Ivan G a m s (L jub ljana) P O D T A L N E K R A ŠK E O B L IK E V p rim e rja v i s p o v ršin sk im i k ra šk im i ob likam i je b il š tu d ij ob lik v k a rb o n a tn i k a m n in i pod po k ro v o m zem l je z a n e m a rjen . V eč ra z p ra v je n a jt i v zvezi z d robn im i oblikam i, n as ta lim i z delovan jem organizm ov. C ousin (1957) je p r i an a liz i p o v rš ja v akv itan sk em ap nenčastem d ro ­ b ir ju v ren d z in i p r i k ra ju Blois (Loir-et-C her) v F ra n c iji ločil n asledn je ob like: jam ice (V2—l e m p rem era , 1—2 m m globoke), lu k n jice (2 m m p re m e ra , do 2 cm g lob ine), g rb in e , o b d an e z ž leb ičk i (s p rem ero m V2— 2 cm ), b ra z d ic e (0,5—1 m m š iro k e , n e k a j d e se tin m ilim e tra g loboke in d o lge 0,2—3 m m ), k is o delo k o re n in ic , lu k n jic e en d o litičn eg a liša ja (0,4—0,5 mm p re m e ra , 0,1—0,2 111111 g loboke). P r i 15—64 °/o vzorcev d ro ­ b i r j a je u g o to v il ap n en o sk o r jo in p r i 45—84 %> k o n c e n tra c ijsk e tv o rb e . M nogo g lo b je pod pod p o v rš jem , k o t so o m en jen i liša ji, s ta n a š la m ik ro o rg an izm e B S m yk in M. D rž a l (1964). O m em be večjili ob lik pod pokrovom p rs ti so navedene m ed tekstom . Večjo pozornost so vzbud ile v g ipsu v južnem H arzu (H aefke, 1926, P enck , 1924). V novejši l i te ra tu r i se je ob procesih n a s tiku m ed k a rb o ­ n a ti in p rs tjo u s tav il Jennings (1968, 61—62), k i je n a s ta ja n je tak o im e­ novanih ko roz ijsk ih cevi (solution p ipes) v A v stra liji sp rav lja l v zvezo z de lovan jem drevesn ih koren in , ki so jili pod k a lk a re n iti opazili do globine 60 m pod površjem . H aras im iu k M. in d ru g i (1969) so a n a liz ira li p o d ta ln e oblike v a p ­ nencu n a po ljskem k rasu v okolici F ram p o la a jih , razen v r ta č in b rezen , niso posebej poim enovali. Po n jihovem m nen ju so te ob like n as ta le na po v ršju v š tir ih ločenih razd o b jih , v srednjem pliocenu, v p red g lac ia lu , v m inde l-riškem in te rg lac ia lu in v zad n ji in te rg lac ia ln i dobi. V slo v en sk i l i te r a tu r i n im am o poseb n eg a tem in a za o b lik e v k a rb o ­ n a tn ih k am en in ah , k i n a s ta ja jo ob s tik u s p rs tjo , ilovico a li glino. Tu u v a jam im e p o d ta ln e k ra šk e oblike, za raz liko od podzem eljsk ih , k i so v sm islu sedan jega p o jm o v an ja globlje pod površjem in p red m et speleo- logije. Za k ra s sicer vem o iz l i te ra tu re in te ren sk ih o p ažan j, d a je zem lja (prst) zelo neenakom erno debela in da tak o im enovana p o k a rb o n a tn a tla , ko t j ih im enu je jo slovenski pedologi, n a p o k ritem k ra su iz rav n av a jo drobno razč len jen o skalno p o v rš je in zap o ln ju je jo žepe. N av a jen i smo o p azo v ati to d robno razč len jen o st sk lanega p o v rš ja v dveh d im en zijah v cestn ih in d ru g ih vsekih . Vse tr i d im enzije p a ra z k rije jo p r i ra z š ir­ ja n ju kam nolom ov in p r i vseh d ru g ih g ra d n ja h , k je r m orajo popolnom a o d s tra n iti p rs t s p o v ršja . Š tu d ij ta k ih m est je p o k aza l, d a so že pod p rs tjo razv ite sk o ra j vse m an jše p o v ršin sk e oblike, za k a te re m oram o, če so danes n a p o v rš ju , p r i raz lag i u p o š te v a ti m ožnost, da so začele ra s ti že pod p rs tjo . T e oblike pod p rs tjo so p ra v tak o p estre , m ed m no­ žico p a je m ogoče iz ločiti n asled n je tip e , za k a te re so se u v e ljav ili na p o v rš ju strokovn i te rm in i. J i . Pokrite škraplje M išljena je več ina oblik , k i j ih ang losaška , fran co sk a , ru sk a in n e ­ k a te re d ruge term ino log ije označujem o za K arren a li lapies, slovenska k ra š k a te rm in o lo g ija (g lej GV 1963) pa j ih deli n a š k ra p lje , re b ra , g r ­ b in e in podobno. P o d zem ljo so zasto p an e š tev iln e o b lik e š k ra p e lj , ra zen tip ič n ih o s tro ro b a tih p o k lin a s tih š k ra p e lj , k i so p o g o jen e z lito lo šk im i ra z lik a m i (g lej K u n a v e r , 1965). Po s lo v en sk i d e litv i š k ra p e lj p re v la d u ­ je jo pod p rs t jo z a o b lje n e š k ra p l je in ž le b a s te š k ra p lje , ni p a ta k o im e­ n o v an ih d ežn ih ž leb ičev , k i j ih p a d a v in e iz o b lik u je jo n a v rh u go lih ska l. Že C v ijič (1960, 94) je dop u šča l n a s ta n e k š k ra p e lj pod o d e jo p rep e - re line, v e n d a r je m enil, d a so ta m redke. N ovejša k ra šk a li te ra tu ra je sam o zaob ljen im žlebičem (R u n d ka rren ) p rip iso v a la n a s tan ek pod odejo z em lje (Bögli. 1960. Z w ittk o v its , 1969. 387, B au er, 1958). C e se j a v l j a v širokem po lk rožnem d n u žleb iča nov ozek k an a l, so sk lep a li n a ero ­ zijo p rs t i in n a delovan je p a d av in sk e vode neposredno n a skalo. V n a ­ sp ro tju s tem po jm ovan jem p a so po H . Louisu (1968, 225) zaobljene šk ra p lje , k i jih v nem ščin i im enu je jo R u n d ka rren , H ohlkarren a li Sch lauchkarren , tu d i Bodenkarren , n a s ta le ko t p o v ršin sk e oblike in jih je n a k n a d n o p o k rila p rs t, zaob lila vm esne h rb te in izg lad ila stene. T u d i po H a b ič u (1968, s. 157) so ta k e š k ra p l je n a s ta le n a golem k ra šk e m p o v rš ju , P lu h a r — F o rd (1970) m en ita , d a že ta n e k , a k a rb o n a tn i m o- re n sk i p o k ro v z av re ra z v o j vseh v rs t šk rap . P r i p o sk u su š k ro p l je n ja g la d k e sk a le z raz to p in o p a s ta iz d e la la m a jh n e šk ra p l je z o stro ro b a to pov ršin o . Sodeč po l i te r a tu r i , j e tu d i od k a k o v o s ti p o k ro v a odvisno , a li se pod n jim r a z v i ja jo š k ra p lje . N a našem k ra s u so r ja v e in rd eče p rs ti z a rad i o b iln ih p a d a v in k is le in m o re jo pod n jim i p re n ik a jo č e vode in ten z iv n o k o ro d ira ti . Sveže o d k o p an e š k ra p l je im a jo g la d k e stene , p a tu d i tak e , k i j ih p o ra šča sam o m ah . P o n ek o d n a p o b o č jih j e n a j t i n a n a g n je n ih a p n išk ih p lo ščah g la d k e ž le b a s te a l i k o r ita s te š k ra p l je b re z k a k ršn e g a p o k ro v a . T oda n a v a d n o jih p re k in e jo š iro k e p re č n e razp o k e , v k a te re se dan es o d te k a voda, o n s tra n n j ih pa se n a d a l ju je jo v is ti č r ti en ak e š k ra p lje . V n e k a te r ih p r im e rih im a jo z a o b ljen e , že ra z k r i te š k ra p lje še g lad k o , p rečn e ra z p o k e p a že ro b a to površino . T u so š k r a p l j e še n a s ta j a le p o d p o k ro v o m m a h a , p r s t i in k o r e n in ­ s k e g a s p le ta , k o j e v o d a iz n iž j ih r a z p o k p r s t že o d n e s la . N a ro b u t a ­ k ih r a z g a l je n ih š k ra p l ja s t ih pol j j e p o d d re v e s i še m ogoče n a j t i p o d ru š o p o k r i te z a o b l je n e š k r a p l j e a že v o tle v m e sn e p re č n e ra z p o k e ( p r i­ m e ra : p o d P re č n o r e b r i jo p r i P o s to jn i , g le j f o to g ra f i jo v G e o g r . v. 1962, s. 9, in ob c e s ti m e d K o lk o m in O tlic o n a T rn o v s k e m g o zd u ). D o ­ s e d a n j i o g le d i š k r a p e l j z g le d iš č a s p o rn e g a n a s ta n k a p o d o d e jo p r s t i a l i n a go li s k a l i so m e p r iv e d l i do m iš l je n ja , d a j e g la d k o s t o d n o sn o o s t r o r o b a to s t p o v r š ja n a jb o l j š i k r i t e r i j z a u g o to v ite v le g e n a s ta n k a . D ru g o o b lik o p o k r it ih šk ra p e lj so p r ič e li po A . P e n c k u (1924) obče im enovati geološke orgle; ta iz raz je zašel tu d i že v k ra šk e in geom orfo- loške učben ike (npr. K unsky , 1950, s. 40, Louis. 1968. s. 228) 2. S k a ln e lu k n je To so od n ek a j cen tim etrov do n ek a j decim etrov široke in globoke iz jeden ine. P r i m an jš ih je v id en n as tan ek ob razp o k i, ki se često še n a ­ d a lju je o b a k ra j k ro g lastega p re reza . Cesto so n as ta le ob k riž a n ju dveh razpok . Po p re rezu so elipsaste , k rog laste in često tu d i p ra v okrogle ob­ like. P ri n e k a te rih p r im a rn a razp o k a , ob k a te r i je p ro d ira la v skalo voda, jo ra z š ir ila in na to zap o ln ila z ilovico, že n i več v idna . Skalo p re d ira jo v vseh sm ereh. K ako je sk a la pod ilovico p re lu k n ja n a , je v id e ti tu d i v zidov ih , k i so n a k ra s u n a s ta li ob tr e b l je n ju k a m e n ja za o rn e p o v ršin e , p r i čem er so ga m orali odko p a ti do globine lem eža. S to p n ja lu k n jav o sti p a je zelo raz lična . M a n j še lu k n je so n e k a te r i p r ip is o v a li d e lu k o re n in (C u s in J. 1957). Sl. la Smer skalnili lukenj je sicer različna, vendar prevladuje smer (navzgor proti levi), ki je litološko pogojena. Direction of the rocky hollows is different but that one controled by lithology (higher to the left) is prevailing Sl. Ib S kalne lu k n je , ki so se odprle v cestnem vseku severno od Loža Holes in limestone which opened when the road was cut north of Lož 3. V dolbki V vegastih večjih , m anj razč len jen ih sk a ln ih p o v rš in ah pod zem ljo so vg lobljene značilne do laste jam ice, široke ob zu n an jem robu n av ad n o do enega m e tra in globoke do ene ped i. Ce so vg lob ljene v n av p ičn o ali s trm o steno, je n a p r im e r n ad kam nolom om v P o d u tik u p o p rečn o ra z ­ m e r je m ed g lob ino in š irin o okoli 3 : 10. C e so n a n a g n je n i sk a ln i p o ­ v ršin i, j e so ra z m e rn a g lo b in a v eč ja , so m a n j o k ro g la s te in bo lj žle- baste . V tem j e v ideti d o d a tn i v p liv skozi p rs t p re n ik a jo č e vode, k i n e ­ k o lik o h i t r e je k o ro d ira n a m estih s k o n c e n tr ira n ja . N a p rev is ih in n a v p ič n ih s ten ah je često ena s tra n v d o lb k a bolj s trm a , v e n d a r p r i tem n i mogoče zasled iti tak e zakon itosti, k o t jo im ajo n a p rim e r nekoliko podobne a m an jše jam sk e fasete, k je r je bo lj strm o pobočje tis to v sm eri vodnega toka. E n ak e vdo lbke sreču jem o tu d i v jam sk ih stenah . Pogosti so tam , k je r se še danes d o tik a skale jam sk a n a p la v in a (npr. v sp o d n ji e taž i L o g arčk a ) a li k j e r so v p asaž i ilov ico o d k o p a li (T ihe ja m e v Š k o c ja n ­ sk ih ja m a h a li P isan i rov v P o sto jnsk i jam i) a li so o stan k i n ek d an je a k u m u la c ije še v id n i v ra zp o k ah na sten i. Č e te ja m sk e o b lik e p r im e r­ ja m o z o b lik am i pod p rs tjo , m orem o z a n e s ljiv o t rd i t i , d a so n a s ta le na s t ik u z g lino , ilovico , p r s t jo in da p o m en ijo to re j m esta lo k a ln o p o sp e­ šene k o ro z ije . Za vdo lbke n im am o posebnega te rm in a . O d g o v a rja la b i »vdolbina«, v e n d a r je n e v a rn o s t, da b i jo z la s ti p r i op isih ja m z a m e n ja v a li z v e č ji­ m i v d o lb inam i v s ten ah v sm islu niš. Zato n av a jam besedo vdo lbk i, k i jo d o p u šča SP (1962, ed n in a vdolbek). Iz tega raz loga ko t »vdolbina« ne p r id e v p oštev jam a. 2. Vdolbek na položnejšem skalnem površju. Številne razpoke, nastale zaradi m ehaničnega preperevanja tik pod površjem prsti, se globlje izgubijo v gladki površini vdolbka A scallop on the gently inclined rocky slope. The num erous fissures caused by m echanical w eathering near the soil surface are disappearing in the lower sm ooth surface 3. Vdolbek v napivčni steni je bolj ovalne oblike The scallops in the vertical wall has a more oval form. Podutik, 1971 4. Ydolbek v stropu slepega rova y P isanem rovu (Postojnska jam a). Ilovica, na na kateri stoji karb idka , je segala pred odkopom do stropa. The scallop in the ceiling in a b lynd channel of P isani rov (The Cave of Po­ stojna). The loam, on which the acetylene lam p is placed, reached as high as the ceiling before it was dug out 4. P o k r i te p sev d o šk av n ice T e oblike n im ajo n av p ičn ih ali celo p rev isn ih sten in rav n eg a dna , k a r je značilnost za p o v ršin sk e škav n ice (glej D. R a d in ja . 