Posledice suše v občini Velenje
V1ZUELNE KOMUNIKACIJE
grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTI' servis SIIIUOBKNI tel: 0631851-981, faz 0631851-684
MLADINSKI SERVIS ■v	I	m» J
tel.: 854-831 , 8S3-061
MLADI RAZISKOVALCI so se
tudi letos odpravili na Paški Kozjak.
STRAN 4
NAJVIŠJA ZMAGA - Nogometaši Rudarja so v drugem prvenstvenem srečanju dosegli najvišjo zmago kola
STRAN 10
STRAN 3
NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED VRATI -
Malo vlaganj v stavbe, več v znanje. Sploh na OŠ Šalek.
številka 34, cena 60 tolarjev velenje, 27. avgusta 1992
Na cesti so naši otroci
Pitna voda v občini Mozirje
Neodgovornost brez meja
Tisto malo mokrote, ki nam jo je konec prejšnjega tedna namenilo nebo, je le za kratek čas osvežilo ozračje in nič več. Morda je bilo dežja za enkratno zalivanje, kmetijskim pridelkom ni pomagalo, še manj je napolnilo zajetja in zbiralnike pitne vode. Tudi v mozirski občini je stiska s pitno vodo vse večja, oskrba v strnjenih naseljih je kritična. Ne glede na dejstvo, da voda iz pip še teče, se pojavljajo vse večje težave z občasnim pomanjkanjem vode v Gornjem Gradu, na celotnih Pobrežjih, Trnovcu, Gneču in drugod. Ob tem je vse večja in že kar nerazumljiva neodgovornost posameznih občanov, ki kljub vsem opozorilom še kar naprej pridno zalivajo svoje vrtove, gredice,
zelenice... Seveda iz vodovodnih sistemov. Presneto nerazumljiv je njihov »zagovor« v stilu — saj jo bomo plačali. In ko bo vode zmanjkalo še njim, bodo bentili nad vsem in vsakomeur.
Posebej se pomanjkanje vode krepi v višinskih predelih, saj na mnogih domačijah vode že dolgo ni. Gasilci so v juliju in avgustu zvozili že blizu milijon litrov pitne vode, samo v avgustu že 758.700 litrov in samo od petka do ponedeljka 163.200 (največ v Mozirju — 64.000). Ogromno vode za živino in druge potrebe so zvozili in še vozijo krajani sami in še tu se pojavljajo težave. V mnogih potokih je že tako malo vode, da so črpanje iz njih že prepovedali, (jp)
Varno v šolo in domov
Čez pet dni se bodo spet odprla šolska vrata in ceste bodo spet polne šoloobveznih otrok. Veliko bo tudi takih, ki se bodo prvič srečali s hišo učenosti in z nevarnostmi, ki nanje prežijo na poti do nje. Če želimo, da bi prvi šolski dan otrokom pomenil veselje in radost, se bomo morali vsi potruditi, da jim tega veselja ne skalimo. To pa pomeni, da jim moramo vsi pomagati, da bo njihova pot v šolo in domov kar najbolj varna.
Res je, da morajo otroke o nevarnostih na cesti najprej poučiti starši in jim tudi pokazati kako se varno pride v šolo, vendar pa varnosti otrok v prvih šolskih dnevih posebno skrb namenja tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Najzahtevnejšo nalogo J bodo gotovo prevzeli policisti, ki bodo nadzirali promet na vseh najprometnejših šolskih poteh. Pridružili se jim bodo tudi šolarji — prometniki, ki jih bomo spoznali po rumeni uniformi. O varni poti v šolo in vrtec bodo vse ali skoraj vse malčki in prvošolčki zvedeli od svojih vzgojiteljic in učiteljic, ki jim bodo razdelile tudi rumene majice. Naslednji, ki so tudi odgovorni za varnost v prometu, so cestarji in komunalci. Obnovili so talne označbe na cestah pri šolah, komunalci pa za prve šolske dneve načrtujejo postavitev dodatnih prometnih znakov in opozorilnih tabel.
Vsi, ki so odgovorni za prometno varnost, bodo svojo nalogo gotovo opravili, vendar se bo ves trud izjalovil, če pri tem ne bomo sodelovali vsi udeleženci v prometu, posebej pa vozniki. Naj nam ne bodo sekunde pomembnejše od otroškega življenja. Zavedajmo se, da so to naši otroci.
B. Mugerle
Za 367 milijonov tolarjev škode
Posledicam daljšega sušnega obdobja v mesecih julij in avgust se tudi kmetijstvo Šaleške doline ni moglo izogniti. Najbolj so prizadete poljščine na lahkih tleh v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in celotne travne površine v višinskih področjih. Po prvih gro-
bih ocenah posebne komisije je suša povzročila do sedaj za okrog 367 milijonov tolarjev škode, kar je 6,4 odstotke lanskega občinskega družbenega proizvoda. Dolgoročno pa je na posevkih škoda večja.
Še najbolje so jo odnesla žita, kjer je kratkotrajno sušno
obdobje zmanjšalo pridelek za 20 odstotkov, najbolj pa je oklestila hmeljski pridelek v Šmartnem ob Paki — kar za 75 odstotkov, na ostalih hmeljiščih pa bo letošnja hmeljarska bera manjša za 35 odstotkov. Največ njih je v velenjski občini zasejanih s silažno ko-
ruzo, ki je bo letos za 40 do 60 odstotkov manj, koruze za zrnje pa od 45 do 55 odstotkov. Posevki, sploh v Šmartnem ob Paki, so popolnoma suhi, storži slabi, kakovost silaže pa prav tako slaba.
(Dalje na 3. str.)
VROČE, PRAVITE, DA VAM JE?: Pred dnevi smo obiskali našo lepo alpsko Logarsko dolino. V njej je bilo kar živahno, tudi veliko potnikov smo srečali. Nekateri so se pred pe-vročino umaknili kar v šotore in tako jim je bilo kar prijetno hladno? Logarska neh namreč kraj, kjer se da dopust prijetno preživeti. Le ... no, kako je pa pri-
foto vos)
Šaleška dolina
Gasilci in suša
Daljše sušno obdobje v juliju in avgustu je usahnilo marsikateri vodni izvir tudi v občini Velenje. V oskrbo z vodo za prebivalce, ki se ne oskrbujejo z javnim distribucijskim sistemom, so se vključili gasilci kar trinajstih tovrstnih društev šaleške doline.
Več kot tri milijone litrov vode za približno 280 prizadetih gospodinjstev so doslej že pripeljali na najbolj krizna sušna območja v krajevnih skupnostih Paka Podkraj, Šalek, Ravne, Šentilj, Topolšica, Paska vas, Pesje, Šoštanj, Skale, Lokovica in Šmartno pb Paki. V njih živi 15.410 krajanov. Akcijo oskrbe vodita velenjski izvršni svet in občinska gasilska zveza.
Stroške prevoza krije velenjska vlada, in sicer 1500 tolarjev za vsak izvoz cisterne in 100 tolarjev za prevožen kilometer (iz rezervnih sredstev občinskega poračuna), pripeljane litre vode pa končni porabnik. Kubični meter vode stane občana velenjske občine 23,30 tolarja.
V teh vročih tednih in dneh so bili in so še gotovo med najbolj zaposlenimi gasilci. Ce ste hodili ali se vozili po okoliških krajih, ste gotovo srečevali gasilske cisterne polne vode, ki so bile namenjene na višinske domačije. Ko smo se ustavili ob gornjem vozilu škalskih gasilcev (bilo je popoldne), nam je šofer povedal, da bo to TEGA DNE že osma vožnja v Ple-šivec oziroma v Cirkovce. (vos)
Občina Velenje
Šolanje begunskih otrok
Z vprašanjem, kako zagotoviti osnovnošolsko izobraževanje okrog 840 šoloobveznim begunskim otrokom, ki začasno živijo v občini Velenje, se ubadajo člani koordinacijskega odbora za reševanje begunske problematike pri občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti že lep čas. Pogoji za izvedbo te naloge so v občini zelo skromni.
Končno besedo pri tem bo imelo republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Tako eni kot drugi pa se v tem trenutku ogrevajo za možnost organiziranja skrajšanega programa v begunskih centrih v Velenju.
5\[ovice
v
Smihel nad Mozirjem -ovčarje je zmotil dež
Mladi zadružniki iz Šmihela nad Mozirjem so v soboto pripravili svoj vsakoletni ovčarski praznik. Kar povejmo, da za razliko od prirediteljev podobnih prireditev v ostalih krajih, niso preveč obljubljali, so pa napovedano ureesničili kot se spodobi. Program je sicer zmotil kratkotrajen dež, zato tudi obiskovalcev ni bilo mnogo, v kasnejših urah pa so le prišli in se veselili pozno v noč.
Zadružniki so nazorno prikazali ovčarska opravila od pranja ovc do predenja volne, vse skupaj pa so v nadaljevanju "začinili" člani štirih aktivov mladih zadružnikov z zares zanimivimi šaljivimi igrami, pri čemer so domačini dobro vnovčili prednost domačega terena.
(jp)
Savinjski gaj -Cvetje in prireditve
Priprave na veliko mednarodno razstavo cvetja "Živimo med cvetjem", ki bo v Savinjskem gaju od 11.do 14.septembra, so v polnem teku. Poleg razstave cvetja, ki jo bodo uredili vrtnarji iz Slovenije in številnih drugih držav, bodo v gaju na ogled še etnografska in čebelarska razstava, prav tako razstava malih živali, pripravili bodo velik ognjemet, modno revijo, v gaju bodo peli zbori; velik delež bodo namenili tudi zabavi in vsakovrstni ponudbi. Potek priprav so ocenili na redni seji v sredo zvečer, dodati pa velja, da bodo v ponedeljek, 14.septembra, v gaj brezplačno povabili šolsko mladino.
(jp)
Napetost med Vitanjem in Celjem
Vitanjčani se po petkovem pogovoru s predstavniki celjske in konjiške občine niso odločili za skrajni ukrep, s katerim so grozili, to je z zaporo odvzema pitne vode za Celjane, vseh stvari pa še vseeno niso razčistili. V Vitanju so se namreč zadnji čas močno jezili nad smradom iz Hudinje, kamor je speljana tudi kanalizacija. Vitanjčani pravijo, da smradu ne bi bilo toliko, če bi bilo v potoku več vode, torej če je ne bi Celjani tu odvzemali za svoje potrebe za oskrbo Celja s pitno vodo. V Vitanju tudi proti takemu odvzemu ne bi imeli nič, če bi imeli urejene čistilne naprave - in prav to očitajo Celjanom: da so jim obljubili čistilne naprave, jih pa niso uredili.
Kljub pogovoru še niso dokončno dogovorili, kako bo z gradnjo teh čistilnih naprav. Gotovo jih bo treba urediti, bodo pa pristojni v celjski in konjiški občini pobrskali po papirjih, da ugovotijo, kdo jih je dolžan zgraditi.
(k)
Terme avstrijske?
Čeprav pravijo v Laškem, da se premika, še vedno ni dokončno odločeno, kdo bo novi "upravnik" zdravilišča v Rimskih Toplicah. Ponudb je bilo več, med drugim se zanima tudi več tujcev, najresneje bojda Avstrijci, ki bi radi tu uredili zdravilišče visokega tipa. Vendar tudi v laški družbi Terme še niso izgubile vsega upanja. Vsi skupaj v laški občini pa upajo, da bodo pogovore z ministrstvom za obrambo kmalu sklenili, da slučajno ne bi izgubili še ene sezone.
(k)
MOS '92 -
Letos že petindvajsetič
Letošnji jubilejni 25. mednarodni obrti sejem v Celju bo presegel vse dosedanje, so prejšnji teden na tiskovni konferenci napovedali prireditelji in svojo trditev podkrepili tudi s podatki, ki napovedujejo, da bo letošnji MOS resnično najboljši in tudi najkakovostnejši. Na 50 tisoč kvadratnih metrih površine se bo predstavilo 1530 razstavljalcev, sejem pa naj bi si ogledalo kar četrt milijona ljudi.
Za letošnji MOS je med podjetniki in obrtniki izjemno veliko zanimanje, o čemer priča tudi podatek, da bi organizatorji potrebovali še šest tisoč kvadratnih metrov dodatnega razstavnega prostora, če bi hoteli predstaviti vse, ki to želijo.
Na tiskovni konferenci so organizatorji med drugim povedali tudi to, da je že narejena prostorska razporeditev sejma, našteli so vse spremljevalne prireditve , povedali pa so tudi cene vstopnic:
300 tolarjev bo celodnevna vstopnica, 200 tolarjev popoldanska, za šolske skupine pa bo cena vstopnice 100 tolarjev.
(th)
Izvršni svet SO Mozirje Proračun in gospodarjenje
Na svoji 30. seji in prvi po krajšem poletnem odmoru se bodo danes, v četrtek, ob 11. uri zbrali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. Pretežni del seje bodo namenili proračunskim in gospodarskim zadevam. Tako bodo najprej obravnavali uresničevanje proračuna za prvo polletje in obenem njegovo renominacijo in se zatem podrobneje seznanili s poslovanjem v mozirski občini v prvih letošnjih šestih mesecih. Nadaljevanje seje bo namenjeno dopolnitvi dolgoročnega in srednjeročnega občinskega načrta, sklepna točka pa naj bi bila razprava o osnutku odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje.
Up)

O Vinku in Štelu...
Za začetek zadnjega letošnjega počitniškega tedna smo dočakali enega najodmevnejših obiskov izmed vseh, ki smo jih doslej sprejeli na tleh osamosvojene Slovenije. Kaj se dogaja z mastno kostjo, ki nam jo je spretno vrgel z napovedjo vstopa v našo državo, je prišel pogledat bivši domobranski vojak in domnevni vojni zločinec Vinko Levstik. Kar slišim ga, kako si je govoril, ko se je v spremstvu svojega pravnega zastopnika Danijela Starmana in liberalnih prvakov Gro-sa, Malenška ter Paša peljal proti mejnemu prehodu v Rožni dolini: "No, da vidimo! Kaj pa je videl in mi z njim?
Hvala Bogu drugačen sprejem, kot ga je nemara pričakoval in načrtoval in kakršen se je obetal po vsem, kar se je v zvezi z njim zadnje dni dogajalo pri nas doma. Omenjali so organiziran borčevski pro-
test, spontane "dobrodošlice", iz katerih bi se lahko izcimilo marsikaj, spektakularne aretacije... Pregrete strasti pa so se naposled le umaknile preudarnosti in če odmislimo nekaj zmerjanja med majhnima skupinama "Levstikovcev" in njihovih nasprotnikov v Rožni dolini, ga je tam pravzaprav sprejela pravna država. Dobil je vabilo za zaslišanje pri preiskovalnem sodniku Temeljnega sodišča v Ljubljani, to pa je tudi edina ustanova, ki bi jo moral "primer Levstik" tako izdatno zanimati. Stvar se kljub temu namreč zdi silno preprosta. Nič drugega ni treba kot ugotoviti, ali je možakar res zakrivil, kar se mu očita, ali ne, nato pa glede na odkritja storiti, kar je v urejenih družbah (tudi v tovrstnih primerih) v navadi. Zadevi je po tej poti čimprej treba priti do dna brez kakršnihkoli dodatkov, ki jo še bolj zasmrajujejo.
Če kdo Vinka Levstika še pred besedo sodišča razglaša za zaslužnega slovenskega moža,
je to kajpak samo njegova stvar. Jaz bi za kakršnokoli sodbo o tem gospodu vendarle .počakal na zaključek pravnega postopka. Zato sem pravzaprav zadovoljen, da se je najaktualnejša epizoda z njim kljub burni predigri začela urejeno in seveda si srčno želim, da bi se tako tudi nadaljevala ter kar najprej končala.
Mnogo manj pa sem zadovoljen s funkcioniranjem taiste države v "primeru Razkrižje".
V tej rubriki sem ga že omenjal pred tremi tedni, ko je tamkajšnjim prebivalcev prekipelo in so odločno povedali, da v svoji slovenski vasi ne nameravajo več poslušati bogoslužja v hrvaščini. Njihovih zahtev niso uslišali, zato so zapečatili vrata domače farne cerkve. Znameniti župnik Stje-pan Slaviček je pečat strgal z vrat in povabil k maši vse tiste, ki želijo mašo v hrvaškem jeziku. Ko jo je odpel, so slovenski verniki cerkev spet zapečatili in oznanili, da bo
zaprta do uresničitve njihovih zahtev. Je v svoji državi bogoslužje v materinščini res treba zahtevati? Tako dolgo? Tako neuspešno?
Božji pastir Štef se ne zmeni za državne meje in vse druge okoliščine, zaradi katerih bi že davno moral spakirati in si svoj trop ovčic poiskati na drugi strani meje. Priznava le škofijske meje, svojo zgodovino in nič ni kriv, da je tak kakršen
je-
Sram naj bo tiste naše "pastirje", ki Slovencem v slovenski vasi ne morejo, nočejo ali ne znajo zagotoviti molitve v materinem jeziku. Če bi bil odrešenik, bi stopil s križa in s pošteno brco v trmasto rit najprej opravil s Stefom, potem pa si privoščil še naše vodilne zadnjice in iz njih zbrcal velike besede o suverenosti. Naj si jih zataknejo čez krajnski klobuk, ki jim je padel na oči in ušesa.
CeCjst^o o6močje
Pet povprečnih plač za izgube
Izgube, ki jih je ustvarilo gospodarstvo šestih občin celjskega območja (kijih "pokriva" SDK Celje - regija brez Velenja in Mozirja), bi pokrilo le pet povprečnih čistih plač vseh zaposlenih v gospodarstvu tega območja. Podatek velja za letošnje prvo polletje; glede na lansko enako obdobje se je izguba zvečala za 670 odstotkov, je pa tudi dvakrat večja od izgube tega gospodarstva v sem lanskem obdobju. Izguba, ki jo je izkazalo 288 pravnih oseb, je tudi 5,2-krat večja od akumulacije, od 5,5 milijarde tolarjev izgube pa je dobre štiri milijarde "pridelo" 141 organizacij celjske občine. Po številu izgubarjev je na drugem mestu žalska občina (58), toda po vsoti izgube je pred njo konjiška (777 milijonov). Brez izgube pa se ni izvleklo nobeno gos-
podarstvo teh šestih občin.
Toda visoke izgube niso edini slab kazalec stanja gospodarstva teh šestih občin v letošnjem prvem polletju. Okoli 7500 iskalcev zaposlitve navidezno niti ni tako zaskrbljujoče, toda tem se lahko kaj hitro pridruži še okoli devet tisoč novih. To bi se namreč zgodilo, če preneha veljati moratorij na vlaganje predlogov za stečajni postopek. "Godnih" za stečaj je namreč kar 68 podjetij. Pri tem pa na tem območju še vedno opažajo padanje industrijske proizvodnje in nikakršnih pravih kazalcev ni, da bi se kaj kmalu lahko kaj spremenilo na bolje. Problem, ki se vleče že dolgo časa, in ki seveda ni svojstven le temu območju, so likvidnostne razmere. Te se še slabšajo, saj se je od začetka do konca polletja število blokiranih pod-
jetij zvečalo od 96 na 142, povprečni blikirani znesek blokiranih sredstev pa je v juniju že za 3,3-krat presegel stanje sredstev na žiro računih (januarja "le" 2-krat). V teh šestih mesecih je bilo v "blokiranih" podjetjih zaposlenih povprečno 15,5 tisoč delavcev, samo zadnji mesec prvega polletja pa že skoraj 20 tisoč.
Grobo zapisano bi lahko rekli, da sta bili s poslovanjem v prvem polletju nad vodo le gospodarstvi laške in šentjurske občine. Le tu so namreč bili prihodki višji od odhodkov. V primerjavi z lanskim letom pa se je to razmerje, torej stopnja ekonomičnosti, zmanjšalo v vseh občinah, razen vv šentjurski.
Čeprav izplačane osebne dohodke najbolj čutijo zaposleni sproti vsak mesec, le navedi-mo še nekaj teh podatkov.
Bruto osebni dohodki (masa) so se zvečali na območju teh šestih občin le za 174 odstotkov (življenske potrebščine so poskočile za 286 odst.), toda "na srečo" se je v tem času tudi zmanjšalo število zaposlenih, tako da višina izplačanih osebnih dohodkov ne zaostaja toliko kot obračunana masa za plače.
Sicer pa - za ponazoritev -navedimo, kakšni so bili povprečni čisti osebni dohodki v gospodarstvu za posamezne občine v letošnjem prvem polletju: "vodi" Laško - 23.972 tolarjev, sledi Šmarje - 22.565 (največji porast), tretje so Slovenske Konjice - 22.050, "šele" četrto Celje - 21.649 tolarjev, sledita pa Žalec - 21.022 in Šentjur s komaj 17.902 povprečne mesečne plače.
(k)
Savinjsfa - šaCešt^a naveza
Namesto dobre tetke - mačeha Jesen
Če pogledamo naša polja, potem je jasno, da se letošnje tetke Jeseni ne moremo veseliti. Očitno so spori tudi kje na višji ravni, pa jo je Poletje svoji nasled-njici Jeseni pošteno zagodlo. Morda je izrabilo svoje veze in poznanstva in pošiljajo nad nas samo sonce, ne pa tudi dežnih kapelj. Pa je zato že tudi Poletje obralo in pobralo veliko tistega, kar bi morala v veliko večji in obilnejši meri opraviti tetka Jesen.
To muhasto poletje jo zna zagosti tudi naši dolini; če že ne neposredno, pa vsaj lahko privede do novih napetosti na energetskem in "življenskem" področju. Reke so namreč usahnile, zato je zmanjšano delo hidroelek-
trarn, pa tudi Sava nima več veliko hladilne moči za nuklearko. Pa ni čudno, da se v energetski lakoti mnogi spet bolj ozirajo proti Tešu, ki je pač najboljša stvar, za reševanje slovenske energetske krize. Morda bo kdo porekel, da je vreme pač zdaj tako ugodno, da zaradi večjega kurjenja ne bo kvarnih vpli-vo na dihanje, toda...
Ne le zaradi neprimernega poletja - mislim, da ne samo zaradi astronomskega poletja - se nam letos obeta gotovo zelo neprijetna jesen. Pridelki so manjši, ne hrano pa čaka še več lačnih ust. Ob tem pa tudi pomladansko in poletno sejanje po republiški skupščini ni bilo tako, da bi lahko zdaj jeseni pričakovali ustrezen plod. Namesto žetve
in pobiranja plodov se nam tu obeta novo sejanje in upanje, da se je klima le kaj popravila, pa bo sejanje tudi obrodilo. Morda se je nad nas zdaj vendarle že spravilo toliko	raznoraznih
sovražnikov, da bomo strnili svoje sile; saj je še vedno v veljavi prepričanje, da znamo stopiti skupaj le, če imamo dovolj velikega in resnega sovražnika.
Drugi so prepričani, da to ne bo šlo. Saj sovražnik ni pravi. Sovražniki so namreč domači, več jih je, saj si vsak postavlja svoje sovražnike. Če jih ni, se jih zna tudi izmisliti. V takem vzdušju pa strnitev sil ni mogoča - pa se nam tudi zaradi tega obeta pestra jesen. Nekateri predvidevajo, da imamo kar srečo,
da še nismo opravili volitev. Ker nas pričakuje huda jesen, ko naj bi zaškripalo na več področjih, bomo imeli vendarle predvolilni čas, ki naj bi bil zaelo pester in zanimiv. Tako da bodo ljudje pozabili na kruljenje želodcev. Če že ne bo kruha, se nam obetajo vsaj predvolilne igre. Če se bo le vse tako nadaljevalo, kot se je ponekod že začelo, potem se nam za pestrost ni bati.
Žal pa ima to vse skupaj eno slabost: uživali in smejali se bomo na svoj račun, oziroma se bodo na naš račun. Če v tem volilnem boju ne bo pravih pristopov, se lahko tudi pri tem pričakovanja dobra tetka Jesen spremeni v mačeho. Kakšne so te pa ne vidimo le iz pravljic, (k)

Spodbudno zaradi vsebinskih novosti
Novo šolsko leto je pred vrati
Počitnic je praktično konec in na prizorišče dogajanja bolj kot v minulih dneh spet stopa šola. Razlogi zanj so takšni in drugačni tako pri starših kot tudi pri tistih, ki skrbe za opravljanje njenega poslanstva. Nekoliko drugačno bo letošnje šosl-ko leto v velenjski občini v organizacijskem, marsikje pa tudi v vsebinskem delu.
Posledice suše
Za 367 milijonov tolarjev škode
• • •
Krovne organizacije VIZ ni več, po posebnem odloku so osnovne šole samostojni zavodi, ki delujejo avtonomno. Ravnatelji v njih »igrajo« prvo violino. Ponekod so menda že, na drugih naj bi v bližnji prihodnosti izpeljali vse potrebno za registracijo na sodišču. Premoženje šol ostaja last ustanovitelja (skupščine občine), v proračunu pa so za njihovo kolikortoliko nemoteno delo predvidena sredstva za amortizacijo nepremičnin in opreme. Ob tem, je po besedah sekretarja občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Slavka Hozjana, predvidenih za izobraževanje še dodatnih 5 milijonov 700 tisoč tolarjev za investicijsko vzdrževanje. Organizacijske značilnosti in nekatere vsebinske novosti letošnjega šolskega leta po posameznih šolah kažejo različno podobo. • • •
Na največji osnovni šoli v mestu Velenje — Šaleku — so počitniške dni izkoristili za najnujnejša vzdrževalna dela, opravili so jih sami. Več pozornosti so lahko zato namenili tako imenovani prijazni šoli. Sem najbrž ne sodi organizacija pouka v dveh izmenah za 3. in 4. razrede, ampak projekt Petra za 5. razred — računalniško podprt sistem za pouk slovenskega jezika, likovne
in tehnišne vzgoje. Na pobudo Zavoda za šolstvo pa se bodo vključili v projekt opisnega ocenjevanja. V novem šolskem letu je šola pridobila že podružnico Paka in tako bo sedlo v klopi več kot 800 učencev, od tega 120 novincev. • • •
Zamenjava parketa v telovadnici, zakrpanje razpok v zgornjem nadstropju je praktično vse, kar so na šoli Livada uspeli uresničiti s seznama vzdrževalnih del. V tem trenutku več težav povzročajo kadrovske zadeve. Prav zaradi nerešenih tovrstnih zagat jim najbrž — po besedah v.d. ravnatelja Lešnika — ne bo uspelo v učni program 4. razredov dodati angleškega jezika. Sicer pa bo na šoli 29 oddelkov ali
okrog 730 nadebudnih glav. • • •
Glede na slab začetek na šoli Antona Aškerca pričakujejo boljši konec. Po besedah ravnatelja Mihe Macurja bodo učenci šole nadaljevali izobraževanje v enakih »beznicah« kot so jih v juniju zapustili. Tudi dvoizmenski pouk na razredni stopnji začetek šolskega leta še poslabšuje. Nekoliko bolj razveseljive so vsebinske novosti: tri ocenjevalna obdobja, fleksibilna diferenciacija pri urah matematike v 8. razredih, projektno delo v četrtih, na-
dejajo pa se tudi ugodno rešene prijave za uvajanje pouka angleščine v 4. razredih. • • •
Na šoli Gustava Šiliha po svojih zmožnostih poskušajo slediti novostim na področju vzgoje in izobraževanja z uvajanjem integracijskega pouka v I. razredih, angleščine v 4., nivojskega pouk v 6. razredih. Na področju investicijskega vlaganja pa so zadeve »klavernejše«. Zamenjani žlebovi in sanirana terasa je praktično
vse, vredno omembe. • • •
735 učencev bo v novem šolskem letu napolnilo učilnice šole bratov Mravljakov. Če bodo starši učencev soglašali s projektom opisnega ocenjevanja, bo to ena od novosti v učnem procesu. Večjih vzdrževalnih del pa na šoli niso opravili. • • •
Nič posebnega ne bo začetek novega šolskega leta za okrog 800 učencev šole Mihe Pintarja Toleda. Seveda, če odmislimo prepleskanih nekaj sten učilnic in trakta šole oziroma opravljenih nujnih vzdrževalnih del. Nova ne bo tudi organizacija pouka, saj ostaja na razredni stopnji pouk v dveh izmenah, na predmetni pa le v dopoldanskem času. • • •
Tudi na šoštanjskih šolah je pomanjkanje denarja naredilo svoje, »še nikoli tako nepripravljeni in s toliko vprašanji bomo začeli to šolsko leto mi,« pravi ravnatelj šole Biba Roeck Matjaž Natek. 448 učencev (od tega 47 novincev) se vrača — po njego-
vih besedah — v neprimerne učilnice. V nekaterih izmed njih se še tik pred začetkom nudijo delavci, ki opravljajo nujna vzdrževalna dela. Za dodatne težave pa »skrbijo« še nekatere kadrovske zadeve, neurejen status šole, za namreč tudi upadanje števila
otrok na podružnici. • • •
Na šoli Karla Destovnika Ka-juha je razpoloženje nekoliko boljše. Med večje pridobitve uvršča ravnatelj Emil Prah zamenjavo tal v telovadnici, v šestih učilnicah (tu menda niso zamenjali talnih oblog že od leta 1950|, prav tako jim je uspela načrtovana in prepotrebna temeljita obnova elektroinstalacij. 503 učence pa bodo pričakale še nekatere pobeljene učilnice. Vsebinski del novega šolskega leta bodo poleg starih zapolnile aktualne novosti in projekti republiškega Zavoda za šolstvo. • • •
Obnova strehe telovadnice in šolskega poslopja, zamenjava tal v avli in v dveh učilnicah ter opravljena najnujnejša vzdrževalna dela je dobršen del uresničenega investicijskega vlaganja na šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. Zaradi pomanjkanja denarja bo morala menjava stavbnega pohištva počakati na kasnejši čas. Bolj kot kdajkoli naj bi se ta šola prav tokrat odprla navzven, in sicer z uvajanjem najrazličnejših vsebinskih novosti (tri ocenjevalna obdobja, ciljno načrtovanje pri pouku slovenskega jezika , raziskovalne metode dela) in s čimvečjim vključevanjem staršev v nekatere dejavnosti.
