sekcije usnjarjev pri Obrtni zbornici Slovenije, Miran Irman, pa nas je kot predavatelje povabil na njihovo letno srečanje. Na njem bomo storitve in poslanstvo centra predstavili vsem udeležencem. Informativni dan seje končal ob neformalnem pogovoru in pogostitvi, kjer so podjetniki izpostavili svoje probleme, zlasti na področju izobraževanja kadrov ter sodelovanju na javnih razpisih za razvojne namene. Ker bo IRCUO v prihodnje temu posvečal več pozornosti, jim bomo tudi na teh področjih lahko ponudili pomoč. Matej Peternelj ODI ........- Poslovodska konferenca v Portorožu Od srede do petka (7. - 9. marec) je potekala tridnevna poslovodska konferenca Alpine v Portorožu. Zbrali so se poslovodje prodajaln Alpine iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije kot tudi predstavniki Alpine iz Žirov. Namen tokratne konference sta bila predstavitev modne kolekcije za prihajajočo jesen in zimo ter izbor obutve. Novost letošnjega srečanja je bila, da so poslovodje sami izbirali modele , ki jih bodo prodajali v svojih prodajalnah prihodnjo sezono. Nov način naročanja so vsi z veseljem pozdravili. V sredo dopoldan je udeležence poslovodske konference pozdravil Samo Krajnik, direktor prodaje, ter Stanko Kranjc, vodja maloprodaje. V uvodnem govoru je Stanko Kranjc povzel poslovanje v preteklem letu in predstavil cilje za letošnje leto. Predstavili smo tudi komunikacijske aktivnosti za sezono pomlad in poletje 2007, ki smo jih pripravili v službi za tržno komuniciranje. Nato so se udeleženci razdelili na tri skupine: Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina skupaj z Srbijo in pričeli s trdim delom naročanja kolekcije. Proti večeru so se ponovno zbrali v skupni dvorani, kjer sta imela govor Matjaž Lenassi, predsednik uprave, in Samo Krajnik, direktor prodaje. Predsednik uprave, Matjaž Lenassi je v svojem govoru predstavil trenutne spremembe v Alpini in cilje za letošnje leto ter videnje prihodnosti podjetja. Trenutne aktivnosti so usmerjene predvsem v zadržanje in nadgrajevanje proizvodnje v Žireh ter oblikovanje produktnega marketinga, s katerim lahko postane Alpina oblikovalka trendov. Prihodnost vidi v novih materialih, kupcu prilagojeni obutvi ter kakovosti, ki je samo ena. »Potrebno je izkoristiti prednosti, ki nam jih nudijo naše prodajalne,« je komentiral in spomnil poslovodje, da so oni tisti, ki imajo neposreden stik s kupci in s tem tudi povratne informacije, kaj si kupci želijo. Te informacije morajo posredovati snovalcem oziroma izdelovalcem obutve v Alpini in na ta način bomo lahko v prihodnje boljši. Samo Krajnik, direktor prodaje, je poslovodje seznanil z rezultati poslovanja po prodajalnah. Posamezne prodajalne je ocenil s pomočjo zelene, rumene in rdeče barve, kjer le te predstavljajo, zelena - dobro, rumena - zadovoljivo in rdeča - slabo. Cilj je premakniti poslovanje prodajaln iz rdeče v rumeno, iz rumene v zeleno in zeleno še izboljšati. Poslovodjem je zagotovil, da jim bomo pri doseganju teh ciljev in oblikovanju poti do njih stali ob strani in jim svetovali. Drugi dan seje izbiranje kolekcije nadaljevalo s polno vnemo, popoldan pa je bila predstavitev Alpininega sistema stalnih izboljšav, ki ga je vodil dr. Franc Gider. Petek je bil namenjen predvsem pregledu rezultatov prodajaln in pregledu navodil za delo prodajaln. V zgodnjem popoldnevu so se udeleženci poslovili in se podali novim zmagam naproti. Tanja Roje Kronegger 12 delo | St. 11 marec 2007 Tujina »Živahno tako v hčerinskih podjetjih kot v prodajalnah v tujini.« Priznanje za najlepšo izložbo Alpini v Beogradu Pod pokroviteljstvom mesta je v Beogradu zadnje štiri mesece preteklega leta potekal izbor za najlepše urejeno izložbo v mestu. Za ta laskav naslov se je potegovalo več kot tisoč prodajaln. Naša prodajalna Beograd 2 na Terazi-jah je bila v ožjem izboru med prvimi desetimi in edina med prodajalnami s čevlji, ki je prišla v ožji krog. Iz tega lahko zaključimo, da ima Alpina najlepše urejeno izložbo z obutvijo v mestu. Čestitamo! Josip Kasaič Alpina Siro v Romuniji Podjetje Alpina Siro v Romuniji je bilo ustanovljeno leta 2004. Že dve leti pred tem je Alpina iz Žirov sodelovala s podjetjem Medimpackt. Ob tem so ugotovili, da medsebojno sodelovanje ne temelji na zadostni kontroli kakovosti kot tudi primerni časovni izdelavi, zato se je Alpina odločila ustanoviti hčerinsko podjetje Alpino Siro. V začetku je bil največji izziv za novoustanovljeno podjetje najti pravo vodstvo in zaposlene, predvsem pa pridobiti njihovo zaupanje v novo podjetje. Najeli so staro tovarno, ki so jo preuredili in modernizirali za izdelavo obutve blagovne znamke Alpina. V prvem letu je zaposlovala 100 ljudi, sedaj je tu zaposlenih 286 delavcev. Proizvodnja v Romuniji je sestavljena iz dveh delov: v prvem delajo tekaške čevlje, v drugem pa notranje čevlje za smučarske čevlje. Razdeljena je na deset oddelkov. Na dan izdelajo 1.200 parov tekaških čevljev in 600 parov notranjih čevljev. Dvakrat letno izdelujejo tudi treking obutev. Eduard Lorincz je direktor Alpine Siro od njene ustanovitve. Po izobrazbi je inženir. V čevljarstvu je že od leta 1987. Kot sam pravi, je imel toliko znanja in izkušenj na tem področju, da mu je prevzem vodenja podjetja, predstavljal zelo velik izziv. Predvsem začetna vzpostavitev dela, ki je bila izvedena s podporo mednarodnega podjetja in njihovega znanja. V Romuniji so tudi trije strokovnjaki iz žirovske Alpine, in sicer: Marija Tratnik, Peter Močnik ter Jernej Oblak. V podjetju je vedno vsaj eden od njih. Ta zagotavlja tehnično podporo in skrbi za kakovost. Ko se pripravljajo nove kolekcije, tam delata dva ali celo vsi trije. Vsi so se dobro naučili romunskega jezika, kar je zelo pomembno za tamkajšnje zaposlene. Lahko jim namreč v domačem jeziku obrazložijo zahteve izdelave, hkrati pa predstavljajo zelo dobro vez med Romunijo in matično družbo. V Mediasu, kjer je Alpina Siro, je tudi srednja šola za čevljarstvo. Na njej se vsako leto izuči za čevljarje štirideset dijakov. Kot pravi Eduard Lorincz, skrbi za dobre odnose z ravnateljem oziroma šolo. Njihovi dijaki lahko opravljajo prakso v podjetju. Na ta način si zagotovi mlade kadre. Lansko leto so v Alpini Siro skupaj z Lasi Univerzo organizirali štirinajstdnevno izobraževanje za dvanajst študentov. Žal pa direktor Alpine Siro ugotavlja, da se tudi v Romuniji vedno manj mladih odloča za čevljarski poklic. Tanja Roje Kronegger Najlepša izložba prodajalne Alpina Beograd Prenovljena prodajalna Alpine v Beogradu Odprtje prenovljene prodajalne v Beogradu V soboto, 3. marca, smo odprli prenovljeno prodajalno v Mercator centru v Beogradu. Od 17. februarja je bila začasno zaprta zaradi prenovitvenih