Z jesenjo nam postaja vse bližja tudi skrb za ozimnico. Čeprav je letos vreme kmetovalcem nagajalo in se je nad posevke najprej spravila pozeba in kasneie še toča, je ponudba zadovoljiva. O dobri založenosti priča tudi posnetek s kranjske tržnice. — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 77 Ustanovitelji: občinske konference SZDL J™*> Kranj* Radovljica, Skorja Loka *■ T™* - Izdaja Časopisno podjetje Oias Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, petek, 6. 10. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1#47 kot tednik, od januarja 1858 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1864 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. glasilo socialistične zveze d k L~n KOjTl jTduTVa zfl^V^'^ Medobčinski svet zveze sindikatov pripravil posvet o zdravstvu Kakšna zdravila za tegobe zdravstva? Gorenjski problemi v luči priprav dokumentov za oba kongresa sindikata , da na področju gorenjskega zdravstvenega var-urejeno, kot bi moralo biti, pa bi morali vedno tudi Kakor je res, stva še ni vse urejeno, glasno dodati, da so prizadevanja /a urejanje te v sedanjem času verjetno dokaj vroče družbene teme vendarle dala že doka jšn je uspehe. Res je tudi, da je zdravstvo skupaj z uporabniki nekake stvari bolj zakompliciralo, kot bi bilo potrebno, vendar pa lahko rečemo, da ne mine dan, ko ne bi z novimi zamislim i skušali reševati problemov, ki jih to področje družbenega življenja ima. hi teh problemov ni malo, čeprav smo zdravstveno varstvo prav tako Izostavili na samoupravne temelje: rnorda smo preveč neučakano mislili, da bodo neposredne konfrontacije '*> sodelovanje v občinskih zdravstvenih skupnostih med izvajalci in Uporabniki zdravstvenega varstva ^ale rezultate že čez, noč. Kljub **"iu, da smo morda pričakovali ^isoko dinamičnost, ne da bi upoštevali povsem nov položaj,. pa ^taja Se naprej občinska zdravstvena skupnost arena določanja in odganja na tem področju. Prav to so tudi večkrat poudarili regionalnem posvetu o problematiki zdravstvenega varstva, ki ga je v asu pred slovenskim in Jugoslovan-^iro kongresom Zveze sindikatov ^klical medobčinski svet ZS za Go- i.j po Pod bremenom staleža Med široko paleto problemov, ki jih je navrgla razprava, je bil še posebej V ospredju problem bolniškega staleža. Ne le, da se dnevno srečujemo z veliko bolniško odsotnostjo z dela, ki 'ponekje celo ogroža rast produktivnosti, par pa se zdravniki več ali manj sami bodejo s tem problemom. Temu zdravstvenemu delavcu namreč leži na ramenih prav vsa odgovornost bolniške odsotnosti, saj gre vrednost bolniškega dne pri večjem številu delavcev v vrtoglave vsote. Prav te milijarde starin din vredne bolniške odsotnosti pa teže le zdravnika, čeprav vsi bolniki tudi resnično niso bolni, vsaj ne z medicinskega stališča. Bolni pa so lahko zaradi vseh drugih stisk in težav, s katerimi se delavec srečuje tako na delovnem mestu ali izven njega: rešuje pa te »bolezni« pri svojem zdravniku, pa čeprav mu za bolezni, kot so recimo slabo stano- vanje, nesporazumi na delovnem mestu, hiter življenjski tempo, življenjski neuspehi ne more dati praveea zdravila. Verjetno pa le nima zdravstvo škarij in platna pri dodeljevanju in krojenju bolniških dni tako suvereno v svojih rokah, kot smo sicer prepričani. Oe bi manj ostro začrtavali meje posameznih interesnih skupnosti in bi na problem prevelikega staleža lahko gledali bolj kompleksno in ga tako tudi reševali, bi verjetno bilo v čakalnicah ambulant manj »bolnikov«, saj bi le-ti lahko bolje rešili svoje probleme drugje, ne pri zdravniku. Takšen pristop bi bil vsekakor racionalnejši, pravičnejši in verjetno tudi cenejši. Ni splošnih zdravnikov Da Zdravstveni dom Kranj na razpis za 4 nove zdravnike splošne medicine ni prejel niti ene prijave, je več kot nazorna slika o »privlačnem« poklicu, kot je v današnjem času zdravnik splošne medicine. KRANJ — Udeležnci posveta o problemih zdravstva, ki ga je v času pred obema kongresoma sindikata sklical medobčinski svet ZS za Gorenjsko, so načeli vrsto problemov, kijih bo še treba rešiti. - Foto: F. Perdan Temeljni kamen Nadaljevanje na 20, strani KRANJ — Včeraj popoldne je Franjo Klojčnik, pedagoški svetovalec pri Zavodu za šolstvo Slovenije za domsko varstvo in nekdanji dolgoletni ravnatelj dijaškega doma v Kranju, položil temeljni kamen za nov dom učencev na Zlatem polju Za gradnjo doma se zbira denar v okviru družbenega dogovora o gradnji dijaških domov v Sloveniji in bo po predvideva- Teden dni do sejma XI. mednarodni sejem opreme bodo odprli v petek, 13. oktobra, odprt pa bo do 22. oktobra — Pozornost človekovemu bivalnemu okolju — Številne razstave, med njimi tudi gobarska Kranj — V petek. I), oktobra, če/ leden dni bodo na kranjskem *jmišru odprli I 1. mednarodni sejem opreme Trajal bodo >2. oktobra, "jegOV glavna značilnost pa bo predstavitev najrazličncjših načinov "preme človekovega bivalnega prostota Sejem bo predstavil pohištvo, kopalnfce; savne, kamine in podobne naprav«', zanimiva pa utegne biti tudi razstava in prodaja likovnih del. primernih za opremo okolja, kiei bivamo. Sejem pripravita o tem posebno posvetovanje Napredek predstavlja skupna predstavitev gorenjskih tekstilcev Manjkajo le Proizvajalci, ki so se že doslej radi izogibali kranjske sejemske prireditve. Razen tega lahko med posebnosti uvrstimo razstavo rož irajnie. razstavo izdelkov 12 dežel v razvoju in gobarsko razstavo. k|ei bo po zaslugi kranjski gobarjev predstavljenih okrog "> prej v statutih krajevnih skupnosti jasno opredeliti vlogo, gesta vo in okvirni način oblikovanja samoupravnih organov k« pomembno družbenopolitično in ne le formalno nalogo. Teta* ob oblikovanju vsebine skoraj ne bi smelo biti, saj so se o vise in pomenu že pogovarjali in so že povsod organizirali vrsto posvetov. Drugo, obsežnejšo nalogo predstavljajo seveda same volitve ali oblikovanje delegatskih skupščin krajevnih skupnosti. Seae krajevne skupnosti so različne, s številnimi interesi, zato bi jft morali kar najbolj upoštevati tudi pri volitvah. Ne bi smeli vsem pozabiti delavcev v temeljnih organizacijah zdrv dela, ki delujejo v krajevnih skupnostih