(Nadaljevanje s 1. str.)
Posledice suše na travnikih bodo vidnejše šele drugo leto. Po oceni komisije za ocenjevanje suše v občini Velenje bo za 52 odstotkov manj voluminozne krme, zaradi prizadetosti koreninskega sistema pa bo mrve manj v prihodnjem letu. Najbrž tudi brez dosejevanja marsikaterega travnika ne bo slo. Še večji izpad pridelka je na pašnikih (60 %), saj paša ni mogoča že od začetka avgusta dalje. Za njihovo obnovo bodo prav tako potrebni podobni ukrepi kot pri kosnih travnikih.
Za približno 20 odstotkov nižji pridelek krompirja, za 55 do 60 odstotkov manj krmne pese, v intenzivnih sadovnjakih za 40, v ekstenzivnih pa za 30 odstotkov manj jabolk dajo slutiti dogajanja na tem področju in pri oskrbi pozimi ter spomladi prihodnje leto. Prav tako za približno 70 odstotkov manjši pridelek vrtnin in v vinogradih za 20 odstotkov manj grozdja. Zaenkrat pa kaj slabo kaže še pri strniščnih krmnih posevkih, saj so njive marsikje ostale nepreorane.
Posledice suše se v občini Velenje že kažejo. Že v prvi
polovici avgusta so kmetje oddali za 10 odstotkov manj mleka, v drugi polovici meseca je najbrž ta odstotek višji. Samo prejšnji teden pa je bila kar za 200 pitancev in krav večja ponudba nedopitane živine.
Odgovorni občinski možje ukrepajo po svojih močeh in zmožnostih. Tako je velenjski izvršni.svet pri obravnavi poročila o posledicah te naravne nesreče iz občinskega proračuna zagotovil 2 milijona tolarjev kot začasno pomoč prizadetim ob suši, milijon 300'tisoč tolarjev pa naj bi ti dobili še iz sklada za elementarne nesreče. Kmetijska zadruga Šaleška dolina bo nabavila dušična gnojila (KAN), semena za krmne posevke, travno seme ter koruzo in ječmen za krmo živine po regresirani ceni. Naročila za repromaterial zbirajo na zadružnih enotah v Velenju, Šoštanju ter Šmartnem ob Paki. Te ugodnosti pa naj bi bili deležni ne le člani zadruge, ampak tudi drugi kmetijski pridelovalci Šaleške doline. Upi enih in drugih za lajšanje posledic letošnje julijske in avgustovske suše pa so sedaj uprte v slovensko vlado.
Se jih bo usmilila?
Center srednjih šol Velenje
Prostorska stiska na vseh koncih in krajih
Ničkaj optimističnega ne prinaša novo šolsko leto tudi na Center srednjih šol v Velenju. Že lani precejšnja prostorska stiska bo v tem letu zaradi 7 novih oddelkov še večja, selitev dijakov iz razreda v razred nujna in še težje invedljiva.
Tako bo kar tretjina (27 oddelkov drugih letnikov v vseh šolah centra) nadaljevala izobraževanje v popoldanski izmeni. Najbrž se jim bo tik pred začetkom pridružil še oddelek, dva več. Kakšne težave bo povzročila takšna organizacija pouka za učence in tudi njihove starše ni treba posebej pisati. Če drugega ne, so tu težave pri dnevni emigraciji in najbrž bodo nekateri učenci prisiljeni najeti stanovanje v dijaškem domu. Res hudo prostorsko stisko med drugim potrjuje organizacija pouka telesne vzgoje. Po trije oddelki bodo hkrati izvajali ta program v telovadnici, nekateri razredi gimnazijcev pa bodo morali k trem
uram tega predmete tudi popoldan, torej izven rednega pouka. Izpolnitev zahtev za specializirane učilnice bo seveda ob zapisanem poglavje zase.
Na velenjskem srednješolskem centru rešujejo tovrstna vprašanja po svojih najboljših močeh. Med drugim tudi z menjavo prizidka velenjskega zdravstvenega doma med centrovo rumeno in oranžno stavbo. V vrednostno enakem razmerju naj bi zanj zamenjali prostore v domu učencev. »Stvari se prepočasi urejajo zaradi nekoliko mačehovskega odnosa odgovornih v dolini. Res sodimo pod okrilje republike, toda otroci in njihovo izobraževanje ostaja naša skrb,« pravi direktor
Centra srednjih šol Peter Robida.
V omenjene prostore prizidka bodo naselili šolsko svetovalno
službo, knjižnico s čitalnico, v
njegovih spodnjih prostorih pa uredili kuhinjo za tako imenovani gospodinjski program.
Od štiriletnega dokazovanja potrebnosti nadzidave oziroma sanacije gimnazije še vedno niso prišli kam dlje kot so bili. Z novim republiškim ministrom za šolstvo so se sicer dogovorili o potrebnosti, toda denarja ni. Morda ga bo republiškemu ministrstvu za to in tudi druge naložbe nekaj uspelo pridobiti iz namenskih sredstev stanovanjskega posojila, nekaj pa naj bi ga pridobil center z oddajo prostorov enega stolpiča dijaškega doma najemnikom na lizing sistem oziroma možnost odkupa teh na 4 leta.
pČlovek in okolje-
Sicer pa za približno 2350 dijakov velenjskega srednješolskega centra v novem šolskem letu bistvenih vsebinskih novosti ni. Morda so omembe vredna tri ocenjevalna obdobja, večji vpis dobrih učencev v rudarski program, ohranitev programa izobraževanja v elektro šoli na IV. zahtevnostni stopnji.
Posebno poglavje pri vsej zadevi so dijaki s statusom begunca. V velenjski občini je evidentiranih več kot 300 takih, ki bi nadaljevali izobraževanje na srednji šoli. Odločitev oziroma rešitev tega vprašanja je v rokah slovenske vlade in ministrstva. Kot pravi Peter Robida jih najbrž ne bodo mogli vključiti povsem v njihov izobraževalni proces, ampak le v splošno izobraževalni del po 4 ure popoldan.
(tap)
Biološki odpadki in kompostiranje
Pri ločevanju gospodinjskih odpadkov se pogosto pojavi vprašanje, kaj je biološki odpadek. To je odpadek, ki strohni, ki je rastlinskega in živalskega izvora in ga vračamo nazaj v naravo kot kompost.
1.	Biološki odpadki, ki jih zberemo v kuhinji, so: razni olupki sadja in zelenjave, jajčne lupine, ostanki hrane, kavni in čajni ostanki, kosti;
2.	Ob urejevanju okolice in vrta se pojavijo naslednji biološki odpadki: trava, listje, obrezani deli grmov, živih mej, dreves ter ostanki zelenjave, plevela z vrta;
3.	Med ostale biološke odpadke štejemo še: perje, lasje, iztrebki malih živali, žagovino.
Vse omenjene odpadke se odlaga v rjavo posodo. Izpraz-njevanje omenjenih posod se bo do novembra vršilo 1 x tedensko, kasneje na 14 dni.
Zbrani biološki odpadki se deponirajo na pripravljeni začasni »kompostarni« — Druž-mirje, to je asfaltni plato 1200 m' z urejenim odvodnjava-
njem. Tu se bodo odpadki kompostirali in »zoreli« do končnega produkta — komposta.
Postopek kompostiranja je dokaj zapleten, saj je odvisen tako od vlage, toplote ter pravilne sestave kompostnega materiala.
Ob prvem zbiranju bioloških odpadkov (17. 7. 1992) je bilo zbrano 1,5 t le-teh. Komposti-
rali smo le biološke odpadke od individualnih hiš (185 obj), saj so bili le ti izredno čisti. Ob pregledu bioloških odpadkov iz blokov je bilo prisotno še preveč plastike (tetrapaki, vrečke, papirja).
Omenjeno količino odpadkov smo kompostirali na pripravljeno posteljico iz drobnega lubja, debeline 30 cm. Postopoma bomo oblikovali kom-
postni kup, širine 3,5 m, dolžine 2,0 m ter višine 1,8 m, kateri bo »zorel« 3—4 mesece ob ustrezni negi — vzdrževanje vlage, toplote, preobračanje, sejanje.
Kompostiranje torej pomeni :
—	vračanje organskega materiala v naravno obliko
—	pridobivanje naravnega gnojila
—	izboljšanje tal zaradi pospeševanja talnega življenja in boljšega zbiranja vode
—	z majhno porabo dela zmanjšano količino odpadkov za cca 39.%.
Za kompostiranje pa niso primerne snovi:
—	papir, steklo, kovine vseh vrst, tekstil
—	kemikalije, zdravila, olja, stara jedilna olja, barve, laki
—	umetne snovi, vrečke iz sesalcev za prah
—	bolni listi raznih rastlin
—	pepel iz premoga
Vrnimo naravi, kar je naravnega!
Komunalno podjetje Velenje Janja Divjak, dipl. ing. gradb.
Občinska organizacija RK Velenje
Krvodajalci za bolnišnico Slovenj Gradec
Vrata občinske organizacije Rdečega križa Velenje so gotovo najbolj oblegana v zadnjih nekaj mesecih. Kljuke si iz roke v roko ne podajajo le begunci, člani družin, ki so te vzeli pod začasno streho nad glavo, socialno ogroženi občani velenjske občine, ampak tudi bolnišnice. Te zaradi krvodajalcev.
V mesecu septembru naj bi ti z darovanimi decilitri krvi pokrivali tovrstne potrebe v bolnišnici Slovenj Gradec. Na velenjskem Rdečem križu tako zbirajo prijave za to človekoljubno dejanje v pisarni na Stantetovi 19 v Velenju ali po telefonu 853-249.
Solidarnost krščanskih demokratov iz Schiedama — Nizozemska
Potrditev prave naravnanosti
Lani smo že poročali o navezavi stikov Slovenskih krščanskih demokratov iz Velenja in CDA-Krščanskih demokratov iz pobratenega mesta Shiedam iz Nizozemske. Obiskal nas je ponovno predsednik CDA-Schiedam G. Daan Baart (na sliki desno).
Svet je danes poln vesti o »klanju« v Bosni in Hercegovini, begunci so razpršeni po vsej Evropi, Slovenijo brez vojne ne poznajo niti turistične agencije na Nizozemskem (kaj delajo republiški odgovorni tako imenovani »najboljši« ministri). Prav zaradi tega deluje tesnejša navezava prijateljskih stikov med obema stranema kot vzpodbuda, da je potrebna večja samoiniciativnost; informirati zunanjo javnost, kjerkoli je le mogoče, o nezavidljivem položaju Slovenije, ki jo pesti, vsled nošnje prevelikega begunskega bremena. Zaradi letošnje suše pa bo še večje.
Prav zaradi tega solidarnost CDA-Schiedam, še prav posebej z Velenjem, ni bila le v besedah, teh smo do nedavnega bili vsi prepolni, temveč se je izkazala tudi v znatnejši denarni pomoči. Posredovana je v celoti bila Karitas-u iz Velenja.
V mesecu septembru bo Schiedam organiziral večjo humanitarno akcijo v blagu in denarju. Da smo pomoči potrebni, se je lahko prepričal tudi z ogledom prepolnih nekaterih »Zbirnih centrov« v naši občini.
Velikokrat rečemo, da nas Evropa in svet ne razumeta. Lahko nas, le prava vrata moramo odpreti. In Schiedamska so prava. Hvaležni smo, da smo jih našli.
Slovenski krščanski demokrati Velenja Anton LOVREC
Paški Kozjak '92
V pasji vročini do novih spoznanj
Prijazno povabilo, da jih obiščemo, so nam na uredništvo poslali že pred uradnim pričetkom letošnjega raziskovalnega tabora na Paškem Kozjaku. Ta se je pričel prejšnjo in končal to nedeljo, 23. avgusta. Z Bogdanom, ki je bil zadolžen za fotografijo, sva se dogovorila, da počakava do četrtka, ko bo delo mladih raziskovalcev že v drugi polovici in bodo vtisi že bolj jasni. Tako je tudi bilo.
V četrtek dopoldne, v pravi pasji vročini, sva se odpravila proti temu hribu v bližini Velenja. Paški Kozjak naj bi bil blizu, a če iščeš bližnjice lam, kjer jih ni, zna biti hudimano daleč. Ko sva končno našla pravo pot in se po slabi, ves čas vpenjajoči ma-kedamski cesti po močeh službenega »jugeca« zapodila v hrib sem razmišljala o življenju prebivalcev, ki to cesto verjetno že dobro poznajo, kljub bližnjim trem večjim mestom (Velenje, Celje, Slovenj Gradec) pa sem imela občutek, da živijo skoraj na koncu sveta. V razgibanem svetu opazim tu in tam ob hrib prislo-njeno kmetijo, še več pa je s ceste opaziti počitniških hišic. Za te je ta neokrnjen svet kot nalašč, za življenje pa ... ne vem.
Že drugo leto zapored prav na vrhu Paškega Kozjaka, v Domu na Paškem Kozjaku, poteka raziskovalni tabor dijakov in študentov velenjske občine. Letošnji je sicer že četrti zapored, saj sta bila prva dva v Zavodnjah. Področja raziskovanja so različna.
na letošnjem jih je bilo kar 13. Naštela jih bom tako, kot sem si jih zapisala v svojo, ob odhodu z obiska, močno zapolnjeno beležko. Glasbeno skupino sta vodila Mile Trampuž in njegova pomočnica Neva Trampuž; mentor skupine, ki je raziskovala Starejšo zgodovino z arheologijo je bil Tone Ravnikar, pomagala mu je Da-niela Brišnik; Novejšo zgodovino so mladi raziskovalci odkrivali pod mentorstvom dr. Milana Že-varta in (novopečenega) profesorja Damijana Kljajiča; Etnološke skupine so bile kar tri, ločile so se z rimskimi številkami na koncu, mentorji pa so bili Jože Hudales, Alenka Šalej in Vladimir Šlivar; skupino, ki so jo v taboru imenovali Usmiljene sestre, gre pa seveda za socialno delo, je vodila Jelka Fužir, pomagala ji je Mirna Macur; Geografska skupina je bila razdeljena na dva dela, mentor te je bila Stanka Borovšak, njen pomočnik pa Matjaž Šalej; računalničarje je vodil Ljubiša Savovič; mlade likovne ustvarjalce Zlati Prah; nad fotografi je
Vlado Vrbič, organizacijski vodja tabora Paški Kozjak 92 in mentor novinarske skupine:
»Ker nas je nekoliko več, je potrebno več discipline in strogosti. Posebnih problemov ni, mentorji so zadovoljni in razen tega, da ni ravno veliko vode, ni nobenih problemov. Nekateri udeleženci so letos že drugič skupaj, nadaljujejo delo, ki so ga pričeli v času lanskoletnega
raziskovalnega tabora in mislim, da se pozna tudi to. Mislim, da smo delo tukaj končali, tudi domačinom, ki so nas
sicer veseli, smo verjetno že malo moteči, kam se bomo odpravili drugo leto pa še ne vemo.«
V pogovoru sem izvedela še,
da se bodo trudili vse raziskano predstavili tudi v Velenju, saj je materiala veliko. Tudi s sponzorji letos ni bilo problemov, ker jih že poznajo. Ob koncu mi je povedal še tole: »V Kulturnem centru Ivan Cankar ugotavljamo, da je v Velenju vsako leto več podobnih dejavnosti, kot je ta raziskovalni tabor; od violinske, kitarske šole do likovne kolonije diplomantov Likovne akademije, govori se o arhitekturni koloniji. Razmišljamo o tem, da bi vse to »spravili« pod eno streho, ni pa nujno, da bi se vse odvijalo na istem mestu in tednu. To bi lahko bilo Raziskovalno poletje Velenja ali nekaj podobnega.«
»bedel« Sašo Židov; zadnji dve skupini v moji beležki pa sta »medijski«; za to, da so vse, kar se je v taboru dogajalo zabeležili, natisnili in objavili v obliki PKTV (Paški Kozjak televizija), sta skrbeli video skupina, ki jo je vodil Milan Marič in novinarska pod mentorstvom Vlada Vrbiča. V te skupine je bilo razporejenih kar 65 dijakov in študentov, kar je mnogo več, kot lansko leto. Tudi zato je bil utrip že v dopoldanskih urah v Domu in v njegovi okolici živahen, delček tega sva poskušala ujeti tudi midva z Bogdanom. Prišla sva namreč okoli I 1. ure dopoldne, ko je bila večina raziskovalcev še na terenu, sprejel pa naju je organizacijski vodja letošnjega tabora Vlado Vrbič, ves nasmejan in dobre volje. Že to je dalo slutiti, da življenje in delo poteka tako, kot mora. Strokovni vodja, prof. Jože Hudales je bil odsoten, v okolici doma pa so se mudili še ustvan-jalci novega Dnevnika PKTV, v senci je ustvarjala likovna skupina, v hladu notranjosti doma pa so za osmimi računalniki, ki so bili menda najbolj zasedeni v poznih večernih urah, ko so se po njihovih ekranih podili Lary-ji in podobni junaki računalniških igric. Sicer pa je bil vsakdanjik v taboru približno takle: ob 7.00 vstajanje (s pomočjo čokola-dic, ki jih je mladim »sovražnikom juter« delil Vlado Vrbič); ob 8. zajtrk (menda zelo okusen, kot sploh vsa hrana iz kuhinje, ki jo vodi nova oskrbnica Olga Ramšak); med 9.00 in 15.00 so bili raziskovalci na terenu, razkropljeni po prostornem in skritih kotičkov polnem Paškem Kozjaku; ob 15.00 so se okrepča-
li s kosilom, potem pa do 18.00 počivali (nekateri so ta čas izkoristili tudi za rekreacijo, igrali so pod mogočno krošnjo v senco skrit biljard, nekateri badminton, žoga pa ni prišla v poštev, saj bi jo lahko kar hitro lovili po vsej dolini); od 18.00 do 20.00 ure je bilo v Domu spet delavno, to je bil čas za delo po skupinah. Vnašali so podatke v računalnik in delali plane za naslednji dan. Ko se je nad Kozjak spustila noč in se je ohladilo, se je pričelo nočno življenje, po zatrjevanju nekaj sogovornikov zabavno, a naporno. Sicer pa je bil tudi to namen tega tedenskega druženja mladih.
Preden sva odšla, sva z Bogdanom opazovala še nastajanje Dnevnika, najprej intervju z gostjo Štefko Kordež, potem pa snemanje video spota. Neverjetno, kako inovativni so bili pri tem. Scenarij je nastajal sproti, dokaj hitro posnet spot pa je že ob prvem predvajanju, ki je v dnevni prostor privabil pravo množico, izzval veliko smeha in dobre volje. Milan Marič je spet dokazal, da je pravi mojster svojega hobija!
V nedeljo so letošnji raziskovalni tabor zaključili v osnovni šoli na Paškem Kozjaku, kjer so razstavili in predstavili svoje delo. Staršem in sponzorjem so povabila poslali osebno in verjamem, da so se množično odzvali. In marsikdo, ki je bil tam in z njimi, si je verjetno, podobno kot jaz, zaželel v njihovi družbi preživeti več časa!
Bojana Špegel foto: Bogdan Mugerle
Urška F.rnecl in Irena Jakopanec sta delali v novinarski skupini.
Ko sem ju, priznam, prav neumno vprašala, kaj delata in če sta zelo zaposleni, sem dobila odgovor čisto v Ireninen stilu: »Skorajda nisva, ves dan poležujeva, zvečer pa izide časopis«. Urša je dodala: »Ja, in čez dan, če je čas, posnameva še kakšen dnevnik.« Irena se je takoj oglasila: »Urška naredi čežano, jaz pa časopis.« V resnici sta bili zelo delavni, vsak večer je izšel časopis z naslovom »Vsak dan in vsaka noč«, ki je na dveh straneh opisal življenje in dogodke v taboru, manjkal pa ni tudi Smalltalk, popularna zgodbica o L., dnevne novičke in horoskop . . . Meni sta recimo napovedali, da mi bo Venera naklonjena od 23.04 do 23.07 in da moram izkoristiti čas. Razložili sta mi, da se horoskop nanaša na računalnik in v računalnik.
Ob koncu tabora je izšel še obširnejši časopis, tu pa so še dnevniki PKTV. Z mentorjem sta dobro sodelovali, le jutranjih čokoladic jima ni privoščil . . .
Štiri dekleta + prof. Vlado Šlivar = etnologija
Dekleta so bila na terenu, zato sem se pogovarjala z njihovim mentorjem, dipl. etnologom iz Celja. »Nadaljujemo lani nedokončano delo na področju domače dejavnosti, saj ne morem reči, da je to domača obrt. To delata dve dekleti. Drugi dve raziskujeta prehrano prebivalcev. Že med lanskoletnim raziskovanjem smo ugotovili, da je domače dejavnosti še zelo malo. Pozna se, da veliko domačinov hodi na delo v dolino. Zato je še zelo malo pletarstva, izdelovanja grabelj za
lastne potrebe, še vedno je živo apnarstvo, žal pa oglars^va ni več zaslediti. Tudi ovc ni več veliko po teh obronkih, to pa pomeni, da je tudi domačega izdelovanja preje le še za vzorec. To je naredil standard, tudi sprememba ideologije.
Voda je tudi na Paškem Kozjaku Velik problem. Zanimivo, daje na tako malem prostoru tudi to zelo različno. Velenjska in slovenjgraška občina sta uredili dovoz vode, celjska pa ne in na tem področju že nekaj časa uživajo vodo kar iz potoka. Vendar je bil cilj naše skupine, da ugotovimo, koliko se je spremenila prehrana od druge svetovne vojne dalje. Spremenilo se je zelo veliko, standard je bistveno boljši, ni več toliko samooskrbe.
Ugotavljamo pa zelo velike socialne razlike. Stare tradicije so do neke mere še ostale; pojavlja se še kruhova potica, kruh še pečejo doma, enkrat tedensko, vendar tega po novih metodah dajo v skrinjo. Začimbe so se tudi zelo spremenile. Poleg tistih, ki jih pridelajo na vrtu, je tudi tukaj že znana Vegeta.«
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 17. 8. do 23. 8. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO2
prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja
100 mikrogramov/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja
v naslednjih dneh:
17 8. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA
/ MIKRO-G/m' 170
3000
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 17. 8. do 23. 8. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS.	TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G. G.
■i 17.8.	^ 18.8.	cm i9.8.	■ 20.8.
SffiJ 21.8.	CZH 22.8.	no 23.8.	
VELIKI VRH	120
18.	8. TOPOLŠICA	220 ZAVODNJE	110
19.	8. TOPOLŠICA	110
20.	8. TOPOLŠICA	140
21.	8. TOPOLŠICA	110 VELIKI VRH	120
22.	8. TOPOLŠICA	120
mm
mmm ammm
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA
250
200
150
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 17. 8. do 23. 8. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
100
SOS.	TOP.	V.V. ZAV.	VEL. G.G.
		MERILNE POSTAJE	
■1 17. 8.	»	18. 8. ED 19. 8.	H 20. 8.
ICSl 21. 8.	O	22. 8. !■ 23. 8.	
POSLOVNE INFORMACIJE
Obveščamo vas, da imamo nov izpisek ponudbe in povpraševanja Evropske skupnosti. Vse informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje, tel. 063 856-970.
Gospodarska zbornica Slovenije ponovno organizira skupaj s predstavnikom NMOP (brezplačna svetovalna pomoč Nizozemske) posvet, ki ga bo vodil g. Van Beck.
Predstavnik vas želi seznaniti, kako je organizacija NMOP organizirana, kako deluje in kakšne so vaše prednosti.
Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja. Ce želite, si bo predstavnik tudi informativno ogledal vaše podjetje.
Enodnevni seminarji bodo:
—	v ponedeljek, dne 7. 9. 1992 ob 12.00 uri v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije, Slovenska 41, IX: nadstropje. Posvet bo v angleščini.
—	v četrtek, dne 10. 9. 1992 ob 12.00 uri v Mariboru, hotel Slavija, Vita Kraigherja 3, Maribor. Posvet bo v nemščini.
—	v torek, dne 15. 9. 1992 ob 11.00 uri, v Kopru na Območni zbornici Koper, Ljubljanska c. 3. Posvet bo v angleščini.
Na razpolago imamo tudi predstavitveno brošuro NMOP-ja Nizozemske.
Ce želite sodelovati na seminarju nam do 1. 9. 1992 potrdite vašo prisotnost in ime vašega predstavnika, in sicer na Območno zbornico Velenje, tel. 063 856-720.
OLGA RAMŠAK, NOVA OSKRBNICA Dom na Paškem Kozjaku
ima od novega leta Jiovo oskrbnico. To je mlada, 23 letna Olga Ramšak. S tem, ko je prevzela Dom, se je vanj preselila vsa družina, mož se vozi v službo v Gorenje, mali sin ^id pa je ves čas ob mamici. Mož.je domačin, zato je Olga Dopi poznala že prej. Pravi, da ji pri delu veliko pomaga poklic, saj je gostinski tehnik,
izkušnje pa si je nabirala v Hotelu na Dobrni in na ERI. »Saj je naporno, a se zdrži, je pa za enega človeka kar veliko dela. Sploh v poletnih mesecih, ko je Dom dobro obiskan. V šan-ku mi jpomaga tudi mož, pa kar gre « Po,leg kuhime in dela za šanskom skrbi Olga še za 43 ležišč v zgornjih prostorih. Za mlade raziskovalce je rekla, da so zelo pridni in delavni. »Preden so prišli, me je bilo kar malo strah.«
Zadaje nedeljo v avgustu, 30., pripravljajo v Domu na Paškem Kzjaku letos že četrtič tradicionalno prireditev »Kozjak poje in igra«. Domačini sami pripravljajo program, ki fe ponavadi sestavljen iz dveh delov. Najprej prikaz starih običajev, potem nastop godcev in zabava s plesom. Letos bodo predstavljali običaj kolin, za zabavo pa bo skrbel ansambel Pokrajinski fantje. Prireditev se bo pričela ob 13. uri.
27. avgusta 1992
REPORTAŽA
naš čas
Akcija policije in inšpektorjev je pokazala vrsto nepravilnosti
V mnogih velenjskih gostinskih lokalih veselo kršijo pravila! V eni sami noči, iz 20. na 21. avgust, ko so izvedli skupno akcijo velenjski policisti in inšpektorji, so ti napisali nič koliko listkov z mandatno kaznijo in predlogov sodniku za prekrške. V nekaterih primerih pa ni šlo drugače, kot da so lokale enostavno zaprli in kakšno stvar tudi zasegli. Oboji.
Čeprav so akcijo skrbno smo bili že v Metlečah. Pri pripravljali in načrtovano pot držali v strogi tajnosti, se je takoj po obisku prve oštarije že zvedelo, da se nekaj kuha. Gostinci in njihovi gostje so solidarni in so pridno obveščali drug drugega. Pri njih tisto, če meni crkne krava, naj še sosedu, kot kaže ne velja. Da je bilo nekaj na tem, smo zvedeli v enem od lokalov, kjer so nam odkrito povedali, da so nas pričakovali, ker so zvedeli...
V akciji so sodelovali: Majda Potušek, tržni inšpektor, Marica Kvartič sanitarni inšpektor, Jože Kandolf delovni inšpektor in policisti: Stane Brglez, Vladko Korže, Franc Tajnik, Rado Čas in Marko Kortnik. Za vsak primer je bil z nami tudi pes Han, ki pa tisto noč ni imel dela, tako je lahko akcijo kar prespal.
Motofrenku d.o.o.. Jožeta Kandolfa je najprej zanimalo, če ima dekle, ki streže, kakšno pogodbo o delu.
"Šefa ni, jaz pa samo danes pomagam," je bil
odgovor na to vprašanje. Ampak inšpektorji niso od včeraj in so vedeli, da je dekle streglo že prejšnji teden. Brez živilskega pregleda, ki ga zahteva sanitarni inšpektor. Ker se brez šefa ni dalo narediti nič, so se inšpektorji tukaj prvič odločili, da prepovedo nadaljnje točenje pijač, dekle je lahko prodajalo le žetone za igralne avtomate.
Naredili so zapisnik in lastniku napisali povabilo za zmenek, po katerem bo treba plačati tudi nekaj kazni.
i
f ti *4
"Narobe ste parkirali, 750 tolarjev," je rekel policist
Velenjska policija je med akcijo inšpektorjev opravljala svoje delo
Prve kazni že v prvem lokalu
_Najprej smo jo mahnili
v Šmartno ob Paki, v gostilno "Na pošti" Petra Kaj-zerja. In kot se je kasneje izkazalo še marsikje, dekle, ki je delalo v gostilni, ni imelo pogodbe o delu, tako pa delati ne sme. Živilski pregled naj bi opravila, ampak tega sanitarni inšpektorici ni mogla dokazati, ker dokumenta o tem ni imela pri sebi. Naj ga v ponedeljek prinesejo pokazat, je odredila inšpektorica. Vseeno je napisala listek za mandatno kazen 1250 tolarjev zaradi nečistoče v sanitarijah. Tržna inšpektorica pa je zasegla cigarete Partner in Lord. To je kasneje naredila še marsikje, ker niso bile ustrezno deklarirane. Lastnik gostilne je zatrjeval, da jih je kupil v trafiki. "Potem je tudi tam zadaj kak miš maš", je pribila, ko jih je jemala.