1967). P odob­ ne so korozijsk im pon v icam v jam ah . Z an je je b istveno, d a so vododrž- ne. C esto se ja v i jo v ž le b a s tih v d o lb k ih , k i im a jo n a b lag ih n a k lo n ih vbočen podolžn i p ro fil. N a d ru g ih m estih je v id e ti, da so p o k rite šk av ­ nice konec ska ln ih lu k en j, ki jim je k o ro z ija o d s tra n ila vm esni sk lad , ta k o d a sta o s ta la sam o v rh in dno. O d zg o ra j n av zd o l seg a jo do n e k a ­ te rih p o k ritih šk av n ic razpoke. V k lju b n e tip ič n i ob lik i jih im enu jem p o k rite škavn ice, k e r p re d ­ s tav lja jo zače tek p o v ršin sk e škavn ice in k e r se po o d stran itv i p rs ti v n jih zad rž u je p a d a v in sk a voda. k o e ro z ija o d s tran i z rav n e skalne p o v ršin e p rs t, o s ta ja le -ta sam o v ra z p o k a h in jam icah . T ak ih p rim ero v lah k o na jdem o n a k ra su mnogo. V p o k ritih šk av n icah n a golem k rasu začne delovati v s tik u s p rs tjo n a skalo p o sp ešen a korozija , k i je pod d robno p rep e re lin o dokazano in ten z iv n e jša ko t n a goli ska li (glej tu d i m eritve n a P ečn i reb ri p r i Posto jn i, G am s, 1967). S tem se jam ica p o ­ g la b lja in ra z š ir ja in ko v e te r a li m eh an ičn a sila dežn ih k a p e lj zn iža ta v n je j g lad ino p rs ti, se po sp ešen a ko ro z ija om eji le še na n iž je dele škavn ice. Iz p o ševn ih in n a to n av p ič n ih sten postane jo tak o p rev isne stene škavnice. Podobno p reo b lik o v an je sten n a d a lju je v šk av n ic i z a s ta ­ ja jo č a voda, k o izg ine iz n je v sa p rs t , in d ru g i p rocesi, k i j ih o p isu je že obsežna l i te ra tu ra (glej G avrilov ič , 1968). 5. Po eroziji prsti se le-ta ohranja samo v pokriti škavnici After the erosion the soil is preserved only in the covered kamenitza VODA WATER C X / I APNENEC LIMESTONE ODD. ZA GEOGRAFIJO F.F. 1971 / I VC. i. Začetna faza pod prstjo — In itia l phase of the kam enitza as subsoil form 2. Faza po eroziji prsti, ki ostaja samo še v škavnici — Phase after the soil erosion. Soil rem ains only in the kam enitza 3. Vodna faza po odstranitv i p rsti iz škavnice — W ather phase when the soil is remowed au t of the kam enitza 4. Razvoj v odprto škavnico — Developm ent into the oppen kam enitza R a zv o j ška vn ice — D evelo p m en t o f a ka m en itza 3 G e o g ra fs k i v c s in ik 33 5. P o k r i t i j a š k i To so g lobji in š irš i žep i zem lje, k i se navzdo l zožujejo. N jihove sk a l­ ne sten e so p o se ja n e z lu k n ja m i, razp o k am i, re b r i , v d o lb k i, k i se n a v ­ zdol zd ružu je jo . Jašk i so pogosti z las ti v d a ljš ih p re p o k a h , k je r so m no­ go d a ljš i in širši. R azčlen jene sk a ln e stene d a je jo jaškom pogosto spi- ra las to podobo. G loboki so do n ek a j m etrov . Z lasti so pogosti v p rep o - kanein ap n en cu , k je r so »žepi« p rs t i tak o globoki, d a ne m orem o več g o v o riti o p o k r it ih šk ra p lja h . 6. Z a p o ln je n e m ik r o v r ta č e in v r ta č e O d p o v rš in sk ih se te v r ta č e lo č ijo z la s ti po tem , da sk a ln a p o b o č ja niso ta k o g la d k a in d a se sk a ln o p o b o č je n av zd o l m an j e n ak o m ern o z b li­ žuje. Zato m e ja m ed p o k ritim i ja šk i in zap o ln jen im i m ik ro v rtačam i ni ostra . Za raz liko od p rv ih so m ik ro v rtače v tlo risu m an j ekscen trične, v p ro f ilu p a bo lj lija k a s te . S tene se o d m ik a jo v o b lik i vdo lb k o v , zap o l­ n je n ih šp ra n j in lu k e n j . V d v eh p r im e r ih n ad kam nolom om v P o d u tik u p re č k a ta zap o ln jen o m ik ro v rtačo dve razp o k i, k i se n a d a lju je ta v oko­ lico. R azpok i sta v id n i v n iž jem delu poboč ja te r se navzdo l p o g la b lja ta v s tra n od dna . C e p a ti dve razp o k i p o d a ljšam o navzgor, se k r iž a ta p rib ližn o sred i m ik ro v rtače . To se p ra v i, d a sc je ta začela p o g la b lja ti n a stič išču d v eh razp o k . Z apo ln jene m ik ro v rtače so globoke n av ad n o 1—2 m. Če b i erozija popo lnom a o d s tra n ila p rs t, b i m ehan ično p re p e re v an je izg lad ilo stene, sk a ln e n erav n o sti bi p re k r ila p rs t in dobili b i p rav o lijak as to v rtačo m an jš ih razsežnosti. 6. S podnja pobočja in dno p re j pokrite, zdaj razk rite 2 m globoke m ikrovrtače nad kam nolom om v P odutiku p ri L jubljani. Pobočja so mnogo m an j g ladka kot p r i površinskih v rtačah The low er slopes and bottom of the now uncovered, b u t form erly filled- up 2 m etres deep m verodoline above the q u a r ry at P odutik , n ea r L ju b ljan a . The slopes a re m uch less sm ooth th a n w ith the surface dolines 7. Zapolnjena v rtača z ilovico v sarm atskem apnencu v kam nolom u v Rakovici južno od Beograda. V desnem pobočju je viden korozijski g rušč um ikajočega se apneniškega pobočja, k a r dokazuje, da v rtača ni fosilnega postanka. Foto B. F ilipovič W ith loam filled up doline in the lim estone of sarm atian age in the q u arry a t R akovica south of B elgrade. The rem nants of the corroded lim estone on the re trea ting righ t slopes are proofs, th a t the doline is not a fossile form. Photo B. F ilipovič 7. P o k r it i bogaz K ot sk a ln a tv o rb a je ta o b lik a p o d o b n a p o v rš in sk im o b likam , za k a te re smo v G eografskem v es tn ik u (K unaver, 1963. 