ali tistih, ki delaj nje, pa njihovi delavci živijo in uresničujejo interese v d__ krajevni skupnosti. Pomembno vlogo bodo še naprej opravljali člani družbenopolitičnih organizacij ter člani društev, in družbenih organizacij v krajevni skupnosti« V krajevnih skupnostih se bodo glede na razmere in svoje dogovore sami odločili o načinu volitev, ki bodo lahko potcihsk tudi tako, da se bodo o predlaganih kandidatih na kssdidaisi listi občani opredeljevali na vaških in uličnih zborih obči zborih po soseskah, na zborih stanovalcev. Na tej široki ©c se bo na seji krajevne konference SZDL oblikovala dokoi^ sestava tistih izvoljenih članov skupščine, ki so jih izvolili krajani. Lahko pa se bodo opredelili tudi na zborih delovnih ljudi ii občanov, izhodišče za vse možne načine volitev pa je veda« kandidatna lista, ki jo pripravi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri krajevni konferenci SZDL. Tudi v temeljnih organizacijah naj bi volili delegate a skupščino krajevne skupnosti na zboru delavcev ali na sejak delavskega sveta, tiste delavce, ki poznajo problematiko krajevne skupnosti. V prihodnje'bo nujna vsakdanja povezan teh delegatov s krajevno skupnostjo in temeljno organizacijo predvsem pri oblikovanju plana krajevne skupnosti to njegovega uresničevanja, samoupravnega združevanja sredstev in pri drugih vprašanjih. Delegate družbenopolitičnih organizacij za skupščino kn> jevne skupnosti bodo volili na sestankih osnovnih orgaajzaci. sveti teh organizacij pa lahko pomembno povezovalno posegajo. Na občnih zborih društev in organizacij bodo prav tak« volili delegate, lahko pa bodo razmislili tudi o možnosti, da a namesto posebnih volitev vključi vsa krajevna konferenci SZDL, ki združuje delegate vseh družbenopolitičnih orgaoiza« ter društev, v sestavo skupščine krajevne skupnosti. Volitve so torej pred vrati krajevnih skupnosti, vsa akcija pa mora biti temeljita, vsebinska in tehtna, ob pomembni odgovornosti in delavnosti predvsem krajevne konference Socialistične zveze. D. Sede j Družbeni plan tudi stvar mladih KRANJ - Tako kot vse družbenopolitične organizacije v kranjski občini so o poročilu izvršnega sveta skupščine o uresničevanju družbenega plana občine Kranj v prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja razpravljali tudi mladi na predsedstvu občinske konference ZSMS. Družbeni plan in njegovo uresničevanje je tudi stvar mladih, so ugotovili. Predvsem bi morali bolj sodelovati pri planiranju na področju otroškega varstva, stanovanjske problematike, gradnje športnih in kulturnih objektov, skratka na tistih področjih, kjer so mladi neposredno udeleženi. Posebno poglavje pa je uresničevanje zakona o združenem delu, kjer bi morali predvsem člani konference mladih delavcev končno trdneje navezati stike z osnovnimi organizacijami ZSMS v združenem delu. O tem so se v minulih dveh letih sicer že večkrat pogovarjali in dogovarjali, žal pa do praktične uresničitve sklepov ni prišlo V samih osnovnih organizacijah pa mladi itak posvečajo temu premalo pozornosti. Ne gre zamuditi niti ponudbe predstavnikov skupščine občine, ki so jim pripravljeni pri tem pomagati, jih usmerjati in učiti. Težav imajo mladi v organizacijah združenega dela veliko; torej z doslej le dobrimi nameni tudi v prakso! H.J. Zbor brigadirje' Kranj — Na letošnjih mladin** delovnih akcijah je iz kra*# občine sodelovalo okoli 180 brigadr in brigadirjev. Zanje je občil* konferenca ZSMS zvečer ob lg. ar avli skupščine občine priprav zbor, ki ga bodo izkoristili tudi •"■ osnovanje kluba brigadirjev. Gk*> naloga kluba bo povezovanje bng dirjev, ki naj bi se tudi prinos? leto vsaj tako uspešno vključit' skupne delovne akcije kot letos. h.; Gorenjci na Galebu Kranj — Današnji obisk So£* ladje Galeb ni prvi, saj so krtu* mladinci z njeno posadko že p* časom navezali prisrčne prijatri** stike. A tokrat si zanimive ladje * bodo ogledali samo Kranjčani poučni izlet so se odpeljali mlaiP' iz vseh gorenjskih občin,, po des* vsake, ki jim bo to skromno nje za prizadevno delo v ciji. Istočasno pa bo gost občinske konference ZSMS posadke Galeba. Ob 9. uri bo i skupščine občine zanje slavno sprejem, nato pa jih bodo gost: popeljali v eno od organu združenega dela in srednjo šolo. skali bodo vojake v garniziji Sta Žagarja, za popoldne pa je pred m izlet na Bled in v Begunje. Zvečer ob 20. uri bo v domu JU Kranju družabno srečanje s turnim programom in zabavo, 1 je bodo udeležili tudi domači gadirji in šolska mladina. h. 5K0FJA LOKA Sekretar komiteja občinske konference ZKS _Skofja Loka Gajger sklicuje sejo občinske konference. Seja bc> 1\*t™*<*> v sejni sob, občinske skupščine. Za dnevni ^d Polaga poroko lizaciji programa marksističnega in ^^^^Jf^*« članov ZK in obravnavo programaj marksis čnega 'n^ejnopo,, članov ZK v občini. Obravnaval, ^?^l0^^^ sklepa o organiziranju in delovanju oWinske. orf«",zac^ JK, občinske konference Z K p<> regijskih seminarjih ,n stano> gospodarstvo TRŽIČ V sredo je bila v Tržiču seja upo.ab, sreda**, prispevka pri občinski konferenci SZDL- fli.ni «1tona so se aej, s potekom gradnje socialnega zavoda za v«n»tvo.aUwtoh v«W Tržiču in / doteka.,jem sredstev samoprispevka^ora £bas o programu sredstev in del do zaključka «niopn»prvka J98I K pripravam na volitve organov samoW«£Aon212* nostih e Hodila včerajšnja seja P^^^/^^fejS^1 Tržič. Na njej so se dogovorili o poteku volitev v kmggh >ku, trž.