PTICE NAŠIH KRAJEV 
//ureja Al Vrezec 
Naslov urednika rubrike za kopije objavljenih prispevkov: 
Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot in, SI-IOOI Ljubljana, 
Slovenija, e-pošta: al.vrezec(a)nib.si 
Sredozemski viharni k (Puffinus pelkouan) 
Naše morje je pomembno prehranjevališče 
te vrste, saj se tu pojavlja do i ,5 % evrop-
ske populacije v jatah do 1000 osebkov 
[Vrezec A. (2006): str. 81-85 v: Aransay N. 
(ed.): Proceedings of the first symposium 
on the mediterranean action plan for the 
conservation of marine and coastal birds. 
Vilanova i la Geltru, (Spain), 17-19 No-
vember 2005, RAC/SPA pub., UNEP - MAP 
- RAC/SPA, Tunis], foto: Luc Hoogenstein 
Rožnati pelikan (Pelecanus onocrotalus) 
Drugič je bil opazovan v Sloveniji v 
gramoznici Vrbina pri Krškem konec 
septembra 2006 [Klenovšek D. (2006): 
Dolenjski list 57 (40): 27] 
foto: Branko Franc Brečko 
V ra nje k (Phalacrocorax aristotelis) 
Območje Tržaškega zaliva je izredno 
pomembno prehranjevališče vranjekov 
v poletno-jesenskem času, ko se tu zbere 
1500 do 2000 ptic [Benussi E. (2005): str. 
117-118 v: Guzzon C., Tout P. & Utmar P. 
(eds.): I censimenti degli uccelli acquatici 
... del Friuli Venezia Giulia, Anni 1997 
- 2004. - A.ST.O.R.E. - FVG, »Centro 
Stampa« di A. Candi to & F. Spanghero 
Sne, Monfalcone]. foto: Petra Vrh Vrezec 
Velika bela caplja (Egrettaalba) 
Prvič v Sloveniji je bila pri Ptuju v 
decembru 2004 opazovana vzhodna 
podvrsta E. a. modesta [Vogrin M. (2005): 
Biota 6 (1/2): 79-80]. 
foto: Tone Trebar 
Siva gos (Anseranser) 
Nova gnezdilka Slovenije - par je v 
letu 2007 uspešno gnezdil v Renških 
glinokopih, kjer je vzgojil sedem 
mladičev [portal DOPPS: http://www. 
ptice .org/?action=press&level_ 
one=aktualno&level_two=press&level 
three=izjave]. 
foto: Miha Krofel 
Mandarinka (Aixgalericulata) 
Že več let se samec pojavlja ob izviru 
Vipave [Naglost O. (2006): Lovec 89 (2): 94]. 
foto: Tone Trebar 
Planinski orel (Aquila chrpsaetos) 
Med plenom v bližini gnezda na 
Primorskem so bili v letu 2005 najdeni 
ostanki mlade srnjadi, gamsov, lisice, 
mačke, veverice, zajcev in različnih ptic, 
mladič pa je gnezdo zapustil med 31.7. in 
4.8.2005 [Ambrožič I. (2005): Lovec 88 (10): 
471-4731-
foto: Tomaž Mihelič 
Kanja (Buteobuteo) 
K nam pozimi zaidejo tudi kanje iz 
oddaljenih krajev, saj so bile pri nas 
najdene obročkane ptice s Češke, 
Slovaške, Avstrije in Finske [Božič I.A. 
(2006): Lovec 89 (7/8): 344-345]. 
foto: Eva Vukelič 
Divji petelin (Tetrao urogallus) 
V zadnjih 30 letih je slovenska populacija 
upadla za 50 % po številu aktivnih 
rastišč, in sicer izrazito bolj v dinarskem 
kot alpskem delu Slovenije, kjer se vrsta 
umika na višje nadmorske višine [Čas 
M. (2006): Doktorska dis., Biotehniška 
fakulteta, Univ. v Ljubljani, Ljubljana], 
foto: Janez Papež 
Gozdni jereb (Bonasa bonasia) 
Sodeč po podatkih lovske statistike se je 
številčnost gozdnega jereba v Sloveniji od 
konca 60. let naprej drastično zniževala 
vse do danes [Galjot B. (2006): Lovec 89 (10): 
468-471]. 
foto: Tomaž Mihelič 
4 Svet ptic 

Prepelica (Coturnvccoturnix) 
Različni osvetljeni objekti so lahko tudi 
pogubna past za nočne selivce, kakršna 
je denimo prepelica. Več osebkov je 
poginilo ob osvetljeni tovarni pri Novem 
mestu v oktobru 2005 [Hudoklin A. 