del. Predvideno je bilo, da bodo dela opravljena dan pred odprtjem, kar nam je tudi uspelo. Zelo smo zadovoljni z izvajalcem del, s katerim sodelujemo pri vseh prenovah in odprtjih novih prodajaln. Želimo si, da bo prodajalna tudi v prihodnje ohranila mesto, ki si ga je izborila v preteklih letih v mreži Alpininih prodajaln kot tudi širše. Zaposlenim v prodajalni tudi v prihodnje želimo veliko uspeha. Josip Kasaić Moda Moda V pomlad in poletje z obutvijo Alpina V poslovnem svetu letos prevladujejo temnejši lakastl salonarji, ki so spredaj zaprti in zaobljeni. Najpogosteje so podloženi tudi s centimetrskim podplatom in debelo peto, da noge ne trpijo, ko smo cel dan v službi. Popestreni so s številnimi trak-ci, pentljami, kamenčki in paščki za zapenjanje. Športna eleganca, ki še vedno močno sledi letošnjim modnim zapovedim, se kaže predvsem skozi linijo udobnih mokasink v modri, bež ali nežnih barvah. Nežna in sladka Damam, ki prisegajo na nežne, lahkotne, mehke in udobne čeveljce, je namenjena letošnja smernica, ki zapoveduje nežno in sladko. Izbirale bodo Glede na letošnjo milo zimo smo že zelo zgodaj občutili moč prvih sončnih žarkov, ki so nas hitro popeljali v pomlad in poletje. Letošnjo sezono, tako kot lani, zaznamujejo udobje in umirjenost ter pridih osemdesetih. Poslovna in elegantna Modni hit letošnjega poletja so vsekakor naravni materiali in fino oblikovano usnje. Trakci, različni ornamenti in številni paščki so odsev letošnje ženske kolekcije. Udobne mokasinke umirjenih barv so tako obvezna oprema v vsaki ženski omari. Vsekakor se pojavljajo tudi sandali s podloženo peto in v kombinaciji s trakci. Spredaj odrezani salonarji z dodatki, kot tudi zaokroženi sandali z visoko peto, so prav tako nepogrešljivi modeli sezone. Še vedno pa zaradi svoje neskončne udobnosti in funkcionalnosti modne ostajajo balerinke in »rimljanke«. Prav slednje si bodo lastile letošnje poletje. Pri moških linijah prevladujejo predvsem mokasinke in športna obutev v lahkotnih in nežnih materialih ter svetlih tonih. Barve Na novo odkrivamo sveže svetlikajoče se barve pri ženskah in rjave ter sive tone pri moških. Ključni lastnosti za letošnjo sezono udobja in umirjenosti sta svetlo in sveže, kar se kaže tudi pri barvi obutve. Tako se največ pojavljajo svetli, beli toni v kombinaciji s pastelnimi sencami, kot so kremne, svilene, kožne in biserne barve. Za snovanje naravnega videza se barve navezujejo predvsem na odtenke suhe zemlje in vegetacije, tako se mešajo toni zelene, rjave in bež v kombinaciji z bronasto ali zlato. Pri doseganju temperamentnega vzdušja se letos uporabljajo tople, sončne barve rdeče, ki se zrcalijo v odtenkih od oranžne do čili rdeče. Prav tako se uporabljajo barve indigo, turkiz in žafrana. Vse so večinoma kombinirane z rjavo ali črno, vendar pa so barve, v primerjavi z lansko sezono, nekoliko manj izrazite. 14 delo | št. 1 | marec 2007 15 delo V/VjyV | it. 1 | marec 2007 Športna linija je letošnja zapoved za vse avantu-ristke. Mokasinke, balerinke, udobni natikači brez pete in nenazadnje tudi mehki škornji in kavbojski škornji so letošnji modni hit (»must have«). Med materiali prevladujejo udobni, naravni materiali, lan ter brušeno in prano usnje. Mnogi paščki okoli med nežnimi svetlimi pastelnimi toni. Rimljanke, polna ali tanka peta, paščki iz blaga in balerinke svetlih barv ter dekliških oblik bodo letos pravi modni hit. V kolekciji za bolj čustvene ženske so na voljo tudi zlati in srebrni sandalčki, ki pa se ne smejo kombinirati s prevelikimi in pretežkimi torbami, saj bi z njimi pokvarili nežen videz. Hkrati pa je to pomlad in poletje možno kombinirati skorajda vse: natikače z lesenim podplatom in visoko peto, okrašene balerinke najrazličnejših barv in potiskov, zaprt ali odprt sandal, svetleče ali temne rimljanke, podložene natikače ali sandale s polno peto. Potrebno se je le prepustiti domišljiji in si ustvariti svojevrsten slog. Morska in avanturistična gležnja in številni šivi pa popestrijo izgled ter ga dodatno pomladijo. Poletno zgodbo bo zaznamoval pisan, svež in čist videz, ki ga bomo dosegli s športnimi modeli balerink, športnimi sandalčki, mokasinkami ali športnimi salonarčki. Prevladuje bela barva, najpogosteje kombinirana z rdečo in modro, pojavljajo pa se tudi mornarski vzorci, črte, pike, kvadratki. Ne smemo pa pozabiti na primerno torbico bele, rdeče ali zlate barve, ki bo to poletje krasila izbrani imidž. Moška moda Eleganca v moških linijah sledi smernicam lahkotnih in nežnih čevljev, ki so obogateni s številnimi šivi, kvačkami, zakovicami in drugimi detajli. Udobne in prijetne mokasinke v naravnih rjavih tonih ostajajo aktualne med casual obutvijo. Letošnji zadnji modni krik pa so športno-elegantni copati. Avanturistična linija se s svojim slogom uvršča med safari in jadranje. Platno ter brušeno, hrapavo in sprano usnje v rjavih tonih bodo zagotavljali naraven videz. Šport »Christian de Lorenci, Julia Chepalova in Lukas Bauer se predstavljajo.« Tekmovalci Alpinini tekmovalci se predstavljajo iw«db*rtt Julia Chepalova Christian de Lorenti Tridesetletna Rusinja Julia Chepalova je v svet smučarskega teka vstopila, ko je štela rosnih šest let. Po izobrazbi je učiteljica in pravi, da je kompleksna osebnost. Pred štirimi leti se je poročila in si ustvarila družino. Nastop na Olimpijskih igrah v Naganu ji bo ostal v spominu za vedno. Na leto preteče 9000 kilometrov. V prostem času med napornimi treningi rada bere, plete in posluša glasbo. Počitniške dni najraje preživi nekje v toplih krajih. Na Alpinine čevlje prisega že osem let in zaupa njihovi kakovosti. Njen moto: nikoli ne odnehaj, dokler ne prideš do cilja. Češki študent ekonomije, devetindvajsetletni Lukas Bauer, je postal član smučarsko tekaškega kluba, ko je bil star sedem let, resno pa se je treninga lotil pri petnajstih. Motivacijo za težke treninge mu daje družina, ogled dobrih filmov, glasba (U2), gorsko kolesarjenje in relly po zasneženih cestah. V svetovnem pokalu je prvič nastopil v Novem Mestu na Češkem, ko je bil star osemnajst let. Pravi, da je vsako sezono kakšna tekma, ki ostane nepozabna. Od številnih nastopov v svetovnem pokalu mu je najbolj ostal v spominu dan v letu 2002, ko je prvič stal na najvišji stopnički. Njegov največji uspeh je naslov olimpijskega podprvaka v Torinu leta 2006 in njegova otroka, triletni sin in leto stara hči. Na leto opravi čez 800 ur treninga in se poleg tekem v svetovnem pokalu udeleži tudi rekreativnih tekem v gorskem kolesarjenju in orientacijskih tekih. Najraje trenira z gorskim kolesom, najmanj pa na tekaških rolkah. Prosti čas preživlja z družino, misel na počitnice pa mu vliva motivacijo na treningih in tekmah. Del