Pred lokalom pa so policisti ustavilili motorista. Vozil je brez čelade. Bili so prijazni in so ga samo opozorili. Prihodnjič je brez čelade ne bo odnesel tako dobro.
Pri Faniki v Paški vasi so bili brez cenika
Cenik mora viseti na vidnem mestu, da si ga lahko vsak gost ogleda. Budne oči Majde Potušek so zato najprej ugotovile, da ga tukaj ni. Baje so ga dali delati in že kmalu bo, smo zvedeli.
Potem pa smo zaslutili, da morda gostinci že vedo, kdo je tisti večer v akciji in v katero smer se giblje. Nekaj predvidenih obiskov je namreč odpadlo, ker skozi zaprta vrata nepovabljen ne smeš.
Šefa ni, jaz pa samo danes pomagam
Ura je bila 20.53, ko
Miran (Kozlevčar) je imel pa res
smolo!
Če bi Miran Kozlevčar
vedel, da smo tam, ga v bife Kozlevčar v Šoštanju zagotovo ne bi bilo. Tako pa je "priletel". Istočasno z inšpektorji in policijo. In potem, ko so ga v precep vzeli kar trije inšpektorji, ni mogel drugega, kot da govori: "Ja luba duša!" Nič ni pomagalo, da je naredil vtis, kot da dekleta, ki tisti večer streže za šankom, ne pozna. Ni vedel ne kako se piše, ne kako ji je ime. Za oboje jo je moral vprašati. Po njegovem, naj bi bila tam prvič šele tisti večer. Brez pogodbe o delu in brez živilskega pregleda. Inšpektorji so odredili: "Brez tega ne morete več delati!".
Potem je Majda Potušek napisala še mandatno kazen 1250 tolarjev, ker ni bilo cenika, Marica Kvartič je pisala svojih 1250 tolarjev, ker niso bile čiste sanitarije, potem pa je "priletel" še policist s svojim listkom za 750 tolarjev zaradi napačnega parkiranja. Miran Kozlevčar pa je plačeval in govoril: "Ja
luba duša". No, pri tem zadnjem, si je malo pomagal še z madono. Kako si ne bi, ko pa je sanitarna inšpektorica na vse to še pribila: "Pa k sodniku za prekrške bo treba". Jože Kandolf pa je "sitnaril", da hoče za mlado dekle dokumente s katerimi bo lahko delala, že v ponedeljek.
"Pijan sem pa, a
veš?"
Zunaj so policisti delali svoje. Ustavili so voznika katrce, ki je bil pijan ko čep. Tega niti skrival ni. Ni se trudil, da bi to prikril. Policista je, medtem ko je iskal vozniško dovoljenje, ki ga ni bilo tam, kjer bi moralo biti, nekajkrat sam opozoril na tisto, kar je bilo vidno: "Pijan sem pa, a veš?" Ni in ni mu šlo v glavo, da res hočejo videti vozniško. "Brez panike," se je spodbujal in ta spodbuda je na koncu obrodila sad. "Našel sem!"
No, končalo se je zanj še kar dobro. Z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja za 12 ur in pred-
logom sodniku za prekrške.
Kaj ga čaka? "Denarna kazen. Od 1000 tolarjev naprej plus stroški. Odvisno od tega, ali je bilo to prvič, drugič, tretjič," je pojasnil Stane Brglez.
Pri Tinki so zasegli cigarete
V Kegljišču Tinka v
Šoštanju je tržna inšpektorica zasegla cigarete.
"So 'brez ustreznih označb, da je promet z njimi dovoljen za Slovenijo. Tisti, ki jih uvaža, mora to nanje nalepiti. Zapisnik o tem bomo predali davčni inšpekciji," je pojasnejeva-la Majda Potušek, ko je zlagala škatlice.
Tu smo mimogrede pogledali še nekaj. Gasilni aparati, ki morajo biti v vsakem lokalu, ve se zakaj, visijo na svojih mestih. Ampak marsikje, ne samo tukaj, so bili pregledani že pred časom. Tako da se sploh ne ve, ali bi jih lahko uporabili, če bi bilo to potrebno.
Ponekod točijo na črno
Potem smo jo mahnili proti Belim vodam. Ustavili smo se pri Šantlu, kjer bodo morali, če bodo želeli imeti okrepčevalnico, dobiti potrebna dovoljenja. Ker jih ob obisku inšpektorjev niso imeli, so popisali blago in prepovedali nadaljnje točenje pijač. Prihodnjič, če se bo izkazalo, da tega niso
upoštevali, bodo zasegli pijačo.
"Imate pa tudi videote-ko?" je zanimalo inšpektorja, ko se mu je pogled ustavil na lepo zloženih videokasetah. "Ne, ne, kasete gledam sama", je zagotovila gospa Nežka. "Ne bo čisto -tako," si ni dal dopovedati inšpektor, "jih je preveč, pa tudi časa nimate."
Policisti so medtem zunaj dvema obiskovalcema
osušili denarnice za 750 tolarjev. Krivo je bilo nepravilno parkiranje.
V	Florjanu je brez ustreznega obrtnega dovoljenja odprta okrepčevalnica Mihaele Stropnik. "Ljudi spravite domov," je odredila tržna inšpektorica. "Od danes naprej pa bo zaprto," je še naročila Mihaeli-ni sestri Bernardi, ki je prišla zapret okrepčevalnico. Potem so podobno kot pri Šantlu popisali vso zalogo, naredili o tem zapisnik, ki ga bo morala, kot so naročili, priti na občino podpisati Mihaela. "Če je ne bo, bom morala prijaviti vas," je bila odločna Potuškova.
V	discu "S" še ni bilo programa
Pravijo, da si je pri Pod-bregarju v Ravnali, zanimivo ogledati nastop plesne skupine Mistic. To je menda zdaj pri njih nekaj novega. V želji, da v tem večeru vidimo še kaj lepega, smo zavili še k njim. Pa se nam želja ni uresničila. Tam smo bili prekmalu, že ob 23. uri, program pa, če je ljudi dovolj, začno šele opolnoči. Pa kdaj drugič. Gospa Pod-bregarjeva bo morala vseeno na občino, k delovnemu inšpektorju, da pokaže papirje za umetnice, članice plesne skupine.
V	bifeju Kino spet hop po cigaretah
Ura je bila 23.15, ko smo se ustavili v bifeju Kino, ki ga ima v najemu Franc Jazbec. V njem se je trudil Igor, kivima za to delo pogodbo. Če je bilo to v redu (še bolje bi bilo, če bi bil Igor recimo redno zaposlen), pa je bilo drugih pomanjkljivosti, ki so jih opazili inšpektorji, kar nekaj: prekoračen obratovalni čas (lastnik naj si pridobi potrebne papirje), ni bilo omarice s prvo pomočjo (kaj pa če pride do kakšnega ravsa,), cigarete niso imele ustreznih označb (ponovil se je postopek, štetje in odvzem). Zapisnik in kazni.
Opolnoči je okolica avtobusne še živahna
Velenjčani se res ne bi smeli pritoževati, da zvečer nimajo kam. Skoraj povsod, kamor smo se namenili, je bilo v četrtke zvečer še odprto. Recimo Mladost na avtobusni postaji. Brez dovoljenja je lahko ta lokal odprt le do 22. ure. Sledila je prijava tržne, sanitarna pa je napisala še majhno kazen, 500 tolar-
jev, ker je našla meso, ki ni bilo primerno shranjeno.
Pri Maxu (v Rdeči dvorani) so plačali 1250 tolarjev tržni, ker ni bilo cenika na vidnem mestu. "Nikamor ne paše," je pribil Marko Kolšek, ko ga je Potuškova vprašala, zakaj ga ni.
Winner club. Milan Di-mitrijevič, ki je stregel, je imel pogodbo o delu. "Kako pa se piše tisto dekle, ki je streglo včeraj?" je zanimalo inšpektorja dela. "Nobene ni," je zagotavljal Dimitrijevič. Ni je, če tudi jo je inšpektor dan prej videl. Spet pa je imela delo tržna inšpektorka. Cigareti VVinston niso imeli ustreznih oznak, sledil je
odvzem, Dimitrijevič pa je
na dolgu še za živilsko
izkaznico. Kvartičevi jo prinese pokazat, seveda1, že kar v ponedeljek.
Medtem pa so imeli zunaj policisti spet delo. Kdo ve kaj je mislil, ko je prednje z motorjem zapeljal F.K., brez vozniškega dovoljenja, brez čelade. Njihov star znanec, večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov. Ni jim preostalo drugega, kot da so mu motor začasno zasegli. Zahteval je odvetnika, ali je ta prišel, pa ne vem.
Nihgt club brez obrtnega dovoljenja
Od tu nas je pot vodila v Šentilj, v night club Bunderla, ki je bil proti drugi uri zjutraj v petek, še presenetljivo dobro obiskan. Zal samo do takrat, da so inšpektorji odločili kako in kaj. "Brez obrtnega dovoljenja je in treba lokal takoj zapreti. Poka-sirajte, nehajte točiti in zaprite," so odločili. Spet je sledil popis zalog, zapisnik... in opozorilo kaj sledi, če inšpektorjevih odločitev ne bodo spoštovali. Tako kot kje drugje, bodo tudi tukaj morali pridobiti ustrezne dokumente, če bodo hoteli imeti odprto.
Policisti so ugotovili, da so tukaj že vinjenim-točili alkohol. Napisali so prijavo zoper osebo, ki je tistikrat točila.
In? In akcija policistov in inšpektorjev se je končala. Za tistikrat. Čeprav je bilo v načrtu še nekaj lokalov, ki bi si jih bilo dobro pobliže ogledati, je zmanjkalo časa. Pa kdaj drugič, so rekli policisti in inšpektorji.
Ni pa dvakrat za reči, da ne naklepajo česa že prav kmalu.
Milena Krstič Planine
Del ekipe, ki je v noči iz četrtka na petek ugotavljala kršitve v lokalih in prometu. Vsega je bilo veliko.
Bolje preprečiti kakor zdraviti
Izza zastcra
Na svoji zemlji (IV) Ginekolog svetuje (3)
Kaj bi zmeraj lagali o teh stvareh ? Ezra Pound, Ukročeni maček
Zadnjič sem na primeru prenove Starega Velenja trdil, da organizator prenove ni kršil zakonodaje, ker je prilagodil prostorski izvedbeni akt (PIA) dejanskim potrebam. Na ta način je bila vnešena v izvajanje veljavne zakonodaje dobrodošla nova kvaliteta. Že sprejeti PIA se tako regulira glede na dejansko stanje. Zakon tega seveda ne predvideva, saj je temelj obstoječe zakonodaje plansko gospodarjenje in torej tudi urejanje prostora. A takšne regulacije akta zakon tudi ne preprečuje. Težave pa nastanejo, če se hočejo zaobiti planska določila, ki so zapisna v dolgoročnih in srednjeročnih planih. Pri tem je še treba vedeti, da je bil eden glavnih smotrov t.i. planskega urejanja prostora, pridobivanje družbene lastnine z razlaščanjem posameznikov. Šlo je za neke vrsto mehke nacionalizacije. Če torej vzamemo za dejstvo, da je bil to celo eden glavnih motivov takšnega načina urejanja prostora, potem sprememba v »odprtost« planov, ki so zaradi mečkanja Jazbinškovega prostorskega ministrstva še vedno potrebni, postane ne le opravičljiva, ampak nujna.
Da so te planske zadrege resnično nepremostljive, včasih tudi za tiste, ki imajo v rokah vse niti odločanja, dokazuje nerodna »zgodba« s hišo, ki jo na svoji zemlji želita zgraditi Minka in Zlatko Bartolac. To da je g. Z. Bartolac brat aktualnega predsednika velenjskega Izvršnega sveta, je dejstvo. In kakorkoli obračamo, je imel zaradi tega določene prednosti pri urejanju dokumentacije za hišo. Kot bi jih imel pač vsak dober prijatelj, znanec, kaj šele brat kateregakoli predsednika IS. Toda za g. Bartolca so se pričele težave pred prihodom njegovega brata v sedlo, saj je na območju, kjer je želel graditi, bil že pred tem sprejet PIA in za njegovo parcelo piše, da novogradnje niso dopustne.
Tako so v letih med 1985 in 1990 pač splanirali in določili na občini. Zato g. Bartolac nikakor ni dobil lokacijskega dovoljenja na občini vse do avgusta 1991. Takrat se mu je (v času mandata sedanjega predsednika), sreča le nasmehnila, čeprav je za papirje prosil že veliko prej. Kdo je v zadevi »zamočil« tako, da je ministrstvo na pobudo Zelenih Velenja marca 1992 lokacijsko odločbo razveljavilo, je pravzaprav vseeno. Očitno pa je, da sedanjim kreatorjem-občinske politike urejanja prostora še vedno ustreza plansko urejanje prostora. Drugače bi lahko zadevo dokaj elegantno speljali s prej navedenimi spremembami planov.
Z argumentom, da je takšna sprememba ljudem v prid, bi zadevo dokaj hitro speljali skozi sedanjo velenjsko skupščino, katere večina delegatov še vedno misli, da je skupščina podrejena izvršnemu svetu in ne obratno!
Kaj torej še ovira g. Z. Bartolca, da na svoji zemlji ne sme graditi. V PIA sta za njegovo parcelo dve omejitvi. Ena je trasa plinovoda v neposredni bližini predvidene hiše, druga pa, da je na parceli gozd s posebnim pomenom. (Zdaj je menda že posekan, kar že skoraj leto dni raziskuje g. Žvir, gozdni inšpektor.)
Kar se tiče plinovoda, je Pe-trol hitro izdal soglasje, saj je iz-všrni svet umaknil osnutek UN plinovod Vič—Podlog, s sklepom, da si mora Petrol pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, čez katere bi plinovod šel! Kljub silnemu začudenju v.d. direktorja tehničnega sektorja Petrola g. Danila Škrbineka zaradi omenjenega sklepa, sprejetega februarja 1991, mu je že do maja istega leta začudenje splahnelo in je podpisal soglasje k gradnji na parcelah g. Zlatka Bartolca in g. Staneta Cevzarja. Prva ovira je bila tako mimo. Drugi problem za potencialnega graditelja pa je bil
sedaj že posekani a na papirjih še vedno narisani gozd. Gozdno gospodarstvo Nazarje je namreč izdalo predhodno mnenje, v katerem pa pravi, da dovoljuje izdelavo prostorskih planov na podlagi katerih bo možno graditi na obravnavani parceli. To pač ni bilo zadostno soglasje, da bi bilo možno po veljavni zakonodaji izdati lokacijsko dovoljenje, ampak zgolj jasen signal, da je treba pristopiti k spremembi prostorskih planov, če se res hoče pomagati predsedniku, njegovemu bratu in poskrbeti za legalizacijo gradnje na sporni parceli. Toda to se ni zgodilo, kajti spreminjanje planov bi gotovo sprožilo tolikanj potrebno »odpiranje« planov. S tem pa bi dodobra izbili iz rok moč sedanjim kreatorjem politike urejanja prostorov, ki so poklicani za tolmačenje teh planov. Tako je g. Z. Bartolac pravzaprav žrtev prostorske politike, ki jo vodi njegov brat, kot predsednik IS SO Velenje. Je premalo smela, da bi se upala zarezati v jedro planskega gospodarstva.
Izgovarjanje, da minister Jazbin-šek še ni dal na mizo ustrezne zakonodaje je jalovo, kajti ta isti minister je vendarle izdal priporočila, kako se otresti »planskih uzanc« in še, da naj se v prihodnje sprejemajo le tisti PIA, ki so nujno potrebni! Tako se lahko vprašamo, komu so resnično, za kratko obdobje potrebni paketi Prostorskih ureditvenih pogojev, ki jih z veseljem in za precejšnje vsote pišejo in rišejo na Zavodu za urbanizem, medtem ko eden najpomembnejših PIA Ureditveni načrt centralnih predelov Velenja, nikakor ne najde poti iz občinskih labirintov. Skoraj gotovo bo treba s sprejemanjem tega akta prerešetati tudi planske dokumente. Vprašanje pa je kdo ima za to še volje in kar je važnejše, v čigavem interesu je, da se plani (ne!) spremenijo!
Kakorkoli obračamo se skozi ta vprašanja približamo največji tragiki tistih, ki so (smo) verjeli v relativno hitre odstope od realso-cialističnega, zgodovinsko na tem planetu dokazano neuspešnega, planskega gospodarjenja (tudi s prostorom). Do tega zasuka bomo očitno morali še najmanj skozi ene volitve! Pa še potem je vprašanje, ali bo možno hitro in uspešno premagati blokade in čeri, ki so bile nastavljene tudi v naši občini predvsem v letih 1985—1990. Pri tem moram poudariti, da ne gre za ideološke zavore, ampak za povsem pragmatične, vsakdanje, potrošniške in pridobitniške koristi ljudi, ki so si v zadnjem obdobju, tik pred letom 1990 ustvarili ugodne pozicije za zavzemanje oblasti po volitvah leta 1990. Ali kot pravi moj prijatelj Nande Korpnik: komunisti niso nevarni, ker jih ni več! Zdaj so se vsi, ki so prej pridigali o samoupravljanju, spremenili v podjetnike! Najbrž ima prav. V Šaleški dolini pa imamo v g. Ivanu Atelšku že kar preveč poudarjen primer, ki potrjuje prejšnjo trditev. Takšna pridobi-tniška logika pa v veliki meri preplavlja tudi politiko urejanja prostora v občini Velenje, ki ji načeljuje g. Franjo Bartolac, le da se ne ve (in se najbrž transpa-rentno ne bo nikoli videlo), ali jo resnično vodi on, ali pa je tudi on voden! To pa poleg nekaterih »marginalnih«, v tem pisanju že obravnavanih problemih, potrjuje tudi mečkanje z ureditvenim načrtom za center Velenja. O njemu pa nekaj več prihodnjič.
Maternični vložek ali IUD ali »spirala«:
Obstaja veliko vrst materničnih vložkov, ki se med seboj razlikujejo po obliki in stopnji učinkovitosti. Pri nas vstavljamo IUD v obliki črke T, ki je eden najnovejših, narejen v koncernu Cilag. Primeren je za žene, ki so vsaj enkrat že rodile, ki so ginekološko zdrave in nimajo močnih menstruacij.
Ne vstavimo ga dekletom, ki še nismo rodile, vsem ženam, ki imajo pogosta ginekološka vnetja, tistim, ki so anemične in tudi ženam, ki imajo alergijo na baker. Odsvetujemo ga ženam, ki morajo jemati zdravila proti str-
jevanju krvi, sladkornim bolnicam in tistim, ki imajo srčno žilna obolenja.
Najpogosteje vstavimo maternični vložek zadnje dni menstruacije. Odstranimo ga lahko kadarkoli na željo žene ali če ugotovimo komplikacije. Pri ženah, ki imajo to vrsto zaščite so nekoliko pogostejše obilne in podaljšane menstruacije, pogosteje obolevajo za vnetji v mali medenici, rizik za razvoj izvenma-ternične nosečnosti pa je dosti večji, kakor pri ženah brez IUD-ja.
V veliki meri se komplikacijam ob tej vrsti zaščite lahko izognemo s strogim izborom žena, ki lahko imajo maternični vložek in z redno ginekološko kontrolo.
Mehanična kontracepcija in spermicidi:
Sem sodi diafragma in kondom. Diafragmo dobijo dekleta in žene pri nas v ginekološkem dispanzerju. Svetujemo jo predvsem mladostnicam, tudi za razmake med porodi in tistim ženam, ki IUD-ja ali kontracepcijskih tabletk zaradi kontraindikacij ne dobijo. Po ginekološkem pregledu izberemo ustrezno velikost diafragme in predpišemo še spermicid-no sredstvo.
Kondom je edino zaščitno sredstvo, ki poleg zanositve preprečuje tudi spolno prenosne bolezni, tudi AIDS
Rizik za nastanek vnetij v mali medenici je pri dekletih in ženah, katerih partnerji uporabljajo kondom, dosti manjše kakor pri ostalih. Zaradi naraščanja števila bolnikov z AlDS-om ter tistih, ki so okuženi z virusom HIV, se v svetu uporaba kondoma propagira v vseh medijih. Je neškodljiv kontracipiens in skupaj s spermicidom tudi bolj učinkovit.
Sama spermicidna sredstva se redkeje uporabljajo.
Najpogosteje jih svetujemo v kombinaciji k diafragmi ali kondomu. Obstajajo v obliki svečk, pene, kreme tudi kot tanek film ali spermidicne gobice. Na prodaj so v lekarnah tudi brez recepta.
Levak-Hozjan Sonja, dr. med. spec. ginekologije in porodništva
Koncentracijska taborišča in banane
Med slovenskimi politiki izstopata in nase opozarjata dva osnovna tipa, tisti z vrha lestvic priljubljenosti in tisti z njenega dna. Prvi se imajo za svojo priljubljenost med slovenskimi ljudmi zahvaliti politični in diplomatski izkušenosti, bržkone pa tudi nasvetom svojih štabnih pomočnikov. Ti politiki so umirjeni, prilagodljivi, govor jim teče kot žuborenje potočka ob robu gozda, nikoli ne dvignejo glasu in sploh delujejo zanesljivo in trezno. Slovenski ljudje jih ljubijo in jim zaupajo, saj vidijo v njih prave gospode, nekaj kar mi Slovenci nikoli nismo bili, smo si pa vedno želeli postati.
Politiki z dna lestvice priljubljenosti pa so seveda temu primerno povsem drugačni. Vedno nergajo, napadajo in hočejo nekaj spremeniti. S
svojimi mislimi motijo zaslužen popoldanski mir slovenskih vrtičkarjev in vnašajo nered v politiko, namesto, da bi prispevali k temu, da bi bilo spet tako kot nekoč, ko so vsi dvignili roke, potem pa šli skupaj na pir.
Pred kratkim pa je v to urejeno neurejenost slovenske politične scene udarilo kot strela z jasnega spoznanje, da dobri, zanesljivi fantje le niso vedno zaupanja vredni. Prav nemirni Vitomir Gros, ki si je slovensko ljubezen zapravil z banansko afero, je tokrat postregel z opozorilom, da je dr. Janez Drnovšek v Beogradu podpisal prav vse, kar so mu dali na predsedniško mizo, med drugim tudi tajne dokumente na podlagi katerih so sedaj v Bosni ustanovili koncentracijska taborišča. Videz torej
vara tudi takrat, ko gledamo politike!
Zanesljivost in zmernost se pogosto pokažeta predvsem kot prilagodljivost danim razmeram, kot zanesljiva pomočnika pri nadelovanju lastne poti in lastne politične kariere. Izredno prilagodljivost je pokazal Janez Drnovšek že takrat, ko je kandidiral za člana jugoslovanskega predsedstva in je med nekim predvolilnim televizijskim nastopom govoril tudi o kontrarevoluciji na Kosovu. V socialistični družbi nacionalnih problemov ni smelo biti.
Idilično notranjepolitično sceno so lahko motili le še ne povsem iztrebljenj ali iz tujine pritihotapljeni razredni sovražniki, to se pravi kon-trarevolucionarji. Zato je Janez Drnovšek, še takrat, ko
so o nacionalnih nasprotjih med Albanci in Srbi čivkali že vsi vrabci na slovenskih strehah, govoril o kontrarevoluciji na Kosovu.
Ocenjevalci slovenskih politikov bodo morali prej ko slej svoje ocene nasloniti še na kaj drugega kot na pravila lepega obnašanja, na prijetnost videza, obliko nosu, linijo ustničnih kotov, barvo glasu, kroj obleke, izbiro kravate in še kar je podobnih kriterijev. Slovenski volilec bo moral vendarle razmišljati o povezavah /ned dejanji politikov in svoj© ter svojega naroda usodo. Spoznati bo moral, da je politika tudi sosledje dejanj in njihovih posledic, ne pa le šarmiranje s televizijskih zaslonov.
Borut Korun
piše: Peter Rezman
OBČINA VELENJE SEKRETARIAT
ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
in
SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO
objavljata
RAZPIS
za sofinanciranje usposabljanja raziskovalcev in drugih mladih strokovnjakov iz občine Velenje za leto 1992
Sekretariat za družbene dejavnosti in Sekretariat za gospodarstvo občine Velenje za leto 1992 razpisujeta sofinanciranje naslednjih strokovnih usposabljanj, in sicer:
A.	— strokovna usposabljanja raziskovalcev
B.	— strokovna usposabljanja drugih mladih stro-
kovnjakov
Za strokovna usposabljanja pod tč. A in B se štejejo:
1	— usposabljanja za pridobitev doktorata znanosti
2	— usposabljanja za pridobitev akademske stopnje
magister ali specialist;
3	— funkcionalno izobraževanje.
Višina sofinanciranja posameznih usposabljanj v okviru tč. A in B bo odvisna od števila prijavljenih kandidatov ter dejanskih cen posameznih usposabljanj, vendar v skladu s tem razpisom ne more presegati: pod 1: 80 % dejanskih stroškov prijave doktorata znanosti;
pod 2: 60 % dejanskih stroškov vpisa magisterskega ali
specialističnega študija; pod 3: 30 % dejanskih stroškov usposabljanja.
Dokončno višino sofinanciranja razpisanih usposabljanj bo z upoštevanjem predhodno navedenih kriterijev in razpoložljivih sredstev, določil Izvršni svet Skupščine občine Velenje na predlog ekspertne skupine.
Za sredstva po tem razpisu lahko kandidirajo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje splošne in posebne pogoje:
Splošni pogoji:
—	da so državljani Republike Slovenije in imajo zaposlitev in stalno prebivališče na območju občine Velenje;
—	da njihovega usposabljanja ne financira podjetje ali katera druga inštitucija;
—	da imajo status raziskovalca in da sodelujejo pri izvajanju razvojno raziskovalnih projektov (velja samo za usposabljanja pod tč. A).
Posebni pogoji:
pod 1: — da bodo v študijskem letu 1992/93 prijavili doktorat znanosti;
—	da imajo objavljene članke v strokovnih publikacijah v obdobju zadnjih dveh let;
—	da niso starejši od 38 let.
pod 2: — da so v študijskem letu 1992/93 vpisani in tudi sprejeti na magisterski ali specialistični študij
—	da je povprečna ocena diplomskega študija najmanj 8,00;
—	da niso starejši od 35 let.
pod 3: — da je izbrano funkcionalno izobraževanje neposredno povezano z delom, ki ga opravljajo (za usposabljanja pod t.č. A — z izvajanjem razvojno raziskovalnega dela);
—	da niso starejši od 30 let.
Prioriteto pri dodelitvi sredstev bodo imele prijave podiplomskega študija, in sicer najprej prijave doktorskega, nato magisterskega in na koncu specialističnega študija.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, v sklop katerih sodijo tudi teze za doktorsko disertacijo oz. programi ostalih usposabljanj ter uradni cenik njihovih izvajalcev sprejema:
—	Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje, Efenkova 61, do 15. 9. 1992.
Nepopolne in prepozno vložene prijave ne bodo upoštevane pri dodelitvi sredstev.
O izidu tega razpisa bodo predlagatelji prijav obveščeni v 30. dneh po izteku roka za oddajo prijav.
Z izbranimi kandidati bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju njihovega strokovnega usposabljanja.
Zgodilo se je...
27. AVGUSTA
Leta 1965
V	našem današnjem prispevku si pobliže oglejmo, kaj so pisali pred skoraj tridesetimi leti, v deveti številki Šaleškega rudarja. Naslov prvega članka, ki ga objavljamo je "Šaleški rudar ne bo dražji":
"Čeprav nekatere delovne organizacije še niso podpisale najemnih pogodb s Šaleškim rudarjem in zaradi tega trenutni gospodarski položaj ni najboljši, ker so sredstva, ki bi jih morale plačati delovne organizacije za najete strani glavni vir dohodkov, je uredništvo, prepričano, da bo finančna plat kmalu dokončno urejena, na zadnji seji sklenilo, da ostane cena posamezne številke časopisa še naprej 30 dinarjev."
Tudi danes ima uredništvo Našega časa enake probleme, kot so jih imeli njihovi predhodniki pred tridesetimi leti.
V	članku z naslovom "Zakaj premogarski muzej?", je takratni upravnik Muzejske zbirke Velenje prof. Jurij Jug pojasnjeval, zakaj je takšen muzej potreben tudi v Velenju:
"Morda bo kdo menil, da je manj zamudno in lažje prebrati članek, brošuro ali morda knjigo o premogarstvu kot pa obiskati muzej. Pa ni tako! Sicer pa, kakšni so ti muzeji, si včasih mislimo? Dolga vrsta temnih soban z nepreglednim številom strah in spoštovanje vzbujajočih predmetov, ob katerih se čutimo nevedni in ki nam vsiljujejo misel, da smo v šoli precej zamudili. Ne ni tako! Sodobni muzej je kot bogato ilustrirano predavanje, ki nas vodi od predmeta do predmeta, od dogodka do dogodka, od doživetja do doživetja. Ker sodobni človek lažje, hitreje in popolneje dojema to kar vidi kot stvari, ki jih le čuje ali čita, raste v današnjem času tudi pomen muzejev.