šk, občine O isti Cr^a^^ SZDL in predsed, lilnib komisij po krajevnih skupnostih. Manjka pobud komunistov Komite občinske konference ZKS Tržič je pri pravil posvetovanje o aktivnosti komunistov organih socialistične zveze v Tržič — Zveza komunistov ima pomemben idejnopolitični in usmerjevalni vpliv v socialistični zvezi delovnega ljudstva skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Njena naloga je predvsem idejno in vsebinsko ocenjevanje problemov ter sodelovanje pri načrtovanju akcij za njihovo odstranjevanje. Zato je uspešnost delovanja obeh organizacij medsebojno povezana, to sodelovanje pa je veliko odvisno tudi od vpliva komunistov v socialistični zvezi. Zato je treba sprotno ocenjevati aktivnost SZDL in člane vodstva te organizacije na vseh ravneh, pri tem pa mora biti ocena delovanja komunistov v socialistični zvezi se popolnejša in bolj vsestranska. To so bila glavna izhodišča za razpravo o aktivnosti komunistov v SZDL, ki jo je pripravil komite občinske konference ZKS Tržič. Naloga posvetovanja ni bila ocenjevati uspešnost občinske organizacije SZDL, temveč pokazati na probleme in področja, kjer bo morala biti aktivnost komunistov večja. Udeleženci posvetovanja so opozarjali, da vključevanje komunistov v SZDL ni obravnave vredno le na občinski ravni, temveč se začenja že v krajevni skupnosti. Naštevali so primere, da na primer v krajevni skupnosti Tržič že nekaj časa neuspešno iščejo predsednika sveta krajevne skupnosti, čeprav je v skupnosti tudi precej komunistov. Tudi posamezni organi občinske konference kadrovsko še niso zadovoljivo zasedeni, predvsem pa je preveč izrazito fo-rumsko delovanje, ki zmanjšuje posluh za drobne probleme človeka. To pa je za učinkovito delovanje vsake Seja kranjske skupščine Kranj — V sredo, 4. oktobra, so bile seje zborov kranjske občinske skupščine, ki so obravnavale pomembne točke dnevnega reda. V razpravi o oceni gospodarjenja v teto&njem prvem polletju so poudarili na splošno ugodna gibanja, ki pa jih kazi neugodna zunanjetrgovinska menjava, saj uvoz presega izvoz, prehitro zaposlovanje, prepočasen razvoj terciarnih viejavnosti, neza-^jjiv položaj dela tekstilne industrije in počasno uresničevanje zakona o združenem delu ter uveljavljanje celovitega družbenega planiranja. Kranjski delegati so razpravljali tudi o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana v zadnjih treh letih, o čemer je bilo že pred skupščinsko sejo obilo razprave na izvršnem svetu in po samoupravnih interesnih skupnostih, enako pa velja za socialno politiko in socialno razlikovanje v občini, kar je bilo tudi na dnevnem redu skupščine. Ar.alizo družbene skrbi za to področje je pripravila strokovna skupina občinskega sveta Zveze sindikatov. družbenopolitične organizacije pomembno. Ob ocenjevanju aktivnosti komunistov v SZDL je treba tudi upoštevati vsesplošno kadrovsko sušo v tržiški občini. Posamezniki so preobremenjeni in nalogam niso kos, zato so neizbežni zaostanki pri uresničevanju nalog. Cim prej kaže vključiti v družbenopolitično delo tudi komuniste in družbenopolitične delavce, ki v občini sicer stanujejo, zaposleni pa so drugje. Izgovor, da so vsi preobremenjeni že na delovnem mestu, v vsakem primeru ni sprejemljiv. Kritike vreden je primer akcije izobraževanja delegatov v tržiški občini. 40 ljudi je bilo izbranih za predavatelje, a se jih je vabilu na posvetovanje pred začetkom izobraževalne sezone odzvalo le 12! Sestanek bo koristen pri oblikovanju ocene delovanja SZDL, ki bo nastajala tako v SZDL sami, kot tudi v Zvezi komunistov ter po družbenopolitičnih,organizacijah, ki so članice frontne SZDL. J. Košnjek Potrdili kongresne dokumente Skofja Loka - V torek je bila v Skofji Loki prva seja občinske konference ZSMS. Potrdili so statut in resolucijo za 10. kongres slovenske mladine, kandidate za organe republiške konference, razpravljali o referatih delegatov za kongres in se pogovarjali o prireditvah in akcijah, ki bodo v Skofji Loki potekale v okviru kongresa. S potekom javnih razprav o osnovnih organizacijah se ne morejo najbolj pohvaliti. Medtem ko so razprave o združenem delu gladko potekale, pa so bile izpeljane v komaj polovici vseh krajevnih skupnosti. Prav tako se v razprave niso vključili mladi, ki delujejo v raznih družbenih organizacijah in društvih. Bolje pa kaže s prireditvami in akcijami ob kongresu. Preteklo soboto je bil v garniziji Jože Gregorčič turnir v malem nogometu, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo sedemnajst ekip iz osnovnih organizacij. Najboljša je bila prva ekipa garnizije. drugi so bili mladinci ABC Loka. tretji pa iz Alpetourove temeljne organizacije Hoteli. V Skofji Loki trenutno teče tudi plesni tečaj, tečaj slovenskega jezika za mlade iz sosednjih republik, v kratkem bo spet izšla posebna številka Informatorja, posvečena 10. kongresu, v pripravah pa so še številne kulturne in športne prireditve. H. J. Naloge za jubilej partije Do prihodnjega leta, ko bomo slavili 60. oblet-*iico Komunistične partije Jugoslavije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije, nameravajo v Tržiču dopolniti zgodovino delavskega gibanja in partije ter dokončno urediti Titovo pot Tržič - V četrtek, 28. septembra, je bila v Tržiču prva seja odbora za praznovanje 60. obletnice ustanovitve Komunistične parije Jugoslavije odroma Zveze komunistov Jugosla-vje, ki bo deloval pri komiteju, predseduje pa mu Lovro Cerar. Odbor sestavljajo predvojni komunisti in zastopniki vseh družbenopolitičnih organizacij, saj ima jubilej partije vsestranski družbeni pomen. Člani odbora so na prvi seji imenovali delovne skupine, ki dobo Skrbele za vsestransko organizacijo Praznovanja. Predvsem želijo v tržili občini za to priložnost dopolniti *n obogatiti zgodovino delavskega in komunističnega gibanja. Velik o je na Primer neraziskanega pri predvoj-*wm naprednem gibanju in marsikaj ^e ne vemo o prvi partijski konferenci na tržiškem področju na Bistriški Planini. Zbrati in urediti bi kazalo za to priložnost pričevanja preteklosti. Vi so še predvsem pri posameznikih, Jih strniti v celoto in urediti, da "iodo dostopna javnosti. Druga nalo- ¥| pa ostaja dokončna ureditev itove poti prek Karavank. Predam bo treba bolje poskrbeti za zadetek poti nad Sebenjami in za ko-*iec na ŠkrbirTi ob jugoslovansko-^vstrijgki meji. Osrednja prireditev Pa naj bi bila na predvojnem shaja-Wu tržiških revolucionarjev in komunistov na Bistriški planini. Organizatorji pomembne proslave bodo pozvali vse družbenopolitične organizacije, delovne korektive in krajevne skupnosti k sodelovanju pri pripravah. J. Košnjek Konferenca tržiške mladine Tržič — V petek se je sešla na zasedanje občinska konferena Zveze socialistične mladine Slovenije, ki jo sestavljajo delegati osnovnih mladinskih organizacij, družbenih organizacij in društev ter člani predsedstva. Ocenili so preteklo delo in