Alpinine ekipe je postal šele v tej sezoni. Tako je na maratonski preizkušnji na svetovnem prvenstvu v Sapporu na 50 kilometrov klasično pritekel na 5. mesto. Lukas Bauer Christian De Lorenzi je šestindvajset letni italijanski biatlonec iz Bormia. Kot šest letni fant se je začel ukvarjati s smučarskim tekom, pri štirinajstih pa je prestopil v biatlon. V italijanski reprezentanci je od leta 1999. Zase pravi, da je mirna, tiha in vesela oseba. Po poklicu je kuhar, trenutno zaposlen v vojski. Ne mara vojne in dežja. Njegova najljubša hrana je pica, pijača pa Coca-cola. V biatlonski svetovni pokal je vstopil leta 2002 z italijansko štafeto. Za nepozabno tekmo šteje nastop na Olimpijskih igrah v Torinu, kjer je dosegel izvrstno 7. mesto, z enim samim zgrešenim strelom. Najtežja tekma, ki jo je pretekel, pa je bil sprint v Hochfilznu, kjer je temperatura presegla +15°C. Njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu je 6. mesto v sprintu v Oberhofu. Na leto opravi več kot 700 ur treninga in starta na 35 do 40 tekmah. Na treningu najraje teče, ne mara pa vadbe v telovadnici. Prosti čas preživi s svojim dekletom in pred računalniškim zaslonom. Med tekmovalno sezono ne misli na počitnice, ampak si po sezoni privošči oddih in ponavadi odpotuje kam daleč. Lani je počitniške dni preživel v Tuniziji. Stvar, ki ga trenutno najbolj osrečuje, je dober nastop na tekmi, k čemur pa prispevajo tudi Alpinini tekaški čevlji. Del Alpinine tekmovalne ekipe je od sezone 2004/05. Njegov moto: sreča in zdravje sta najboljši stvari na svetu. Rezultati naših športnikov v sezoni 2006-07 Sprejem srebrne Petre Majdič v domačem kraju Smučarski teki Svetovni pokal 11 .mesto | Petra Majdič SLO (sprint - Kuusamo), Ella Gjemle NOR (štafeta - Dusseldorf), Lina Andersson SWE (štafeta - Davos) | Z.mesto | Astrid Jacobsen NOR (sprint - Otepee), Manuela Henkel GER (štafeta -Gallivare), Lina Andersson ŠVE (štafeta - Dusseldorf), Olga Savialova RUS (10 km prosto - Davos), Astrid Jacobsen NOR (štafeta - Davos), Petra Majdič SLO (10 km prosto - Cogne), Naes Boerre NOR (sprint - Changchun), Lina Andersson NOR (štafeta - La Clusas) | 3.mesto | Lukaš Bauer CZE (štafeta - Gallivare), Ella Gjemle NOR (sprint - Dusseldorf), Christian Hoffmann AUT (15 km prosto - Davos), Camila Rajdlova CZE (štafeta - La Clusas), Iva Janeckova CZE (štafeta - La Clusas), Simen Oestensen NOR (Tour de Ski) Svetovno prvenstvo Sapporo | 1.mesto | Olga Savialova RUS (15 km dvojno zasledovanje), Astrid Jacobsen NOR (sprint) | 2.mesto | Olga Savialova RUS (10 km prosto), Petra Majdič SLO (sprint) | 3.mesto | Astrid Jacobsen NOR (štafete), Astrid Jacobsen NOR (sprint štafete) Nordijska kombinacija Svetovno prvenstvo Sapporo | 3. mesto | Espen Rian NOR (štafeta), Havard Klemenstein (štafeta) Biatlon Svetovni pokal 11.mesto | Anna Karin Olofsson SWE (Ruhpolding), Anna Bogaly Titovets RUS (štafeta - Ruhpolding), Halvard Hanevold NOR (štafeta - Ruhpolding), Nikolay Kruglov RUS (štafeta - Oberhof), Nikolay Kruglov RUS (sprint - Oberhof), Nikolay Kruglov RUS (Oberhof), Anna Karin Olofsson SWE (7,5 km - Hochfilzen), Halvard Hanevold NOR (štafeta - Hochfilzen), Anna Bogaly Titovets RUS (štafeta - Hochfilzen), Anna Karin Olofsson SWE (Pokljuka), Alexander Wolf GER (Pokljuka) | Z.mesto | Anna Karin Olofsson SWE (7,5 km - Ruhpolding), Halvard Hanevold NOR (10 km - Ruhpolding), Kathrin Hitzer GER (štafeta - Ruhpolding), Nikolay Kruglov RUS (štafeta - Rhupolding), Andreas Birnbacher GER (20 km - Ostersund), Anna Karin Olofsson SWE (Ostersund), Kathrin Hitzer GER (štafeta - Oberhof), Andreas Birnbacher GER (štafeta - Oberhof), Anna Bogaly Titovets RUS (štafeta - Hochfilzen), Nikolay Kruglov RUS (štafeta - Hochfilzen), Alexander Wolf GER (štafeta - Hochfilzen), Andreas Birnbacher GER (štafeta - Hochfilzen), Alexander Wolf GER (Pokljuka), Andreas Birnbacher GER (Pokljuka) | 3.mesto | Andreas Birnbacher GER (štafeta - Rhupolding), Halvard Hanevold NOR (štafeta - Oberhof), Kathrin Hitzer GER (10 km- Lahti), Alexander Wolf GER (20 km - Lahti), Anna Karin Olofsson SWE (10 km - Hochfilzen), Jori Morkve NOR (štafeta - Hochfilzen), Tadeja Brankovič SLO (Pokljuka) Svetovno prvenstvo Anterselva/Antholz 11.mesto | Nikolay Kruglov RUS (štafeta), Anna Karin Olofsson SWE (mešana štafeta) | 2.mesto | Andreas Birnbacher GER (15 km), Halvard Hanevold NOR (štafeta), Anna Karin Olofsson SWE (7,5 km) | 3.mesto | Jori Moerkve NOR (štafeta), Jori Morkve NOR (mešana štafeta), Anna Karin Olofsson SWE (10 km) 17 delo I St 1 I marec 2007 Na minulem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Sa-poru na Japonskem je Petra Majdič osvojila prvo odličje na svetovnem prvenstvu v zgodovini smučarskih tekov v Sloveniji. V sprintu v klasični tehniki je dosegla drugo mesto. Po povratku iz Daljnega vzhoda in napornih dnevih polnih tekmovanj, se je za nekaj dni vrnila domov, da nabere novih moči za Skandinavsko turnejo in s to serijo tekmovanj zaključi uspešno sezono. Najprej so jo čakale obveznosti na Smučarski zvezi Slovenije, nato pa se je pridružila množici sokraja-nov, ki so že težko čakali na njen prihod. Pred občinsko stavbo v Dolu pri Ljubljani seje zbralo več kot 1500 ljudi, športnih navdušencev in prijateljev smučarskega teka. Ta šport ima v kraju dolgoletno tradicijo. Pihalna godba in glasbena skupina so poskrbeli za prijetno vzdušje, kolektiv kmečkih žena za lačne in sladkosnedne želodčke, Pivovarna Laško pa za suha grla. Na odru so se Petri pridružili številni govorniki: podžupan občine, predstavnik Smučarske zveze Slovenije, trener Ivan Hudač in vodja reprezentance Marko G racer ter Petrin dolgoletni trener Robert Slabanja. Slednji je nosilki srebrne medalje podelil sliko akademskega slikarja Veljka Toma-na, prav tako navdušenega smučarja tekača. Nekaj prijetnih besed so zbrani množici namenili tudi predsednik Tekaško smučarskega kluba Jub Dol, predstavnika Unior Rogla ter številni drugi. Za zaključni govor je poskrbel Petrin brat Grega, ki ji je čestital v imenu družine. Prijetno vzdušje med zbranimi, med katerimi sva bila tudi predstavnika Alpine Peter Torkar iz tekmovalne službe in Špela Strasser iz službe za tržno komuniciranje, je trajalo do poznih večernih ur. Ni kaj, medalja takega sija se pač ne dobi vsak dan. Špela Strasser NAJVtiU UBIRA NAJNIŽJIH CtNAH odšla na zasluženo malico, je na tulipane priletelo še pet metuljčkov. Nato pa smo ji prebrali čestitko in izročili paket v obliki mape. Na njej je pisalo NUJNO (delo našega Mitje). V paketu se je skrivala verižica iz hrastovih želodov in steklenička gostega soka z napisom »kolikor kapljic toliko let«. Nato smo se zvrstili in ji čestitali. Včasih so se oči orosile ob iskrenih