125) b ra li naziv p re lo m n išk i ja rek , p a tu d i k ra šk i ja re k (GV 1967, 156). D osedan je o p a ­ zovanje je res pokazalo , da n as tan e večina sk a ln ih ja rk o v pod odejo p rs ti v razd ro b ljen i k am n in i ob p relom ih . Podobno ko t v jam ah p a je tu d i pod zem ljo m ožno ugotoviti, d a koroziji bo lj podležejo n e k a te ri apnen išk i sk lad i a li deli sk ladov in zato v red k ih ja rk ih p re lom niške razp o k an o sti n i opaziti. Iz teh razlogov d ajem p red n o st naz iv u bogaz, k i je p riše l iz srbske l ite ra tu re v dob ršn i m eri že v m ednarodno k rašk o term inologijo . P onekod so p o k riti bogazi sk len jen a v rs ta p o k ritih ja ­ škov. d rugod p a enakom erno 1—2 in tu d i več m etrov širok ja rek , k i ga e rozija p rs ti laže ra z k rije izpod odeje, če je n a nagn jen i pov ršin i. 8. Z a p o ln jen a b rezn a V kam nolom ih se v odkopn i sten i v e č k ra t odpro n av p ič n a a li s trm a b rezna , iz 'k a te r ih se vsu je zapo ln itev . Ce je to ilovica ali g lina, je n a ­ v ad n o bo lj živo rdeče barve. N eredko p a so to ru m en k asti se­ d im enti. T ako je bilo 1. 1970 v kam nolom u v P o d u tik u ra z k rito brezno 8. P rvotno pokriti in zdaj razk riti bogaz (kraški jarek) v kam nolom u p ri Podutiku O rig inally covered, b u t now uncovered bogaz (Karstgasse) in the q u a rry a t P odutik z ru m e n k a s to z a p o ln itv ijo , v P ire šč ic i z rdečo ilovico , v o d k o p n i s ten i na V erdu p a je b ila v enem , 45 m globokem b rezn u rd eča p rs t , v drugem , p ra v tak o globokem , p a ru m e n k a s ta ilovica. T re tje , izza roba stene, p a so tam decem bra 1970 o d k o p a li do globine okoli 12 m. Z apo ln jen a b rezn a se oblikovno ločijo od n a v a d n ih po tem , da so stene bo lj razč len jen e , p o v ršin e kam nov p a v k lju b tem u g lad k e v kom ­ p a k tn e jše m ap n en cu . P o k r ito sk a ln o b rezn o tu d i n im a e n a k o m e rn ih š irin , k e r ga zožujejo sk a ln a re b ra , sk a ln e sam ice, izbok line m ed v d o lbk i itd . V odkopanem b rezn u n a V erdu je bilo mogoče v s ten ah sp o zn a ti sledove, d a se p a d a v in sk a v oda zd ru žu je v b reznu , k e r v a n j vodijo razn e razp o k e od stran i. S k u p n e zn ač iln o s ti p o d ta ln ih o b lik v a p n en cu V p rim e rja v i s p o v ršino ap n en ca n a n ep o k ritem k ra su je p o v ršin a ap n e n c a pod odejo p rs ti (ilovice, gline) b istveno b o l j g l a d k a . To je očitno z la sti p r i p ra v k a r o d k o p an ih a p n e n č a s tih čokih , k a te r ih v rh i so že p re j m oleli izn ad zem lje. N a v rh u je m ehan ično p re p e re v an je p r i ­ pom oglo, da so p riš le n a p o v rš ju do iz raza lito loške raz like . O dtod po lno razp o k in š p ra n j te r d robno razč len jen o p o v rš je z ostrim i robovi. V n a sp ro tju s tem im a k am en p o d p rs tjo g ladko p o v rš je tu d i tam , k je r je k on ičast, šilast, sek iras t in podobn ih oblik . D a lito loške raz lik e pod p r s t jo ne p r id e jo do iz raza , s ta o paz ila , m en d a e d in a v k r a š k i l i te ra tu r i , L in to n (1964) in Jen n in g s (1968,102) v eo lsk ih k a lk a re n i t ih v Z ahodn i A v s tra li j i . G lad k e p o v ršin e so p o d p o v ršjem om ejene n a s tik s p rep ere lin o . N epreo b lik o v an e sk a ln e p rep o k e im ajo tu d i ta m ostre robove, v en d a r dobijo že ozke šp ra n je , k i jih voda zap o ln i z zem ljo, g lad k e površine. K am ni ie po v ršin e so tem bolj g ladke, čim bolj je ap n en ec Jiomogen. Zato n im a g lad k ih p o v ršin ap n en ec s fosili a li psevdofosili a li z gostim i ž ilam i rek ris ta liz iran eg a ap n en ca (kalc ita), k i tu d i tu , podobno ko t v jam ah , m oli v p o lah iz sten. T u d i so p o v ršin e g lobje bo lj g lad k e ko t t ik pod p rs tjo , k je r razp o k e segajo od ven m olečih kam nov navzdo l a li tam z a ra d i in ten z iv n e jšeg a m ehan ičnega p re p e re v a n ja n a s ta ja jo . G lob i­ na, v k a te r i p re h a ja razp o k a n a o stro ro b a ta p o v ršin a v g ladko , zav isi od sestave p rs t i in nadm orske višine. V h rib ih , z las ti n a pobočjih pod ren d z in o , često n i za n izk i k ra s zn ač iln ih g la d k ih k a m n itih površin V drobno p re tr t i a li d robno sk lad o v iti k am n in i tu d i n i v ečjih g lad k ih p o v ršin . Zato jili n i v sk riv a ln e m ap n en cu , d o lo m itiz iran em a p n en cu in podobno. N a jb o lj so razv ite v debelo sk ladov item in nesk ladov item ap n en cu , p o k ritem z glino. P r i p ro u čev an ih kam nolom ih n a S lovenskem sem naše l n a jb o lj vse­ s tran sk o razv ite p o d ta ln e k ra šk e ob like v kam nolom u v P o d u tik u . T am je r ja v a ilo v n a ta g lina , k i p o k riv a apnence , zelo neenakom erno debela; m estom a j e a lo h to n a a li k o lu v ia ln a , k a r d o k a z u je jo v ložk i n e k a rb o - n a tn e g a p ro d a in p e sk a v ilov ic i v zahodnem d e lu kam nolom a. D v a v zv rca p rs ti iz v zhodnega d e la k am no lom a, v ze ta v g lob in i 10 in 25 cm. 9. P ri Z am bratiji v Istri pred k ratk im izpod rdeče p rsti izkopani kam ni kažejo gladko površje v vseh legah, k a r je značilnost podtaln ih oblik pod ilovico ali glino The stones (Karren) recently unearthed at Zambratija in Istria have smooth surfaces on all sides; this is a feature typical of subsoil forms smo a n a liz ira li s p ip e tn o m etodo v F F in u g o to v ili n a s le d n jo te k s tu ro : fizično-g eo g ra fsk em la b o ra to r i ju % C a C 0 3 pH Ci robi pesek D robni pesek M el G lina H orizon t A 0,51 4,2 2,6 26,2 41.0 32,0 H orizon t B 0,46 6.0 1,0 25,8 30.2 41,2 D osedan ji p reg led i k ra sa n a S lovenskem so p o k aza li, da so p o d ­ ta ln e k ra šk e oblike n a jb o lj razv ite v polgolem (po lpokritem ) k rasu . V tis je tu d i, d a so km eto v a lc i tega p ra v tak o pogosto sp rem in ja li v orne p o v ršin e ko t p o k r it i k ras, k je r je sk a ln a p o d lag a v e č k ra t d robno p re- t r ta in p rs t enakom erne je p re k r iv a po v ršje . V tis je, d a sega tam , k je