ugotovili, da so bile naloge začrtane v programu, večinoma dobro uresničene in da pri tem sodeluje vedno več mladih. Ne kaže pa biti zadovoljen s finančnim položajem. Verjetno tudi plan ni bil dobro zastavljen, vrinile pa so se tudi nekatere neplanirane akcije, kar je finančni položaj še poslabšalo. Zato konferenca do konca leta ne načrtuje večjih akcij, breme pa bodo v večji meri prevzemale osnovne organizacije, družbene organizacije in društva. Delegati konference so potrdili kandidacijsko listo novega vodstva republiške konference ZSMS in razpravljali o delegatu za 10. kongres ZSM Jugoslavije. J. Kepic Delegat v samoupravni družbi Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je v vsem mandatnem obdobju opredelila izobraževanje in usposabljanje članov delegacij za zelo pomembno nalogo. Se posebno pa si prizadeva, da bi bili v prvem obdobju po izvolitvi članov delegacij delegati čimprej usposobljeni za pomembne družbene naloge. V tej akciji bodo sodelovale vse družbenopolitične organizacije, še posebej pa Socialistična zveza, Zveza sindikatov in Zveza komunistov. V občini bodo akcijo vodili in bodo tudi zanjo odgovorni koordinacijski odbori za družbenopolitično izobraževanje pri občinskih konferencah SZDL. Da bi bila akcija vsebinska, metodološka in organizacijsko enotna, je koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije izdal temeljni program družbenega usposabljanja članov delegacij od 1978 do 1982 pod naslovom Delegat v samoupravni družbi, r) s Nepopolna dokumentacija Skupna poraba najhitrejša Jesenice — Ko v občini ocenjujejo uresničevanje nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbenih dejavnosti za štiriletno obdobje, ugotavljajo, da so ostali v predvidenih okvirih. Uveljavili so se prvi rezultati svobodne menjave dela, vendar pa se pojavljajo nekatere slabosti in pomanklji-vosti zaradi slabe informiranosti v svobodni menjavi dela. Pri sprejemanju sistemskih rešitev prihaja do kasnitev, zaradi česar imajo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti in izvršni organi skupščin precejšen vpliv na oblikovanje programov. Včasih prihaja tudi do prevelikih zahtev interesnih skupnosti in tako mora večkrat izvršni svet opozarjati na odstopanja, ki slabijo akumulativno sposobnost gospodarstva. Skupna poraba je od vseh porab v dveletnem obdobju rasla najhitreje, kar je razumljivo, saj srednjeročni plan predvideva takšno rast. Leta 1977 so občinske in regijske interesne skupnosti realizirale za 49 odstotkov več dohodkov kot teto prej. Leta 1976 je rasla skupna poraba hitreje kot družbeni proizvod, medtem ko se je naslednje leto umirila. Za letos je plan dohodkov predviden v višini 247 milijonov dinarjev ali za 27 odstotkov več kot lani. Takšen porast pa je še vedno sprejemljiv, saj je rast počasnejša od rasti družbenega proizvoda, čeprav je družbeni proizvod porasel tudi zaradi novih sistemskih predpisov, rasti cen in drugih vzrokov. Pri pripravi aneksov za prihodnje leto in za leto 1980 bodo zato morali temeljito analizirati obremenitev jeseniškega gospodarstva. D. S. KRANJ — Domplan iz Kranja je zaprosil komisijo za varstvo okolja izvršnega sveta občinske skupščine za izdajo soglasja k lokacijski dokumentaciji oziroma projektu asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj v Naklem. Komisija soglasja k dokumentaciji ni izdala, temveč je posredno prek Domplana opozorila investitorja na pomanjkljivosti v dokumentaciji, predvideni z zakoni in predpisi. Člani komisije so menili, da gre pri bazi za 100-odstotno povečanje, zato bo brez dvoma vplivala na okolje kljub relativno čisti tehnologiji. Negativno stališče komisije ne temelji na urbanističnih razlogih, saj je baza upoštevana v programih. Pozornost je veljala ekološku ureditvi. Pojavljajo se vprašanja hrupa, odpraševanja, ureditve prometa itd. Dokumentacija je prav s te plati pomanjkljiva, saj na primer komisija ni imela na primer na voljo z zakonom predpisanega soglasja Meteorološkega zavoda, Zavoda za varstvo pri delu, soglasja organov za ljudsko obrambo, sanitarne inšpekcije, krajevne skupnosti, turističnega društva, interesne skupnosti za varstvo pred požarom, skupnosti za varstvo zraka in soglasja območne vodne skupnosti. Pred komisijo se je znašel le investicijski dokument. Predvsem pa je izstopalo vprašanje, ali so na sedanji lokaciji dovolj velike površine za obratovanje tako povečane asfaltne baze. Komisija bo potem, ko bo dobila vsa potrebna soglasja, ponovno odločala o lokacijski dokumentaciji za naklan-sko asfaltno bazo. Prošnja za izdajo soglasja k lokacijski dokumentaciji za poslovno stavbo Ljubljanske banke pa je bila ugodno rešena. Poslopje naj bi stalo na sedanjem Bekselnu in se povezovalo z zgradbo Uprave javne varnosti in pošte. Kljub temu je komisija opozorila na nekatere pomanjkljivosti. Po njenem mnenju kaže preučiti možnost daljinskega ogrevanja, saj je neracionalno za vsako zgradbo posebej graditi kurilne naprave. Komisija je opozorila, da so parkirišča pretesna, popravke pa terja tudi načrtovanje zasilnih izhodov. Vzporedno z gradnjo pa je treba tudi že projektirati zelene površine. J. Košnjek Pred 8. kongresom ZZB NOV Jugoslavije Prožneje do problemov kmetov-borcev Prav pred kratkim so delegati v republiški skupščini razpravljali o socialni varnosti borcev NOV in drugih borcev ter žrtev vojnega nasilja: še posebej so izpostavili vprašanje kmetov-borcev, saj prav njim leta in s tem pešanje delovne sposobnosti najbolj ogrožajo njihov socialni položaj. Prav o tem bo med drugim razpravljal tudi jugoslovanski kongres ZZB NOV sredi oktobra letos v Budvi in zavzel določena stališče do tega vprašanja, ki ga je družba dolžna reševati. V Sloveniji je v zvezi z večjim varstvom kmetov borcev že pripravljenih nekaj predlogov, ki jih je na podlagi analize o kmetih-borcih po vseh slovenskih občinah pripravil republiški sekretariat za delo. Iz podatkov te analize je razvidno, da imajo vse občine sedaj enake kriterije pri obravnavi kmetov-borcev. Starost te populacije se zdaj giblje med 63 in 83 leti, zdravstveno stanje pa je slabo. Stanje je še slabše tam, kjer kmetje borci žive sami. nič