željah. Mojca nas je razveselila še z domačim pecivom in sokom. Lepo je videti človeka, ki je vesel vsake male pozornosti in srečen v današnji neprestani bitki s časom, delom v službi in domačimi opravili. Kolektiv vzorčne delavnice Anica Mlinar odhaja v pokoj V času od svečnice do pokopa pusta, Ptujčani živimo v vsakdanjem ritmu zaznamovanem z maskami, živahnostjo in posebno energijo. Predvsem smo ponosni na svojo bogato etnografsko zakladnico kulturne dediščine in za naše kraje specifični lik - kurenta. Kurent je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo s kravjimi zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oziroma masko slikovitega videza, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki. Po tradicionalnem verovanju naj bi kurent s svojo demonsko podobo, divjim skakanjem, zvonjenjem z zvonci in obredjem preganjal zimo in klical v deželo pomlad. Njegovo glavno poslanstvo je preganjanje Mojca z darili slabe9a in prinašanje dobrega. V naši prodajalni, Alpina Ptuj 2, v Mercator centru smo te dni pogostili kurente etnografskega društva Korantov duh, ki so preganjali še tisto malo zime, ki nam to sezono ni bila preveč naklonjena. Toda če verjamemo starodavnemu ljudskemu izročilu, pa bo v prihodnje vsaj dobra letina. Andreja Pinotič Kurenti obiskali Alpinino prodajalno na Ptuju Kolikor kapljic toliko let... Piše se leto 2007. Sprehodi v naravo človeka sprostijo, hkrati pa se porodijo nove zamisli. Takrat se snujejo ideje, kako bomo razveselili sodelavce ob posebnih priložnostih. In tako seje pričelo. V februarju smo imeli sodelavko, ki je imela poseben praznik, saj je srečala Abrahama. Kmalu pa nas čakajo še tri upokojenke. Ob praznikih sodelavce radi presenetimo s kančkom humorja in darilcem za spomin. V času malice se zbere vsa ekipa, izvede pripravljeni program, nato pa veselo nazaj na delo. Ker imamo ta čas največ nadur, je potrebno načrt pripraviti že prej. V oddelku imamo Marijo, ki stresa besedila kar iz rokava, in Irmo, ki ima smisel za pisanje čestitk. Za ostalo poskrbimo drugi. Na dan praznika so Mojco pričakali tulipani na delovnem mestu. Petdeset zasajenih tulipanov za dobro jutro. V bližino smo ji postavili darilo, ki ga je lahko odprla šele ob malici. Do takrat jo je grizla radovednost. Ko je slavljenka Anica Mlinar, mojstrica v šivalnici, odhaja v pokoj. Sodelavke so ji pripravile prijetno presenečenje in ji takole podale popotnico za naslednje obdobje: Draga Anica! Dnevi se daljšajo, prihaja pomlad, zate pa je nastopil čas, ki se ga veseliš, malo pa tudi bojiš. Spremenila se ti bodo pravila o delovnem razmerju, zato boš morala temeljito razmisliti kako boš pametno in ekonomično razdelila proste dni. Več kot polovico delovne dobe si mojstrovala v naši šivalnici. Doživela si lepe in manj lepe trenutke. Upamo, da je bilo tistih prvih več, kajti pravijo, da človek ne sme nikoli šteti svojih let, pač pa lepe spomine, dejanja nesebične pomoči in trenutke, ko je s svojo dobroto osrečil druge. Kdor ima v srcu ljubezen in smeh na ustnicah, ima zmeraj pri roki nekaj, kar lahko daje tudi drugim. Le če sešteješ vse to, je bilo pri tebi vsega mnogo in naj bo lepega še mnogo, mnogo več. Ob zaključku delovne poti, naj rečemo le še »srečno« in še dolgo uživaj v zdravju in zadovoljstvu tretje življenjsko obdobje. Sodelavke iz šivalnice 18 delo ■'" ■' | it 1 j marec 2007 Delavka meseca > Klara I stenic »Sem človek sonca in obožujem naravo.« Klara Istenič Skrbna in optimistična Letos teče šestnajsto leto kar je Klara Istenič, po uspešnem šolanju na čevljarski poklicni šoli, pričela z delom v Alpini. »Že oče je delal v Alpini in tako je bilo samo po sebi umevno, da nadaljujem tradicijo,« pravi Klara. V montaži je opravila pripravništvo, sedaj pa dela v vzorčni delavnici, kjer vstavlja in oblikuje opetnike. Pri razgibanem delu ji pomaga Ernest Gantar. V največji ponos in veselje ji je družina in dom. Klara Istenič, modna vzorčna delavnica, delavka meseca decembra udarek na oblačenju in pripravljanju notranjikov in pet, saj je obutev ponavadi odprta in je z opetniki dela nekoliko manj. Kako poteka oblikovanje opetnika? Na nastavek pripravim zgornji del obutve, v katero sem že vstavila termoplastični opetnik. Najprej se oblikuje s pomočjo toplote in dokončno obliko dobi s pomočjo hladnega nastavka. Orodja stroja je potrebno prilagoditi na višino pete in obliko obutve. Poleg pa moram biti zelo natančna ravno zaradi razmerij, ki jih želim doseči. Sedaj sem se že naučila sama zamenjati nastavke, saj tako porabim veliko manj časa za izdelavo. Delate v modni vzorčni delavnici. Kaj obsega vaše delo? Moje zadolžitve se pričnejo, ko iz šivalnice prispejo zgornji deli obutve in je potrebno vanje vstaviti opetnik. Podlogo premažem z lateks lepilom, vstavim opetnike in nato zgornje dele odnesem v montažo. Nato jih na stroju za oblikovanje opetnikov primerno oblikujem. Žal v našem oddelku nimamo stroja, tako moram najti ustrezen čas, kot so odmori, da ujamem prosto mesto. Moram priznati, da mi dekleta velikokrat odstopijo stroj, da svoje delo dokončam, čeprav imajo same veliko dela. Ko se z oblikovanimi opetniki vrnem v oddelek je potrebno pripraviti notranjike in kopita za nadaljnjo obdelavo (cvikanje in navlačenje konic). Vsak čevelj zahteva nekaj svojega. Izdelujete vzorčne modele modne obutve za vse sezone. Kako se delo razlikuje glede na sezono, ki se pripravlja? V pripravi zimske kolekcije je veliko več poudarka na vstavljanju in oblikovanju opetnikov. Takrat sem Klara z druzmo ob praznovanju zelo veliko v montaži. V času poletne pa je večji po-rojstnega dne Omenili ste, da je v izdelavi poletne kolekcije veliko več poudarka na oblačenju, nam lahko to nekoliko bolj opišete? Poletna obutev je ponavadi odprta, kar pomeni, da je potrebno notranjike obleči. Velikokrat je potrebno obleči tudi pete. Iz oddelka rezalnikov prispe material za oblačenje. To delo opravimo večinoma ročno, če pa je izdelkov več jih odnesemo v sekalnico, kjer se to delo izvaja strojno. Znano je, da je vzorcev vsako leto več. Na sezono izdelamo okrog petsto prototipov. Kako bi opisali sami sebe? Sem optimistična in vesele narave. Sem človek sonca in obožujem naravo. Kaj je bilo najlepše darilo v življenju? Največje darilo je moja družina, mož in otroka, pa vsekakor dobri starši. Hči je sedaj dopolnila osem let in hodi v drugi razred, sin je star pet let. Pred kratkim smo ga vpisali v prvi razred. Kaj bi rekli, da je vaša največja razvada? Zdaj jih je bolj malo, ker ni časa. Drugače bi pa rekla, da izlet v naravo ali pa kopanje v Snoviku z mojimi najdražjimi. 