Pomembnost muzeja kot najprirodnejši pa tudi najbolj ekonomičen način izpopolnjevanja najlaže spoznamo, če ga primerjamo z neko gospodarsko razstavo npr. z zagrebškim velesejmom. Vprašajmo se koliko časa bi bili porabili, da bi na predavanjih ali pa s knjigo v roki spoznali, kar smo videli na kratkem sprehodu po razstavnem prostoru!"
Tudi muzeološka stroka in pogledi na muzej, so se v teh letih močno spremenili!
V rubriki "Morda še ne veste..." pa so zapisali sledeče:
-	da meri območje občine Velenje 18.237 ha in je razdeljeno na 29 katastrskih občin;
-	da sta v občini Velenje dve mesti (Šoštanj, Velenje) in 40 drugih naselij; daje imela občina Velenje 1.7.1965 24.979 prebivalcev. Od skupnega števila prebivalcev je 12.286 moških in 12.693 žensk. Posamezni matični okoliši so tega dne imeli naslednje število prebivalcev: Šmartno ob Paki - 2.236 (1.073 moških in 1.163 žensk), Šoštanj - 8.568 (4.114 moških in 4.454 žensk) in Velenje - 14.175 ( 7.099 moških in 7.076 žensk). Mesto Šoštanj ima 3.308 prebivalcev, mesto Velenje pa 8.575;
-	da je bilo ob koncu lanskega leta v naši občini 6.997 radijskih aparatov in je prišel na 3 prebivalce en radijski aparat. Televizorjev pa je bilo ob koncu lanskega leta 1.381 ali eden na 17 prebivalcev;
-	da so prebivalci naše občine lansko leto prejemali dnevno 1.345 izvodov časopisa Delo, 1.179 izvodov časopisa Večer in 104 izvode lista Ljubljanski dnevnik.
Samo za ilustracijo naj navedem, da po podatkih iz maja 1992 živi v občini Velenje že 43.212 prebivalcev.
Damijan Kljajič

^ Šaleška folklorna skupina ^ KOLEDA vabi nove člane
Šaleška folklorna skupina vpisuje nove člane v prostorih kulturnega doma v mali dvorani dne 21.9.1992 ob 20.00 uri. Vabljeni vsi, ki so dopolnili 15 let in jih veseli ples, petje in igranje na razna glasbila.
V soboto, 19.9.1992 ob 10.00 dopoldne v mali dvorani Kulturnega doma pa vabimo vse tiste, ki mislijo, da v se najmlajši skupini Šaleške folklorne skupine ne bi počutili najbolje. To se pravi, vsi, ki bi radi koristneje in prijetneje izkoristili prosti čas, vendar vas moti mladost najmlajše skupine. Omogočili vam bomo redno vadbo slovenskih plesov in učenje pesmi ter igranje na razne inštrumente. Marsikaj lahko naučite tudi vi nas.
Starejša skupina prične z vajami v torek 1.9.1992 ob 20.00, srednja skupina (v letu 1991/92 najmlajša) pa v sredo 2.9.1992 ob 20.00.
(tel: 063 / 857-712)
Jani Sevčnikar, ŠFS KOLEDA
0S1M MVflJSKVH zgom
Peta zgodba: Ananas koder seže oko
"Nobena tuja dežela na vsem svetu me ni tako globoko in močno očarala - kot prav ta; nobena druga dežela me ne bi mogla tako hrepeneče in zvesto zasledovati skoraj pol mojega življenja, naj spim ali bedim, kot prav ta; druge stvari zbledijo, ta ostane; druge stvari se spreminjajo, a ta ostaja vedno ista. Zame te blagodejne sapice večno pihljajo in morja njenega toplega poletja se objemajo s soncem; v ušesih mi bijejo visoki vali; vidim njene čeri, preskočne kaskade, zasanjano razkošne palme vzdolž obale, njene oddaljene vrhove, ki plavajo nad polico iz oblakov; čutim sapice iz njenih samotnih gajev, slišim žuborenje njenih potočkov; še vedno je prisoten dih cvetja, ki je ovenelo pred dvajsetimi leti..."
Mark Twain
Ananas ne zrase kar tako
Seveda bi Mark Tvvaina prevzele tudi ananasove plantaže, če bi takrat, ko je on hodil po havajskih otokih, tam že nasadili ta sadež. Danes so na otoku Lanai - ananasovem otoku, največje plantaže ananasa na svetu, saj je petina
njegove površine pokrita s tem slastnim sadežem.
Havaji so bili dolga leta izolirani otoki, kjer se je razvilo endemično rastlinstvo, ki pa v komercialni dirki sodobnega sveta ni imelo kaj iskati. Zaradi ugodne klime je človek kaj kmalu zravnal griče in brez pardona odstranil naravni rastlinski plašč, da bi pridobil prostor za ananas in sladkorni trs. Obe rastlini na Havajih odlično uspevata.
Sicer pa so Havaji bogati še s kokosovimi orehi, ki so
Skrite želje sramežljivih Slovenk in Slovencev
Nekateri sociologi znajo predstaviti model spolne družbe, ki cveti najbolj v času, ko družba kot zaključena sociološka skupina (globalna družba) gospodarsko stagnira. Seveda se je potrebno vprašati, kaj pomeni spolno cvetenje?
Ali torej družba, ki živi na ravni svobodne izmenjave spolnih partnerjev, ne glede na spolno determiniranost partnerja, nekakšna nova družba PUNA LUA, pomeni družbo, ki živi človeka dostojno življenje, življenje, ki človeka krepi z energijo pozitivne eksistence in čustveno ter biološko potešenostjo. Ali pomeni spolno zadovoljno družbo, tisto sociološko gmoto, ki živi v domeni načel, stereotip in morale, ki zahaja čez družbene margine, razen nekaterih oporečnikov in na ta način živi brez frustracij v maniri 'poštirkanih' parov in življenja po ustaljenem družbeno določenem redu.
Seksualna osvoboditev ženske po mojem mnenju ne pomeni nudistične svobode, niti nesramežljive Slovenke, ki si služi svoj vsakdanji kruh z ek-steriorizacijo svojega telesa (strip tease, poziranje za časopise itd.).
Tudi si ne delam utvar, da bo slovenska družba seksualno svobodna, ko ljudje ne
bodo več s prstom kazali za 'domačinko', ki nastopa v potujoči erotic show skupini po disco klubih širom Slovenije.
Mislim, da osvoboditev slovenske družbe v seksualni sferi gre v korak z osvoboditvijo v materialni sferi človeškega življenja. Kajti, ko dane okoliščine (v navezavi z osebnim standar-
dom) ne silijo več predvsem žensk (pa tudi moških) k prostituiranju svoje intimnosti, jim vsakdanja danost nudi SVOBODNI IZBOR. Zadovoljevanje človekovih osebnih potreb, ali če hočete spolna potešitev, je predvsem stvar človekove intimne odločitv in ne odločitev, v katero te prisili dana ekonomska situacija. Dana situacija pa je seveda prekleto stvarna slovenski situaciji, ki prisiljuje danes živečo Slovenko, da živi tudi zakonsko življenje nepotešenega spolnega partnerja. Prav gotovo je odraz človekove svobode na področju spolnosti doživljanje orgazma obeh
Poziranje
partnerjev v intimnem aktu. Trenutna dvoličnost in hipokrizija v slovenskem seksualnem življenju uspešno dopolnjujejo frustrirajočo slovensko hladnost nikakršnega družinskega proračuna poprečne slovenske družine. Navedimo kot poseben primer spolno življenje slovenskih duhovnikov. Kot vemo, vera uči, da ne smemo nečistvovati,
vendar človek je človek in potrebe so potrebe. Duhovni uslužbenci, ki morajo zaenkrat še vedno živeti v celibatu, torej brez zakonskega partnerja in s spolnim življenjem v okviru obstoječih družbenih norm, ki so sprejete kot pravilne, poštene, moralne in kaj jaz vem kakšne še, so konec koncev tudi ljudje in mnogi pač ne zdržijo, da ne bi pomislili, da bo bog tudi pri njih zamižal na eno oko. Zgodovina nas poučuje, da so že Borgijci (slavna papeška družina) živeli razgibano življenje v grehu. Biti brezmadežen, pomeni za človeka biti drugačen od drugih ljudi, kar pa ljudstvo ne mara. Poleg tega bi takšno življenje pošteno povedano bilo težko izdržati brez stresov in frustracij, zato se pač ne gre čuditi temu, da tudi duhovniki živijo svoje skrito 'grešno' življenje. Nezdružljivo pri tem je le to, da je cerkev eden od osnovnih socializaterjev, ki v družbo plasirajo norme, ki ljudi frustrirajo (skakanje čez plot, doživljanje spolnih vrhuncev, poslanstvo ženske ipd.).
Za takšno poslanstvo je premalo rečeno, da je hinavsko, kajti človek se bo moral slej ko prej osvoboditi svoje podzavesti, v kateri je strukturirana družbena
ukazovalnost: MI ŽE VEMO, v KAJ JE DOBRO ZATE. Živeljenje slehernega bitja, ki tlači zemljo pod svojimi nogami bo svobodno, ko bo to življenje ŽIVLJENJE SVOBODNE IZBIRE PO VOLJI IN HOTENJIH ČLOVEKA SAMEGA.
Red da, toda ne na račun zadovoljstva in nezadovoljenih potreb ljudi.
Gregor Vovk
bili nekoč za stare Havajce življenjsko pomembni. Tu so slastni papaya sadeži, maca-damia lešniki, figovec banyan, pandanus, endemična "ohia iehua" - visoko drevo z rdečimi cvetovi, ki se je prilagodilo lavini površini in taro, neka vrsta krompirja, rastlina z ogromnimi listi, ki jih jedo tudi kot špinačo.
Ananas so leta 1886 kot "Smooth Cayenne" pripeljali iz Jamaice. Sadež je vselej vzbujal občudovanje zaradi posameznih segmentov iz katerih
je sestavljen. Pravkar zasajena polja so kot neskončne vrste modrih cvetov. Prvi sadež zori leto dni in pol. Po trganju dozori v letu dni iz stranskih poganjkov še drugi sadež. Po zadnjem trganju plantaže očistijo in preorjejo in po kakih treh mesecih ponovno zasadijo z zelenimi ananasovimi kronami. Na desetih arih zemljišča dozori kakih šest tisoč ananasovih sadežev.
Policaju ni mar za ananas
Tudi v osrčju otoka Oahu, kjer preživim največ časa, so ogromne plantaže ananasa. Najamem rent-a-car, in se v majhnem suzukiju (30 dolarjev na dan) vozim med plantažami. Povsod rdeča zemlja in dokaj redko posajen ana-
nas, na obzorju pa hribovje, skoraj vedno ovito v oblake. V notranjosti otoka rado dežuje, obale pa so sončne. V geometrijskem središču otoka je razstava raznih vrst ananasov, muzej in degustacija.
Z avtom prekrižarim otok, bencin je skoraj zastonj, le dovoljena hitrost je zelo omejena, takole 25 do 45 milj na uro, na avtocesti 55. Ko tako drvim po otoku zagledam v vzvratnem ogledalu modro luč in policijski avto me ustavi. Mednarodno vozniško dovoljenje je v redu, le hitrost je prevelika. Povem,da je v moji deželi "speed limit" precej višji in se opravičim. "Yes, I know that!" odvrne policaj in me hoče aretirati in drugi dan odpeljati sodniku, kjer bom plačal globo ali šel v zapor. Reši me avionska karta iz
katere vidi, da jutri odpotujem iz Havajev. Vseeno si zapiše moje podatke, koliko sem visok (v čevljih) in koliko tehtam (v inchih) in me izpusti.
Naredi si koktail "Mai-Tai"
Ananas ponujajo na Havajih za vsakim vogalom. Ko drugo jutro ležimo pod palmami v Hanauma Bay-u prinesem vsakemu porcijo ananasa z ledom. Jure pravi, da na svetu ne more biti večjega užitka. Sicer pa stane cel sadež 2 dolarja, sokovi pa so cenejši. Konzervirani ananas pripravljajo posebni stroji "Ginaca", ki v minuti pospravijo 75 do 105 sadežev.
Maja Kirar iz Maribora je te dni na obisku pri svojem stricu in nas povabi na party. Pripravi havajsko specialiteto - koktail "mai-tai".
Recept: v posodi s svetlim rumom zmešaj ananasov in pomarančni sok in dodaj koščke ledu ter vse skupaj oblij s temnim rumom, da se pozna njegova sled. Najboljše se pije s slamico iz ananasovega sadeža, ki služi kot kozarec. Okola maluna - na zdravje!
Ananas je tudi edini sadež, ki ga je dovoljeno vzeti s seboj domov. Na letališču kupim zaboj z dvanajstimi sadeži, ki stane 22 dolarjev. Čekiram ga do Dunaja. Kar ne morem verjeti, da po številnih prestopanjih v Los Angelesu, troitu in Parizu zaboj slastn. sadežev pripotuje na Dunaj.
Marjan Marinšek
Anketa
Domače zdravilstvo in zdravilci (XI)
kosti poginiti, da bo prst prav tako zdrav, kot je bil poprej!«
Med zagovorom so zmolili tri očenaše in češčene Marije ter vero.
Za zvine pri živini, so najprej družno zmolili v čast sv. Martinu in sv. Lenartu, vero in po tri očenaše in češčene Marije. Med potekom zagovora so delali križe nad zvinjenim udom živali in ko je bilo končano, so vsi navzoči glasno dejali:
»Verjem in verjamem v imenu križanega Jezusa, da bo zagotovo pomagalo.« Vsi so se trikrat pokrižali.
Zvine pri ljudeh so pričeli zagovarjati z molitvijo. Molili so v čast sv. Roku en očenaš in češčeno Marijo, na čast Kristusovo so zmolili po tri očenaše in češčene Marije, na čast žalostne Matere božje po en očenaš in eno čaščeno Marijo, nato pa še za vse svetnike po eno apostolsko vero. Med molitvijo so nenehno delali znamenje križa nad zvinjenim mestom.
Zanimivo pri zadnjem primeru je prav to, da je zagovarjanje vsebovalo le molitev, upoštevajmo še znamenje križa, ki so ga delali nad zvinjenim mestom, šlo je dejansko za molitev in morda priprošnjo in ne za značilen zagovor.
V Kolovratu nad Mozirjem je živel pred zadnjo vojno (drugo svetovno) možakar, ki so
mu rekli »Zadrečan«, za tega so vedeli, da je copral s pomočjo drevesa. O tem načinu smo nekaj malega že zapisali.
V pečeh v Repah nad Tripo-tokom (Lepa Niva) sta pred drugo svetovno vojno še bivali dve samotarki. Gre za dve jamam podobni vdolbini kjer sta se nastanili. Ljudje niso nikdar izvedeli od kod sta se zatekli v te »peči«. Rekli so jima preprosto »pečneli« in to je zadoščalo kot nadomestilo imena. Ljudje so ju smatrali kot neke vrste »spokornici« in so jima pomagali s hrano in drugimi pripomočki. Nabiradi sta razne zeli in jih prinašali ljudem, vendar pa nista zagovarjali ali sicer kako zdravili. Zaradi svojega načina življenja sta bili zanimivi. Ko sta se peš napotili na božjo pot k sv. Višarjam, sta pobirali prispevke za njuno molitev in priprošnjo pri posameznikih. Še danes se vidi njuno bivališče, v prvem delu jame sta zaradi večje prostornine imeli bivališče, v drugem pa ognjišče. Spomin na »pečneli« je med prebivalstvom še danes živ.
Neki kočar Matavž, so mu rekli, bival je ob potoku Ljubija, je »kuhal« črno olje in ga po hišah prodajal. Baje je znal tudi zagovarjati. Najbolj pogosto je zagovarjal opekline.
I i 1 ! 1 i I i I i I l i l i i I 1 I I I I i I I I I I I
programu so sodelovale Šaleške predice. Sanja in Urban Mlinar z Edvinom Fliserjem, Strašna Jožeta, cantavtor Ranganata, Moški pevski zbor Kajuh z zborovodjem Zmagom Frankovičem, za popestritev pa je poskrbela tudi godba na pihala iz Laškega z mažoretkami in velikim Zlatoro-gom, ki je zbranim ponujal brezplačno pivo. Nekaj vzpodbudnih in pohvalnih besed so spregovorili še predsednik IS občine Velenje, Franjo Bartolac, in vsi trije častni gostje. Jože Pučnik in Jožica Puhar, ki sta se udeležila že lanskoletne prireditve, sta izrazila pohvalo k velikim spremembam v izgledu krajevne skupnosti, Lojze Peterle, ki je bil v tem delu Velenja prvič, je prav tako izrazil navdušenje.
Po tem, ko je bila uradna svečanost končana in so si gostje podrobno ogledali novoizvedena dela, so pričele padati prve kaplje. Zato večer ni bil tako vesel, prav tako ne zadnji, nedeljski. Na to, ali bo v tem delu Velenja sedaj zavladalo mrtvilo, ali ga bodo velenjčani sprejeli in se sem vračali tudi ob čisto navadnih dnevih, pa bomo morali še počakati. Krajani Starega Velenja to vsekakor pričakujejo!
(bš)
Staro Velenje danes
Karel in Rozika Koželj iz Starega Velenja
»Ljubezen se naju drži!«
iz dosedanjih vsebin zagovo-
:	rov smo lahko razbrali, da so bili vedno prirejeni neki dolo-
[:	čeni bolezni, torej vsesplošnega
■	zagovora ni mogoče izslediti, s	Pač pa je res, da so razni zago-|	varjalci poznali različna bese-
■	dila zagovorov za enake prime-S	re. Tako najdemo v okolici Le-I	pe njive besedilo za »ogenj ven ''	jemati«, ki naganja ogenj v go-|	rečo peč nazaj . . . Lahko trdi-«	mo, da je raznolikost besedil E	zaslediti tudi v širšem sloven-
■	skem merilu. To pa pomeni, da I	so ljudje vsebino prilagajali še-I	gam in razmeram v katerih so ,	živeli. Dejansko pa so zagovar-g	jali domala vse primere najpo-i	gostejših bolezni, kot opekline, 3	»črve«, »giht«, šen, vročino, zo-I	bobol in podobno.
Pa si preberimo zagovor iz ' okolice Mozirja s katerim so I preganjali črva iz prstov.
B Najprej je bilo treba bolni prst prijeti s tremi prsti in nato | govoriti:
1 »Jaz ti zapovem v imenu Bo-. ga očeta, sina in svetega Duha, v | imenu sv. Pavla, da moraš v tej
Praznovanje v Starem Velenju končano
Še dež je počakal
Velenja veliko lepša, skoraj taka, kot si vsi tukaj želimo. Zal se dolgo ni nihče zavzel in pristopil k obnovitvi. Že kot otrok sem se veliko igral na tem trgu in v tem
delu Velenja. Danes sem ponosen, da se premika v smeri napredka. So pa še stvari, ki bi se morale urediti. V času prireditev sem seveda, kot domačin, tukaj vsak večer.«
Karel Centrih: »Pravzaprav sem presenečen. Nisem si mislil, da se bo kdaj zbralo toliko denarja in se ga vložilo v obnovo tega dela Velenja. Mislim, da je to prav. Imam lepe spomine na otroštvo in mladost v tem koncu Velenja, zato sem danes še toliko
Pri Koželjevih na Ljubljanski 46 v Velenju so minulo nedeljo praznovali. Zaenkrat bolj skromno, z večjo žlico bodo namreč zajemali 5. septembra. Razlog za praznovanje je dovolj tehten. Zlata poroka pač ni vsak dan, niti vsako leto.
Na dan pred praznovanjem, na Karlov 73. rojstni dan, smo sedli na klopco pred hišo in obujali spomine na prehojenih njunih skupnih 50 let. Tako Rozika kot Karel se jih z veseljem spominjata. »Bila so lepa in če bo še drugih §0 takšnih, se ne smeva pritoževati,« sta enotna. Ljubezen ju je združila in združuje ju še danes. Ob tem jima je bila ko-likortoliko naklonjena tudi sreča. Kot v raju— trdita— živita sedaj, brez skrbi in težav (razen bolezenskih).
Čemu se imata zahvaliti za to? Njunim pridnim rokam, otrokom (sedem jih je povila Rozika, od tega jih danes razveseljuje njun domek še pet), skromnost, vajeni že od zgodnjih otroških let dalje? Najbrž vsemu skupaj.« »V življenju nama ni šlo gladko. Prišla je tudi kakšna huda ura, a sva jo z dobro voljo, potrpežljivostjo in razumevanjem premagala.«
Karel je okusil vso trpkost pehanja za kosom kruha, za lačna
usta pri hiši kot rudar, Rozikina skrb pa so bili gospodinjstvo in otroci. Takole pravi Karel o tem: »Dolgo sem potreboval, da sem spoznal, da v življenju ni delo vse. So še druge stvari in upam, da priložnosti vsaj v prihodnje ne bom skupaj z mamo izpustil.«
Sloga, razumevanje, devet vnukov, pridna »ta mlada« . . . napolnjujejo njun dom, v katerem bo v naslednjih dneh še bolj živahno kot je sicer. Zlatoporo-
čenca vesta, da jima otroci pripravljajo ob tej priložnosti praznovanje, na katerem se bodo skupaj veselili in spominjali lepih dni. Ne vesta pa, če se jima bosta izpolnili njuni največji želji, s katerima bosta stopila v naslednje poldrugo stoletje. Zdravje in mir bo gotovo ob vseh darilih zanju najdragocenejše.
Iskrene čestitke ob jubileju tudi našega uredništva!
(tap)
Piše:
Aleksander Videčnik
V nedeljo zvečer so si oddahnili tako organizatorji velikega, desetdnevnega praznovanja v Starem Velenju, kot najbližji sosedi, ki so zaradi nočnega veselja precej slabo spali. Vendar lahko ob koncu prireditev rečemo, da je bila organizacija dobra in da je stvar uspela. Še dolgo težko pričakovani dež je »počakal«, da je bila sobotna uradna svečanost končana, preden je izdatno žalil tudi našo dolino.
GOSTJE SO BILI NAVDUŠENI
V soboto dopoldne se je pričel poulični sejem, ki pa žal ni pritegnil vseh tistih, ki so jih organizatorji želeli. Na igrišču za gradom se je skozi vse dopodlne odvijal turnir v malem nogometu. Stari trg je prav zaživel okoli 13. ure. Na peščenem parkirnem prostoru so zanetili velik ogenj
V soboto opoldne, ko so se v Starem Velenju še pripravljali na slovesno otvoritev, smo ustavili nekaj mimoidočih. Zanimalo nas je, ali opazijo razliko med tem de-
lom mesta pred in po obnovitvenih delih in kakšna se jim zdi podoba Starega Velenja danes.
Ciril Es: »Sem zelo zadovoljen, saj je danes podoba Starega
Prireditve so bile izredno dobro obiskane, tako športne, kot večerne zabave. Ko sem se dan za dnem sprehajala skozi Stari trg in spremljala tamkajšnje dogajanje, me je obisk vsak dan znova presenetil. Ne bom se spuščala v modrovanje, zakaj, dejstvo je, da so v Starem Velenju poskrbeli za nočno življenje, ki ga domačini že dolgo pogrešamo, čeprav prav gotovo ni bilo po meri prav vsem, ki so se tu zadrževali.
Staro Velenje še ni takšno, kot si ga želijo krajani in tudi ostali Velenjčani. Dejstvo pa je, da je bilo v zadnjih dveh letih narejenega veliko. Kdaj bodo prav vse stavbe v njem dobile lepšo podobo, je težko napovedovati, saj so sedaj na vrsti podjetja, ki še niso pristopila k obnovi svojih objektov.
O dogajanju smo sproti izdatno poročali, zato se bomo danes ustavili le še pri sobotni slavnostni otvoritvi.
in nad njim zavrteli vola, ki so ga pozneje brezplačno delili v čast svečani otvoritvi. Družina Meh je v velikem kotlju že pripravljala srnin golaž, oder je bil slavnostno okrašen. Malo po 14. uri je predsednik sveta KS Staro Velenje, Franc Sever, s kočijami pripeljal slavnostne goste; Jožeta Pučnika, Lojzeta Peterleta in Jožico Puhar z njihovimi spremljevalci. Prvi je gostom spregovoril Franc Sever, ki je po pozdravnem govoru povedal tudi nekaj več o poteku obnove in delu gradbenega odbora, potem pa v imenu krajevne skupnosti najbolj zaslužnim podelil plakete KS Staro Velenje. V slavnostnem
Ciril Es, Karel Centrih, Uroš Petek
Ivan Tajnšek iz Rečice ob Paki
»Če me hočejo, pa naj jim bo!«
Že 75 hmeljskih sezon je Mi-helnejčev ata iz Rečice ob Paki nepogrešljivi »člen« v hmeljarski verigi vsaj v tretjem središču Šaleške doline. Prejšnja leta kot proizvajalec, letos pa le še
ob Paki in prav tolikokrat njen »vratar«. Seveda ne celi dan, ampak: »Mi nimamo ure. Delamo takrat, kadar je >blago<. Tudi ponoči. Saj mi res vsega tega ne bi bilo treba. Pa hočem sam in še rad to počnem. Veselje je toliko večje, ker vidim, da me hočejo imeti, sicer me ne bi vsako leto tako vabili. Radi me tudi imajo. Pa sem si letos spet rekel: naj jim bo. In sem tu, pravi Ivan Tajnšek.
Od 10 do 15 velikih hmeljskih bal zašije na dan. V eni hmeljski sezoni jih je bilo že (pred leti) 430. Ob tem skima z glavo in potoži, kako slabo bo letošnja letina zelene rože. Kar za skoraj tretjino manjši pridelek je »poskrbela« suša.
Čil in zaenkrat še kar zdrav možak kljubuje svojim letam in starostnim tegobam. »Živ« leksikon, dober poznavalec zgodovine svojega kraja, njegove ožje in širše okolice je tale Mi-helnejčev ata. Dogodkov iz daljne in bližnje preteklosti se spominja kot bi se dogodili včeraj. Rad se pošali, da o njegovih pridnih zgaranih rokah ne govorimo posebej. Ali ob vsem tem takšna priljubljenost med krajani in sedanjimi sodelavci sploh preseneča? »O, znajo me porabiti. Povsod jim pridem prav«.
Prihodnje leto? Če bo še na svetu, če ga bodo povabili, ga bomo pri basanju suhega hmelja in pri šivanju hmeljskih bal gotovo spet našli.
Radmirski gasilci - Uspešni pesimisti
»Za zamenjavo 15 let starega in izrabljenega orodnega avtomobila smo se odločili in pri tem nismo imeli skoraj nikakršnega upanja, da bomo uspeli. Časi so enostavno pretežki, da bi lahko pričakovali večjo pomoč. Vendar je vozilo danes med nami in z nami.« Približno takole je uvodni nagovor na gasilski slovesnosti v Radmirju pričel Franc Trbovšek. Dejal je še, da so v tem vozilu ob udarniškem delu še krvavi žulji članov društva, prispevki v lesu in tolarjih krajanov, mimogrede so skoraj vsi člani tega društva, kar pa je najbrž tudi pripomoglo k pomoči drugih dejavnikov (Občinska gasilska zveza, SO Mozirje, J P Komunala, Elkroj, Kovinarstvo, Zavarovalnica Triglav, Gozdno gospodarstvo, Mercator ZKZ, Moda Celje, KS Ljubno .. .). Da bodo gasilci tudi poslej vsak trenutek na voljo za humano delo in pomoč, ni treba ponavljati, govornik pa je posebej poudaril, da takšni uspehi predvsem vcepljajo mladim pripadnost gasilski organizaciji. Prav je tako, sicer pa 2,4 milijona tolarjev vredno vozilo v teh časih res ni mačji kašelj, (jp)
bolj vesel. Mislim pa, da bo treba še kar dosti postoriti. Želim
si, da bi Staro Velenje izgledalo kot v pravljični idili.«
Uroš Petek: »Mislim, daje sedaj Staro Velenje veliko lepše in
tudi boljše, kot je bilo pred pri-
četkom obnove. Stanujem na Ljubljanski cesti, zato sem ves čas tukaj, sedaj med prireditvami pa še posebej. Mislim, da so velenjčani sprejeli ta del Velenja in bo tu vedno bolj živo. Vsem je sedanji izgled všeč, čeprav bi se lahko še kaj polepšalo.«
kot delavec. Kljub svojim 89 križem se ne da in zdaj s tem, drugim z drugim delom dokazuje, kako res je, da kopriva zlepa ne pozebe.
Velikokrat se dogodi: prvi na svojem sezonskem delovnem mestu v sušilnici v Rečici
(bš,
foto: B. M.)
Ob takšni priložnosti je res treba nazdraviti
Kljub svojim 89 križem se Ivan Tajnšek iz Rečice ob Paki ne da. I\e samo, da pomaga pri basanju in šivanju hmeljskih bal, tudi igle za to opravilo naredi sam. »Patenta ti pa ne izdam. Bi lahko zanj zvedeli Amerikanci in bi bil lahko še ob »kšeft««, se pošali.

Andraž nad Polzelo
V nedeljo »družina poje«
V Andražu nad Polzelo bodo to nedeljo že deveto leto zapored organizirali priljubljeno prireditev »Družina poje«. Z omenjeno pevsko prireditvijo želi organizator prikazati, spodbuditi in s tem tudi negovati domače pesmi, skupni slogan pa je »peli so jih mati moja«. Sodelovanje na tej prireditvi bo tudi tokrat pestro, saj bodo poleg družin iz Slovenije nastopile tudi družine iz zamejstva.