bolje pa tudi ni takim, ki preživljajo še večje število družinskih članov. Že zdaj je jasno, da bo potrebno omiliti kriterije in prožneje obravnavati vprašanja na komisijah, ki določajo kategorijo socialne ogroženosti kmetov-borcev. Dosedanji izračun deleža dohodka, ki je odločilen za pravico do varstvenega dodatka socialno ogroženemu starostno upokojenemu kmetu ni ustrezen, saj pravzaprav zmanjšuje pravico do pridobitve varstvenega dodatka. Treba bi bilo vsekakor razmišljati glede dohodka družinskih članov, ki žive v skupnem gospodinjstvu ter o katastrskem dohodku. Vprašanje pa je seveda tudi sama starost kmetov borcev, ki pridobe pravico do starostne kmečke pokojnine s 60. letom, ostali kmetje pa s 65. letom. Verjetno pa so kmetje-borci že pred to starostjo delovno nesposobni, bolni in i sploh pomoči potrebni. Prav zato bi veljalo prožneje reševati i možnosti za pridobivanje varstvenega dodatka k pokojninam j kmetov borcev, ne pa togo viseti na sedanjih predpisih; še posebej zato, ker je obveljalo, da sedanje pravice ne kaže raz- ! širjati. pač pa v sedanjih okvirih iskati načine za boljše varstvo kmetov borcev. Delovanje komunistov Radovljica — V okviru akcijskega programa pokongresnih dejavnosti občinske konference ZK Radovljica je bil v ponedeljek. 2. oktobra, delovni posvet sekretarjev Obsežen program usposabljanja Komite OK ZKS Škof j a Loka razpravljal o idej-nopolitičnem usposabljanju članov ZK in statutarnem sklepu organizacije ZK v občini Sklepi CK ZKS, dokumenti 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ, program idejno političnega usposabljanja pri CK in dogovorjene skupne naloge komunistov na Gorenjskem ter ne nazadnje izkušnje iz preteklega leta so izhodišča za program idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v škofjeloški občini, ki so ga obravnavali na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZK. Program bodo dali v razpravo članom konference, ki bo o njem izrekla svojo besedo sredi meseca. Lani so v program idejnopolitičnega usposabljanja zajeli več kot 1600 komunistov. Pripravili so seminarje za aktiv vodij idejnopolitičnega usposabljanja in aktiv predavateljev, izobraževanje v osnovnih organizacijah ZK je zajelo 550 komunistov, na seminar za kandidate za sprejem v ZK so povabli 60 slušateljev, na seminar za novosprejete člane pa 18 slušateljev. Partijske politične šole se je udeležilo 40, program idejnopolitičnega usposabljanja pa je obdelalo 30 komunistov, program usposabljanja prosvetnih delavcev pa 180 šolnikov. Mladinske politične šole se je udeležilo 180 slušateljev. Raznih drugih oblik izobraževanja pa se je poslužilo 450 komunistov. Skupaj so predelali 316 ur izobraževalnega programa. Člani komiteja so posebej pohvalili marksistični krožek na gimnaziji. Letošnji program je prav tako razdeljen na temeljni program, ki je namenjen vsem komunistom in je obveza vsake OOZK kot tudi vsakega komunista in na izbirni del programa. Na podlagi izkušenj iz preteklega leta so slednjega sestavili predvsem iz tem, ki komuniste zanimajo in so tesno povezane z vprašanji, ki se pojavljajo v občini. OZD in krajevnih skupnostih. Program obsega več kot 300 ur usposabljanja. Na seji so obravnavali tudi delovni osnutek statutarnega sklepa ob-'činske organizacije Zveze komunistov v občini. O njem se bo izrekla najprej konferenca, potem pa ga bodo dali v javno razpravo osnovnim organizacijam ZK. Decembra naj bi ga sprejeli. L. Bogataj vseh osnovnih organizacij ZK v občini, ki ga je vodila sekretarka Vlast a Vidic. Udeleženci so se pogovorili o dopolnilih in spremembah predloga novega statutarnega sklepa in poslovnika o organiziranosti in delovanju komunistov v občini in se dogovorili za organizacijo razprav po vseh osnovnih organizacijah Zveze komu-nistov, ki jih morajo opraviti do 20. oktobra. Razpravo bodo vodili člani osnovnih organizacij ZK, ki so bili zadolženi za posamezne osnovne organizacije ZK na zadnji seji občinske konference ZK. Na posvetu so spregovorili tudi o stališčih občinske konference ZK za izvedbo družbene akcije na področju postopnega uvajanja celodnevne osnovne šole in za uresničevanje programov usmerjenega izobraževanja. Tudi o teh vprašanjih bodo razpravljali v osnovnih organizacijah ZK, kjer bodo morali v jesenskem obdobju zares aktivno delati. Predvsem se bodo morali pomeniti o praktičnem uresničevanju nove organiziranosti ZK, o usposabljanju članstva, o uresničevanju zakona o združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela, o uresničevanju srednjeročnih programov, o krepitvi vloge SZDL pri utrjevanju krajevne samouprave in o drugih vprašanjih. Za komuniste bodo najpomembnejše naloge izvedba volitev v skupščine KS, ki jih bodo morali opraviti do 15. novembra. Na posvetu so razen tega določili okvirno število slušateljev za občinsko politično šolo ter za uvajalne seminarje iz vrst kandidatov in na novo sprejetih članov ZK. JR Preveč v zidove V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Sloveniji prijavljenih 229 investicij v skupni vrednosti 12.057 dinarjev. Primerjava s podatki lanskega leta kaže, da se je letos število prijav precej zmanjšalo, skupna vrednost naložb pa je za pol odstotka nižja. Iz tega bi bilo moč sklepati, da bo dinamika investicijske dejavnosti že proti koncu letošnjega leta začela nekoliko pešati. Vzrokov za to je več, vsekakor velja opozoriti na dva najpomembnejša, ki ju je nakazala že analiza o uresničevanju srednjeročnega plana v prvi polovici srednjeročnega obdobja. Prvi vzroki so vsekakor precejšnje zamude v pripravah za načrtovane naložbe, ker so se investitorji prekasno lotili pripravljanja potrebne dokumentacije, zlasti za nekatere zahtevnejše industrijske objekte, ki terjajo dolge in temeljite priprave. Kot drugi vzrok lahko navedemo težave okrog zagotavljanja potrebnega denarja za nameravane naložbe, zlasti takrat, ko gre za združevanje denarja. Zbiranje denarja se zlasti zatika, če soinvestitorji niso sooblikovanje zasnovanega načrta vnesli v svoj srednjeročni program razvoja. Podrobnejši pregled nameravanih naložb po panogah dejavnosti kaže, da se temeljne srednjeročne usmeritve