19 delo | St. 1 | marec 2007 Delavec meseca > Peter Mlinar Kako ste se spoznali z možem? Letos bo deset let kar sva poročena. Spoznala sva se, ko sem naredila izpit za avto in pripravniški izpit v Alpini. Proslavili smo v Gorenji vasi v Partizanu. Tam sva se prvič srečala, preskočila je iskrica in tako sva danes skupaj. Zaupajte nam kakšen poseben utrinek iz otroštva. Najbolj so mi je utrnile v spomin počitnice v drugem razredu, ko sem šla prvič na morje. Za deset dni smo se odpravili v Poreč s teto, saj žal starša nista mogla poleg. Bilo je res enkratno doživetje, hkrati pa sem takrat najbolj pogrešala dom. Kaj si najbolj želite v življenju? Čimbolj vzgojiti svoje otroke v dobre ljudi, ohranjati dober odnos z možem in pa gradnja našega novega doma. Na kaj ste najbolj ponosni? Vsekakor je na prvem mestu družina. In pa, da sem postala delavka meseca. Izredno so me presenetili moji sodelavci in njihovo zaupanje vame. Bila sem zelo vesela. Tako sem dobila večji zagon, da se še bolj trudim pri svojem delu. Kdaj ste izvedeli, da ste postali delavka meseca? Bilo je tik pred prazniki, 22. decembra. Dan prej je Ernest pometal po oddelku in komentiral: »Če slučajno jutri pride direktor.« Odgovorila sem mu, da zagotovo pride, saj bo prišel voščit za novo leto. Naslednji dan je res prišel v oddelek in je vsakemu posebej zaželel srečo. Ko je prišel do mene je rekel: »Vam moram pa dvakrat čestitati, za novo leto in ker ste delavka meseca«. Tako me je zmedel, da sem dejala: »Hvala enako.« Šele čez čas, ko sem videla nasmejane obraze svojih sodelavcev, sem se zavedla. Vsem se zahvaljujem za izkazano zaupanje in vso podporo. Tanja Roje Kronegger Peter Mlinar Športnik po duši Nekaj dni po rojstnem dnevu so Petra sodelavci močno presenetili. oddelek Vzdrževanja Podlog, ki so ga podali, je bil udejanjen ravno ob pravem času. Tako je delavec meseca januarja Peter, po petintridesetih letih dela v Alpini na različnih delovnih mestih, prejel nagrado. Z njo so mu sodelavci želeli izreči: »Hvala za tvoj trud in delovno vnemo, za sodelovanje in dobro timsko podporo.« Iz pogovora je bilo čutiti, da je v življenju doživel že veliko stvari, tako dobrih kot tudi slabih. Dejaven je tako v službenem času, ko skrbi za brezhibno delovanje strojev in nudi podporo vzdrževanja, kot tudi v privatnem življenju, kjer čas najraje preživi v naravi, med svojimi dragimi na igrišču, v gorah ali med čebelami. Njegov moto je, da dokler je zdravje, je vse drugo mogoče narediti. V Alpini ste pričeli davnega leta 1972. Nam lahko na kratko opišete vašo življenjsko pot? Dela sem se izučil v Litostroju v Ljubljani, kjer sem bil pet let. Najprej tri leta učne dobe, nato pa sem pričel z delom. Po končanem vojaškem roku sem se vpisal na srednjo tehnično kovinsko šolo, ki sem jo dokončal, ko sem bil že zaposlen v Alpini. V Alpini sem začel kot vzdrževalec šivalnih strojev. Sledilo je obdobje, ko smo pričenjali z delom v oddelku plastike, kjer sem nadaljeval. Uvajali smo nove tehnologije, se spoznavali z hidravliko in se srečevali z novimi materiali, kot so poliuretani in termo plastika. Kmalu seje pričel tudi razvoj orodjarne. Takrat smo skice zamenjali s tehničnimi risbami različnih orodij, ki smo jih potrebovali za delo. Preživel sem tudi obdobje TOZD-ov, ki so bili nekaj posebnega. Se spomnite kako je bilo, ko so vam ponudili mesto v obratu Šentjošt? Prav dobro se spomnim 1. aprila, ko me je tedanji vodja vzdrževanja, Tone Žibert, posedel na stol in rekel: »V Šentjošt greš.« Vprašal sem, kaj bom delal? 20 detO ,<•< jr | St. 1 | marec 2007 In dobil odgovor: »Bodo že drugi povedali.« Tako sem bil zadolžen za vzdrževanje, oskrbovanje in vodenje oddelka v Šentjoštu, kjer sem ostal osem let. Z usnjem nisem imel veliko izkušenj, tako je bilo to obdobje zame zelo težko, Kljub temu sem ga dobro opravil. Konec devetdesetih se je poskušalo uvesti delo na domu. Zadolžili so me za to področje. Žal se ta način dela ni obnese!. S starimi stroji, ki so jih ljudje odkupili v podjetju, ni bilo mogoče konkurirati normam. Leta 2000 sem se po spletu naključij vrnil nazaj v oddelek vzdrževanja, kjer sem še danes. nato planincem. Zelo veliko smo prehodili, tako sem bil leta 1975 tudi na strehi Evrope - Mont Blancu. Veliko kolesarim. Že kot mladenič sem s kolesom prevozil več kot pol Slovenije. Tudi na Triglav sem šel kar z njim. To je dokumentirano tudi v muzeju novejše zgodovine. Lani je bila razstava fotografa Edi-ja Schellhousa, ki me je ujel v objektiv med mojim podvigom. Pred nekaj leti sem se pridružil društvu Šmar iz Žirov. Člani se vsako leto udeležujemo različnih daljših romanj. Lani smo šli na južno Tirolsko in prehodili 250 kilometrov. Na zadnjih stotih kilometrih se nam je pridružila tudi moja žena. Popotovanje je bilo zares enkratno. Prišepnili so mi, da so čebele vaša velika strast. Je res? Prav so vam šepnili. Ko sem delal na vzdrževanju pred tridesetimi leti, je vedno vse »brenčalo« okoli mene in tako me je zvok pritegnil. Sem eden redkih v Žireh, ki ima priznan poklic čebelarja. Sodeloval sem tudi pri zaščiti slovenske avtohtone vrste kranjske sivke-Kranjice. Začel sem s šestimi panji, a sem zaradi varoze (op. zajedalec), ki se je pojavila s križanjem tropskih čebel veliko izgubil. Že tako je Slovenija zelo trda dežela za vzrejo čebel. Od šestdesetih družin, ki smo jih imeli, jih je lansko pomlad preživelo le pet. Letos jih imamo spet dvajset. Kljub vsej tehnologiji, ki jo poznamo, je narava še vedno tista, ki odloča. Najbolj je to razvidno na letini, saj lahko z enakim številom družin pridelam dvajset ali pa sto dvajset kilogramov medu. o«A1oe/, Peter Mlinar z ženo med šolarji, ki so se poučili o izdelovanju medu Kako bi opisali vaš običajen delovni dan? Skrbim za brezhibno delovanje strojev. Izdelujem razna orodja za prilagoditev novi tehnologiji, nadomeščam vzdrževanje v oddelkih plastike. Težko je opisati običajen delovni dan, saj se vsakokrat pripeti kaj novega in ne moremo vsega vnaprej predvidevati, kje se bo kaj pokvarilo. Predvsem skrbim za popravila strojev, pripravljam razne dele za le te, naročam rezervne dele glede na optimalno porabo. Pripeti se, da imamo požar v prezračevanju in je potrebno vse dejavnosti usmeriti v odpravo posledic, da lahko proizvodnja čim prej normalno dela naprej. Včasih so rekli, da največ zasluži mehanik, ko ne popravlja strojev. Mislim, da to drži, kajti takrat ni zastojev v proizvodnji. Brez česa si ne znate predstavljati svojega življenja? Vsekakor brez dela, rekreacije ter narave. Ne znam posedati in biti v mirovanju. Rad sem aktiven in učinkovit vsak dan. Kako pa z družino preživljate prosti čas? Z ženo imava štiri otroke. Tudi sam izhajam iz družine, kjer smo bili štirje bratje. Skupaj smo ustanovili družinsko hokejsko ekipo. Pred leti, ko ni bilo