Organizator, odbor prireditve »družina poje«, vabi vse ljubitelje slovenskih pesmi, da se prireditve udeležijo v kar največjem številu, v Andražu bodo z njo pričeli v nedeljo, 30. avgusta, ob 14. uri na igrišču pred cerkvijo v Andražu. Poslušalci bodo zagotovo uživali, saj družine iz Slovenije in zamejstva ne bodo prepevale le zelo starih pesmi, ampak vse pesmi, ki so lepe in slovenske.
B. M.
Dobra misel — najboljša
misel
Ste že kdaj pomislili, da se lahko življenjsko ravnotežje med vami in okolico zruši samo z mislijo? Čudno se sliši, toda res je, da ljudje radi slabo mislijo o drugih. Raje slabo kot dobro. Misel je podobna vrtljivemu stolu v gledališču, na mah lahko namreč spremeni človekovo podobo.
Če pravimo, da dobra beseda dviga, huda pa ubija, tedaj moramo reči, da tudi že sama misel človeka dviga ali ga zlomi. Vsakdo sam čuti, kako porazno vpliva nanj zavest, da drugi o njem slabo mislijo. To še posebno velja takrat, ko gre za najbližjo okolico, za znance, prijatelje ali celo člane lastne družine.
Nasprotno pa zavest, da drugi dobro mislijo o njem, človeka tudi dvigne. Pa ne samo to: slabega človeka, ki se zaveda, da ljudje bolje mislijo o njem kot zasluži, lahko zavest temeljito spremeni na bolje.
Nemška pisateljica Matilda Wrede pripoveduje, kako se je nekoč srečala z zloglasnim roparjem. Peljala se je na oddaljeno pošto, pri sebi pa je imela večjo vsoto denarja. Na kočiji je bila sama z voznikom, o katerem je bilo znano, da je bil že večkrat zaprt zaradi tatvin in vlomov.
Temu možu je tako zaupala denar in življenje. Ko sta se peljala skozi gozd, jo je vprašal: »Ali je res, da imate pri sebi veliko vsoto denarja? Kako se potem upate peljati z mano, saj ste že gotovo slišali za mojo slabo preteklost?« Najprej je pogoltnila cmok v grlu, nato pa premišljeno odgovorila: »Vem da ste sedaj čisto drug človek in jaz vam popolnoma zaupam.« Mirno sta nadaljevala vožnjo. Čez čas mož vzdihne: »Ali je res, da mi popolnoma zaupate?« Ko mu je potrdila, si je zamrmral v brk: »Ona mi zaupa, res zaupa, potem ... potem moram postati še boljši človek.«
Tu je torej dobra misel premagala slabo. Dobro mišljenje, ki ga je imela Wredova o tem razbojniku, je napravilo nanj tako močan vtis, da ga je čisto spremenila. Šlo je za veliko pre-obraževalno silo. Obsodba namreč človeka le redkokdaj dvigne in spreobrne. Pač pa nas že sama zavest, da imajo ljudje o nas dobro mnenje, tolaži, spodbuja in dviga.
Ljudje se bojimo razočaranj, zato ponavadi veliko damo na svoje dobro ime in se trudimo, da to dobro mnenje potrdimo in utrdimo.
Dobro mišljenje, ki ga imamo o nekom, je lahko včasih celo edino sredstvo za njegovo poboljšanje. Tako dr. Anton Trstenjak pripoveduje o fantu, ki je v zavodu veljal za nepoboljšljivega: kar naprej je sleparil in kradel in nobenega čuta za pošteno življenje ni kazal. Tedaj se upravnik domisli. Pokliče ga k sebi in mu reče: »Plačati moram račun, pojdi z njim na pošto. Nikogar nimam, ki bi se mogel nanj bolj zanesti, kakor na tebe.« Fant ni mogel verjeti svojim ušesom. Do takrat so mu na vsakem koraku dopovedovali, da je ničvrednež, slepar, tat, lopov in tako brez konca. Začenjal je že vereiti, da pač mora tako biti. Čemu bi se potem trudil, da bi bil boljši? Toda to naročilo njegovega ravnatelja mu je tako ugajalo, da ga je z vso vestnostjo opravil in nikoli mu ni več prišlo na misel, da bi napravil kakšno kozlarijo.
Naj še omenim javno mnenje, ki se ponavadi tesno navezuje na zgoraj povedano. Cela znanost obstaja o tem, kako priti do pozitivnega javnega mnenja in ga obdržati. Te veščine se najbolj zavedajo podjetniki, reklamni agenti in politiki. Slednji še posebej. Kako se ugodno javno mnenje doseže in obdrži, pa kdaj prihodnjič.
Najlepša Velenjčanka kraljica noči Tatjana Sešel
»Vedno sem si želela nastopiti na odru«
Najlepša Velenjčanka je Tatjana Sešel. Tega ni zvedela na prireditvi Noč ob jezeru z Marjanco in gosti, ki so jo organizatorji povezali s predtekmovanjem za miss Slovenije. Na njej bi morali, kot so obljubljali, izbrati tudi najlepšo Velenjčanko. Pa potem, na sami prireditvi, o tem niso več govorili. Da je kraljica noči, je Tatjana Sešel zvedela šele dan kasneje po telefonu, ko ji je to novi-
Tatjana Sešel je kraljica noči. (Posnetek: vos)
co sporočil eden od organizatorjev in jo povabil na Noč ob jezeru, ki bo 29. avgusta, kjer jo bodo tudi predstavili občinstvu.
Da je res tako, se je lahko prepričala dan kasneje, ko so o tem spregovorili v program VTV. Mi smo jo povabili v uredništvo in Tatjana, prikupna 16-letna gimnazijka, ki bo septembra sedela že v 3. letniku, se je našemu vabilu rada odzvala.
»Najprej so me k sodelovanju spodbujali prijatelji,
potem je bil zato tudi oče, mama se je pri tem držala bolj po strani, sama pa o tem nisem razmišljala. No, potem sem šla s prijateljico na VTV, da se prijavi za to tekmovanje in tam so me nagovorili, da se prijavim tudi jaz. In sem se, ni mi žal,« je pripovedovala. »Že kot majhna deklica sem sanjala o tem, da bi nekoč, ko bom večja, nastopala na odru. V vlogi manekenke, igralke, napovedovalke... To željo pa še vedno nosim v sebi. Če bi bila izbrana na tem pred-tekmovanju za miss, v finalu tako ne bi mogla nastopiti, ker sem premlada.«
Tatjana pa bo že prihodnje leto stara zadosti in mogoče se bo spet prijavila. Zakaj ne? »Se je pa poznalo, da so nekatera dekleta imela že prej nekaj izkušenj z odrom in nastopi. Sama sem nastopila prvič, nihče me ni učil, kako se hodi po odru, kako se obnaša. Za tekmovanje mi je pričesko uredila Vida Vaznar, za make up sem poskrbela sama, malo pa ga je pred nastopom popravila še Helena Djord-jevič.«
Kot je obljubil organizator, bodo najlepšo Velenjčanko, kraljico noči Tatjano Šešel, predstavili na prireditvi, ki bo ob jezeru v soboto, 29. avgusta. Takrat ji bodo izročili tudi nagrado, ki je bila predvidena za najlepše velenjsko dekle. Nagrada ni od muh: 7 dni za dve osebi v domu rudarjev v Fiesi, izlet v Gardeland, ogled cvetlične razstave v avstrijskem Tulinu, praktična nagrada in šopek.
Kraljico noči smo torej našli, videli pa jo bomo lahko že v soboto.
(mkp)
Poplava mišic
Velenjčanka tretja
Na še enem predtekmovanju za MIS SLOVENIJE, ki je bilo minulo soboto pri Mihevovi žagi na Ravnah na Koroškem, se je sreča nasmehnila tudi tekmovalki iz Velenja. Druga spremljevalka MIS KOROŠKE je postala 19-letna študentka ekonomije ANDREJA PETROVIČ iz Šaleka.
S svojim šarmom, mladostnim zanosom, športnim nastopom ter skladnostjo postave in »pojave«, je skoraj ogrozila naslov MIS KOROŠKE. S tretjim mestom si je prislužila pravico nastopiti na polfinalnem tekmovanju za izbor MIS SLOVENIJE.
Tako smo Velenjčani dobili še eno železo v ogenj za spektakularni izbor za najlepšo Slovenko, ki bo 25. septembra na Bledu.
JOŽE MIKLAVC
ČUDNA NAGNJENJA SUŠE
— Že kar katastrofalna suša z vročino je ponekod pobrala ves pridelek, ali ga je bistveno oklestila, še najbolje pa jo je odnesel krompir. Ima pač krompir. Še več, kaže, da je suha vročina v krompirju vzbudila čudna nagnjenja in strasti. Nekje krompirjev srček, drugje... (foto: vos)
OPIO M£l££
Kakšen okus?
Po kuloarskih polemikah o izboru MIS VELENJA in mnenju številnih prisotnih na grande prireditvi MARJAN-CA s Šraufcigerjem ter predizbornim tekmovanjem za MIS Slovenije, vam predstavljamo strokovno žirijo, ki je po svojem okusu izbrala za MIS JEZERA Mariborčanko Lilijano Remich.
Bog jim pomagaj, če imajo tako slab okus, da niso spoznali nobene domačinke za lepotico, ki bi bila vredna diadema . . . ali pa Marija pomagaj jim, ki niso ugajale tem fantom!
Žirija: MI ŽE VEMO KAJ JE LEPŠE OD LEPEGA
Gorvodna slovenščina
No, pa POZOR!
»Gorvodno« se je bilo kopati najlepše, zato kar prav pride rek, najslajše je prepovedano. Ne vemo pa, kateri slavist je svetoval uporabo tako »pristne« gornjesavinjske besede. Mogoče gre za kakšnega »dolvodnega« delovodjo podjetja, ki gradi nov Dele-jev jez pri Mozirju?!
POZOR!
-DOSTOP, PREHOD NEZAPOSLENIM OSEBAM M DOVOLJEN. NEVARNOST PADANJA V GLOBINO
-KOPANJE OB NASIPU GORVODNO Km JE PREPOVEDANO
Bodo izbrali še »Mis jezerske noči«?
Ugibamo lahko, če bodo organizatorji Marjance držali obljubo,-da bodo razglasili in nagradili MIS JEZERSKE NOČI, ki naj bt bila izbrana — kot najlepša Velenjčanka na Marjanci.
TATJANA SEŠEL tako v negotovosti pričakuje, če bo 29. avgusta lepo vreme in če niso organizatorji FIGA-MOŽJE.
Dosežki pesimizma
Dandanašnji časi so polni nasprotij, takšnih ali drugačnih. Prav po novem smo priča zanimivemu neskladju med optimizmom in pesimizmom. Večji optimist si. več obljubljaš in manj narediš; bolj kot si pesimističen, večji so tvoji uspehi. To so »dokazali« radmirski gasilci. Ko so se odločili za nujen nakup novega orodnega vozila, so jasno in glasno povedali, da glede na čase tega vozila kar kmalu ne bodo videli, če ga sploh bodo. In so ga, preden so se nevoščljivci zavedli, še sami so bili presenečeni, ko so ga po suženjskem delu brez obljub na hitro krstili.
Mlečne zagate
Več kot kmetje namolzejo mleka, večje imajo težave z njim. In to na vseh področjih. To so dokazali tudi mladi zadružniki na ovčarskem prazniku v Šmihelu. Veni od šaljivih iger je morala ekipa v kar najkrajšem času iz posode po slamicah popiti mošt. Ena od ekip se je v skladu s svojimi načeli odločila za mleko namesto mošta — in bila krepko zadnja. Očitno mleko še heca ne pozna.
Od radovednosti nas razganja
V prejšnji številki Našega časa ste lahko v pismu, ki nam gaje poslal g. Franc Sever prebrali, kaj vse priporoča našemu uredništvu. G. Franc, vzeli smo na znanje, a kaj ko je do virov informacij zelo težko priti. Vi pa se nam očitno ponujate kar sami, saj brez, da ne bi več vedeli kot mi. tega verjetno ne bi zapisali. Težko bomo dočakali vašo pošto in imena zlikovcev v njej, potem bomo pa že ukrepali. Obljubimo!
ta'»zaitaa« Začela 1 veleposlanikom...
V soboto in nedeljo so slovenski nogometni prvoligaši odigrali drugo kolo, svoj »ples« pa so pričeli tudi drugoligaši s prvim kolom. Ljubljanski »zmajčki« so z novo visoko zmago znova potrdili, da so in bodo skoraj razred zase. Prav proti njim so v 1. kolu hladno prho doživeli Velenjčani, ki pa so v nedeljo na svojem igrišču s 4:0 gladko odpravili Svobodo. S tem so dosegli najvišjo zmago kola in skorajda izničili (največji) poraz proti Olimpiji pred tednom dni.
Najpomembneje seveda je, da so vrnili samozaupanje, upajmo da tudi gledalcem. Dokazali so, da vendarle znajo dobro igrati, najboljši na igrišču pa je bil kapetan Matjaž Cvikl, ki je med drugim kar trikrat premagal gostujočega vratarja. Četrti zadetek je dosegel Karič, vratar Čanič je branil izkušeno in zelo zanesljivo, Slovenjgradčan Matej Vidovič je potrdil, da bo dostojna zamenjavna za Andreja Gorška, gledalci pa so bili še posebej zadovoljni z igro še ne 18-letnega Jerneja Javornika. »Rudarji« naj torej v tem slogu nadaljujejo, to pa jim lahko pride prav že v 3. kolu, ko st bodo v gosteh srečali z Belvedur Izolo, ki je v prvih dveh kolih obakrat igrala neodločeno. Naj torej pri udeležencu evropskega tekmovanja tudi velja, da v tretje rado gre. (vos)
POVEDALI SO:
Gidos : Era Šmartno 2:0
Težko na začetku
Nogometaši ERE Šmartnega so morali svoj drugoligaški krst opraviti na gostovanju v Turnišču, kjer jih je z 2:0 premagal domači Gidos. Gostitelji so zmagali zasluženo, šmarčani pa bodo gostovali tudi v drugem kolu, tokrat pri Dravogradu. Nedeljski gostitelji so v 1. kol u v Medvodah izgubili z 1:3.
Zagnano v jesenski del
S I. jesenskim in skupno 10. kolom seje v petek nadaljevala liga v malem nogometu »Škale 92«. Kot vemo v dveh skupinah tekmuje po deset ekip, najboljše pa bodo o prvaku odloCale na sklepnem delu sredi oktobra. Vodilni ekipi v obeh skupinah sta v prvem jesenskem kolu zmagali in zadržali prednost. Najboljša strelca v skupini A sta R. Hudarin z 18 in Veler s 16 zadetki, v skupini B pa Gnezda s 13 in Kaligaro z desetimi. 11. kolo bo na sporedu v petek, 28. avgusta.
Rezultati 10. kola — skupina A: Wild Boys- Old Rabifs 5:4. KMN Alf— Topolšica 1:4, Konovo Šalamon II Madl 1:2, Kava bar čuk —Ka se pa zamudiš 5:1, Mušketirji-Zlatorog Skale 2:2: vrstni red: 1. VVild Boys 18, 2. Kava bar čuk 16, 3. Madl 15, 4,Old Rabifs 12, 5. Mušketirji 12,6. KMN Alf 9, 7. Konovo Šalamon II 7, 8. Zlatorog Škale 6, 9. Topolšica 5, 10. Ka se pa zamudiš 0 točk.
Skupina B: Unikroj Rednjak-Lipov list 2:5, KMN škale-Veterani Škale 3:1, Jokeri —Sportklub 1:5, AP Skaza Peter-Konovo Šalamon 1 1:6, Šverc Ko-merc—Texas 0:1; vrstni red: 1. KMN Škale 19, 2. Sportklub 14. 3. Konovo Šalamon I 14, 4. Lipov list 12. 5. Texas 12, 6. Unikroj Rednjak 9, 7. AP Skaza Pe ter 8, 8. Veterani Škale 5, 9. Šverc Komerc 5, 10. Jokeri 3.
Zanimivo v Starei
Na 1. štefatnem teku za plaketo Starega Velenja je sodelovalo kar 26 štiričlanskih ekip. Otroške štafete so morale preteči 1.000 metrov, vsak tekmovalec v članskih in veteranskih kategorijah pa je moral premagati 2.500 metrov dolgo progo, ki se je vila iz mestnega središča proti velenjskemu Gradu ter skozi grajsko dvorišče in naselje Zagrad nazaj proti Staremu Velenju. Prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, je privabila mnoge znane tekmovalce in rekreativce iz Slovenije.
Plaketo Starega Velenja je za najboljšo moško ekipo prejela ekipa RFK Velenje, za katero so tekli Anič,
i Velenju
Kranjc, Hrapič in Bahtiri, med ženskami pa ekipa Mesnice Sušeč v postavi Grm, Blatnik. Kotar in Jerman, plaketo za organizacijo z največ štafetami pa je prejela tekaška sekcija Gorenje, za katero je nastopilo 7 ekip in je bila tudi izvajalec tekmovanja.
Rezultati dečki: 1. SSK Velenje, 2. AŠ Boštanj, 3. TS Gorenje: deklice: I. AS Boštanj: člani: I REK Velenje, 2. Kovinotehna Celje. 3 TS Gorenje: članice; I. TS Gorenje, 2. AS Boštanj: veterani: I. REK Velenje, 2. Swaty Maribor, 3 TK Nejc Koroška; veteranke: 1. Mesnica Sušeč, 2. TS Gorenje.
T. K.
izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
Titov trg 2t Velenje
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE BO V Š. L. 1992/93 poleg nalog, ki jih zahtevajo zakonski predpisi ter opravljanja storitev po naročilih delovnih in drugih organizacij IZVAJALA še NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE:
-	OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (7. in 8. razred v 1 šol. letu)
-	šole IV. st. zahtevnosti za pridobitev poklicev: VOZNIK, ŠIVILJA-KROJAC, KUHAR-NATAKAR, KEMIK, ADMINISTRATOR, GRAFIČAR, USNJARSKI GALANTERIST
-	šole V. st. zahtevnosti za pridobitev poklicev: UPRAVNI EKONOMSKI, ŽIVILSKI IN GOSTINSKI TEHNIK TER GOSTINSKI IN TRGOVINSKI POSLOVODJA
-	zaradi ev. organiziranja enote v Velenju ugotavljamo tudi interes za VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ NA
»VEKŠ-U« (VI. st. zaht.)
* * *
Poleg navedenih šol bomo izvajali še naslednje oblike:
-	TEČAJE USPOSABLJANJA ZA DELO (viličaristi, snažilke, skladiščniki, varnostniki, polagalci talnih in stenskih oblog, vodenje poslovnih knjig)
-	TEČAJ STROJNEGA PLETENJA
-	TEČAJI STROJEPISJA
-	TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA
-	TEČAJ KUHANJA
-	TEČAJE ROČNIH DEL (vezenje, pletenje, vozla-nje...)
-	TEČAJE ZA PRIDOBITEV RAZNIH VEŠČIN (delo v zelenjavnem in sadnem vrta,igranje na synthesi-zer, delo z video kamero, avtogeni trening ipd)
-	LIKOVNA DELAVNICA (slikanje ter oblikovanje gline—otroci in odrasli)
-	JEZIKOVNI TEČAJI - ODRASLI (Nemščina, An-gleščma, Italijanščina, Francoščina in Slovenščina) — PREDŠOLSKA IN ŠOLSKA MLADINA (Nemščina, AngleščinA, Latinščina)
Prijave za vse navedene izobraževalne oblike bomo sprejemali do 16. 9. 1992. ob prijavi vam bomo posredovali še dodatne informacije. Prijavite se lahko osebno ali po tel. na št. 853-576, in sicer vsak delovni dan med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
m
»Balantines M Club VIP Cup« je zapleteno ime za čudovito prireditev, ki bi ji po domače rekli teniški turnir. Seveda to ni turnir kar tako in tudi zato je letos slavil majhen jubilej — svojo že peto izvedbo. Predvsem je to zanimivo tekmovalno in predvsem družabno srečanje znanih in manj znanih, predvsem pa uspešnih Slovencev, politikov, poslovnežev, nekdanjih športnikov, športnih delavcev in drugih, tudi športnih novinarjev. Vseh tistih tudi, ki v prostem času radi prihajajo na teniška igrišča, saj tenis bliskovito osvaja svet.
Na sobotnem jubilejnem turnirju v teniškem središču ob Jezeru se je zbrala pisana druščina ljubiteljev tenisa. Tokrat je imel turnir še mednarodni prizvok, saj je na njem zaigral tudi prvi veleposlanik Hrvaške v Sloveniji dr. Zdravko Tomac, nemški se je zaradi nujne zadržanosti moral opravičiti, bili so tudi poslovneži iz Italije in celo Amerike, posebno težo pa mu je z ogledom finalne tekme dodal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
Zanimivost tega turnirja je v tem, da pred vsakim kolom izžrebajo nove pare. Tako je na primer hrvaški veleposlanik v 1. kolu zaigral skupaj z doslej najboljšo slovensko igralko Mimo Jau-ševec, Mima pa je potem v finalu potegnila (ali obratno) našega generala Janeza Slaparja. Skupaj sta izbrala pravo strategijo in taktiko in njuna nasprotnika Stane Valant, novi predsednik slovenske smučarske zveze in prenovitelj Ciril Ribičič, tudi lanski finalist, proti njima nista našla prave obrambe. Sicer pa največ o turnirju povedo besede nekaterih udeležencev, ki najmanj kar je — niso zlagane.
Vsi tisti, ki pa niso imeli sreče
Zmagovalci so znani, lepa darila podeljena, za dodatek pa še posnetek s predstavnikom sponzorjev in prikupnimi mariborskimi manekenkami, ki so prikazale oblačila M cluba za poletje 93
super. Najpomembneje je, da vsi najbolj uspešni zberejo
V 1. kolu je hrvaški veleposlanik igral z Mimo. To je pomenilo tudi uvrstitev v naslednje kolo, tam pa s parnterjem ni imel sreče in ostalo je samo pri pogledu na nagrade.
s sopartnerstvom in so izpadli, so igrali v tolažilnem turnirju, tu pa je dvojica Franc Zakeršnik in
Gvido Omladič premagala dvojica Staneta Skodlarja in Zdenka Fritza.
Navdušeni nad
konjeniškim športom
Da postaja konjeništvo vse bolj priljubljen šport tudi v Šaleški dolini, je potrdilo nedeljsko tekmovanje v preskakovanju ovir na travniku ob škalskem jezeru. Družno sta ga pripravila maja ustanovljeni velenjski konjeniški klub in KK Mozirje, ki ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Pripravili so vse tako kot je treba. Travnata površina je bila po besedah tekmovalcev takšna kot mora biti, tudi vreme jim je postreglo, saj zaradi oblakov ni bilo neznosne vročine, s postavitvijo tribune so poskrbeli za gledalce, ki so resnično preživeli iepo jesensko popoldne. Na prireditev so privabili vse najboljše tekmovalce iz večine slovenskih klubov in moramo reči, da so v Velenju ta šport sprejeli za svojega; če kakšnih, si takšnih prireditev gotovo še želijo.
Jahači in konji so najprej morali preskakovati nižje ovire (100 cm), te so bile namenjene bolj neizkušenim, nato vse višje (110 in 120 cm), na koncu pa še preskakovali ovire na izpadanja. Za svojevrstno popestritev so poskrbeli lastniki konj z dvovprega-mi s spretnostno vožnjo med zaprekami. Nekateri so to spretnost kar dobro obvladali, no bilo
Marja Gabršek— »Ob prvem turnirju nikakor nisem pričakoval njegovih današnjih razsežnosti. Res je bila to sprva propagandna akcija M cluba, od letos dalje pomeni turnir veliko več. Pokazal bo Velenje Sloveniji v drugačni luči, njegov nekdanji sloves in privlačnost mu moramo vrniti, da nas mlada država ne bo poznala samo po premogu in elektriki. Skoraj neverjetno je vzdušje tukaj, pomembni in uspešni Slovenci se spoznavajo med seboj, za marsikoga se od-pro vrata, ki so bila prej nedosegljiva. To je navidez le malenkost, a pomembna. Pri nas želimo imeti vse najuspešnejše, na katerem koli že področju, letošnji turnir pa že sega preko meja Slovenije.«
Mima Jauševec: »Vse tukaj je da se na
enem mestu, saj prav šport povezuje ljudi. Na takšnem srečanju se pogovorijo marsikaj, kar se sicer sploh ne bi. Mogoče bom celo jaz dobila kakšnega sponzorja za moje punce, za slovensko žensko teniško reprezentanco, ki je v vzponu, mlade punce pa obetajo, da bodo ob dobrih pogojih in dobrem delu kmalu v svetovnem vrhu. Teniško središče z dvorano me je izredno presenetilo, to je velika pridobitev za vso Slovenijo.«
Dr. Zdravko Tomac: »Mimogrede sem v Velenju že bil, v tem lepem okolju pa sem prvič. Zares mi je lepo, vzdušje je čudovito, veliko prijateljev sem srečal, spoznal veliko novih. To je zame še kako dobro, saj moram spoznati Slovenijo, kraje in ljudi, kar mi bo v veliko pomoč pri mojem delu, ki ga bom v celoti pričel opravljati prihodnji mesec.«
Viktor Žakelj: »Že dolgo so moja ljubezen in sprostitev planine in tenis. Vzdušje tukaj je enkratno, družimo sž vsi, ki se sicer morda po strani gledamo. Že v nedeljo se bomo na Triglavu družili spet, tudi po Tofovi zaslugi, ki tukaj prav tako skrbi za prijetno vzdušje.«
Tone Fornezzi-Tof: »Imenitno pripravljen turnir, za katerega si M club in ostali organizatorji zaslužijo vse čestitke. Ta in takšen turnirje tisto, kar Slovenci v tem času najbolj potrebujemo, kar je najbolj pomembno za strankarsko sprte Slovence. Samo na takšen način se družijo vsi, ki mislijo tako ali drugače. S prav istim namenom bomo v nedeljo na Triglav popeljali 180 slovenskih direktorjev, dvanajst ministrov, predsednika Kučana in še koga. To je edini način, da te ljudi zbližamo. Žal.«
(vos)
pa je tudi nekaj težav — prevračanj. Rezultati
Preskakovanje ovir višine 100cm: I.
Tadeja Gauss (Nova Gorica) 5. Petra Janič Farys (Gotovlje). 22. Primož Ri-felj (Zeko (Mozirje), 110 cm: 1. Gregor Mihelič Wels (Podvin), 4. Primož Rifelj Ekrazit (Mozirje), 5. Aleš Pevec Klub a melody (Gotovlje), 12. Tomaž Laufer Corrado, 14. Petra Janič Farys (oba Gotovlje), 15. Primož Rifelj Zelo (Mozirje): 120 cm: I. Jeza Gregor Ca-sinoatom (Maribor), 2. Primož Rifelj Ekrazit (Mozirje), 4. Maja Novak Terret (Gotovlje): 130 cm: 1. Tomaž Laufer Rodrigues (Gotovlje), 4. Maja Novak Gretce (Gotovlje).
Ovovprege: I. Črešnovar Crešno-var, 2. Jože Marolt —Matjaž Lekše, 3. Mirko Uranjek—M. Uranjek ml.
Trgovina SP0RT AS
ELEKTRONSKO NAPENJANJE
LOPARJEV TBNl$, S()UASH, |ADMtNT0N
S/STHO GA HAŽA VIKTOR ŽIVKOVIČ In FMIIXEJRS*U SAIMN ZORA ŽIVKOVIČ
Frizerski salon ZORAŽivkovič obvešča cenjene stranke, da nudi od 1. septembra dalje 20% popust na vse vrste trajn in sicer vsak torek od 7. do 13. ure.
V bistroju GARAŽA se lahko vsakodnevno osvežite s toplimi ali mrzlimi napitki, pa tudi kakšna malica ne bo odveč.
/oj^tt^s	tov	^U^M^MM
Telelon 063/ 856-115
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.<>.
V času kmetijskega sejma v Gornji Radgoni in Obrtnega sejma v Celju -od 24. avgusta do 20. septembra 92
PfSElMA PtNV33A
strešnih oken in podstrešnih stopnic
v proizvodnji Gorenje GLIN Nazarje in v proizvodnji M - ZKZ Mozirje - KPC Ljubija
15.004.00 SIT 17.099,00 SIT 10.040.00 SIT 19.010.00 SIT
14.491.00 SIT 15.939,00 SIT
strešno okno POBK strešno okno E -13 strašno okno S -14 strešno okno E -16 itd™
podstrešne stopnice podstrešne stopnice itcL
Navedene cene so znižane za 20% in maloprodajne z vračunanim prometnim davkom. Kupci, ki so upravičeni do nabave brez prometnega davka, predložijo ustrezno Izjavo!
54 x 80 on GS x 112 cm 74 x 112 on 85 x 112 cm
120 x 60 on 140 x 70 cm
Omogočamo plačilo:
s ČEK! 1+3
na potrošniški kredit 1+1
Nudimo tudi vezana, termo zastekljena okna,
po Izjemno ugodnih cenah. INFORMACIJE:
telefon 063/ 831-040, fax 063/ 832-140 vsak delovni dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 11 ure
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Kaj vse vam ne pade na pamet? Namesto, da bi uživali v sadovih svojega dela, si boste življenje zagrenili z nenehnimi ježami in dvomi v vse, ki imajo opravka z vami na delovnem mestu. Kot da bi vi imeli slabo vest! Če si boste v naslednjih dneh vzeli več časa za partnerja in se mu posvetili tako, kot znate v najboljših trenutkih, bo teden še kar znosen. Sicer pa vas bo stal precej živcev in energije. Denarnica bo tanka!