r kam en je g leda n a pov ršje , ilovica g loblje v p o d ta ln e k ra šk e oblike in razpoke. Škavnica na osam ljenem kam nu, k i m oli en m e te r nad travn ikom p r i k ra ju Z am b ra tija v Istri. D a je p riče la n a s ta ja ti pod p rs tjo , p riča mnogo bo lj raz ­ člen jeno v išje p o v ršje z m ikrožlebiči, odbiti rob v o sp red ju slike in bolj gladko, pod p rs tjo nasta lo pov ršje niže m eterslcega tra k u A kam enitza on an iso lated stone p ro tru d in g out of the m eadow one m eter, pho tographed a t the v illage Z ab ra tija (Istria Peninnsu la). The m ore dissect ed upper surface w ith R illenkarren, the cutted-off edge in forground of the p ic tu re and the sm oother su rface below tape-m easure, o rig ina ted below soil, proves the developm ent of the kam enitza under the soil cover U gotavljanje značaja kam nitega površja pod odejo zemlje ima p rak tičen pom en v tem, k e r odpira novo m etodo za določevanje erozije prsti, k je r so zaradi nje »zrasli« kam ni na njivah. N jihova neenaka oblikovanost nad zemljo in pod njo ostaja nam reč še dolgo razpoznavna. V teku je š tud ija erozije p rs ti po tej metodi, ki po predhodnih rezultatih kaže da so se tla na ornih površinah ponekod h itro zniževale. H orvat (1953) je na osnovi dveh fo tografij iste n jive , posnetih v večjem č a ­ sovnem razm aku, določil zniževanje na okoli cen tim eter na leto. M eto­ da spoznavanja, k je se je oblikovalo površje kam nitega predm eta, m o­ re b iti uporabna tudi pri arheoloških izkopavanjih . Dosedanji ogledi polpokritega krasa so našli lokalno gladke, iz p rsti moleče kam ne, tud i v tak ih hribovskih gozdnatih legah, k jer ni verjetnosti, da bi prišlo do erozije p rs ti zaradi uvedbe trav n ik a ali njive. R aziskovati bo treba domnevo, da je do tega prišlo po požigu gozda, p ri čemer je zgorela tud i grobo hum ozna rendzina s koreninam i vred. T ik pod vrhom M. Goljakov im a bukova gozdna m eja videz p rave k li­ m atske meje (glej prispevek P. P lesnika v tem Geografskem vestniku pod naslovom O vprašan ju zgornje gozdne m eje in vegetacijskih pasov v gorovjih jugozahodne in zahodne Slovenije!). Vendar dokazuje nekaj skal z gladko površino, k i so na samem vrhu, da je prišlo do erozije prsti, k a r je poslabšalo splošne pedološke pogoje. D ruga značilnost podtaln ih oblik je v tem, da so sledovi p re tak an ja vode zaradi gravitacije m anj očitni kot p ri površinskih oblikah. Skoraj enako iutro rast kot navpične razpoke, kažejo previsne, celo vodoravne šp ran je , ko se en k ra t zapolnijo s p rstjo . Izpodžrtost skale je zato pod p rstjo znatno-večja kot na golem krasu. Z ak o n ito sti d ro b n e g a o b lik o v a n ja p o v rš ja v k a rb o n a tn ih k am n in ah je doslej p ro u čev a la z lasti speleologija (F ranke , 1963). K orozijsko obli­ kovane p loskve so enake v ja m a h ko t tu d i n a golem p o v rš ju : n a p o ­ ševnem pobočju tekoča ag resivna voda se zd ru žu je v n a jn iž jih legah, te n a jb o lj p o g lab lja in s tem razč len ju je površje . K er p a teče enaka , a g re s iv n a voda, n a p re v isn ih m es tih po re b re h , iz ra s tk ih , nosov ih in p o ­ dobno, te n a jb o lj ko rod ira , ko teži k v e rtik a li. Zato izg la ju je skalno p o v rš je n a p rev isu . Teh razlik med poševnim i in previsnim i legam i p ri podtaln ih k ra- ških oblikah ni. V obeh legah je površje gladko. Ta opažanja se tikajo bistva korozijskega procesa, ki smo ga p r ip i­ sovali pretežno p ren ik a jo č i padavinski vodi. N jeno k o n cen triran je in težnja k navpičnem u toku v podtaln ih oblikah ne p ride ta toliko do iz­ raza. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali ne gre glavne korozije p rip isa ti tistim oblikam ta ln e vode, ki jo im enujem o vodno paro, liigroskopska, film ska in kap ila rn a voda, v zvezi z delovanjem mikroorganizmov. T a k a voda se razleze po p rs ti tud i pod previsnim i kam ni. Skladno s tem opazujem o, da so po prvem rah lem dež ju trdo te voda, k i p rodro v pod­ zemlje, navadno višje (glej tud i Bauer, 1964, W illiams, 1968). Voda, k i odteka iž zemlje, je p rav zap rav predvsem transportn i m edij raztop lje­ nega k a rb o n a ta . S to trd itv ijo se s tr in ja ugotovitev , d a so p o p rečn e k a rb o n a tn e trd o te n a našem k ra su večje tam , k je r je m an j p a d a v in (G am s, 1967). Več p a d a v in pom eni le večjo in z la s ti do lgo tra jne jšo ta ln o vlago, k i je u g o dnejša za d e lovan je m ikroorganizm ov. Z bo lj p loskovn im ko roz ijsk im delovan jem n a s tik u p rs t i in ap n en ca si lahko raz lagam o n a s ta ja n je g lad k eg a p o v rš ja v hom ogenem ap n en cu : v d robn i izboklin i o d p ad e več p o v ršin e n a enako p ro sto rn in o k a m n a ko t pod rav n in o in za to ko roz ija n a izbok lin i d e lu je h itre je . O s tr i robovi se k m a lu zaoblijo , k e r d e lu je n a n je k o ro z ija z dveh s tran i. To d rž i tu d i za d ro b ir v zem lji, za k a te re g a s ta C ousin (1957) in D . R a d in ja (1968) o b jav ila indekse zaob ljenosti po C a illeu x u . Po R a d in ji si sledijo glede dom in an tn o sti in d ek si 100— 150, 50— 100, 200—250 itd ., k a r bolj u streza slabo zaob ljen i m oreni, k o t p rav em u grušču , za k a te re g a je značilen iz ra z iti indeks 0—50. Po la s tn ih o p a ž a n jih je d ro b ir v k ra šk i zem lji dvo jnega n a s ta n k a : k o roz ijsk i o stan k i sk a ln e gm ote in grušč, k i so ga p u šč a li n a o rn ih in k o šn ih p o v rš in a h km etovalc i, k i so v do lg ih ra z ­ dob jih tre b ili k am en je te r v z id av a li v zidove a li d ru g ače p o sp rav ili le večje kam ne. Z arad i že om enjen ih procesov p a ta k i u m etn i o k ru šk i sčasom a izg u b lja jo n a ostro robatosti. N a u m etn i n a s tan ek kažejo le še več je odb ite ploskve. 