sneženih zim, so bile pa mrzle, smo velikokrat igrali hokej na Račevskem jezeru. To nas je spodbudilo, da smo v Žireh registrirali prvi klub trim lige v Sloveniji za Florball. To je dvoranski hokej z žogico. Tekmovali smo tudi v tujini, na primer v Avstriji in v Bratislavi. Bil sem tudi med ustanovitelji Nogometnega kluba Alpina. Kakšni so vaši občutki ob prejemu naziva delavec meseca? Občutki so bili nekoliko mešani. Celo življenje se trudim, da delo čim bolje opravim in mislim, da je to moja odgovornost in dolžnost. Zelo sem vesel, da imamo tako dobro delovno ekipo. V oddelku vzdrževanja največ pomeni dobro sodelovanje v timu, kajti sam ne bi mogel dobro opraviti vsega. Tako se zahvaljujem vsem za izkazano zaupanje in podporo. Kaj najraje počnete v prostem času? 2e v mladih letih sem se pridružil tabornikom in Tanja Roje Kronegger 21 delo - | St. 1 | marec 2007 Kadrovske novice V slovo Kadrovske novice Ostala je praznina, v srcih naših bolečina in tiha solza večnega spomina. vendar - če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, le zelo daleč je... Gorenjski Glas Poslovili smo se od naše upokojene delavke Marije Gogala, rojene Babic, dne 16. novembra 1949, v Ljubljani, stanujoče v Naklem pri Kranju. Marija Gogala, po poklicu kvalificirana prodajalka, se je v Alpinini prodajalni Kranj zaposlila julija 1970. V Alpini je preživela triintrideset let. Invalidsko se je upokojila v aprilu 2003. Za vedno je odšla naša upokojenka Vida Gregorač, rojena dne, 1. aprila 1935 v Žireh, stanujoča na Logaški cesti v Žireh. Svojo delovno pot v Alpini je na normiranih delih pričela julija 1951. V svoji skoraj petintrideset letni delovni dobi v Alpini je v oddelku šivalnice opravljala različno zahtevna dela. Upokojila seje marca 1988. Poslovili smo se od Marije Strlič, naše upokojene delavke, rojene, 4. decembra 1938, v Žireh, stanujoče na Polju v Žireh. Marija Strlič, po poklicu ekonomist, je z delom v Alpini pričela avgusta 1957 v prodajnem oddelku. Vrsto let je opravljala dela nosilca poslov v izvozu. Po petintridesetih letih dela se je avgusta 1992 upokojila kot vodja prodaje modne obutve. Zapustila nas je naša upokojena delavka Ana Reven, rojena Oblak, dne, 19. oktobra 1934, na Kladju, stanujoča na Jezerski ulici v Žireh. Ana Reven se je v Alpini zaposlila septembra 1957. Opravljala je različno zahtevna dela v šivalnici in prikrojevalnici, od koder je po tridesetih letih dela tudi odšla v pokoj. december V prodajalni Trebnje je delovno razmerje nastopila prodajalka Karmen Gačnik, v prodajalni Nova Gorica 2 pa prodajalka Sabina Vikič. V novo odprti prodajalni Ljubljana 9. - Diamant so se zaposlili: poslovodja Samir Džaferagič in prodajalci Jela Grlic, Vanja Vinko in Boštjan Casar, v prodajalni Ljubljana 8 v BTC centru pa prodajalka Urša Jeras. Z delovnim razmerjem so v decembru prenehali: Franc Mlinar iz skladišča gotovih izdelkov, Marija Tavčar iz oddelka brizgane obutve, Evelin Kocjančič Winkler iz prodajalne v Kopru, Anita Rupnik iz prodajalne v Postojni, Mihaela Gantar iz športne šivalnice, Cveta Kacin in Anka Burjek iz finančno računovodskega sektorja, Jožica Oblak iz oddelka termoplasti. Z delom sta prenehala tudi Martin Kopač, pomočnik generalnega direktorja, in Zorko Kopač, direktor splošno kadrovskega sektorja. januar Delovno razmerje je nastopila le prodajalka Teja Možina v prodajalni Leveč. Prenehanj pa je bilo v januarju nekaj več. Iz podjetja so odšli: Miha Govekar iz oddelka maloprodaja v tujini, Lidija Kržišnik iz razvojno raziskovalne dejavnosti, Jurij Buh iz oddelka orodjarna, Miroslav Kavčič iz skladišča materiala, Milena Kerš iz prodajalne Leveč, Nataša Lužar iz prodajalne Trebnje, Roland Plantan z oddelka brizgana obutev in Katja Rakušček iz nabave. februar Zaposlili smo tri nove delavce. V prodaji modne obutve je delo nastopila Marta Demšar, v oddelku brizgane obutve pa Jana Jereb in Gašper Šebjanič. Z delom pa so prenehali: Erik Markelj iz oddelka termoplasti, Klara Kobal, Dragica Kobal in Marija Štefančič, delavke iz obrata Col, Nina Jalšovec in Suzana Jereb iz oddelka športna šivalnica, Maruša Milakovič iz prodajalne Kranj 2 ter Polonca Žakelj iz prodaje modne obutve. Čestitamo jubilantom Alpine Ob dopolniti 10, 20 in 30 let delovne dobe v Alpini prejmejo zaposleni jubilejno nagrado. Na ta način Alpina izkaže zaupanje zaposlenim, ki z vestnostjo in odgovornostjo že toliko let soustvarjajo Alpino. Prejemniki jubilejnih nagrad v prvem trimesečju leta 2007 Za 30 let delovne dobe v Alpini Jelka Padovac - športna montaža, Jelka Kune - tiskarna, Marjan Štremfelj - montaža Smučarskih čevljev Za 20 let delovne dobe v Alpini Nataša Žižek - prod. Žiri 3, industrijska, Anita Kopač - prod. Žiri 3, industrijska Za 10 let delovne dobe v Alpini Nevenka Šinkovec - prod. Žiri Športna, Boštjan Novak - razv.raz-isk.dejavnost, Damijan Gantar - modelirnica Vsem jubilantom iskreno čestitamo. Kadrovske novice in v slovo pripravlja Irma Dolenec 22 delo yV* j' I št. 1 I marec 2007 Srebrni (g)las pod vodstvom Ivana Rijevca Srečno v tretjem življenjskem obdobju Iz naše delovne sredine odhajajo ob dopolnjenih pogojih za prestop v tretje življenjsko obdobje naši dolgoletni sodelavci in sodelavke Franci Mlinar, delavec v vratarski službi, Marija Tavčar, delavka iz oddelka brizgane obutve, Cveta Kacin in Anka Burjek delavki iz finančno računovodskega sektorja, Zorko Kopač iz splošno kadrovskega sektorja in Miha Govekar iz oddelka maloprodaja v tujini. Vsem želimo čimveč lepih in zadovoljnih trenutkov po odhodu iz Alpine, mnogo zdravja, razumevanja in dobrega počutja v domačem krogu ter veliko veselja v dejavnostih, za katere jim je do sedaj zmanjkovalo časa. Aleš Valič: Jest sem Alen Pauc. Ku se kliieš ti? Naj vam pesem polepša praznične dni Naj vam pesem polepša praznične dni, so zapisali člani Mešanega pevskega zbora »Srebrni (g)las, na vabilu za božični koncert, ki je bil v soboto, 16. decembra, v kino dvorani DPD Svoboda v Žireh. Prireditev je povezovala Martina Mlakar. Poleg pevskega zbora Srebrni (g)las so ljubiteljem zborovskega petja večer polepšali še otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Žiri, Mešani pevski zbor Vrelec Društva upokojencev iz Škofje Loke in Moški pevski zbor Alpina Žiri. Jožica Kacin Agata in Mirna Pavlovec iz Škofje Loke razstavljali v Žireh Kot je napisala mag. um. Barbara Kastelec »slikarstvo zaznamuje družino Pavlovec že vrsto let. France Pavlovec je eden vidnejših začetnikov, ki ni pomembno vplival le na življenje Agate in Mirne, ampak tudi na premnoge slikarje v slovenskem prostoru.