za odpravljanje strukturnih neskladij v našem gospodarstvu uspešno uresničujejo, čeprav ne enako intenzivno na vseh področjih. Na energetiko odpade kar 2 J odstotkov vseh nameravanih naložb, v bazno kemijo 11 odstotkov, v strojegradnjo in kovinsko industrijo 13 odstotkov, v kmetijsko živilsko industrijo pa 6 in Sol odstotka. Še vedno je preskromno vlaganje v razvoj črne in arvaste metalurgije, ki predstavljata našo osnovno surovinsko osnovo. Letos so se povečali tudi bančni in drugi krediti in znašajo že skoraj 63 odstotkov vrednosti naložb, delež lastnih sredstev pa se je od 25,6 odstotka lani zmanjšal na 15 odstotkov v letošnjem letu. Zlasti je to značilno za vlaganje v kmetijsko-prede-lovalno industrijo, ki jo pesti izredno nizka akumulativnost. Še vedno se preveč vlaga v zidove novih in razširjenih tovarn. V poprečju gre za stavbe več kot 41 odstotkov prijavljene vrednosti investicije. Za opremo je predvidenih v poprečju 43 odstotkov denarja. Primerjava z visoko razvitimi industrijskimi deželami nam kaže, da je prav tu potrebno iskati ključ za večjo učinkovitost investicij. Nesorazmerno visoki gradbeni stroški pa ne nastajajo le zaradi »predragih in prelepih tovarn«, temveč predvsem zaradi slabe pripravljenosti na gradnjo. Ponavadi — žal je še vedno tako — zastavimo gradnjo tovarne na »zeleni livadi«, ne da bi pri tem načrtovali visoke stroške od komunalne opremljenosti do izgradnje vse potrebne infrastrukture. L. Bogataj Gradnja # toplarne v Aipiesu En dimnik za vse Železnike Znano je, da znajo v Železnikih združiti interese krajanov in delovnih organizacij in so zato pri urejanju skupnih zadev že dosegli lepe uspehe. Prav sedaj je v središču pozornosti gradnja nove kotlovnice v Alplesu, ki naj bi ogrevala vse mesto — tovarne in stanovanjska naselja. V zvezi z gradnjo kotlovnice je bil v torek v Alplesu sestanek predstavnikov KS, delovnih organizacij Selške doline, banke, projektantov in občinske skupščine. Na seji so se dogovorili o financiranju gradnje oziroma pregledali, kako se uresničuje zbiranje denarja. Problem predstavljata krajevna skupnost in osnovna šola, ker nimata lastnega denarja in bi svoj prispevek pravzaprav morala zbrati s pomočjo dotacij delovnih organizacij. Zato so predlagali, da ' bi za kotlovnico prispevali denar le tisti, ki ga imajo. Sedanja kotlovnica v Alplesu ima zmogljivost 5 G kal, poleg tega pa lahko z rezervnim kotlom povečajo zmogljivost za skoraj polovico. V novem delu kotlovnice pa bodo trije kotli in sicer dva na lesne odpadke. Skupno bodo imeli moč 20 G kal. Takšna moč bo zadostovala za ogrevanje vseh industrijskih obratov, blokov in tudi individualne gradnje v Železnikih. Izgradnja nove kotlarne in vroče-voda bo veljala po predračunih 54 milijonov dinarjev. Opremo so kupili v EMO Celje oziroma je EMO dobavitelj. Graditi jo bodo začeli že v prihodnjih mesecih. Gradnja toplarne, ki bo ogrevala vse mesto, je za Železnike izrednega pomena, zlasti zaradi varstva okolja Iskra preseneča na Sodobni elektroniki Računalništvo prihodnosti Doma in tudi na tujem že obratujejo številni Is-krini računalniki — Sodelovanje Univerze, Instituta Jožef Štefan in skupno delo Iskre, Elektronske industrije Niš in Rudija Čajevca — Domači trg pretesen, zato izhod v deželah tretjega sveta — Odprta pota tehnologije in znanja Ljubljana — Iskra daje pomemben ton vsakemu sejmu elektronike v Ljubljani in to velja tudi za letošnjega. V ospredju Iskrine predstavitve na sejmu je poslovno in procesno računalništvo, ki za Iskro ni novo, saj se z njim ukvarja že nad 15 let, smeleje pa se je kolektiv lotil računalništva po sprejetju srednjeročnega plana razvoja industrije Slovenije. Dokument nalaga Iskri skrb za mikroelektroniko, poslovno in procesno računalništvo in elek-trooptiko. Iskrin kolektiv se zaveda odgovornosti, ki jo je sprejel, in plan uresničuje po svojih močeh ob sodelovanju družbenih organov. To velja še posebej za poslovno in procesno računalništvo. Skoraj neverjetno je, da Iskra že skrbi doma in tudi na tujem za 248 procesorjev s hitrim spominom, kmalu pa bo 'nared še 84 procesorjev. Najbolj znana sistema sta Iskradata 1680 in Iskradata C 18, izdelana po licenci ameriške firme CDC, ki sta sicer medsebojno različna, vendar se lahko dopolnjujeta. Oba sistema sta se že izkazala z izredno uporabljivostjo pri poslovnih in bančnih poslih, knjigovodstvu. obračunu osebnih dohodkov, fakturiranju, spremljanju proizvodnje in porabe materiala, krmiljenju, prometu in na številnih drugih področjih. Iskra se je lotila računalništva temeljito. Se posebno velja za zadnje obdobje, ko se je naša družba odločila za izdelovanje svojih računalnikov in temu primerno tudi prilagaja in ščiti trg, kar povzroča sicer pri nekaterih tujih firmah in pri njihovih trgovinskihj zastopnikih (nekateri od njih so se hitro prelevili tudi v proizvajalce) negodovanje. Predvsem pa se Iskra odloča za celovito obvladovanje tega področja, ker zmanjšuje odvisnost od tujine in jo ohranja le pri manj pomembnih sestavnih delih, ki jih je lažje najti in je njihovo izdelovanje uveljavljeno v več državah. Jože Hujs, direktor Združenega podjetja Iskra, je na torkovi novinarski konferenci na sejmu sodobne elektronike orisal stališča Iskre in naše družbe do računalništva in njegovega razvoja. Še posebej je opozoril na pobudo zvezne gospodarske zbornice, naj se računalništva lotijo složno Iskra. Elektronska industrija Niš in Rudi Cajevec. Dogovorjene so osnove proizvodnje in doseženo soglasje o delitvi dela. Potrebna ho še standardnizacija standarnizacija izdelkov, kar pa bo moral storiti zvezni izvršni svet. Računalništvo je panoga, ki ga podpirajo vlade v vseh razvitih deže- Kritika gospodarjenja Kamnik - Izvršni svet kamniške občinske skupščine je ocenil letošnje gospodarjenje v prvem polletju ter splošno in skupno porabo. Predvsem izvršni svet ugotavlja, da polletni poslovni uspeh kamniških organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela razen nekaterih izjem ni vzpodbuden in marsikje kritike vreden. Družbeni dohodek je v republiki porastel za 41 odstotkov, Kamničanom pa ga je uspelo dvigniti le za 25 