BIK od 22. aprila do 20. maja
Brez pravih razlogov, kar boste nekje v notranjosti čutili tudi sami, vas bo razganjalo od ljubosumja. Po drugi strani pa partnerju tega ne boste pokazali na običajen način, ampak se ga boste pričeli izogibati. Veliko časa boste posvetili razmišljanju o vajini bodočnosti, lepi spomini na minule dni bodo verjetno prevladali in vse bo ostalo pri starem. Verjetno vam bo nekaj živcev nesla tudi nesigurna služba, vendar kaže, da se bo na tem področju kmalu uredilo!
H DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Pomesti bo treba še pred svojim pragom, ne le pred sosedovim. Niste tako nedolžni, kot se delate in prepričujete. Če se ne boste takoj vzeli v roke, lahko pričakujete nekaj veselo norih prepirov. Do teh vam ni, pa si boste verjetno rekli, da nič ne morete. V ljubezni status quo, pri denarnih zadevah pa boste morali malo bolj popaziti. Zadnje čase namreč zapravljate preko svojih zmogljivosti. Sreča pri igrah na srečo!
£3 RAK od 22. junija do 22. julija
Nadaljujete v starem slogu, življenje na veliki nogi vam namreč več kot odgovarja. Se lep čas vam bodo zvezde naklonjene, nekoliko se vam bo zalomilo konec septembra, saj boste takrat ostali brez enega od virov dohodka. Čeprav boste to pričakovali in se vam bo vseskozi zdelo, da bo stvar lahko nadomestljiva, boste kmalu ugotovili, da ni tako. Še vedno se boste iskali v družbi in pri nasprotnem spolu, nič ne kaže, da bi se kmalu na novo zaljubili!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Kam je izginila vaša samozavest in trdna volja, ki je podprta z željo po uspehu? Tako izgubljeni, kot v naslednjih dneh, že dolgo niste bili. Ni namreč v vaši naravi, da bi vas že majhen poraz dotolkel, sedaj pa se bo to zgodilo. Domači bodo to še kako čutili, saj boste veliko časa razdraženi in nasršeni, vendar bodo to razumeli. Zato se bo vaše početje spremenilo v doglednem času. Denarja bo, za spremembo, dovolj.
Ift DEVICA od 24. avgusta do 23.septembra
Vaše obdobje vam bo prineslo veliko lepih in srečnih trenutkov. Sedaj je čas, ki ga morate izkoristiti, čeprav se kaj lahko zgodi, da vas bo zagrabila melanholija in brezvoljnost. Vse vam bo uspelo, če se boste le lotili. Verjetno se vam bo že v naslednjih dneh ponudila priložnost, ki bo posledično pomenila več denarja v vašem proračunu. Nikar se ne ustrašite odgovornosti, ker sploh ne bo tako hudo!
— TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra
Poraz boste prenesli tako, kot znate le vi. Tiho in neopazno bo šel mimo vseh, ki vas opazujejo. Dobili boste voljo, da stvari spet poženete v pravo strugo, na pravo priložnost pa tudi ne bo potrebno dolgo čakati. Ne bi bili vi, če je ne bi opazili veliko pred drugimi. Doma bo vse v najlepšem redu, življenje vam bo kmalu pričelo teči po ustaljenem vrstnem redu, ki vas navdaja z občutkom varnosti.
HI, ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Čas počitka in dopustov je za vami, pogrešali ga boste kot sam hudič. Nekaj časa boste živeli le od spominov na prekrasne počitnice, ki so bile letos res take, kot ste si jih zamislili in želeli. Znova boste ugotovili, da zapravljate mesece in leta svojega življenja s početjem, ki vam nudi le ljubi kruhek, nikakor pa tudi notranje sreče. Nekaj bo treba še dokončati, potem pa boste lahko resno razmišljali o spremembah.
X* STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Pričakujete lahko miren, ustaljen teden, z nekaterimi zelo dobrimi novicami. Delavni boste, kot že dolgo ne, z zagnanostjo boste presenetili celo najbližje. Verjetno je pred vami še eno zanimivo potovanje, na katerem se boste popolnoma prepustili toku dogodkov in jih sploh ne boste poskušali spreminjati. Tudi zato ne, ker bo vse tako, kot si boste želeli. Doma bo vse v najlepšem redu, pričakujete pa lahko kar nekaj napornih večerov v večji družbi. Sicer pa vam to odgovarja!
^ KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Nekdo, ki ga cenite, vam ne gre in ne gre iz glave. Muči vas namreč, kaj si misli o vas, zato se včasih v njegovi prisotnosti precej čudno vedete. Še najbolje bo, da ga ob pravi priložnosti vprašate, kako je na stvari. Jesen boste pričakali pripravljeni, saj boste do takrat štrli marsikater zelo trd oreh. To vam bo tako dobro uspevalo, da sami ne boste mogli verjeti. Vročo novico hitro izkoristite!
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Pravi mojster v izmišljanju izgovorov ste, kar vam bo v naslednjih dneh prišlo še kako prav. Mojstrsko boste vijugali med čermi, ki vam jih bodo nastavljali neutrudni nasprotniki. Nekdo bo poskušal vaše delo speljati tako, da bi ga razvrednotil, sam pa požel slavo, pa ga boste pravi čas spregledali. Udarec bo močan in zelo natančen, saj ga znate za vedno onemogočiti. V ljubezni vse ne bo tako, kot si želite, bo pa znosno!
K RIBI od 19. februarja do 20. marca
Po hudem spopadu s samim seboj in neko zastarelo rečjo, vam bodo rahlo popustili živci. Izgubili boste apetit, kar pa sploh ni slabo, saj morate izgubiti nekaj kilogramov. Veliko časa boste posvetili najbližjim in končno tudi svoji zunanjosti. Rezultat bo kmalu viden, presenetil pa bo tudi vas. V naslednjih dneh boste veliko delali, vendar le stvari, ki jih radi počnete, zato vam ne bo težko. Začetek septembra bo ugoden!
KOZMETIČNI Na
Kalorična dieta za suhce (2)
dipl. kozm. Metka Mujadiič - Kaligaro Tel.: 856-837
4. dan lahko zaužijete 2340 kalorij ali 9781 jou-lov.
Zajtrk naj bo vse dni takšen, kot sem vam napisala v prejšnji številki.
Za kosilo si privoščite: 100 g riža s korenčkom, za činjenega z dvema žličkama olja. Nato si specite 200 g
težak zrezek (teletina ali mlada govedina). Dodajte si še 200 g svežega sadja in obrok je pripravljen.
Malica naj vsebuje 200 g pomarančnega soka in 30 g keksov.
Večerja: 100 g mehkega sira in 50 g kruha. In še mlečni zdrob (gres) z dodatkom naribane čokolade. Za poobedek pa pojejte še 200 g svežega sadja.
5. dan. Kosilo: Ocvrt svinjski zrezek, 100 g njokov z drobtinicami, mešana solata in
200 g sadnega soka po izbiri.
Večerja: Pizza, 100 g mešane solate, 1 pivo ali kakšna druga osvežilna brezalkoholna pijača. Ta jedilnik vsebuje 2500 Kcal ali 10450 joulov.
6. dan boste zaužili 2450 Kcal ali 10240 joulov, če se boste držali naslednjega jedilnika:
Kosilo: 100 g kuhanih njokov ali krompirjevih svalj-kov (po želji), zrezek v zelenjavni omaki posujte z parmezanom. Zraven si pri-
pravite mešano solato in jo začinite, 50 g kruha in 100 g grozdja.
Popoldanska malica: sadni jogurt in rožičeva potička.
Večerja: 1 porcija rizi-bizi, 200 g cvetačine solate. Za poobedek si privoščite puding s smetano in na koncu mogoče še rezino ananasa ali kakšno drugo sezonsko sadje po želji.
Želim vam mnogo užitkov pri jedi in dober tek!
Stretch še vedno "in"
	i"
	fcfe^&r. 14-41
m	m ■
Ko se je stretch pred približno dvema letoma pojavil tudi v naših trgovinah, je cestc v trenutku preplavilo veliko število deklet (in tudi žena), najprej v krilih iz stretcha. Iz metra tega materiala so lahko tiste z lepimi nogami "naredile" tudi po tri krila. Najlepše pri tem jc bilo to, da so za "izdelavo" potrebovale le škarje...
Stretcha čas še ni povozil, vendar je treba biti bolj iznajdljiv in domiseln, da še pride do pravega izraza. Material je
lahek za krojenje in šivanje, z nekaj drobnimi detajli si lahko brez truda zanimiv kos garderobe naredite tudi same. Lahki, prosojni materiali so kot nalašč za kombinacije. Ukrojite le bluzo, okoli rame pa si ogrnite in zavežite šal iz istega materiala, kot boste ukrojili krilo. Če želite narediti večerno obleko, potrebujete le dolgo verižico iz umetnih črnih peri, ki jo uporabite kot naramnice, dolžino obleke pa si prilagodite same. Zanimivo in modno obleko brez truda sešijete
tako, da nekje na bokih k stretchu prišijete "plese", v zgornjem delu pa dve široki
naramnici. Idej je še veliko, tudi kratke hlačke iz stretcha so lahko zelo uporabne...
1
ETIJSKI NASVETI
Navodila za siliranje suhe koruze in ukrepi po končani suši
Koruza:
Na njivah, ki so na peščenih tleh, je suša močno prizadela koruzo. Na nekaterih njivah se moramo že odločiti za siliranje. Če so posušeni le spodnji listi na koruzi priporočamo, da se še počaka s siliranjem. Cela rastlina vsebuje še preveč vlage. Kvaliteta take silaže je slabša.
Če so že posušeni tudi listi nad storžem, je s tem prekinjen tok hranil v storž. Storži take koruze so oveli, zrna pa so še mehka in nimajo prave trdote. V tem primeru že pričnemo s siliranjem. Seveda mora biti vsa koruza na njivi takšna, kot smo jo opisali.
Takšna koruza bo imela manj hranil v storžu, zato pa več v steblu. Ne priporoča se kombajniranje višje od tal, ker je v tem primeru kvaliteta silaže še slabša. Uporaba sil-irnih dodatkov ni potrebna, ker koruza že vsebuje dovolj
sladkorjev. Takšna silaža je še precej vlažna, zato ji ne smemo dodajati uree.
V primeru, da siliramo zelo suho koruzo, jo moramo vlažiti z vodo, da ne bo kasneje plesnila.
Silirati moramo hitro. Ne priporočamo siliranja v hudi vročini. Noži na kombajnih morajo biti dobro nabrušeni, da bomo dosegli dolžono rezi silaže 4 do 6 mm. Večina zrn mora biti zdrobljenih. Le tako bomo silažo lahko dobro potlačili.
Pri polnenju stolpnih silosov pazimo in po vsaki pripeljani prikolici silažo v silosu razporedimo. Začne se lahko naknadno vretje silaže, če se suhi listi koruze nabirajo ob steni silosa. Takoj po končanem siliranju neprodušno zapremo silos s folijo in jo dobro obtežimo s peskom, gumami itd...
S siliranjem koruze, ki ima
suhe le spodnje liste še počakamo, dokler ne bo dosegla voščene zrelosti. Ko z nohtom le s težavo prodremo v notranjost zrna, je koruza v voščeni zrelosti. Zrno je mehko in vlažno samo še tam, kjer se drži storža. Spodnji listi koruze so še suhi, ličje na storžu pa je še zeleno.
Travniki:
Na pokošenih površinah počakamo do močnejšega dežja. Sele potem, ko se razpoke v tleh zaprejo in ruša začne zopet zeleneti, lahko dognoju-jemo. Raztrosimo 150 do 200 kg na hektar KAN ali uporabimo 15 m3 gnojevke, ki jo moramo obvezno redčiti z vodo v razmerju 1:1. Dognojena travna ruša bo bolje prezimila in dala spomladi normalni od-kos.
Krmni dosevki:
Po padavinah in takoj, ko se tla osušijo, pričnemo s pripravo tal za setev krmnih do-
sevkov. Na strniščih lahko dobimo še en odkos krme. V avgustu in začetku septembra še lahko sejemo mnogocvetno ljuljko (40 kg na hektar semena), krmno ogrščico (12 kg na hektar semena), travnodeteljne mešanice. Mnogocvetna ljulj-ka ob setvi do konca avgusta daje odkos jeseni in en odkos spomladi. Pognojiti ji moramo s 300 kg na hektar NPK 8:26:26. Strošek je 8550 SIT na hektar. Tudi krmno ogrščico je bolje posejati še v avgustu, da bomo imeli jesenski odkos v višini 20 t na hektar. Površono pogno-jimo z 250 kg na hektar NPK 8:26:26 ali z 25 m3 na hektar gnojevke, ki jo redčimo z vodo v razmerju 1:1. Strošek je 7125 SIT na hektar.
Za krmo spomladi sejemo lahko sredi septembra tudi rž (200 kg na hektar semena). Spomladi dognojimo in pridelamo zgodnjo krmo.
Lidija Diklič, kmet. inž.
Cirkovce
Težave z zajetji pitne vode
S pomankanjem prepotrebne pitne vode se v letošnjem neznosno vročem poletju srečujejo tudi v Cirkovcah. Kot marsikje drugod, tudi tu na višinske kmetije vozijo vodo gasilci ali pa kar kmetje sami s svojimi traktorskimi cisternami. To vodo v glavnem uporabljajo za živino, s pitno vodo pa morajo kljub temu seveda zelo varčevati. V najbolj kritičnih dneh so po ves dan zapirali vodovod in vodo "spuščali" le v času, ko so gospodinje kuhale. Z vodo seveda varčujejo še sedaj, saj je nedavni dež komajda dobro poškropil zemljo. Pravijo, -da bi moralo teden dni deževati, da bi se sploh kaj poznalo na razsušeni zemlji.
V tem kraju so pred leti odpravili pomankanje pitne vodo z zgradnjo zajetij in rezervoarjev tako za nišinski kot višinski del. Na začetku letošnjega poletja pa jim jo je naravo še dodatno zagodla.
tolarjev, porabili pa so tudi ves krajevni denar, ki ga dobivajo za redno dejavnost..
Vendar pa jim ni šlo v glavo, da bi bila pri starem zajetju voda kar tako iznenada presahnila. Začeli so raziskovati in resnično ugotovili, da si je pač poiskala novo luknjo. Ker gre za pomemebno količino vode, so se odločili, da bodo naredili novo zajedje, da bi dobili nazaj ta dragoceni vir. Žal, sedaj denaija v ta namen nimajo. Vsa možna dela bodo opravili udarniško, podobno kot tedaj, ko so gradili prvi vodovod za petindvajset nižinskih kmetij in petnajst višinskih, hkrati pa so naslovili vlogo za sredstva na občinski sekretariat za javne gospodarske zadeva, vsekakor z upanjem, da jo bodo ugodno rešili. "Zelo zadovoljni bomo, če nam bodo pokrili vsaj stroške strojev, " sta dejala Srečko Cerkovnik in Branko Britovšek.
(vos)
" Iz nižinskega zajetja nam je voda naenkrat ušla," sta povedala predsednik in podpredsenik KS Srečko Cerkovnik in Branko Britovšek. "Mislili smo, da si je voda pač poiskala novo žilo." Na srečo je bil samo nekaj deset
metrov vstran od tega starega zajetja izvir vode. Lastnik jim je dovolil, da lahko kopljejo na njegovem zemljišču, zato so takoj zavihali rokave in v slabem tednu naredili nov rezervoar. Poleg udarniškega dela je vsakdo prispeval še po tisoč
Očitna zmeda opozicije v Sloveniji
Zanimiva je užaljenost lokalnih narodnih in krščanskih demokratov, potem ko so njihovi dovčerajšnji Demosovi sotrudni-ki spodnesli bivšega predsednika vlade z njegovimi strankarskimi ministri vred. Posebej, ker užaljeno pisarijo (nazadnje npr. Borut Korun in Ivan Glušič), da so sedaj na oblasti liberalni demokrati, ki naj ne bi »za slovensko osamosvojitev niti z mezincem mignili«. Po tej logiki bi naj najbolj državotvorni ministri bivše Peterletove vlade (Janša, Bavčar, Rupel, pa še dr. Pučnik povrhu), odstranili Peterleta samo zato, da bi na oblast prišli (po Korunovo) »jugoslovenarji«. Takšnim zgodbicam ne verjamejo niti vrabci na strehi, verjetno pa ne tudi tisti, ki v javnomnenjskih raziskavah dajejo daleč največ glasov prav LDS.
Res je, da je predvolilni čas tu in da nekatere stranke očitno kažejo, da bodo šli v tem boju čez vse mogoče in nemogoče nesmisle, (posebej prednjačijo Grosovi kranjski liberalci), klevete in intrige. Še bolj pa je res, da ponavadi vsi ti »duhoviti« analitiki v svojem zmedenem trudu ponavadi usekajo popolnoma mimo. Kot v vseh zadnjih primerih.
Da ne bi utrujal že tako politike utrujenih bralcev naj pokažem samo na dve (ne)umnosti v sestavku g. Ivana Glušiča in g. Boruta Koruna v prejšnjem Našem času.
Prva (g. Glušič): »Liberalni demokrati so nasledniki komunistične mladine ali skoja in so svojčas veljali za najbolj zanesljiv podmladek komunističnega sistema.« Kdor količkaj pozna zgodovino osemdesetih let in slovenske pomladi verjetno z lahkoto ugotovi, da je bila predhodnica današnje LDS (ZSMS) zanesljivo najbolj NEZANESLJIVA politična organizacija socialističnega sistema. Seveda pa današnjim krščanskim in narodnim demokratom (bodimo pošteni, vsa čast izjemam.) to verjetno ne more biti čisto jasno, saj so, predvsem po zaslugi ZSMS in Nove revije (današnjim »ruplovcem«), prijadrali v zelo prijetno klimo, ko se je celo partija že prenavljala in že spravila iz svojih vrst največje boljševike.
Druga (g. Korun): »Danes vlada samostojni slovenski državi Liberalno-demokratska stranka, ki niti z mezincem ni mignila za slovensko osamosvojitev.« No, vlada seveda več strank. Najmočnejša stranka v vladi in parlamentu je seveda LDS in kot taka ima seveda tudi predsednika vlade (dr. Drnovšek), nekaj ministrov, v vlado pa je pritegnila tudi nekaj neodvisnih ekonomskih strokovnjakov. V vladi pa so bolj ali manj enakomerno zastopane seveda vse ostale stranke vladajoče koalicije (socialdemokrati, prenovitelji, demokrati, zeleni in socialisti). In ob omenjanju vodilnih imen te stranke, se hitro razblini očitek, da so na oblasti stranke, ki niso ničesar naredile za slovensko osamosvojitev. Za Boruta Koruna seveda dr. Pučnik, Janša (SDS), Bavčar, dr. Rupel (DS), Plut (Zeleni, glej v tej stranki je celo Vane Gošnik), Žakelj (SSS) in drugi niso ničesar naredili za slovensko osamosvojitev. Za g. Koruna je verjetno (poleg sebe očitno) edini zaslužen g. Rajko Pirnat. To pa ni nič kaj vzpodbudna popotnica državi in tudi spravi, za katero se nekateri očitno samo verbalno zavzemajo.
Zato naj omenjena spoštovana gospoda vendarle izkoristita svojo politično in analitično »nadarjenost« za teme, kjer bosta vsaj približno lahko upala na poln zadetek.
Dragan Martinšek
Liberalno-demokratska stranka
FKK - ulica Frana Koruna Koželjskega
Že pred časom sva se srečala z Abrahamom in teta Roza Skleroza mi tudi povzroča težavice. Se zgodi, da se ne morem spomniti, kako se bo imenovala moja ulica. Ali jo bomo lahko imenovali s kraticami, smo jih že navajeni?
Spomin šalečana, Frana Koru-na-Koželjskega, je vsega spoštovanja vreden. Malce smo se mu že oddolžili, za ime ulice pa so tri besede kar preveč. Že pred časom (spomladi) sem poslala na »Naš čas« predlog, da bi se naša ulica preimenovala v Goriško, ker se po njej pride in pripelje naravnost na Gorico. Ali so bili
v komisiji za preimenovanje ulic itd. preštevilčni zastopniki z Vrnjačke banje? Predlagam, ker je smiselno, da se ulica V. Vlahovi-ča preimenuje v »Goriško«. Stanovalci te ulice premislite, kako vam bodo ljudje iz drugih krajev naslavljali pošto, kje vas bodo iskali obiskovalci iz Evrope, kamor si vsi tako želimo . . ., kako boste vpisovali svoj naslov v dokumente, kjer je prostor omejen.
Franu-Korunu Koželjskemu pa izkažimo pozornost še na kakšen drug način, možnosti bo še dovolj. Ime ulice mora biti kratko, lahko izgovorljivo, praktično.
Pa brez zamere!
P. N.
SNS poziva!
Slovenska nacionalna stranka
—	Območni odbor Velenje poziva vse slovenske starše šoloobveznih otrok, da njihovi otroci bojkotirajo pouk, če bo kot tuj jezik obvezen srbohrvaščina.
Nesprejemljivo je, da bi se morali slovenski otroci učiti jezika lanskega okupatorja v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni je bila v vseh šolah ukinjena nemščina kot jezik takratnega okupatorja, pa čeprav takrat Nemci niso počenjali takega barbarstva kot sedaj to počenja komunistična
—	»bratska« jugosoldateska v BiH in delno še na Hrvaškem.
Ker hočemo v Evropo, kamor tudi spadamo tako geografsko, kulturno in miselno, se pač moramo učiti svetovno pomembnih jezikov, to srbohrvaščina gotovo ni. Žalostno je, da naša sedanja vlada tega ne doume, ker je še vedno projugoslovansko usmerjena pa čeprav Jugoslavije s Slovenci hvala bogu ni več in je tudi nikoli več ne bo.
Kljub temu, da smo se sede-minštirideset let prisilno učili srbohrvaščine, Jugoslavija kot umetna tvorba različnih narodov, ver in kultur ni mogla preživeti.
Opažamo, da se v prosveti še vedno uporablja naziv tovariš in tovarišica za učitelje in profesorje, kar ni sprejemljivo v sedanjem času. Zaradi vsega tega pozivamo vodstvene delavce v prosveti, da ta naziv zamenjajo s pri-
mernejšim — morda z gospod, gospa — učitelj, profesor.
Območni odbor Velenje
Upokojence vpreči v voz SKOJ-ja oziroma LDS
Ker so v vodstvih društev upokojencev kakor tudi v drugih društvih v veliki večini komunisti, ki hočejo upokojence izkorsi-titi pri volitvah za obrambo ostankov bivšega komunističnega režima kar LDS zagotovo je.
Pri tem pa ti tovariši pozabljajo, da so bili vidni člani LDS že tudi takrat v bivšem rdečem parlamentu, ko so sprejeli zakon o odvzemu enomesečne pokojnine, sodelovali so pa tudi pri odmerjanju pokojnin, ki so bile skoraj do konca prejšnjega režima za večino upokojencev daleč pod minimumom za preživetje. Pozabiti pa tudi ne smemo, da se je ta stranka obnašala najbolj kapitu-lantsko in pro-jugoslovansko v času našega osamosvajanja — Janša Janez »Premiki«. Pa tudi pri sprejemanju zakonov v novem parlamentu je delovala vedno tako, da je ščitila interese bivše nomenklature. Šele v novem relativno demokratičnem parlamentu so bili sprejeti zakoni, ki omogočajo upokojencem boljše pogoje preživetja. Sedaj nas hočeta stranki oziroma vodstvi strank sivih panterjev in demokratične stranke upokojencev uporabiti zopet za obrambo ostankov komunističnega režima, ki je Slovencem pa tudi drugim narodom napravil ogromno gospodarsko pa tudi moralno škodo. Upam, da je večina upokojencev toliko razgledana, da se ne bo ravnala po receptih »Rdečih panterjev«, ki bi nas radi zopet pripeljali pod knuto rdečih grofov, ki so imeli več kot 40 let časa, da bi ustvarili raj na zemlji.
Ivan Jan Dobrna
kotna sedežna garnitura Neža sedežna garnitura I
Cene veljajo pri Lahko pa se odloči kredit pod ugodnin rešijo vam ga
Za obisk in nakup sc pohištva Sodobna največjo izbiro pi
E R A j
Osamljene Zavodnje
V soboto, 22. avgusta, so se v velenjski občini dogajale najmanj tri pomembne stvari: zabava v Starem Velenju (omogočila jo je občinska izvršna oblast z izdatnimi proračunskimi sredstvi), mon-deni teniški turnir ob velenjskem jezeru (omogočila ga je občinska izvršna oblast z dovoljevanjem čr-nograditeljstva) in obnova republiške ceste Zavodnje—Šentvid. Slednje so se lotili sami Zavo-denjčani, s svojimi lopatami, stroji in zagnanostjo. Kljub temu, da so Zavodnje dokazano med najbolj ogroženimi območji v državi, kljub temu, da je republiški proračun za obnovo te ceste letos namenil nekaj več kot 4 milijone tolarjev in kljub temu, da smo Zeleni Velenja v občinskem proračunu za isto ceno z izjemnimi napori pridobili 2,2 milijona tolarjev, so morali Zavodenjčani usodo ponovno vzeti v svoje roke. Vodstvo te krajevne skupnosti nima te sreče, da bi za »njihovo« cesto bedeli kompetentni občinski veljaki in strokovnjaki v obliki takšnega ali drugačnega odbora. Zato je samo motiviralo krajane za obnovo ceste. Le oskrbnik doma v Šentvidu g. Milan Kretič (malica), lastnik gostilne »Pri Vidi«, g. Milan Goršek (pivo), pa še morda kdo, so jim pomagali. In Zeleni Velenja smo jih obiskali, s »kratko« naročilnico za malico in obljubo, da se bomo resno pobrigali, da Cestno podjetje Celje še letos asfaltira prvi del ceste proti Šentvidu, ki je najkrajša povezava Šaleške doline z Avstrijo.
Od boga pozabljene in zapuščene Zavodnje so očitno sposobne zbuditi pozornost le tik pred volitvami in takrat, ko se v dolino spustijo s traktorskim desantom. Udarniško obnavljanje republiške ceste ne zanima nikogar. Nenormalno, neokusno, žaljivo in smešno.
Izvršilni odbor ZELENIH VELENJA
cka 35.693,00 SIT
83.616,00 SIT na 87.110,00 SIT
ačilu z gotovino. > tudi za nakup na kreditnimi pogoji -koj v trgovini.
iriporoča ERA salon roma. trgovina z ištva v Velenju.
PRESENEČENI BOSTE!
Javno vprašanje
inšpekcijskim
službam
Ob prebiranju članka g. Rez-mana »Na svoji zemlji« v prejšnji številki Našega časa me je prijela taka sveta jeza,' da se moram na vas obrniti javno. Kot stanovalka Cankarjeve 2 Velenje sem skupaj z mojimi sostanovalci doživljala v zadnjih nekaj letih natanko to, kar opisuje g. Rez-man. Ne vem sicer, na kaj namiguje v zvezi z adaptacijo Delavskega kluba — na divjo privatizacijo ali na divjo adaptacijo — črno gradnjo. Ker imamo stanovalci zelo slabe izkušnje že iz prejšnje adaptacije DK pred desetimi leti, se želimo tokrat zaščititi z vašim posredovanjem. Preden smo Velenjčani dobili Preži-hovo ploščad in je ob Paki mimo DK tekla normalna cesta, je imel DK dostavo s te ceste. Z njenim zaprtjem in nastankom cone za pešce so prestavili dovoz za DK preko našega dvorišča, cono pa zavarovali s premičnim količkom, ki je vsem vozilom, razen dostavnim, preprečeval dostop nanjo. Ker DK že od vsega začetka nima svojega parkirnega prostora, so si njegovi gostje in uslužbenci začeli prisvajati naše in ko je na našem parkirišču postalo pretesno za vse, je skrivnostno izginil količek nato pa še betonski cvetlični lonci, ki so ovirali voznike, da bi se lahko pripeljali prav do lokala. Tako so izsilili prehod na ploščad in parkiranje na peš coni. To je potegnilo za sabo prosto vožnjo po njej. Vsi kamioni, ki se dnevno nagne-tejo na našem dvorišču, obračajo na ploščadi in ogrožajo pešce, podirajo ulične svetilke in uničujejo talne elemente. Ko je pred desetimi leti DK prvič adaptiral svoj lokal, smo stanovalci dosegli pri občinskih prometnikih, da so ponovno zaprli prehod na ploščad s količkom. G. Kosi se bo še spomnil, kako je po dveh dneh tudi ta količek izginil. Delavski klub si je torej vzel pravico neovirane vožnje in parkiranja na javni površini za pešce in to pravico tudi še vedno ima. Predrznost se jim je torej izplačala in vse kaže, ctta računajo, da se jim bo tudi v bodoče. Sprašujem se, kako je DK sploh lahko dobil uporabno dovoljenje, ne da bi imel svoj parkirni prostor. Vsaka najmanjša vaška gostilna ga ima in si ne moremo predstavljati, da bi njeni gostje pri sosedih parkirali, tako kot se dogaja to nam, sosedom D K in vsem velenjskim pešcem. Nehajmo enkrat že s to licemerno prakso, ko prve dni šolskega leta velikodušno postavimo policijski nadzor na Preži-hovo ploščad, da se vidi, kako skrbimo za naše otroke, že naslednje dni pa se veselo vozimo med njimi z vsemi prevoznimi sredstvi. Kršitelj ni samo DK s svojimi gosti in uslužbenci, ploščad uporabljajo vsi, ki imajo ob njej svoje pisarne in lokale. Vsi ti bi lahko imeli dostop ob straneh ploščadi. Delavski klub ima dovolj prostora za dostavo in parkirni prostor med Kulturnim domom in svojim lokalom, le urediti ga je treba. Nam je vseeno, če bo kdo od vodilnih gostincev divje privatiziral DK, ali če je sedanja adaptacija črna ali ne, to je stvar občinske politike in inšpekcijskih služb. Stanovalci želimo samo jasen odgovor od odgovornih inšpektorjev na vprašanje: PO KATERI POTI SE BO ADAPTIRANI DELAVSKI KLUB OSKRBOVAL IN KJE BODO NJEGOVI GOSTJE PARKIRALI?