11. G rušč, k i je ostal v p rs ti po o d b ija n ju kam nov na n jiv i p r i D. Ležečah p ri D ivači Rubbles left in the soil in a field lot a t D. Ležeče- D ivača w hen stones w ere cut below th e soil level B lizu g rad b išča novega h o te la v L ip ic i je b il jesen i 1970 razg a ljen v cestnem vseku m ed ap n en išk o skalo in zem ljo d rob ir, k i je bil v p re ­ ce jšn ji m eri um etnega n as tan k a , v en d a r je že zelo dolgo ležal v zem lji. Po Cailleuxovi metodi 2 r . . (I = -------- 1000) iz m e rje n a z a o b lje n o s t j e n a s le d n ja : L 0— 5 0 :3 1 ,0 150— 2 0 0 :1 2 .6 50— 100 : 31,0 200— 250 : 7,1 100— 150 : 14,1 M anjša zaobljenost, kot jo je ugotovil R adinja, izvira verjetno iz um etnega postanka grušča. Da p a na zaobljenost drobirja vp livata tud i sestava apnenca in nadm orska višina, p riča naslednji diagram za drobir, n ab ran pod rendzino v n. v. malo pod 1000 m pod vrhom Vremščice. 0— 50 : 12 150— 200 : 13 50— 100 : 38 200— 250 : 1 100— 1 5 0 :3 4 250— 3 0 0 : 2 T a d ro b ir pa leocenskega ap n en ca je im el tu d i m an j g lad k e p o v r­ šine, č ep rav je očitno, da je p riro d n eg a p o stan k a . Š tu d ij p o d ta ln ih k ra šk ili ob lik je p riv ed e l do nekoliko d rugačnega to lm ačen ja vloge razp o k , k i jim li te ra tu ra nav ad n o p rip isu je sam o po ­ m en za vodni p re to k v k ra šk o n o tran jo st. O d razpok , k i v sa j n a n e k a ­ te r ih m estih om ogočajo vo d n i p re to k , so n a jb o l j pogoste tis te , k i j ih povzroča m ehan ično p re p e re v an je (toplotno ko leban je , zm rzal in pod.). N a jb o lj j e n jih o v pom en očiten v hom ogen ih , n e sk la d o v itih ap nenc ih , k a k rš n i so n a p r im e r v k am n o lo m u v P o d u tik u . V k am n ih , k i tam m o­ lijo izn ad zem lje v gozdu, je p o p rečn a ra z d a lja m ed n jim i le n e k a j c en tim e tro v . V ra z k r ite m k ra s u n ad kam nolom om je n jih o v ra z m a k e n a p ed v k am n ih , k i so sega li t ik do p o v rš ja . G lo b lje pod p rs t jo se te ra zp o k e h itro z a p ira jo in red č ijo . Š te v iln i v d o lb k i in sk a ln e lu k n je se začen ja jo n a m estih zd ru žev an ja in z a p ira n ja teh razpok . O d tu d a lje so štev iln i v d o lbk i vg lob ljen i v n e razp ö k an o skalo. G lob je se­ gajo d ruge v rste razp o k in lezik. ki jih je S. M. M ilojevič (1936) delil n a m ik rok laze , lep tok laze , b ra liik laze , d iak laze in p a rak laze . Za n a s ta ­ ja n je v ečjih k ra šk ili ob lik so pom em bne tu d i razpoke , k i n a s ta ja jo za ­ ra d i razb rem en itv e zem eljsk ih gm ot. V kam nolom ih se n e razp o k an a sk a ln a po d lag a , s k a te re o d s tra n ijo v eč jo sk a ln o k lad o , vzd igne za k a k m ilim eter in p r i tem n a robu razp o k a (to sem opazoval v kam nolom u n a B raču). K er se p r i n a s ta n k u večje v rtače , uvale , po lja , suhe, za trep ne doline, o d s tran i še znatno več gm ote, m oram o p red v id e ti, d a n astan e jo tu d i tan j robne razpoke. P relom e, k i p o tek a jo vzporedno z dolino in v p ad a jo pod pobočje, je v id e ti tu d i v p o d u tišk em kam nolom u. P om en vseh te h raz p o k je p re d v se m v tem , d a p o v e č u je jo pov ršino , n a k a te ro d e lu je korozija . K am en v ob lik i kocke s s tran ico l 111 im a 6 m 2 površine . E n a k a gm ota, raz d e lje n a v kocke s s tran ico 1 dm , im a 60 m 2 specifične p o v rš in e , s s tran ico l e m p a 600 m 2/m 3. Č e so te d a j de lc i d e s e tk ra t m a n jš i, j e to l ik o k ra t v e č ja tu d i p o v rš in a in sk lad n o z n jo tu d i » specifična k o ro z ija . K am en je , k i m oli n ad zem l jo in ni p o k rito z v eg e tac ijo a li h u m u ­ som, b i z ap ad lo sicer slabo tnejši koroziji. K er p a gostejše razp o k e b is tv e­ no povečajo korozijsko n ap a d e n e »specifične površine« , k am n i le niso tak o obstojn i. Še nep o jasn jen o je , z a k a j so skalne g rb in e n a k ra su tak o enakom erno visoke, n av ad n o ne p rek o enega m etra . To bi moglo b iti povezano s k lim a tsk im i sp rem em bam i. Po sed an jih o p azo v an jih m olijo kam n i izn ad k ra šk e zem lje le, če k am n in a ni d robno p re k o p a n a in d ro b ­ no sk ladov ita . Sam o v n je j se razv ije p o lp o k iit i k ras . D a je n a ra z p o k a ­ n ih , p lo šč a tih ap n en c ih in do lom itih ru ša povečin i sk len jena , je spoznal že H ab ič (1968, str. 1961). V odo p rep u stn e razp o k e se pod odejo p rs ti p r i ra z š ir itv i k m alu sp re ­ m enijo v zap o ln jen e šp ra n je , v k a te r ih d e lu je k o ro z ija tu d i pod p re ­ visom. P osebno v p ra š a n je je g lo b in a , do k a te re m o re k o ro z ija pod p rs t jo (ilovico, glino) r a z ta p lja t i apnenec . T eoretsko jo določuje m ožnost, da ta ln o vlago zam en ju je p a d a v in sk a voda, ozirom a v o d o p ro p u stn o st zem ­ lje. T oda p r i o p a z o v a n ju g lo b jih z a p o ln je n ih d e p re s ij, p o k r itih ja šk o v , z a p o ln jen ih v r ta č in brezen , je m ogoče n a jt i sledove, d a p ro ti n jihovem u dn u p r i te k a v oda iz s tran sk ih , sk a ln ih razp o k . V z ap o ln jen ih b rezn ih v kam nolom ih n a s tik u z zem ljo tu d i v g lob inah več m etrov a li desetin m etrov n i sige, p a č p a so zn ak i korozije . To se p ra v i, d a m ora v pol- p o k rite m k ra s u k o ro z ija p o g la b lja ti sk a ln o dno d o m ala ne g lede na g lo b ino zem lje . S tem je d a n a m ožnost p o s ip a n ja zap o ln itv e , k a r se m o ra o d ra ž a ti tu d i n a p o v rš ju v o b lik i e n k ra tn ih a li p o n a v lja jo č ih se ug rezov , k i j ih je v s lo v en sk i k ra š k i l i te r a tu r i op isa l in po sv o je r a z ­ lag a l z la s ti A. H ro v a t (1935). Iz is teg a raz lo g a je ra z u m ljiv o , d a n a jd e jo v razm ero m a p litv ih o d k o p a n ih b rezn ih , ra z p o k a h , ja š k ih in v r ta č a h zelo s ta re fav n