« Glede Agate in Mirne Pavlovec, mag. um. Barbara Kastelec nadalje pravi, »da odmaknjeno od današnjega površinskega sveta delujeta tudi obe avtorici. S svojimi deli nagovarjata gledalca, da se prepusti njunim intimnim iskanjem na področju narave in duha.« Razstava je bila v Galeriji DPD Svoboda. Odprta je bila 23. decembra. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Škofja Loka, oddelek iz Žirov, pod vodstvom Katarine Tominec. Likovna dela je predstavila mag. Barbara Kastelec. Jožica Kacin Gledališki abonma v Žireh tudi v sezoni 2006/2007 DPD Svoboda v okviru gledališkega abonmaja nadaljuje z uspešnimi predstavami profesionalnih gledališč. V letošnji sezoni bo v Žireh gostovalo pet predstav. Januarja je bila na sporedu monokomedija Saše Pavček Al' en al' dva? Vlogo gostilničarja in njegovega brata dvojčka Alena Pauca ( besedilo z igre: ... moj uoče, de sez mamo niso hotli delat razlik. So dali obema isto ime!) je zaigral Aleš Valič iz Mestnega gledališča Ljubljana. 23 delo I it. 1 | marec 2007 Krajevne novice Pihalna godba Alpine - letošnji božično novoletni koncert je potekal pod taktirko novega dirigenta Zvonka Mornarja. Avtorica knjige Milena Miklavčič in Renata Miklavčič. V roki drži punčko /z testa, delo Metke Končan. Renata Šifrar - v ozadju eno njenih bolj priljubljenih del Pri hrastu na levo - tretja knjiga Milene Miklavčič Milena Miklavčič pravi, da je »po malem pisala ves čas«. Pri hrastu na levo pa je njena tretja knjiga. V njej je zbranih trideset pravljic. Milena jih je posvetila svojim štirim otrokom: Tadeju, Tomažu, Tanji in Blažu, »z omenjenimi pravljicami, ki so bile napisane zaradi njih, smo še bolj povezani. Kajti v preproste zgodbe iz njihovega otroštva sem ujela trenutke, ki bi jih sicer že zdavnaj pozabili,« je zapisala v knjigi. Delo je izdala v samozaložbi. Za ilustratorko je izbrala Marjeto Cvetko, arhitektko in diplomantko Akademije za likovno umetnost. Slikarka je Zakajčkove zgodbe ilustrirala že, ko so izhajale v reviji Otrok in družina. Lektorsko delo je opravila Barbara Peternel, grafično oblikovala pa Matjaž Mazzini in Renata Burnik. Na predstavitvi, ki je bila na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, v galeriji DPD Svoboda, se je z Mileno pogovarjala Renata Miklavčič. Zapeli in zaplesali so učenci 1. a razreda Osnovne šole Žiri. Za nastop jih je pripravila mentorica Mina Kavčič. Z razstavo svojih unikatnih izdelkov iz testa se je predstavila tudi Metka Končan. Jožica Kacin Razstava Renate Šifrar Renata Sifrar, doma iz Žirov, je študentka četrtega letnika Akademije za likovno umestnost, smer vizualne komunikacije. Ukvarja se z različnimi smermi umetnosti; od slikarstva, fotografije do stripovske ilustracije. Njeno delo in ustvarjalnost pa segata tudi preko teh meja. Oblikuje oglase, logotipe, vinilke, plakate in knjige. Razstavljala je že na več razstavah doma in v tujini. V preteklem letu je imela samostojni razstavi na Dunaju in v Fribourgu v Švici, predstavila pa se je tudi na skupinski razstavi v Mariborski umetnostni galeriji. 9. februarja je svoja dela v Galeriji DPD Svobode prikazala tudi žirov-skemu občinstvu. Za popestritev večera je poskrbela glasbenica in študentka likovne akademije Eva Klepec, ki je zaigrala na violončelo. Predstavitev Renate Šifrar je pripravila Ajda Erznožnik, absolventka Visoke šole za risanje in slikanje, prebral pa jo je Marko Bačnar. Ajda Erznožnik v zapisu pravi, da ima veliko vlogo pri Renatinem ustvarjanju človeško telo, postavljeno namerno ali naključno v različne situacije, na različna mesta, ujeto v trenutek. Ta prisotnost telesa s svojo lastno govorico oddaja sporočila, ali pa je samo tam, kot neizogibna nujnost, estetski predmet. S svojimi razstavljenimi deli nam Renata »ser-vira« moderno kulturo, ki morda spominja na oglaševanje, v resnici pa je mnogo več, saj je pri umetniškem delu, po besedah avtorice: »Odvisno kam postaviš rezultat in kakšen je njegov namen.« Božično novoletni koncert Pihalne godbe Alpine Godbeniki Pihalne godbe Alpine že tradicionalno na večer dneva samostojnosti, to je 26. decembra, nato pa še kak dan kasneje pripravijo koncert. Letos so godbeniki nastopili pod vodstvom dirigenta Zvonka Mornarja. Ta je dirigentsko palico žirovske godbe prevzel v letu 2006. Zvonko Mornarje doma iz Škofljice. Na koncertu smo izvedeli, da ga na Žiri vežejo dolgoletni spomini, zato njegov prihod med nas ni golo naključje. V Beogradu je igral v častnem orkestru Titove garde. Tam je spoznal skladatelja, glasbenika in zborovodjo Antona Jobsta, z njim pa tudi Žiri in naše glasbenike. Godbeniki so koncert popestrili z nastopom Katarine Tomi-nec, učiteljice v žirovskem oddelku glasbene šole Škofja Loka, in nastopom tolkalcev pod vodstvom Jake Strajnerja. Za humoristično plat je poskrbel Janez Cankar, ki ga poznamo kot Jožeta iz televizijske oddaje TV dober dan. Poslušalce in godbenike je v imenu Alpine, ki že vsa leta podpira delovanje Pihalne godbe, pozdravil njen predsednik uprave Matjaž Lenassi. Jožica Kacin 24 delo - ■>*" 15t i I marec 2007 Gos podična Mid ■ fotografija je posneta na premieri v Žireh, 24. februarja 2007. Moški pevski zbor Alpina z dirigentom Andrejem Žakljem Gos podična Mici - komedija o človeških slabostih Dramska sekcija DPD Svobode uspešno deluje že vrsto let. Letos so uprizorili komedijo Frana Milanskega, Gos podična Mici. Dramatizacija je delo Jerneja Novaka. Režijo so, kot že nekajkrat doslej, zaupali profesionalcu Petru Militarevu. Njegova pomočnica, ki je prevzela tudi druge naloge (kostumografija, rekvizitorstvo), je bila Metka Debeljak. Tudi ona se je že večkrat samostojno preizkusila v vlogi režiserke. Gos podično Mici je zaigrala Mojca Oblak. Predstava je poleg govorjene besede vsebovala tudi glasbene vložke. Zanje je poskrbel Sandi Novak. Večino del pri postavitvi igre so opravili domačini. Komedija je krstno odrsko uprizoritev doživela 24. februarja. V februarju in marcu sta sledili dve ponovitvi, načrtujejo predstave za šolsko mladino in gostovanja izven domačega kraja. Premiera Gos podične Mici seje zaključila z podelitvijo Linhartovih značk. V imenu Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka se je za lep večer in dobro zabavo vsem nastopajočim in sodelavcem zahvalil Marko Črtalič. Za dvajset let zvestobe odrskim deskam je srebrno značko podelil Metki Debeljak. Zlato značko, priznanje za tridesetletno delo, pa je prejel naš delavec iz oddelka montaže pancarjev Boris Pečelin. Gledalce sta z odra pozdravila tudi režiser Peter Militarev in dramaturg Jernej Novak. V Žireh smo doživeli še eno domačo uprizoritev. Marko Črtalič je ob podelitvi navedel citat iz indijske knjige, da sta »lepi roži lotos in jasmin, najlepši pa je cvet vrlin«. Teh morajo imeti naši igralci in sodelavci ob postavitvi takih projektov veliko. Želimo jim, da bi bilo tako tudi v bodoče. Jožica Kacin Redni letni koncert Moškega pevskega zbora Alpine -večer je popestrila ciganska etno skupina Langa V soboto, 10. februarja je Moški pevski zbor pripravil redni letni koncert. Povezovala ga je Martina Kolenc. Pevci so zapeli enajst pesmi. V koncertnem listu so zapisali, da »zborovodja Andrej Žakelj zna skrbno izbirati pesmi, da v njih uživajo tako člani zbora kot poslušalstvo. Pevci se veselijo novih, zahtevnih skladb in želijo svoje občinstvo presenečati tudi z drugačnimi, izvirnimi interpretacijami na čedalje višjem kakovostnem nivoju.