(2006): Acrocephalus 27 (128/129): 102]. 
foto: Janez Papež 
Mala čigra (Sternulaalbifrons) 
Edina slovenska gnezdilka, uvrščena na 
seznam Sredozemskega akcijske ga načrta, 
ki danes gnezdi zgolj še v Sečoveljskih 
solinah. [Vrezec A. (2006): str. 81-85 v: 
Aransay N. (ed.): Proceedings of the first 
symposium on the mediterranean... of 
marine and coastal birds. Vilanova i la 
Geltru, (Spain), 17-19 November 2005, 
RAC/SPA pub., UNEP - MAP - RAC/SPA, 
Tunis], foto: Piet Munsterman/Saxifraga 
Veliki skovik (Otusscops) 
Oglašanje samcev je individualno 
značilno in zato spektografska analiza 
njihovih klicev omogoča ločevanje 
posameznih osebkov, kar je zlasti 
pomembno pri natančnem določanju 
števila samcev v klicalnih skupinah 
[Denac K. & Trilar T. (2006): RazpraveIV. 
razreda SAZUXLVll (3): 87-97]. 
foto: Iztok Škornik 
Kozača (Strix uralensis) 
Medvrstna teritorialnost kozače proti 
manjši lesni sovi je dokaj visoka 
in verjetno pomembno prispeva k 
prostorskemu ločevanju vrst v gorskih 
gozdovih, čeprav se je sicer v raziskavi na 
Krimu izkazalo, da je v splošnem vokalna 
aktivnost kozače dokaj nizka [Vrh P. & 
Vrezec A. (2006): Razprave IV. razreda 
SAZUXLVII(3): 99-105]. 
foto: Miha Krofel 
Čuk (Athene noctua) 
Na popisu na Krasu, Vrheh in delu 
slovenske Istre pod Kraškim robom je 
ti^Vl 
bilo v letu 2007 preštetih 41 čukov [Race 
H. (2007): Primorske novice 24.03.2007:14]. Ijk 
foto: Tomaž Mihelič 
Mali muhar (Ficedulaparva) 
V dinarskih kočevskih gozdovih je vrsta 
ena največjih specialistov glede izbora 
habitata, saj ima izredno ozko nišo. 
Najdena je bila le nad 800 m n.v., zlasti v 
vlažnih vrtačah s sklenjenim gozdom v 
fazi debeljaka, kjer prevladujejo listavci 
[Perušek M. (2006): Mag. delo, Biotehniška 
fakulteta, Univ. v Ljubljani, Ljubljana], 
foto: Piet Munsterman/Saxifraga 
Mala uharica (Asiootus) 
Male uharice se neredko pozimi klatijo 
ali celo selijo, in tako sta bili dve sovi, 
obročkani v okolici Ljubljane, kasneje 
najdeni prva ob sredozemski obali 
Francije, druga pa pri italijanskem kraju 
Valmarino [Božič I.A. (2005): Lovec 88 (2): 
68-69]. 
foto: Dušan Klenovšek 
Pegam (Bombpcillagarrulus) 
V januarju 2005 se je pri Mozirju v Zgornji 
Savinjski dolini med večjo ohladitvijo 
pojavila jata kakšnih 50 pegamov, ki so 
se tam zadržali vse do prve otoplitve v 
februarju [Cerar M. (2005): Lovec 88 (4): 
201]. 
foto: Tone Trebar 
Belohrbti detel (Dendrocoposleucotos) 
Glede na druge žolne in detle ima 
belohrbti detel najožjo nišo, ki se najbolj 
prekriva s triprstim detlom, najmanj pa 
s črno žolno, in sicer v gozdnih sestojih 
z veliko odmrle lesne mase nad 900 m 
nadmorske višine [Perušek M. (2006): 
Mag. delo, Biotehniška fakulteta, Univ. v 
Ljubljani, Ljubljana], 
foto: Tomaž Mihelič 
//letnik 13, številka 02, julij 2007 
Hr^jiB 
ES&SI 
Skalni strnad (Emberizacia) 
HL ^ ¿VI 
V mrzlem januarju 2006 se je osebek dokaj 
redno prehranjeval po tleh v vaškem 
1 okolju v Zgornji Savinjski dolini [Cerar M. 
(2006): Lovec 89 (5): 261]. 
foto: Tomaž Mihelič 
Lesna sova (Strixaluco) 
Sove se odzivajo tudi na oglašanja drugih 
vrst sov. Tako se na primer lesna sova 
odzove tudi na oglašanje kozače, še bolj 
pa kozača na oglašanje lesne sove, kar 
kaže na posebej močan negativen odnos 
med vrstama [Vrh P. (2005): Dipl. delo, 
Biotehniška fakulteta, Univ. v Ljubljani, 
Ljubljana]. 
foto: Ivan Esenko 
Pinoža (Fringilla montifringilla) 
V Sloveniji so bile do danes ugotovljene 
invazije kar 19 vrst ptic, med njimi 
v zadnjem času črne žolne, pegama, 
močvirske sinice, brgleza, rožnatnega 
škorca, šoje, pinože, čižka, krivokljuna, 
dleska in kalina [Vrezec A., Tome D. & 
Denac D. (2006): Ujma20:125-136]. 
foto: Darinka Mladenovič