odstotkov. Izplačani osebni dohodki so v kamniški občini narasli za 19 odstotkov, kolikor znaša tudi republiško poprečje. Vendarle je izvršni svet ugotovil in opozoril samoupravne in poslovodne organe delovnih kolektivov, da so marsikje povečali osebne dohodke kljub nezadovoljivemu poslovnemu uspehu, kar je v nasprotju z zakonom o združenem delu. Pozornost izvršnega sveta je veljala tudi izgubam, še posebno pa ti- stim, ki se pojavljajo že nekaj let. Poseben primer je Tovarna usnja, kjer že veljajo ukrepi družbenega varstva. Sedaj kaže čim prej dognati trajne ukrepe za sanacijo in tudi organizacijo, ki bi bila voljna to breme tudi prevzeti. Sanacijski program mora izdelati tudi rudnik kaolina. Ta problematika bo obravnavana na skupni seji delavskega sveta tega kolektiva in izvršnega sveta kamniške občinske skupščine. Slabši uspehi gospodarjenja pa se marsikje kažejo tudi zaradi nepopolnega in formalnega oblikovanja temeljnih organizacij ter neurejenih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami. Ena od kritik izvršnega sveta pa velja tudi kamniški zunanjetrgovinski menjavi. Doslej ugodno razmerje med izvozom in uvozom je splahnelo, saj prvi v letošnjem polletju ni dohiteval drugega, -jk lah sveta in del tega se bomo morali lotiti tudi mi. Najverjetneje pa ni več daleč do »Jugodate,« ki bo združevala pri računalništvu Iskro, Elektronsko industrijo NIŠ in Rudi Cajevec. Vsi trije se že vključujejo v mednarodno delitev dela in v svobodno izmenjavo tehnologije in znanja. V tem primeru se preneseno znanje ne kompenzira z denarjem, temveč obratno z novim znanjem in novo tehnologijo! Za računalništvo se ponuja trg predvsem doma, vendar vsega, kar načrtujemo, je poudaril Jože Hujs s sodelavci, ne bo sprejel. Odpira se nam tretji svet in je voljan prevzeti našo celoviti ponudbo, ki je doslej nastajala v Iskri ob sodelovanju Univerze in Instituta Jožef Štefan. J. Košnjek Zakaj izgube? JESENICE - V prvem letu srednjeročnega obdobja je gospodarstvo jeseniške občine sklenilo poslovanje z izgubo v višini več kot 13 milijonov dinarjev. V naslednjih dveh letih je bila znatno nižja, lani je brez upoštevanja hladne valjarne znašala 6 milijonov dinarjev. Letos je bila izguba jeseniških delovnih organizacij manjša za 41 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Nastala je predvsem zaradi nedoseženega dohodka. Vsako leto se pojavi le nekaj delovnih organizacij, ki izkazujejo primanjkljaj, nekatere pa imajo slabši, poslovni rezultat iz leta v leto. Tako Kompas hoteli Kranjska gora in Hotel Lek, medtem ko so nekatere temeljne organizacije združenega dela po-slovele z izgubo le v enem poslovnem letu. Elektro Žirovnico je lani pestil nerešeni ekonomski položaj vsega elektro gospodarstva. Temeljna organizacija Golica, industrija — obrt predvideva rešitev iz neugodnega položaja s preusmeritvijo proizvodnje, vzroki nastanka izgub v gostinstvu pa so si v vseh letih podobni: visoke pogodbene obveznosti, posebno obresti za kredite, porast cen, stroški investicijskega vzdrževanja in tudi slabe vremenske razmere. Kompas hoteli Kranjska gora so izgubo sicer lani znižali, vendar izginja vse prepočasi. V sanacijskem programu predvidevajo, da bodo beležili prvi pozitivni zaključek poslovanja v letu 1979. SGP Gradbinec, temeljna organizacija družbeni standard pa navaja kot vzrok izgube neustrezne cene storitev. I). S V torek je bil v Alplesu posvet o gradnji nove kotlarne v Železnikih. - Foto: F. Perdan in zraka. Dolina je ozka in je še kako pomembno, da je dimnikov čim-manj. Poleg tega bodo ogrevali oziroma kurili kotle z lesnimi odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji v Alplesu in so jih morali za zdaj voziti na smetišče. Pobuda Zeleznikarjev je naletela na odmev tudi v drugih krajih v _ čini. Tako so po zgledu Železnic* tudi na Trati že predlagali skupi kurilnico za vse naselje, podobo* težnje se kažejo v Zireh in še nekaterih drugih krajih. L. Bogata; Ob sedanji naj bi že prihodnje leto stala nova kotlarna. — foto: F Perdan Potrebe večje od možnosti Čeprav bo letos veliko vloženega v razvoj tele; nije v škofjeloški občini, bodo možnosti še neke časa močno zaostajale za potrebami Škofjeloška temeljna organizacija za PTT promet je ena od petih TOZD Podjetja za PTT promet Kranj. V njej je zaposlenih 60 delavcev, ki . opravljajo ptt storitve v osmih ptt enotah in sicer v Gorenji vasi. Poljanah, Selcih. Sorici. So-vodnju. Skofji Loki, Železnikih in Žireh. Razen tega imajo zaradi hribovitega terena na tem področju tudi osem poštnih zbiralnic V petih avtomatskih telefonskih centralah, ki jih vzdržuje TOZD za vzdrževanje in gradnjo ptt sredstev Kranj, je na razpolago 2.720 telefonskih priključkov, od katerih jih je 2.294 vključenih v promet. Še letos bodo TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA objavlja javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila VW 1200 J, letnik 1974, v voznem stanju in tehnično pregledan. Izklicna cena je 35.000 din. V navedeni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača prodajalec. Javna licitacija bo v sredo. 1 L. oktobra 1978, od 16. do 18. ure v garaži hotela Kompas v Kranjski gori. Ogled avtomobila bo eno uro pred licitacijo. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti položiti 10-odstotno varščino. _ .Najmanjši dvig pri dražbi je 200 din. V 5 dneh mora kupec prevzeti avtomobil in plačati kupnino Turističnemu društvu Kranjska gora. Prednost pri javni licitaciji ima družbeni sektor. zaključena dela v vozliščni avtott*^ ski telefonski centrali Škofja Lok* s katerimi bodo povečali zmogljiva na ATC za 1.000 priključkov in. k* je tudi zelo pomembno, vklji: v avtomatski mednarodni telefon* promet. Poleg omenjene bodo letos območju škofjeloške občine uresr čili še več investicij. Med Sovodnj** in Škofjo Loko, bodo povečali v' zveze od 6 na 12, med Škofjo LoJ Železniki od 12 na 24, položili grafske kanale Kranj-Skofja L--Žiri. na pošti v Zireh postavila leprinter, povečali ATC Železna*: Sovodenj ter Žiri. Vsa dela bodo Ijala skoraj 15 milijonov dim Čeprav vrednost vlaganj v fonijo v škofjeloški občini ni r_-na, tudi potem ne bodo rešeni problemi. Zaradi velikega inter občanov, da bi imeli telefonske ključke, je potrebna pospešena nja krajevnih omrežij, ki za< planirano, ker primanjkuje . Zato občani in ptt združujejo za nove naložbe. Z združevanjem denarja so |,tos in do avgusta v občini Škc I,oka zbrali 872.426 dinarjev konca leta naj bi zbrali t 1,700.000 dinarjev. Pri PTT K: ocenjujejo, da akcija zadovoV teči int niso ,, čeprav k območni samoupne »resni skupnosti za PTT pron* lllSo pritopile vse delovne in drtfl organizacije in skupnosti in čep* ,e sporazum podpisalo le sla*! 