« To gotovo drži, kar je pokazal tudi aplavz ob zapetih pesmih. Večer pa je popestrila cigansko etno skupina Langa iz Pušč pri Murski Soboti. Po ocenah poznavalcev je trenutno najbolj avtentična ciganska akustična glasbena skupina v Sloveniji. Njen repertoar obsega tako cigansko etno kot avtorsko glasbo, ki je deloma izvedena tudi v slovenskem jeziku. Pisec vseh besedil je pisatelj Feri Lainšček. Koncert se je zaključil s skupnim nastopom, ki je zaradi prisrčnosti, pomenljivega naslova in besedila, navdušil poslušalce. Moški pevski zbor in skupina Langa so zapeli pesem Dej mi Micka pene-ze nazaj. 25 delo ' | St. 1 I marec 2007 Alpina letos praznuje 60 let obstoja. V soboto, 7. 7. 2007 vabljeni na dan odprtih vrat Praznujmo skupaj! Ob praznovanju 60-obletnice Alpine pripravljamo praznovanje v ta namen. V soboto 7. julija vas vabimo, da dan preživite v družbi Alpine in tako skupaj proslavimo preteklost, sedanjost in prihodnost. Pripravljamo dan odprtih vrat, kjer si boste lahko ogledali proizvodnjo danes, hkrati pa se spoznali, kako so čevlji nastajali v preteklosti. Počastili bomo zaposlene, ki so s svojim delom in trudom soustvarjali Alpino. Zvečer pa se bomo veselili ob znanih zvokih, ki jih bo za nas igrala skupina Čuki. Vabljeni vsi zaposleni in sodelavci, upokojenci in krajani, vsekakor pa radovedneži, da skupaj proslavimo šest desetletij delovanja. =% alpina. Meni je prav CJO let Medobčinske športne igre V nedeljo 11. marca so se zaposleni Alpine udeležili 2. tekmovanja v zimskih športih na medobčinskih športnih igrah. Ime Alpine so zastopali tako na veleslalomu kot v teku na smučeh. Anica Kavčič v teku na smučeh kot veleslalomu in Špela Strasser v teku na smučeh sta dosegli izjemno prvo mesto v svoji kategoriji. Snemanje spota z Anjo K. Tomažin Anja K. Tomažin je tudi letos obraz Alpine. V nedeljo 11. marca smo v Ljubljani posneli spot, ki se bo vrtel na televiziji to sezono. 26 delo | St. 1 I marec 2007 Štefan je povabil svojo mamo na večerjo v svoje študentsko stanovanje. Med večerjo je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka Julija zelo lepo dekle. Že nekaj časa ji je po glavi rojila misel, da imata morda le tesnejši odnos. Nenadoma se je počutila nesigurno... Med večerjo, ju je opazovala. Večkrat se je vprašala, ali ima Štefan z lepo sostanovalko mogoče le več skupnega, kot normalno oko lahko vidi? Štefan je videl zamišljeno mamo in rekel: Draga mama, vem kaj misliš, ampak lahko mi verjameš, ona je samo moja sostanovalka in nič več! Čez slab teden pravi Julija: Štefan, odkar je bila tvoja mama tu, pogrešam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem! Štefan pravi: Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal. Usedel se je za mizo in pisal: Draga mama, ne rečem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne rečem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je, odkar si bila pri nama na večerji, pogrešam lonec. Tvoj Štefan. Nekaj dni kasneje je dobil Štefan pismo. Odpre ga in bere: Dragi Štefan, ne rečem, da ti z Julijo spis, in tudi ne rečem, da ti z Julijo ne spis. Dejstvo pa je, če bi ona spala v SVOJI postelji, bi lonec že zdavnaj našla... Tvoja mama. Bog je ustvaril kravo. Rekel ji je: "Morala boš na polje s kmetom in tam ves dan trpeti na vročem soncu; morala bos imeti teleta in dajati kmetu mleko. Določam ti življenjsko dobo 60 let." Krava je dejala: "Tole življenje je dosti pretežko, da bi zdržala 60 let. Zmeniva se za 20 let, jaz pa ti vrnem preostalih 40 let." Bog se je strinjal. Drugi dan je Bog ustvaril psa. Bog mu je rekel: "Ti boš ves dan sedel pred vrati gospodarjeve hiše in lajal na vsakogar, ki pride mimo. Dajem ti življenjsko dobo 20 let." Pes mu odvrne: "Veš, 20 let je pa kar malo preveč, če bom moral vse življenje lajati. Daj mi 10 let, jaz pa ti vrnem preostalih 10 let." In Bog je že spet privolil. Tretjega dne je Bog ustvaril opico. Bog ji je rekel: "Ti boš zabavala ljudi in uganjala norčije, da se ti bojo smejali. Tudi tebi dajem 20 let." Opica pa mu odvrne: "Kaj?!? 20 let uganjanja norčij? To je vendar dolgočasno. Pes ti je vrnil polovico svojih let, zato ti jih bom tudi jaz, prav?" In Bog je že spet privolil. Na četrti dan je Bog ustvaril človeka. Rekel mu je: "Jej, spi, igraj se in se zabavaj, seksaj in uživaj. Nič ti ni treba početi. Ves čas samo uživaj. Tudi tebi dam 20 let." Človek se razburi: "Kaj?!?! Samo 20 let?! To pa že ne. Ves kaj, vzel bom svojih 20, pa se tistih 40 od krave, pa 10 od psa in 10 od opice. Tako bom imel skupaj 80 let. Velja?" "Prav", je rekel Bog. Zato torej prvih 20 let v glavnem spimo, jemo, se igramo, zabavamo, seksamo, uživamo in nič ne delamo. Naslednjih 40 let suženjsko garamo, da preživimo svojo družino. Nato 10 let uganjamo opičje norčije, da zabavamo svoje vnuke. Zadnjih 10 let pa posedamo pred hišo in lajamo na vsakogar, ki pride mimo. In kaj je najhujša poškodba pri šahu? Izpah čeljusti zaradi zehanja. Kaj misli kura, ko teče pred petelinom? "Madona, upam da ne tečem prehitro!" Zakaj zajec teče hitreje od lovskega psa? Ker zajec teče za sebe, pes pa za gospodarja. Zakaj se sedaj Sarajevo imenuje LOTTOGRAD? Zato, ker je imela vsaka hiša priložnost za zadetek. Kaj je vloga propelerja na letalu? Da hladi pilota. Če ne verjamete, ustavite propeler in opazujte, kako se začne pilot potiti! Zakaj papež vedno poljubi zemljo, ko izstopi iz letala? Ste že kdaj potovali z ALITALIA...? Zakaj lovca, ko umre, vedno pokopljejo šele en teden po tistem, ko umre? Zato, da ga ima žena vsaj en vikend doma! Kako pravimo človeku, ki je od jutra do večera v gostilni? Natakar. Kateri instrument je najstarejši? Harmonika, ker je najbolj zgu-bana. Zakaj je zemlja ženskega spola? Ker nihče ne ve, koliko je stara. Kako se jamar orientira v jami, kadar vse drugo odpove? Z glavo trešči v zid in išče zvezdo severn ico. Zakaj ima novi Yugo ogrevanje zadnjih šip? Zato, da te ne zebe v roke, ko ga porivaš. Kdaj je ženska stara? Takrat, ko stanejo svečke na torti več kot torta. delo - 15t. 1 I marec 2007 Alpinini tekmovalci v letu 2006/2007 ■ing lav iy5lvx VIK?;$mann IUKOW