is tičn e fosile (npr. p a leo g en e n a Č eškem k ra s u , k re d n e na M adžarskem — L o žek -S k riv an ek , 1965). Č e so se ta k a m esta do lga g eo lo šk a ra z d o b lja p o g la b lja la in se je za p o ln ite v zn ižev a la , ne m orem o iste s ta ro s ti p r ip is a ti tu d i p o v rš ju , k i se n en eh n o zn ižu je . L i t e r a t u r a B auer, F., 1958, N acheiszeitliche K arstfo rm en in den österre ich ischen K alkhochalpen. D euxiem e Congr. in t. Spel. T. I, S. 1, Bari-Lecce-Salerno. B auer, F., 1964, K alkabtragungsm essungen in den östlichen K alkalpen. E rdkunde , B. XV111, 2, 1964. Bögli, A., I960, K alklösung und K arrenb ildung . In tern . B eiträge zur K ars t­ m orphologie. Z. f. G eom orphologie, Supp. 2. Cousin, J., 1957, Form es d ’a lte ra tio n des calcaires dans le sol p res de Blois. R evue de geom orphologie dynam ique, VII, No 9—10, P aris. C vijič, j., 1960, Le geograpliie des te rra in s calcaires. S rp sk a ak ad em ija n au k a i um etnosti, Posebna izdan ja , k n jig a CCXL1, O delen je prirodno-m ate- m atičn ih nauka , k n jig a 26, Beograd. Cvijič, J., 1924, The Evolution of Lapies. Geogr. Rev., 14. F ran k e , W. H., 1965, F o rm prinz ip ien des T ropfsteins. D ritte r In tern . K ongress f. Speläologie, sect. I, B. II, W ien. Gams, 1., 1967, F a k to r ji in d inam ika ko roz ije n a k arb o n a tn ih kam en inah slovenskega d inarskega in a lpskega k rasa . G eografski vestn ik XXXVIII. Gams, L, 1965, T erm ino log ija več jih k ra šk ih površinsk ih oblik. G eograf­ ski vestn ik XXXIV. Gavrilovič, D., 1968, Kam enica-kleine K orrosionsform en in K alkstein. P ro ­ ceedings of the 4th Intern . Congr. Spelology in Yugoslavia, Tome III, L jubljana. H abič, P., 1968, K rašk i svet m ed Id rijco in Vipavo. D ela In š titu ta za geografijo SAZU, št. 11, L ju b ljan a . Horvat, A., 1955, K rašk a ilovica, n jen e značilnosti in vpliv n a zgradbe. L ju b ljan a . lla e fk e , F., 1926, K arsterscheinungen im Siidharz. Mitt. Geogr. Ges., H am burg, 57. Jennings, J. N., 1968, S yngenetic K arst in A ustralia . C on tribu tion to the S tudy of K arst. R esearch of pacific studies, C anberra . K unsky, J. 1950, K ras a jeskyne. P raha. K unaver, J., 1965, T erm ino log ija visokogorskih k ra šk ih oblik. G eografsk i vestn ik XXXIV. Linton, D. L., 1964. A spects of the P leistocene h is to ry of n o rth Mayo. Irish Geogr., 5 (I), 42—47. Louis, II., 1968, A llgem eine G eom orphologie, t r e t ja izdaja . B erlin. H arasim iuk , M., H enkiel, A., P ekala , K., 1969, Rozwöj z jaw isk k rasow ych okolic F ram pola w pliocenie i czw artorzedzie. A nnales U niversita tis M ariae C urie-Sklodow ska, vol. XXIV, 4. S. B., Lublin. Ložek, V.. S k fivanek , F., 1965, The significance of fissures and th e ir fills for da tin g of k a rs t process. C eskoslovensky k ras. M ilojevič, Š. M., 1956, B rah ik laze i n jih o v a uloga u h id rografsk im odno- sim a i m orfološkim po javam a i po jed inosti k rša . Posebna iz d an ja Srp. K ra lj. Akad. Penck. A., 1924, D as un te rird isch e K arstphänom en. Zbornik radova, po­ svečen C vijiču . Beograd. P luhar, A., F ord D., 1970, D olom ite k a rre n of the N iagara E scarpm ent, O ntario , C anada. Zeitschr. G eom orphologie, A 22175, B. 14, zv. 4. R ad in ja , D., 1967, šk a v n ica -k rašk a m ik ro re lie fn a oblika. G eografsk i ob­ zornik , XIV, št. 2, L ju b ljan a . R ad in ja , D., 1968. O oblik i in genezi k rašk eg a d ro b irja . G eografsk i obzor­ nik. XV, št. 1-2. L ju b ljan a . Smyk, B., D ržal, M., 1965, U n tersuchungen ü b er den E influss von M ikro­ organism en auf das P hänom en d er K arsth ildung . E rdkunde , B. XVIII, H. 2. W illiam s, P. W., 1968, An evalua tion of th e ra te and d istribu tion of lim e­ stone solution and deposition in the r iv e r F erguson Basin, W estern Ire land . C on tribu tion to the S tudy of K arst, R esearch School of Pacific S tudies, C an ­ berra . Zw ittkow its, F., 1969, A lte rs- und H öheng liederung d er K arren in den N ördlichen K alkalpen . G eologische R undschau, B. 58, H. 2 S tu ttgart. Summary: SUBSOIL KARST FORMS I v a n G a m s In con trad istinction to the su rface k a rs t form s the subsoil k a rs t form s have so fa r been neg legected in th e research . A special a tten tio n has been ac trac ted by the subsoil form s in gypsum k a rs t (Haefke, 1926, Penck, 1924) and by m ycroform s (Cousin, 1957; S m yk-D rzal, 1964). The research of these form s found in the q u arries w here the soil w as stripped off, has estab lished the follow ing types of soil form s. 1. C overed K arre n (Lapies). T heir com mon fea tu re is th e sm ooth surface in the grooves as w ell as the crests betw een them . R u n d k a rre n a re th e re fo re typ ica l of the covered K arren -s (Bögli, 1960) b u t no t the only one. T heir sm ooth surface orig ina ted below soil and not above it (see Louis, 1968). 2. R ocky hollow s (solution pipes, Jennings, 1958) a re several cen trim etres in d iam etre and u p to one m eter in length . T hey ru n in all d irections even in the horizontal one. In the orig ina l phase th e genesis out of fissures is ev i­ dent, w hile la te r the rounded cross-section prevails. 3. Special ty p e of scallops, w hich on a v ertica l w all have a d iam eter ten tim es b igger th an the dep th w hile on gen tly sloping surfaces th e y are deeper and elongated , is v e ry common in hom ogeneous lim estone. S im m ilar form s occur in the caves and potholes in contact w ith loam or clay. If today th ey are w ithout this filling, the form can be considered to be a proof of the developm ental stage (see photo 4). 