Samo, lepo vas prosim, nikar me v odgovoru ne odslovite s tistim že krepko oguljenim stavkom: »Vse to bomo uredili, ko bo sprejet Ureditveni načrt za center mesta.« S tem magičnim stavkom nas »tolažite« že vrsto let vsi odgovorni v občini. Kadarkoli smo doslej hoteli stanovalci rešiti probleme zaradi pre-natrpanosti dvorišča z dostavnimi in parkiranimi vozili vseh mogočih uporabnikov, ali ko smo hoteli razčistiti vprašanje funkcionalnega zemljišča (ki si ga vsi lastijo!), smo zadeli ob ta nesrečni UN, ki na zadnji skupščini spet ni bil sprejet in vse kaže, da pri takšni indolentnosti in za-plankanosti naših ljudi še dolgo ne bo. Rajši se bomo med seboj prepirali, zahtevali vsak svoje pravice in jih kratili drug drugemu, se sprenevedali, da pač drugače ne gre in da se reda ne da narediti. Od tega bodo imeli največjo korist spet najbolj predrzni — kot doslej in seveda tisti, ki bi morali skrbeti za red.
Sonja Kolšek Cankarjeva 2 b, Velenje
JAKOPEC

NOVO V AVTOSERVISU
/A
Jvl
a
na Kosovelovi 16 v Velenju.
O Pooblaščen $ervi$ za vozila OPEL O Prodaja rezervnih deicv in dodatne opreme OPEL O Prodala celotneaa programa OPEL ■ dobava naiboli popularnih vozil VECTPA in ASTPA takoj!
Uradna otvoritev Bo v sredo, 2. septembra ob 11. urL VabCjeni.
Na dan otvoritve bo možna poskusna vožnja z avtomobili OPEL.
Vse informacije dobite po telefonu 855 975.
gorenje notranja ©prema
PROGRAM KERAMIKA
Gorenje 1/b, Šmartno ob Paki
V industrijski prodajalni Gorenje Keramika, Šmartno ob Paki nudimo po ugodnih cenah širok asortiman keramičnih ploščic. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim "exclusive designom" (tretje žganje ploščic).
Nudimo možnost brezobrestnega plačila v 3 obrokih.
RAZPRODAJA

DO 24. SEPTEMBRA 199 NEKORANTNIH KERAMIČNIH PLO S POPUSTOM 80%.
Delovni čas: od 7.30 do 15.00, sreda od 7.30 do 18.00, sobota od 7.30 do 12.00
Telefon 063/ 885-030
AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR

strani. 22.30 Dežela tisočih dogodivščin, amer. komedija (John Wayne, Stevvart Granger, Capucine). 23.20 Noč groze, ameriška srhljivka (Tony Moran, Donald Pleasence). 0.50 Čas v sliki. 0.55 Cicago 1930, kriminalka.
10.30 Dimnikarček se potepa po svetu, slovaška risana nanizanka. 10.40 Čarobna vrtavka. 11.10 Nekoč je bilo ... življenje: Oko. 11.35 Naravoslovna fotografija. 12.00 Poročila. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 18.35 Že veste ... Svetovalno izobraževalna oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Hol-lywood se jih spominja, amer. dok. serija. 22.00 Dnevnik 3, Žarišče. 22.55 Sova: Dragi John, amer. nanizanka: Polnočni klici, amer. nanizanka. 0.10 Video strani.

17.40 Sova, pon. 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju: Barcelonski stol, angl. dok. serija. 20.25 O raku, angleška poljudno-znan. serija. 21.20 Umetniški večer. Danton, francosko-poljski film. 23.35 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes poročila, 12.00 Poročila. 12.05 Novopečeni princ iz Bel Aira, hum. serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Lowengrub, serija, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Calebove hčerke, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.35Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Da prijetno teče čas. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Me ženske. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Zadnji civilist, tv film (Max von Sydow, Pascal Rocard). 11.50 Poper. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Babysitter, ameriška komedija (Jerry Levvis, Mary-lin Mavvell). 16.00 Sanjska ura, risanka. 16.25 Gruey, junak, ki vedno pade, angl. otroška serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.05 Mi, 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija. 20.30 Čas v sliki. 20.15 Zveneča Avstrija. južna meja. 21.00 Pogledi od
SATELITSKA TV|
20.15 Stari, kriminalka. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Zmeda v banki, amer. kriminalna komedija (Hoyt Axton, Cor-bin Bernsen). 23.00 Večerni šnnrt
SATELITSKA TV
film (Denis Quaid, Bess Armstrong). 0.45 Čas v sliki. 0.50 Nevarno življenje, francoska kriminalna komedija (Annie Girardot, Claude Brasseur).
SATELITSKA TVj
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Drops! 9.30 Hotel. 10.20 Najlepši dan, pon. domovinskega filma. 1.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Hunter, kriminalka, 1989. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Moški kot dinamit, akcijski, 1982 (Charles Bronson, Lisa Eil-bacher). 0.50 MacGyver.
9.35 Smrkci, amer. risana serija. 9.55 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 10.10 Hollywood se jih spominja, amer. dok. serija. 11.05 O raku, pon. angleške poludnozn. serije. 12.00 Poročila. 15.35 Danton, francosko-polj-ski film. 18.10 Skrivnostni otok, pon. angl. nadaljevanke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angl. nadaljevanka. 21.15 Sova: Roseanne. 21.50 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Polnočni klici, amer. nanizanka; Kako se ljubiti z zamorcem, kanadski film.

br.KJ,
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro, jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj, 12.00-12.30 Takšno je življenje. 13.20 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Klic v sili (Hans Meiser). 22.05 Smrtonosna dvojna igra, akcijski, 1983 (Tom Selleck). 23.50 Poročila. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Baretta. 1.30 Šef
17.40 Sova, pon. 18.55 Špansko poletje, španska nadalj, 19.30 Dnevnik Ko-per-Capodistria. 20.00 Klasični dosežki v oblikovanju: Levisove kavbojke 501, angl. dok. serija. 20.25 Intervju: Dr. France Bučar. 21.45 Slovenski ma-gazin.21.45 Slovenski magazin. 21.45 Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet, amer. poljudnoznan. oddaja. 22.40 Video strani.
9.05 Potovanja. 10.20 Hunter, ponovitev. 11,10 U. Meyer: Ugovarjam! 12.00 Kolo sreče, 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacev. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Letalo, akcijska drama, 1980 (Robert Hays, Julie Hagerty, Robert Stack). 22.00 Nogomet Borussia Moenchengladbach-Bayer 05 in Nurn-berg—Bayer 04. 23.00 Šolarkin raport, 10. del, 1975, erotični. 0.30 Heterosek-sualni ples, kratki film, 1987. 0.50 Slonokoščeni stolp, kratki film.
RTL PLUS
PRO 7
6.15 Vegas, Trick 7, Hartovi. 11.10 Nia-gara, ponovitev kriminalke. 12.40 Star-sky in Hutch. 13.30 Vihar, zgodovinski, 1958 (Silvana Mangano, Van Heflin). 15.35 Perry Mason. 16.25 Hartovi. 17.15 Trick 7. 18.55 April odkrije Havaje, komedija, 1960 (Deborah Walley, James Darren), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Fenikosv let. pustolovski, 1965 (James Stevvart, Hardy Krueger). 23.40 Starsky in Hutch. 0.30 Petrocelli. 1.20 Kabaret.
SUPER CHANNEL
6.30 Denar in politika, mix. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. '19.30 Področje, akcijski. 21.00 Dosje Zemlja. 21.30 Reportaže. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Vohun. 0.00 Jazz.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Murphy Brovvn, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Lovvengrub, serija, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Non-ni in Manni, serija, pon. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Calebove hčerke, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Santa Barbara. 17.10 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavni spored. 22.45 Dnevnik 2. ~~
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall, 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Sprinfiel-dova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kilometer 330. 21.05 Velika svoboda. 22.00 Nogomet. 22.15 Železni orel 2, akcijski, 1968 (Louis Gossett jr ). 0.00 Zadnje poglavje, grozljivka, 1990. 1.40 Fantom iz opere, grozljivka, 1943.
10.05 Lonček, kuhaj: Piškoti. 10.00 Modro poletje, španska nadalj., pon. 11.00 Zgodbe iz školjke. 11.50 Za prihodnost Narodne galerije, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Intervju: Dr. France Bučar, pon. 16.00 Koča strica Toma, amer. film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 W. Creaturex: Letalska družba, angl. nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Utrip. 20.30 Royal Variety Pertormance. 21.35 Sova: Murphy Brovvn, amer. nanizanka. 22.00 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Polnočni klici, amer. nanizanka; Siloviti udarec, ameriški film. 1.00 Video strani.
mmmmmmmm
16.25 Sova, pon. 17.40 Po poteh do sebe, izbor, oddaja. 18.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 18.30 Ste-verjan '92. 19.00 Šaljivec, slovaška nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Klasika. 20.25 Slab dan v Black Rocku, ameriški film. 21.45 Tračarije.
SAT 1
6.15 Nogomet. 7.15 Otroški spored: Grisu, Silvehavvks. Zorro, zadnji del. 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora. 13.35 Sanje o Zahodu, serija, 1986. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Navidezni norci, komedija, 1936 (Hans Moser). 16.30 Čudoviti svet živali. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra (Mike Krueger). 18.00 Nogomet, nemška igra. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Moje ime je Steven, prvi del drame, 1989 (Luke Edvvards). 21.55 Poročila. 22.00 Jux in Dallerei.
mm
MMW
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Živalski magazin. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Zadnji civilist, tv film. 12.05 Z ladjo po Renu od Basla do Koblenza. 12.15 Reportaže o Avstriji. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Morski razbojnik, ameriški film (Tyrone Povver), Maureen 0'Hara. Anthony Ouinn) 15.50 Raji za živali: Ozelot. 16.00 Kum. Kum, risanka. 16.25 Junak, ki vedno pade, otr. serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki.
10.15 Mr. Belvedere. 10.50 April odkrije Havaje, ponovite* komedije. 12.30 Starsky in Hutch. 13.20 Feniksov let, ponovitev filma. 15.40 Perry Mason. 16.30 Hartovi. 17.20 Trick 7. 19.05 Vedno te presnete ženske, komedija, 1970 (Alfred Rasser, Mady Rahl), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Dve krsti po naročilu, kriminalka, 1966 (Gian Maria Volonte, Irene Papas). 22.50 Starsky in Hutch 23.45 Petrocelli. 0.45 M.A.S.H.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Poročila. 9.15 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.05 Game, Set, Match, serija, pon. 14.00 Poročila. 14.20 Izbor iz sporeda za tujino. 14.50 I Pagliacci, opera. 15.15 Dokumentarna oddaja. 16.00 Poročila. 16.10 General, ameriški film. 17.25 Denver, zadnji dinozaver, risanka. 17.50 Glasba. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Geslo Cocque Rouge, švedski film. 21.30 Preteklost v sedanjosti. 22.05 Dnevnik 2.
6.00 Otroški spored. 9.20 Beverly Te-ens. 9.45 Srečni Lukec. 1.10 Peter Pan, Captain Planet, Marvel, princ Na-mor, mali čarovnik. 12.35 Mochel Vail-lant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladi-jatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 15.50 A-team. 16.40 21, Jump Street. 17.30 Nogomet. 17.45 Cena je vroča, 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.05 Trening formule ena. 19.20 Beverly Hills, 90210. 20.15 Nori Teodor, veseloigra. 22.00 Zabavni spored (Roberto Blanco, Chippenda-les). 23.00 Erotični film po želji: Fanny Mili. 1983: Trim s seksom, 1969, in Lo-lita, 1980. 0.30 Pouk iz ljubezni, erotični.
PRO 7
ms.
EEEEEm
7.00 Poslovnost. 9.00 Channel E 12.00 Super shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Dosje Zemlja. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Tarzanova nova pustolovščina, pustolovski. 21.00 Divja Amerika. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice 22.30 Ameriški trg. 23.00 Beli zombi, grozljivka.0.15 Mix.
10.15 Blodnje Krištofa Kolumba. 11.00 Trije možje v čolni, nemški film. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Anastazija, ameriški film (Ingrid Bergman, Yul Brynner). 15.15 Okrajni zastopnik, nemški film. 15.30 Dobro glej! 15.35 Kum, Kum, risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Cir-kussimo. 17.55 Ribje zgodbe, risanka. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Šef zdravnik Traper John, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Velika poletna noč s starimi šlagerji. 22.05 Zlata dekleta, serija 22.30 Večerni šport. 23.10 Beli morski pes, ameriški
8.45 Vihar, ponovitev fiima. 10.55 Vedno te presnete ženske, ponovitev filma. 12.35 Mr. Belvedere. 13.00 M.A.S.H. 13.30 Potrocelli. 14.20 Ločitev po ameriško, komedija, 1966. 16.15 Angel na Zemlji. 17.10 Povsem normalno. 17.35 Blagoslovljeni par. 18.30 Pleši z menoj v jutro, komedija, '1962 (Paul Hoerbiger, Rex Gildo). 20.00 Dnevnik. 20.15 Zlomljena puščica, vestem, 1950 (James Stewart, De-bra Paget). 22.00 Sajgon, kriminalka, 1987 (Williem Dafce, Fred Ward).
EnaunEEna
6.30 Poslovni kanal, mix. 9.00 Super shop. 15.00 Super bike, ZDA. 16.30 Mix. 17.30 Dosje Unesco. 18.00 Izrael, serija. 18.30 Potovalni magazin. 19.00 Video moda. 19.30 Reportaže. 20.00 Trepetajoča luč, kriminalka. 22.00 Novice. 22.30 Jazz. 23.30 Ali Mixed Upi.
......^liiiTOTOOfii^uiiui^
NEDELJA
3C. avgust
10.05 Živ žav. 11.00 Ob 90-letnici Maksa Pirnika. 11.30 Kronika, pon. <anadske dokumentarne serije. 12.00 3oročila. 12.55 Begunci, tu z nami. 13.10 Šaljivec, pon. slovaške nadalje-/anke. 13.40 Števerjan '92, pon. 15.35 Hurry Sundown, ameriški film, 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, av-stral. nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zdravo. 21.35 Svet larave: Amazonija, serija. 22.25 Dnevnik 3. 22.55 Sova: Ameriške video smešnice; Polnočni klici. 0.10 Video strani.
12.15 Sova, pon. 13.40 Športna nedelja. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Slovenija za Bosno, 20.30 Tovariš Philby, dok. oddaja. 21.25 B. Sinkel: Očetje in sinovi, serija. 22.20 Mali koncert. Igor Škerjanec, violončelo. 22.30 Športni pregled. 23.00 Video strani.
8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Spored za otroke. 11.05 Računalniki in laserji, poljudnoznanstveni film. 11.30 Oddaja narodne glasbe. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.05 Mikser M. 15.00 Daktari, serija. 15.50 Risanka. 16.00 Poročila. 16.10 Operna skrinjica. 16.40 Dokumentarna oddaia. 17.10 Ples do zore, ameriški film. 18.50 Risanka, 19.30 • Dnevnik 1. 20.05 TV vinjeta: Veliki Tabor. 20.15 Ljubezen za Lidijo, serija. 21.05 Izbor miss Hrvaške. 22.10 Dnev-1 nik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
12.25 Motocross. 12.30 Tednik in vreme za prihodnji teden. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Heidi in Erni, serija. 13.35 Sklepni akord, nemško-francoski film (Eleonora Rossi-Drago, Christian Mar-quard). 15.10 Pasta all italiana. 15.30 Kum, Kum, risanka. 15.50 Časovni stroj, lutke. 16.10 Sedem želja, poljska serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Maldinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Oppen in Ehrlich, zadnji del serije. 21.05 Elisabeth, odlomki novega muzi-kala.
[SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Nogomet, pon. 6.50 Otroški spo-'ed: Grisu. 8.35 Super deček, pusto-ovska serija, začetek, 1988 (John Maymes Nevvton). 10.55 Ime mi je Stegen, ponovitev TV filma. 12.40 Kino. 13.05 Zdravje. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.00 Enterprise. 14.55 Leteče pošasti iz Osake, pustolovski, 1957 (Kenji Savvara). 16.10 Kako so snemali Alien 3, dokumentarec, 1991. 16.35 TV-stava. 17.05 Velika drevesa, vestem, 1952 (Kirk Dcuglas). 18.35 Kdo bo nova Scarlett? 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče. 20.15 Kongres se zabava, zgodovinski, 2965 (Lili Palmer, Curd Juergens). 22.00 Pogovor v stolpu.
PONEDELJEK
31. avgust

9.20 Dobrodelni koncert za otroke iz BiH. 10.10 P. P. Read: Poročen moški, pon. angl. nadaljevanke. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.50 Slovenski magazin, pon. 17.20 Dober dan, Koroška. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Radovedni Taček: Slon. 18.25 Lonček kuhaj: Zdrobovi skutini žličniki. 18.45 Zveri na polju, angl. poljudnoznanstvena oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Jean giraudoux: Za Lukreci-jo, posnetek gledal, predstave. 22.20 Dnevnik 3. 23.15 Sova: Stara vohunska mačka, angl. nanizanka; Polnočni klici, amer. nanizanka; morje, seks in sonce, francoska oddaja.
de, otr. serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice. kriminalka. 22.10 Seks, laži in video, amer. film (James Spader, Andie Dovvell).
TCREK
1. september
me, amer. film (James Cagney). 23.45 Zmešnjsva v hiši, sovjetska komedija (Sergej Doncov, Žana Kerimtajeva).
j SATELITSKA TVj
SATELITSKA TV!
SAT 1
6.00 Za otroke. 8.00 Mario brothers. 8.45 Gulliverjeva potovanja, otroški, 1976 (Richard Harris). 10.10 Svet v njegovih rokah, pustolovski, 1951 (Gregory Peck). 12.05 Strick Buck. 12.30 Major Dada. 13.00 Moj oče Zu-najzemljan. 13.25 Formula ena v Belgiji, uvod in prenos, 15.50 Prebujenje sfinge, grozljivka, 1980 (Charlton He-ston). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Kilometer 30. 20.15 Umor, akcijski, 1986 (Charles Bronson). 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Formula ena. 0.25 Kanal 4. 0.50 Nož na obali, drama. 1986 (Dennis Hopper, Keanu Re-evers).
sPI
6.00 Dobro jutro. 8.30 sosedje. 9.05 Eksotične živali, dokumentarec. 9.30 Enterprise. 10.20 Kongres se zabava, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.30 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse, 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Hallo, Heino. 21.15 Hanna Amon, drama, 1951 (Kristina Soederbaum, Lutz Moik). 23.00 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Mac-Gyver. 0.40 Filmski ustvarjalci.
PRO 7
5.25 Lassie, Milje prahu. 9.25 Ali gori, Pariz?, vojni, 1965 (Gert Frobe, Orson i/Velles). 12.40 M.A.S.H. 13.10 Blagoslovljeni par. 14.05 Zvezde in živali. 14.15 Kraljestvo divjih živali. 15.10 Neprilagodljivi (Misfist), pustolovski, 1960 (Clark Gable, Marilyn Monroe). 17.20 Panika v Echo parku, drama, 1977 (Dorian Harevvood). 18.40 Superforce. 19.05 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Spalnično okno. kriminalka, 1986 (Steve Guttenberg, Isabelle Huppert). 22.25 Očetovstvo, komedija, 1981 (Burt Reynolds, Bever-ly D'Angelo). 0.05 S. Templar. Harryjeve sodbe.
SUPER CHANNEL
8.00 Novice, mix. 13.00 Religija. 15.00 George Vanderman. 15.30 Turistični magazin. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 19.00 Superbike USA. 19.30 Video moda. 20.00 Pariške počitnice, film. 22.00 Poročila, mix.
1.10
17.00 Sova, pon. 18.20 Športni dogodek, pon. 18.50 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik Ko-per-Capodistria. 20.00 Postelja, angl. dok. oddaja. 20.30 Ciklus filmov znanih režiserjev; Henri Georges Clouzot: Diabolique, franc. film. 22.20 Zemljepisne posebnosti: Živali, ki jih ni nihče ljubil, amer. poljudnoznanstvena oddaja.
8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon 13.45 Poročila. 13.50 Poletel bom, serija, pon. 14.40 Modre čelade. 15.05 Pozabljena zgodba, otr. oddaja, pon.1 5.30 Skrivnost mesteca U, serija za otroke, ■16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Calebove hčerke, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.35 7/7.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro golej! 10.00 Zakladi Avstrije. 10.20 Popaj, risanka. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Aladinove prigode, ital. mlad. film. 12.00 Umetnost in človekova podoba. 13.00 Čas v liki. 13.00 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Tarzan lomi verige, amer. film (Lex Barker, Joyee MacKenzie). 15.40 Raji za živali. 16.00 Nils Holgers-son, risanka. 16.25 Junak, ki vedno pa-
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef, Čips. 16.45 Us Open 1992, prenos iz Flushing Mea-dovva. 18.45 Poročila. 19.15 Eksploziv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Co-lumbo: Umor na recept, kriminalka, 1968 (Peter Falk, Gene Barry). 22.00 Na ljubezen in smrt. 23.00 Kulturni magazin. 23.35 Magazin za moške. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Hammer. 1.00 Tenis, povzetek. 1.30 US Open, prenos, do 5.00
10.00 Zgodbe iz školjke. 10.50 Nekoč je bilo... življenje. 11.40 Po poteh do sebe, pon. izobraževalne oddaje. 12.00 Poročila. 16.00 Diabolique, pon. francoskega filma. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Biskvitki, amer. risana serija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Osmi dan. 20.55 Za prihodnost Narodne galerije. 21.10 F. Hebrard-L. V. Velle: Ambasadorkin soprog, franc. nadaljevanka. 22.00 Dnevnik 3, Žarišče. 23.00 Kronika, kanadski dok. serija. 23.30 Sova: Problemčki, angl. nanizanka; Polnočni klici, amer. nanizanka; Glasbeni utrinek: R. Strauss: Koncert za oboo. 1.10 Video strani.
16.10 Sova, pon. 18.15 Svet poroča. 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ZDF. 20:00 Orion. 20,25 Glasba, shovv in cirkus. 21.25 Omizje. 23.25 Svet poroča, pon 0.05 Video stani.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9.30 Hallo, Heino. 10.20 Hanna Amon. ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče, 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett. 20.15 Ena, dva, tri, predsednik si ti, satira, 1980 (Bob Neahart, Madeline Hahn). 22.00 Nogomet. 23.00 Deseta žrtev, znanstveno fantastični, 1956 (Marcello Mastroianni, Uršula Andress, elsa Martinelli). 0.40 MacGyver. 1.35 Na begu.
PRO 7
11.45 Pleši z menoj v jutro, ponovitev komedije. 13.15 Shortlist, dokumenta-cija.1 3.30 Starsky in Hutch. 14.20 Zlomljena puščica, ponovitev vester-na. 15.50 Agentka s srcem. 16.40 Hartovi. 17.30 Trick 7. 19.10 Charlijeva teta, komedija, 1963 (Peter Alexander, Maria Sebaldt), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Živo srebro, komedija, 1986 (Kevin Bacon, Jami Gertz). 23.00 Star-sky in Hutch. 23.35 Petrocelli. 0.55 Superforce.
H'IJf.1
9.00 Channel E. 12.00 Super shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Divja Amerika. 16.00 V i 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun Cosby). 19.30 Potovanje film. Preživetje. 21.30 Perspektive. Poročila. 22.30 Reportaže.
živo. (Bili 21.00 22.00
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Dobro jutro, Hrvaška. 12.05 Men Be-having Badly, humor, serija, pon 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Prime suspect, serija, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Calebove hčerke, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Čl&eka rasa, dok. serija. 21.05 V velikem ospredju 22.40 Dnevnik 2. 0.05 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni. serija. 9.30 Urejeno življenje. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Sklepni akord, nemško-francoski film. 12 05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Speedway, amer. komedija (Elvis Presley, Nancy Hardy, burleska. 16.00 Tudi zabava mora biti. 16.25 Junak, ki vedno pade. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Lepotica in kit, dok. o grbavem kitu na avstralski obali. 21.00 Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Ragti-
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep (527). 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Sprngfiel-dova zgodba. 15.00 Šef, Čips. 16.45 US Open, prenos tenisa. 18.45 Poročila 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Reka morilskih krokodilov, pustolovski, 1979 (Mel Ferrer, Barbara Bach) 22 00 Nogomet. 22.15 Explosiv, vroči stol. 23.05 Ninja policisti. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Hammer.
PRO 7
7.00 Planet velikanov, Flipper, Agentka s srcem. 11.50 Čarljijeva teta, ponovitev komedije. 13.15 starsky in Hutch. 14.10 Operacija rumeni gad, kriminalka, 1964 (Hellmut Lange, Moi-ra Orfei). 15.45 Kobra, prevzemite. 16.35 Hartovi. 17.25 trick 7. 19.10 Veliki avtobus, komedija, 1976 (Jospeh Bologne, Stockard Channing), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Ashanti, pustolovski, 1978 (Michael Caine, Peter Ustinov). 23,20 Starsky in Hutch.
UHJff-ilM.TN«
6.30 Finance, novice. 9.00,Channel E. 11.00 Potovalni magazin. 12.00 CNBC magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.00 Tabloidne novice. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun Billa Cosbyja. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Media Europe. 22.00 Poročila. 22.30 Morilec, danska kriminalka.
^»■"■"^^lISftltfM^^BaBI^	...............................
Kdor išče, ^
ta najde! fsl%
SREDA
2. september
10.20 Biskivtki, amer. risana serija. 10.40 Alice v deželi risb, oddaja TV BiH. 10.55 F. Hebrard-L. Velle: Amba-sadorkin soprog, pon. francoske nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 17.00 Tovariš Phi-liby, pon. dok. oddaje. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Smrt sina, angleški film. 21.45 Kratek film. 22.00 Dnevnik 3, Žarišče. 23.00 Sova: Nenadni uspehi, amer. nanizanka; Polnočni klici, amer. nanizanka. 0.30 Video strani.
^SLOVENIJA 2
16.30 Osmi dan, pon. 17.20 Sova, pon. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik Koper-Cvapodi-stria. 20.00 Tosca, posnetek opere. 23.00 Športna sreda. 23.30 Video stra-
8.15 Santa Barbara, pon. 9,00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 The New Statesman, humor, serija, pon. 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, pon, 13.45 Poročila. 13.50 Prime suspect, serija, pon. 14.40 Modre čelade. 15.05 1001 Amerika, risana serija. 16.00 Poročila 16.10 Šolski program. 17.10 Calebove hčerke, serija, pon. 18.00 Poročila 18.05 Dok oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Pilat, film. 22.00 Dok. oddaja 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Venezuela, 1. del: Džungla, Indijanci in Karibika. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo 10.30 Zmešnjava, smer. komedija (Peter Sellers, Claudi-ne Longet). 12.05 Dedek in vila, češka risanka. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Princesa Neugnanka, nemški film (Traudl Stark, Paul Horbiger). 15.45 Muzikanti iz Avstrije. 16.00 Ni-klaas, fantič iz Flandrije, risanka. 16.25 Junak, ki vedno pade, otroška serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Čas v sliki 20.00 Šport. 20.15 Usoda Jackie O., ameriški film v treh delih (Roma Downey, Stephen Collins). 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Model in vohljač, serija. 22.40 Zloglasen, ameriška kriminalka (Ingrid Bergman, Cary Grant). 0.20 Čas v sliki. 0.25 Mesec v ogledalu, čilenski film
UTElilSia TV
SAT 1
6 00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Narodna glasba. 9.55 Moritu-ri, ponovitev filma 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Sosedje, serija, 125. nadaljevnaj. 15.05 Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hausl, ljudska igra v treh dejanjih 21.55 Akutno, afere, analize. 22.25 Schreinemakers v živo. 23.30 EP v nogometu. 23.45 Poročila. 23.55 Žig maščevanja, vestem, 1954 (John Derek, Jim Daviš)
RTL PLUS
6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. welby 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne. 12.20 Takšno je življenje. 13.05 Santa Barbara. 14,00 Wimble-don '92, v primeru dežja običajni spored. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.15 Policijski asi v akciji. 22.15 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska! 0.00 Airvvolf 1.00 Grozno prijazna družina.
PRO 7 .vi ' .M'
6.45 Jane in Kathleen Flicka. Kobra, prevzemite, Riptide. 11.25 Casanova junior, komedija, 1987 (Patrick Demp-sey. Talia Balsam). 13.05 MacGruder in Loud. 14.00 Vrtovi zla, ponovitev vestema. 15.40 Bumperjev revir, dete-ktivka. 16.30 Sestre 17.20 Trick 7 19.10 Hardball, serija 20.00 Dnevnik. 20.15 Jane in izgubljeni zaklad, pustolovski, 1988 (Marius Weyers, Sandra Prinsloo). 22.05 Jake in McCabe. 23.00 Kabaret in satira. 23.45 Tapehe-ads, norosti na videu, komedija, 1988 (John Cusak. Tim Robbins).