4. C overed kam en itza (solution pan). The pools in im perm eab le rocks u n d er soil have gen tly inclined slopes w ithou t a level bottom . W here a f te r the soil erosion phase the pool rem ains filled w ith soil a locally acce lera ted corrosion and transfo rm ation of the shape begins (see th e sketch), and this is con tinu ing w hen only the s tay ing w ate r still rem ains. 5. C overed w ell (pit, a type of lap ies well according to C vijič, 1924, p ro ­ b ab ly solution p ipes according to Jennings, 1968, p. 61: O rgelp feifen according to P enck, 1924, w ho m ain ta ins it as underg round , inactive form ), is u sua lly a cylindric , nonsim etrical depressipn form ed of a num ber of scallops, hollows, narrow ing in depth . O rig inated from fissures, the covered w ell has a dep th of a few m etres, w ith v a ry in g diam etre. 6. C overed bogaz is in sem i-covered or covered k a r s t m uch m ore f re ­ quen t than on the surface. It follows a f ra c tu re or dislocation or a zone of fra c tu red rocks. T ransition form s to sem icovered bogaz (Karstgasse) have been observed. The orig in of surface bogaz is in the opinion of the au th o r m ostly u n d er the soil cover. 7. F illed dolines reach ing up to several m etres below the recen t soil and m ore m etres below the fossil sedim ents, have dessected rocky w all w here the slopes a re m uch less g raded as in the case w ith surface dolines. 8. F illed potholes often ap p ear in the re tre a tin g q u a rry walls. In the q u a r ry of V erd n ea r V rhnika, two such filled potholes w ere opened in D e­ cem ber 1970 und th e ir dep th reached dow n to 40 m eters. A fter th e soil erosion phase, m any of these subsoil form s becom e surface form s and th is can be proved several h u n d red y ears la te r on the basis of th e ir special form s and smooth surface. The su rface th a t o rig ina ted in the open a ir is nam ely m uch m ore etched and fissu red due to m echanical w eat­ hering . T he sm oothnes of these subsoil form s is typ ical also of all lim estone rock in contact w ith soil. Surface sm oothnes is m ore p rom inen t if the rock is m ore hom ogeneous, w ith few er in la y e rs of rec ry sta lized calcite, ch e rt etc and if the rock is less f ra c tu red or th in ly bedded. The heavy , sandy-to-clay , soil is favorab le fo r the form ation of sm ooth surface. In S lovenia the surface sm oothness of the subsoil rock and rubb le a re b e tte r developed in low er karst. O n the steep slopes covered w ith rendzina in h igh A lpine k a rs t the rocks u n d e r soil have no smooth surface. Since the m echanical w ea thering h inders the form ing of the smooth surface, it is less developed n ea r the soil level b u t m ore so deeper below. In ev e ry case the stone in the open a ir is m uch m ore etched and fissured. Since the obvious d ifference in th e m ycro- form ing of th e lim estone surface below and above the soil persis ts for m any h und red years, it can be used as a m ethod of determ in ing the soil erosion on the sem i-covered k ars t, w here iso lated stones »have grow n up«. In the open a ir only th e overhanging slopes of stone can be sm oothened by the actoin of corroding perco la ting w ater. The sam e w ate r action dissects the sm ooth surface of all a th e r inclined slopes (Franke, 1965). B ut u n d er the soil the position of the rock slope has no significance and surface in all slopes a re smooth. A ccording to the au thor, th is is an evidence th a t the ground- s tay ing w ate r in the form of film-, hygroscopic- and cap p ila r-w ater has the p rim a ry ro le in the corrosion process. The dow nw ard perco la ting p rec ip ita ­ ting w ate r has because of the lim ited tim e a secondary role, and is im portan t for the tran sp o rta tio n of carbonats in solution. T herefo re the k a rs t w aters have the g rea test hardness in the firs t m inutes a f te r the ra in ing begins (W illiams, (968, Gams, 1967). The sm ooth stony surface is also a proof of a dom inant sheet corrosion u n d e r the soil. C orrosion affects bo th side of convex m ycroform s th e re fo re ' th e ir heigh t is reduced and in this w ay sm oothness develops. T herefo re the rounding index of lim estone rubb les found in th e soil on the classical K arst no rth of T rieste (R adinja, 1968, see also page 41 w ith new m easurem ents), 2r calcu la ted according to C ailleux (I = — • 100) is sim ilar to th a t of m orainic m ateria l. Its m axim um lies betw een 100 and 150, Even the rem nan ts of stones cu tted off so th a t tillin g of soil w as possible lose th e ir etched surface a fte r m any h u n d red y ea rs if th ey lie in the soil. M ore frac tu red lim estone w ith filled fissures has a la rg e r »specific surface« reg ard in g the m ass volum e. A ccording to the m entioned th eo ry of sheet corrosion such a lim estone has a g rea te r specific corrosion and th e re ­ fore the subsoil form s a re obviously d irec ted b y frac tu res and the zone of f ra c tu red stone. Special a tten tion w as paid to the estab lish ing of the depths in w hich the corrosion ceases to act due to um perm eab ility of th ick soil. The base of the filled wells, pits, dolines and potholes, opened in th e q u a rry walls, disclosed often obvious fresh signs of recen t corrosion. This corrosion is due to the w ate r w hich is com ing th rough the side fissu red and is concen tra ted dow n­ w ard. The low ering of the rocky bottom is accom panied also by the subsi­ dence of the filling, b u t th is takes p lace w ith re ta rd a tio n and sporad ically only. D esto rted layers a re a consequence of th is process. A nother fea tu re of th is process is th e subsid ing of the soil in covered k a rs t w hat has been e x ­ haustive ly described in S lovene lite ra tu re b y H rova t (1955). D ue to unstab le bottom of th is filled depression and due to the slow low ering of the w hole filling -m ateria l the fossiles found in the fissures and filled potholes can not be a decisive proof for the age of k a rs tic surface (see Lože S k fivanek , 1965).