SUPER CHANNEL
6.30 Finance, Mix 9.00 Chanel E 12.00 Super Shop. 12.30 Turistični magazin, 13.00 Japonsko gospodarstvo. 15.00 Wanted 16.00 V živo. 18 00 Wy-att Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Tabloidne novice. 20.00 Prime Šport. 21 00 Potovalni magazin. 21.30 Financial Times 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg 23.00 The Violent Ones. kriminalka 1967 (Ferando Lomas)


Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 27. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 28. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč.
6.00 Dobro jutro. 6.30 i.00 Izbor pesmi tedna.
SOBOTA, 29. AVGUSTA: Poročila. 7.00 Jutranja kronika. : 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 30. AVGUSTA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50. 16.50 epp sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 31. AVGUSTA: 15*)0 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje .. .
TOREK, 1. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 2. SEPTEMBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Ziv žav. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
Arsen Dedič in Gabi Novak
na velenjskem gradu
V	petek, 28. avgusta, bo ob 20.00 na velenjskem gradu koncert priznanih hrvaških umetnikov Arsena Dediča in Gabi Novak, z naslovom: RADI SMO JIH POSLUŠALI.
Vstopnice po 200 SIT (mladina 150 SIT) lahko dobite eno uro pred koncertom na gradu.
Če bo vreme slabo, bo prireditev v knjižnici Velenje.
Pojdite z nami na koncert dunajskih dečkov
Danes, v četrtek, 27. 8. se nam lahko pridružite na naši poti v Ljubljano, kjer si bomo ogledali koncert po vsem svetu znanih DUNAJSKIH DEČKOV v dvorani Slovenske filharmonije.
Cena aranžmana je 1300 SIT. Pridružite se nam lahko na avtobusu, ki bo izpred Rdeče dvorane odpeljal ob 17.30.
Bohinjske predice v Velenju
V	petek, 4. septembra, bomo zaključili letošnje poletne kulturne prireditve. Na ploščadi pred velenjsko Namo se nam bodo tokrat predstavile BOHINJSKE PREDICE s svojim programom slovenskih ljudskih pesmi in običajev.
Hkrati pa bodo na prireditvi predstavili tudi videokaseto domačih predic z naslovom LE PREDI DEKLE PREDI.
Če bo vreme slabo, bo prireditev v restavraciji Name.
KNJIŽNICA VELENJE
Mednarodni knjižni kviz
»KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ«
Žrebanje L septembra ob 17. uri v KNJIŽNICI
Čakajo vas lepe nagrade!
Vabljeni!
NOVO - NOVO
6isiroj*
Šalek 90, Velenje, tel.: (063) 858-478 Cenjene stranke obveščamo, da je ponovno odprt bistro L. Pripravili smo vam tudi hrano:
#	lasagna
#	canellone
#	capacho
#	sladice 0 pizze
Del. čas: vsak dan od
9.-22. ure, ob nedeljah od 15. do 22. ure.
Vlj&dno vabljeni!
Dunajski dečki
BUTIK KAJA
Mislinja 152
ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068
PRODAJALNA ftktftf
Dragomira Rošer 62382 MISLINJA 170/a
Tel.: 0602/ 55-237
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
Trgovin« z mešanim blagom
Koroška 8 e, Velenje Tel.: 855-908
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955,
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek.
KOTNA SEDEŽNA GARNITURA BARBARA S TABURE-JEM
za gotovino samo 59.900,00 SIT
velikost 200 x 220 cm, 5 različnih modnih barv, dobava takoj! Plačilo je možno tudi s tremi čeki ali na kredit! Biodom Celje, Teharska 111, tel. 29-144
VSA ZIDARSKA DELA
PO KONKURENČNIH CENAH Zidarstvo Klakočer Marjan. Koroška :
b Velenje
SEZAM ŠOŠTANJ NUDI:
—	rabljene učbenike
—	šolske potrebščine na dva obroka
—	otroške zimske hlače po 700,00 SIT
AVTO ŠKORJANEC
rezervni deli, avto stekla, rent a car, odkup poškodovanih vozil, Celje, Mariborska c. 115, tel. (063) 38-811, Šentjur (063) 741-008.
SSI - AG, ŠVICARSKO AVSTRIJSKI KONCERN
išče sodelavce in vodilne ljudi za sodelovanje na področju Slovenije in Hrvaške. Možnost dobrega ZASLUŽKA in IZOBRAŽEVANJE! Če ste uspešni vam nudijo lastno pisarno ali avto! Informacije tel. 062 221-332.
TAMPOTISK BORIS NIEGELHEL tel. 858-597
Za popestritev vaših izdelkov, izdelava kvalitetne reklame na različne materiale (baloni, PVC, steklo, kovina, les, poliestri itd.), nudimo tisk v eno ali več barvnih kombinacijah. Tisk je možno izdelati na ravne, okrogle in valovite materiale. Z poživitvijo svojih izdelkov — uspešnejša prodaja. Izdelujemo tudi izdelke iz pleksi stekla.
Opravičilo!
V prilogi Oh, ta šola nam jo je pri reklami za velenjsko Mladinsko knjigo zagodel tiskarski škrat.
Izpustil je namreč to, da prodajajo učbenike, zvezke in druge šolske potrebščine. razen k;njig. na štiri mesečne obroke.
v
Cebulovemu Ivanu v spomin
Ker sva se srečala še pred dvema urama in se pozdravila, me je tembolj presenetila nenadna žalostna novica, da nas je za vedno zapustil Ivan Suster iz Kavč.
Rodil se je kot prvi otrok v številni družini pred sedemdesetimi leti. Že v mladosti si je služil vsakdanji kruh s priložnostnimi deli, pozneje je šel od hiše služit za hlapca. Ko je bil star 18 let je dobil delo na rudniku Velenje. Leta 1944 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Po osvoboditvi se je vrnil in se ponovno zaposlil na rudniku. Bil je zelo vesten in marljiv delavec v jami, saj je bil sedemkratni udarnik. Iz rudnika so ga poslali v nadzorniško šolo v Ljubljano, ki jo je uspešno končal leta 1952 in se spet zaposlil kot rudarski nadzornik v jami. Še istega leta si je poiskal svojo življenjsko sopotnico Marijo, rojeno Petek. Z veliko vnemo obeh sta pričela obnavljati kmetijo, graditi novo hišo in gospodarsko poslopje, kjer sta kljub trpljenju in pomanjkanju preživela mnogo srečnih dni. V zakonu, sta se jima rodila hči Ivica in sin Ivan.
Bil je res predan delu na rudniku in domači kmetiji. Z veliko vnemo je rahljal zemljo, sadil vinsko trto in sadno drevje. Ni bilo pedi zemlje na kmetiji, ki je ne bi obdelal.
Bil je velik ljubitelj narave in zvest planinec, pa tudi ljubitelj drobnih žuželjk čebel, saj je bi! kar 40 let v čebelarskem društvu. Ko je šel leta 1973 v pokoj, mu dela nikoli ni zmanjkalo. Poglabljal se je v strokovno literaturo sodobnega kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva. Kljub vsemu si je vzel čas za planinarjenje po slovenskih planinah in gorah, dokler mu je to zdravje dopuščalo, saj je lahko z vrha planin še bolj občudoval lepote slovenske žemljice, ki jo je tako ljubil. Z dušo in telesom je delal v svoji KS. Bil je veren kristjan, saj je svoj smisel življenja našel v evangeliju.
Živel je kot pošten človek, odkritosrčen, delaven ter radodaren. Tako mu je sredi dela in načrtov nehalo utripati plemenito srce. Spominjali se ga bomo kot dobrega človeka!
(I. P. in J. L.)
teL 883 481,858 480 faz 881 990
bio blisk d.o.o.
ŠMERC, podjetje za vzdrževanje snage, Kavče 16/C, Velenje, * sporoča cenjenim strankam spremembo telefonske številke ta je 850-886. SE PRIPOROČAMO!
u^jfe« ogU ojfi* <r naX&sJ - Dežurstva
oranžno francosko spalnico in skajasta ležišča ugodno prodam. ® 856-072. gradbeno parcelo v To-polšici prodam. ® 893-279. osebni avto opel vec-tra gls 1.6 i, letnik 1990 nro-dam. Informacije na ® 831-048. zt traktor 52.45, nov prodam. Anton Železnik, Trobni dol 9, Breze pri Celju. v najem vzamem stanovanje. Pokličite zvečer na ® 856-471. dvoredni pletilni stroj
Kombiniran otroški voziček prodam. ® 850-529. starejšo hišo v Pesju z vrtom prodam. ® 893-604.
PASSAT DUOMATIK 80 prodam. ® 895-128. EMOCENTRAL 23, peč za etažno centralno ogrevanje in bojler ugodno prodam. ® 882-265, dopoldne.
SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. ® 853-363, zvečer PERIZJSKE MUCE z rodovni "kom prodam. ® 892-149. PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Novak, Polzela. ® 721-552. ZAZIDLJIVO PARCELO, 1.200 m2, v Kavčah ugodno prodam. ® 857-415. TELICO, sivo, brejo 6 mesecev prodam. ® 885-252, zvečer.
MARIJA ŠPEGEL iz Mute obvešča, da prodaja v nedeljo, 30. avgusta ob 9. uri v Ša-leku pri Kolavterju 6 mesecev stare nesnice, cepljene in že nesejo. ©0602/61-202.
šolske zvezke formatov A-5 in A-4, prodam. Dostava na dom. "Sf 881-182.
ZAHVALA GASILCEM iz
Šentilja, Velenja, Ponikve, Žalca, Velike Pirešice, Vinske gore in Šempetra za pomoč pri uspešnem gašenju hleva. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali. Družina Franca JELENA iz Podkraja 2, Šentilj.
UGODNO PRODAMO STAREJŠO HIŠO v Velenju, na zanimivi lokaciji, s kompletno dokumentacijo za preureditev v poslovne prostore. © 852-273, popoldan.
PIŠČANCE HRANJENE Z DOMAČO HRANO, žive ali očiščene prodajamo od 31. 8. dalje. Količina je omejena. Kladnik, Skorno, Šmartno ob Paki. © 885-116.
Ne morem iz zemlje kol drobna semena, da segli bi zopet si v tople dlani ne morem, med nami je krsta lesena, saj zdaj me ničesar več ne boli.
ZAHVALA
V 83. letu je bolezen prekinila življenje možu, atu, staremu atu in bratu
Antonu Soviču
iz Raven pri Šoštanju 7. 6. 1910-19. 8. 1992
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi kolektivu Informatika Velenje, govornikoma g. Skornšku in g. Hudomalu za besede slovesa, pevcem, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki so z nami delili žalost v
teh težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega očeta
Milana Lipnika
iz Raven 66 pri Šoštanju 30. 6. 1950-12. 8. 1992
se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju dializnega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, zdravnikom ambulante Šoštanj, vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ter darovali cvetje in sveče, ga pospremili na njegovi mnogo prerani poti k večnemu počitku. Hvala Društvu invalidov Velenje in praporščakom. Posebno zahvalo izrekamo govornici Alojziji Zaleznik za izrečene poslovilne besede in gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Eva, Karla, Ana z družino, Stanka, Tatjana, brata Ivan in Jože, sestra Milica z
družinami ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
Ivana Šusterja
iz Kavč pri Velenju 27.12.1921 — 19.8.1992
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, gospodu župniku za opravljen obred, rudarski godbi, govornikom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji zemeljski poti, darovali vence, cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi sorodstvu Jan za nesebično pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi

Občina Velenje
Zdravstveni dom — Zdravniki:
Četrtek, 27. avgusta — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Janežič, nočni dr. Rus in dr. Mijin.
Petek, 28. avgusta — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. O. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Žuber.
Sobota, 29. avgusta in nedeljo, 30. avgusta — dr. V. Renko in dr. Lazar.
Ponedeljek, 31. avgusta — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Pirtovšek in dr. Jonko.
Zobozdravstvo: V nedeljo, 30. avgusta — dr. Ivan Janežič, ob 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 28. avgusta do 4. septembra — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, tel.: 857-875.
Občina Mozirje
Veterinarska postaja: Do 30.
avgusta — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
Od 31. avgusta do 6. septembra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
PLOSCE
in ves ostali montažni material po sistemu KNAUF.
Nudimo tudi dostavo In montažo.
Obiščete nas lahko tudi na Celjskem sejmu t hali F.
ITE d.o.o. Žalec, Gotovlje 76
Tel.: 711190 Fax: 712 154
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
u
TOPLOTNA TEHNIKA TONE«.,.,.
Ljubljanska 15/b 63320 Velenje
Telefon: 063/851-210 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.

Občina Velenje
Darko Rednak, Šmartno ob Paki št. 126 in Suzana Cerovec, Šmartno ob Paki št. 126, Stanislav Hriberšek, Andraž nad Polzelo št. 105 in Milena Kline, Polzela št. 205/b, Simon Verbič, Velenje, Toledova ul. št. 13 in Ines Stropnik, Velenje, Lovra Kuharja št. 8, Silvester Uratnik, Dobrič št. 15/a in Mojca Zupančič, Velenje, Ul. Janka Ulriha št. 40, Janko Gros, Velenje, Šalek št. 91 in Marija Supevec, Velenje, Šalek št. 91, Stanko Bobik, Pristava št. 11, Vojnik in Jožica Kline, Pristava št. 11, Vojnik, Uriš Potočnik, Topolšica št. 204/a in Suzana Zager, Topolšica št. 56, Janko Anželak, Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 6 in Olga Polak, Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 6.
50. let skupnega življenja sta praznovala zakonca: Niko in Antonija Kneževič iz Velenja, Je-rihova c. št. 30.
Q SMRTt
Ivan Šuster, roj. 1921, Kavče št. 45, Bernarda Grm, roj. 1928, Velenje, Madarjeva ul.št. 9.
nama
KDOR IŠČE, TA NAJDE... V NAMI.
SAMOPOSTREŽBA
| KUMARE ETA 1/1 kom/SIT 103,20 | RDEČA PESA ETA 1/1 kom/SIT 75,00 | PAPIR TAL. DVOSLOJNO 10/1 zav/SIT 199,30
V ŽIVILSKEM DISKONTU DOBITE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH SADNI SIRUP »VITAL« 5 litrov.
TEKSTILNI DISKONT
MOŠKA JAKNA OVČJA NAPA	18.573,40 SIT
ŽENSKA JAKNA OVČJA NAPA	11.870,20 SIT
ŽENSKO KRILO OVČJA NAPA	7.122,10 SIT
MOŠKI SAKO	2.947,90 SIT
MOŠKE JAKNE	4.359,70 SIT
Center srednjih šol Velenje razpisuje naslednja dela:
1.	1 učitelja slovenskega jezika za določen čas s polnim delovnim časom
pogoj: profesor slovenskega jezika
2.	1 učitelja nemškega jezika za določen čas s polnim delovnim časom
pogoj: profesor nemškega jezika
3.	1 učitelja strokovnoteoretičnih predmetov v elek-tro usmeritvi za določen čas s polnim delovnim časom
pogoj: dipl. inž. elektrotehnike; prednost imajo kandidati smeri elektronika z znanjem računalništva
Za vsa razpisana dela je začetek dela 1. 9. 1992.
Kandidate za razpisana dela prosimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev takoj oz. najkasneje v roku 8 dni od objave na naslov Center srednjih šol Velenje, Trg mladosti 3, Velenje.
Dodatne informacije lahko kandidai dobijo na tel. št. 853-181. Obvestilo o rezultatih izbire bodo kandidati prejeli v roku 15 dni opravljeni izbiri.

OB CELJSKI CESTI
GRADITELJI!
DO 31. AVGUSTA IZREDNI POPUSTI, DO 35 %
KOLIČINE SO OMEJENE
-	Furnirana vrata SUMO, Lesna JUS (navadna in rustikalna)
-	okna IN0 Inles za zahtevne kupce
-	okna IZ0LIR Lesna in polkne
-	vhodna in garažna vrata - velika izbira
-	hrastovi parketi - lamelni in klasični
-	iverice vseh vrst - tudi po meri
-	ostrešje za hišo - vse po želji
-	tegola CANADESE - črna, rdeča, zelena
-	peči za centralno ogrevanje STADLER in še vrsta drugih proizvodov
-	dodatno odobrimo 5 % SC0NTA za nakup nad 100.000 SIT
-	dostava do 150 km, če kupite za 150.000 SIT
Informacije: .RACIONALLES, Slovenj Gradec, tel. 0602/41-160, 41-941, faks 41-063 ali GRADBENIK, Maribor-Studenci, Sokolska 102, tel. 062/104-780, ter ROGAČ, Šentilj, tel. 062/651-277.
PRIDITE - KLIČITE - ODPELJITE!
30 % 15 % 20 %• 10 % 10 % 10 % 10 % 10 % 10 %
Lady Milojka Nott iz Velike Britanije
»Hvala za zlata vredno pomoč!«
Že ob poročanju o njenem obisku in namerah v občini Velenje smo v našem tedniku pred dobrim mesecem dni pisali, kdo in kaj je Lady Milojka Nott. Mimogrede takrat si je ogledala vse tri prehodne republiške zbirne centre v Velenju. Precej pozornosti pa je namenila tudi družinam, ki nudijo začasno streho nad glavo beguncem iz Bosne in Hercegovine. Že ob prihodu je obljubila pomoč zanje, po seznanitvi z razmerami — zlasti pri družinah — pa je bila trdno odločena, da bo pred dobrim mesecem dni začeto akcijo v Veliki Britaniji morala izpeljati.
Sredi prejšnjega tedna je bil tako za vse, ki skrbe za reševanje begunske problematike v velenjski občini kot tudi za družine gostiteljev beguncev radosten dan. Kako bi tudi ne bil, ko pa je Lady Milojka Nott ob vnovičnem obisku izpolnila dano obljubo. 600 družinam je razdelila bogate prehrambene pakete in tudi nekaj higienskih potrebščin. Več kot 4 tisoč to-
larjev je bila vredno darilo družini. 2 milijona 570 tisoč tolarjev, kolikor je znašala vrednost razdeljene pomoči, je največja pomoč, ki jo je občina Velenje doslej dobila za premagovanje stisk beguncev iz Bosne in Hercegovine.
Za to plemenito dejanje seje Lady Milojki Nott, sicer Mariborčanki, ki že vrsto let živi v Veliki Britaniji, na sprejemu prisrčno zahvalil tudi velenjski župan Pankrac Semečnik. Med drugim je povedal, da je skrb za več kot 3000-člansko druži-
no iz Bosne in Hercegovine za občino Velenje veliko breme. Zato je njeno človekoljubno dejanje izredno, prispela pomoč pa zlata vredna.
Ob koncu svojega delovnega obiska v Velenju, minulo sredo, je Lady Milojka Nott obljubila, da bo začeto akcijo zbiranja pomoči za begunce iz BiH v Veliki Britaniji, katere pokroviteljica je bivša britanska premierka Margaret Thacher, nadaljevala. Prepričana je, da bodo tudi v prihodnje pri tem uspešna, saj so državljani Velike Britanije ljudje s širokimi srci, ki jih v nesreči drugega, znajo odpreti in po svojih močeh pomagati.
Že v bližnji prihodnosti se bomo gotovo lahko o njenih trdnih namerah v občini Velenje spet prepričali. Pri vračanju v Slovenijo naj bi namreč Go-renjevi tovornjaki s sabo pripeljali nekaj povsem novih oblačil in volne za pletenje. Lady pa se bo med velenjskimi begunci spet mudila okrog 20. septembra in najbrž tudi takrat ne praznih rok.
Iskrena hvala njej in državljanom Velike Britanije naj ob koncu tega zapisa ne bo odveč.
(tap)
Napačna ocena pri hmelju, žal
Ponovna ocena škode zaradi dolgotrajne hude suše v kmetijstvu mozirske občine se je trenutno ustavila pri 285 milijonov tolarjev, kar predstavlja 15 odstotkov občinskega družbenega proizvoda v lanskem letu. Pogoj za republiško solidarnostno pomoč so 4 odstotki, če bodo te pomoči seveda-sploh deležni. Posledice suše so ponekod drugod še bolj katastrofalne, solidarnostnih sredstev pa seveda ni na pretek.
Sicer v mozirski občini po svojih močeh že sami ukrepajo. Kmetje že nabavljajo koruzo, ki jo regresira občinski proračun, poleg tega pa so že vložili zahtevek za takojšnjo doba-
vo semen za jare in prezimne krmne dosevke ter umetna gnojila, kar bodo glede na proračunske (z)možnosti tudi skušali regresirati.
Prav v teh dneh obirajo hmelj, vsega naj bi obrali do 10. septembra. Žal so pri samem obiranju spoznali, da pridelek hmelja ne bo manjši samo za petino kot so sprva ocenili, ampak najbolj verjetno kar za polovico. Hmelj se namreč pri obiranju močno drobi, veliko že rjavega morajo pustiti na hmeljiščih, da ne znižujejo bistveno kakovostnega razreda, seveda pa se suša nadaljuje in kakovost hmelja je iz dneva v dan še slabša.	(jp)
MODRO BELA KRONIKA
Kričala in razgrajala
Če človek v svojem stanovanju lahko počne kar hoče, še to ne pomeni, da sme pri tem motiti sostanovalce. Prav to pa je v torek, 18. avgusta, okoli 22. ure počela M. G. iz Stan-tetove v Velenju. Zakaj je razgrajala in kričala bo povedala sodniku za prekrške.
Prevrnil se je v jarek
Pol ure po polnoči, prejšnji torek, je voznik osebnega avtomobila Ivan Hriberšek (24 let) iz Škal-skih Cirkovc vozil po lokalni cesti proti Skalam. Pri tem je zapeljal v jarek, kjer se je vozilo prevrnilo. Iz vozila so ga rešili velenjski gasilci. Rešilni avtomobil pa ga je od tam dalje odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer je udeleženec prometne nesreče bstal na zdravljenju. Kradli kot srake
Sredi prejšnjega tedna, okoli 10.30 ure, so prodajalke Ere Standard zalotile pri nedovoljenem početju tri mladoletnike. Ti so menda pred tem obiskali še Sodobno opremo, Mladinsko knjigo in veleblagovnico Nama v Velenju, nobene od teh prodajaln pa zapustili brez ukradenih najrazličnejših predmetov. Njihovo vrednost so ocenili na približno 15 tisoč tolarjev. Zoper osumljene mladoletnike F. P., S. G. in B. V. iz Mozirja so velenjski policisti podali kazensko ovadbo na temeljno tožilstvo.
Obračun moža in žene
Okoli druge ure zjutraj, 20. avgusta, sta ropot in pitje iz enega izmed stanovanj na Jenkovi 31 v Velenju zbudila sostanovalce, it so poklicali velenjske policiste. Na kraju so možje postave ugotovili, da
sta si skočila v lase mož in žena S. in I. H. iz Velenja. Kdo od njiju je kriv za kršitev javnega reda in miru bo poskušal ugotoviti sodnik za prekrške.
Ples z zastavo
Prireditve v Starem Velenju so velenjskim policistom kar popestrile de-lovnik. Pa ne zaradi lastne zabave, ampak zaradi večjih kršitev javnega reda in miru. Povzročil pa jih je pregloboki pogled v kozarec nekaterih občanov. Še zlasti veliki junaki so bili pri tem trije mladoletniki: B. Z., B. L. in B. Č. iz Velenja. Močno vinjeni so pred upravno zgradbo Ere v Velenju z droga najprej odtujili zastavo, nato pa z njo plesali po Prešernovi cesti. Pri tem so ovirali promet. Policisti so jim njihovo nadaljnje početje seveda preprečili. Zagotovo pa tega ne bodo storili pri pisanju predloga sodniku za prekrške zoper preveč vesele mladoletnike.
Podtalni požar na Slemenu
Prejšnjo soboto je v gozdu v bližini doma na Slemenu prišlo do podtalnega požara. Vnele so se korenine v zemlji. Večjo škodo so preprečili gasilci, ki so hitro intervenirali, razkopali nekaj kvadratnih metrov zemlje in požar pogasili.
Stepla sta se sin in oče
Okoli 14. ure, minulo soboto, sta se doma stepla sin in oče A. in K. P. iz Podgorja. Po pretepu je bil sin še tako razjarjen, da je razbil stekla na njihovem avtomobilu. Prav ta je bil menda vzrok tega neljubega spora. Zadevo bo sedaj razčistil sodnik za prekrške.
Preglasna glasba na Šoštanjskem bazenu
V soboto, 22. avgusta, je okoli 24. ure poklicalo na velenjsko policijsko postajo več občanov Šoštanja. Vsi po vrsti so se pritoževali nad preglasno glasbo na tamkajšnjem bazenu, ki jih je motila pri nočnem počitku. Policistom ni preostalo drugega kot da so šli na teren, se o pritožbah občanov Šoštanja prepričali sami in kršitelju — najemniku lokala A. R. iz Celja prepovedali nadaljnje obratovanje. Vendar takšen ukrep ni zalegel.
Kljub prepovedi so morali posredovati spet čez dobro uro. Tokrat so bili strožji. Okrog 60 ljudi, ki seje še mudilo na prireditvenem prostoru, je moralo takoj prostor zapustiti. Napisan predlog za sodnika za prekrške in prijava ustreznim inšpekcijskim službam zaradi prekoračenega obratovalnega časa, pa za A. R. najbrž ne bosta prijetni zadevi.
Pekle krompir in ...
Čas okoli 12. ure v nedeljo je primeren za kosilo. Prijateljice S. S., T. K. in L. M. iz Velenja so si hotele potešiti lakoto s pečenim krompirčkom. Svojo namero so uresničile, vendar pa so ob koncu peke v stanovanju A. M. na Stantetovi 2 v Velenju pozabile izključiti štedilnik. Zaradi pregretja seje vnelo olje in požar se je razširil po kuhinji. Pogasili so ga sosedje in gasilci, vendar večje materialne škode kljub temu niso mogli preprečiti.
Objestni kolesar
Minulo nedeljo, okoli 19.30 ure, sta na prehodu za pešce pred Ljubljansko banko na Prešernovi cesti v Velenju prečkala cestišče 2-letni G. J. in njegova mamica. V tem trenutku je pripeljal do njiju kolesar otrok A. B. iz Velenja s prijatelji. Zaradi objestne vožnje je trčil v G. J. in ga zbil po cestišču. Pri tem je padel tudi kolesar, vendar pa ne tako hudo, da A. B. ne bi mogel brez kolesa s kraja nesreče pobegniti. Pri zbiranju obvestil so velenjski policisti ugotovili, da je kolo ukradeno. Omenjeni gaje odtujil dan prej. G. J. se je v nesreči lažje telesno poškodoval.
Petarda v dnevni sobi
Nič hudega sluteč so, okoli 23. ure, v stanovanju E. O. na Tomšičevi 10 v Velenju gledali TV program. Če je bil ta razburljiv ali ne, ne vemo. Vemo pa to, da je za razburjanje »poskrbel« neznanec, ki je skozi okno v dnevni prostor vrgel petardo.
»Bog živi Slovenijo!«
Takšen napis nosi zvon, ki so ga v nedeljo 23. avgusta potegnili« v zvonik farani cerkve sv. Egidija v Šentilju.
Po skoraj 50 letih se bodo odslej iz zvonika te prelepe več ko 700 let stare cerkve oglašali zopet trije zvonovi in s svojimi ubranimi glasovi privabljali in združevali prebivalce šentiljske doline. Zvon, ki tehta nekaj več kot 370 kg, so vlili v znani livarni Gras-smayr v Insbrucku. Na predlog domačega župnika so ga posvetili svobodni Sloveniji zato tudi nosi takšno posvetilo »Bog živi Slovenijo«. Kot je ob takšnih priložnostih navada, je imel tudi ta zvon botre. Med prvimi bi veljalo omeniti zakonca Skuhala po rodu Slovenca doma iz Zirla pri Insbrucku, ki sta s svojim izdatnim darom prižgala zeleno luč za vlitje tega zvona. Med botre se je vpisal tudi župan naše občine g. Pankrac Semečnik. Najmlajši med njimi pa je bil komaj 8-letni Marko Jezernik, kije za svoja leta prispeval lepo vsoto. Toda, če ne bi bilo ostalih darovalcev, ki so prispevali eni precej, drugi malo manj, vsak po svojih zmožnostih in prepričanju, te zamisli ne bi mogli uresničiti.
Veliko zaslug, da danes visi v zvoniku ta zvon, pa vsekakor pripada domačemu župniku g. Jožetu Skrinjarju, ki sije na svoja ramena naložil to težavno in nehvaležno nalogo. Za svoje požrtvovalno delo pa ni bil deležen samo pohvale, ampak je dobi! tudi kakšno »poleno pod noge«.
Blagoslovitev zvona in svečano mašo je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger, kije kot prvi simbolično preizkusil njegov glas.
M. Hrusti
TRC VELENJE VABI NA TRADICIONALNO
V SOBOTO, 29. AVGUSTA, OB 20. URI
PROGRAM:
ansambel F. Miheliča ansambel Magnet ansambel Čudežna polja Nace Junkar Jaka Šraufciger Dudek
disko na prostem
ATRAKCIJA VEČERA:
velik ognjemet jezerska baklada
GOSTINSKA PONUDBA:
lovske, kmečke, ribiške specialifete vol na žaru, jagnjetina, odojek
V^totoame m
TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER VELENJE