60 odstotkov občanov. Denar t0f reč združujejo skoraj vsi. Pri PTT Kranj pa so že priprt* tudi dolgoročni razvoj telefonih škofjeloškem območju. Investicij velike in drage, zato bo nujno p» trebno, da bodo denar združev*' tudi krajevne skupnosti in delo* organizacije prek SIS za ptt pron* Zgrajena naj bi bila nova pošts ATC v Železnikih, na Trati * Skofji Loki. v Gorenji vasi £ireh Hkrati pa bo potl zgraditi tudi vsa potrebna I« telefonska omrežja. L Bogata SODELOVANJE LIKOVNIKOV - V soboto, 30. septembra, so v mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah odprti razstavo umetniških del članov likovnega društva iz Domžal. Na njej se predstavlja štirinajst avtorjev s krajinami, tihožitji, portreti in drugimi motivi v različnih tehnikah. Slike za to razstavo, ki jo je odpri Jože Vari z Jesenic, je izbral mentor domžalskega likovnega društva Danijel Fugger. V nedeljo, 1. oktobra^ pa so člani jeseniškega Dolika odprli kolektivno razstavo svojih del v Domžalah. Ta dela bodo zatem razstavljali še v Trbovljah in na gradu v Brestanici. — B. B. OTROŠKI GRAFIČNI BIENALE KOSTANJEVICA NA KRKI - Tu je bil minuli teden tradicionalni grafični bienale otrok iz jugoslovanskih osnovnih sol. V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici in v krški Galeriji je bilo v tem času razstavljenih skoraj 150 grafičnih listov, ki so bili izbrani med več tisoč poslanimi. Ustvarjalno hotenje otrok se je še posebno odrazilo v soboto, ko so mladi umetniki slikali na 125 kvadratnih metrov velikem platnu svoj likovni svet. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V SKOFJI LOKI so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure razen ponedeljka! Ob istem času je odprta tudi galerija, kjer si lahko ogledate razstavo »TALCI NA GORENJSKEM«. MUZEJSKA ZBIRKA V ŽIREH je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 18. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. « MUZEJSKA ZBIRKA V ŽELEZNIKIH je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate še Koblarjevo spominsko sobo. zbirko skrilne kritine v Selški dolini in galerijo. RAZSTAVA V RIBNEM RIBNO - V zadružnem domu v Ribnem bodo v soboto. 7.oktobra, ob 19.30 odprli slikarsko razstavo likovne skupine UKOR iz Radovljice. To bo že drugič, da bo ta skupina razstavljala v Ribnem, obenem pa bo to prva kulturna prireditev nove »ezone v tem kraju. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave bo nastopila recitatorska skupina DPD Svoboda iz Ribnega. Razstava bo odprta do četrtka, 12. oktobra. K Mužar) SREČANJE V TRBIŽU Konec septembra je bilo v Trbižu pevsko in plesno srečanje treh dežel Frulanije, Koroške in Gorenjske. Gorenjsko je zastopal pevski zbor Tugo Vidmar iz K ranja pod vodstvom Eda Ošabnika. Na srečanju je še posebej prijetno presenetila baletna skupina slovenske folklore iz Rajbelja. sestavljena i/ deklic, starih med 12 in 14 let. Izvedle so Dohravsko in Žužem-bersko polko s slepo muho. Kranjski pevci so se predstavili s svojim programom in nazadnje s pesmijo o Triglavu. Kulturnemu in plesnemu programu je sledilo sproščeno prijateljsko in družabno srečanje, na katerem je bila izražena želja po še tesnejšem sodelovanju. K M l a p 1 s n 1 k v srni Jaaanic* Hjolr opravama »đoora slndlknln. =odr«? J«!^nJl°Ii ...V..*h ?>•«!?• vi d*l*«at» 30 SS tor. Pilanika, »a«lo;>nl*a »asovnlh or-illsVA] S Jll^tt: Krti"* isrslltsr doloma*. ?r.d«..tra. »•tflafaaa avlama prad* *T«4»a4aik l«l->r*ng* pr«4a**tra to*. gopr*t pradli«* »ruplilnl na*i*dnjl 4 a • t n 1 rti: l. falit*-* 2 laplsnllur j«* in ? or*ro/ntalj»*. ?m Talit** v«MldAcl J**« komlalja ' J. Talita* ralllna koalalj« 4. Valit** varlflktalJaka ko-»lnl> 9. lafarat - JaiitlSnl poatn d*l*vt.i«ih avato*. 6. Slakaalja. 7. ParaMla *>rtfik"olJnka Vo*i*lJ*. 8. Oalara prailoaa kandidati.* list*. 9. talltra i*l«i*nndld*oli akt koaltljo: tar. Bruc C»rti. hratanlj tan«. ran fnntt, irh L rro. "•<>-llaar *aka. 1. Talita* **rtflkadijak* koalaljt. ■a aradla« tar. /»a* Jala aa bili aa«;l iona apr-J-ti kat JlMnl rarlfifc*-■ljak« kaalalja: ta*. Tarnala? Ja**, Sago* J*u», *krlj fr%ne. «» Talitar »alllo* kanialja: 1» pradlag ta«. Itnr.lar. fr^aca ao bili ratla.jtni ln ao.lvu.o .ipr-J*ti §§LII*** ralllaa kanljlja; tar. Caajnar J nn* , ;r»tu .r*no, irko Baar frtMk«, Strt>«b*lj t*jt*. Nagelj v kranjskem grbu Kranj — V novem grbu kranjske občine naj bi bil nagelj, je menila komisija za pripravo odloka o grbu občine Kranj, ki je po dveh razpisih — prvi ni najbolje uspel — pregledala in ocenila več kot dvajset predlogov različnih avtorjev. »Nagelj« je delo poklicnega oblikovalca Pavla Rakovca iz Kranja. Končni osnutek, ki ga je komisija V torek sprejela, se nekoliko razlikuje od prvotnega v barvi. Bodoči grb občine Kranj naj bi tako imel obliko ščita bele barve, zgoraj raven, spodaj pa polkrožno zaključen s stiliziranim cvetom nageljna rdeče barve. Rdeča je tudi peterokraka zvezda, iz katere izhaja stiliziran cvet. Cvet in zvezda sta obrobljena s črno in belo barvo. Zgoraj pod robom ščita je napis KRANJ. »Pri snovanju osnutka,« pravi Pavel Rakovec. »me je vodila edino-le misel, kako grb oblikovati, da bo gorenjski, kranjski.« Nagelj prav to je, saj simbolizira tradicijo in sodobnost. Bil je nekdaj in je še danes okras gorenjskih oken in gankov. Peterokraka zvezda pa predstavlja po- membne pridobitve sodobnosti in našo politično stvarnost. Torej zvezda, ki se je razcvetela v lep rdeč nagelj. Osnutek novega grba, kot ga predlaga komisija, je tako oblikovno kot vsebinsko dobro zasnovan. Će ga bodo sprejeli delegati skupščine občine, bo kmalu krasil listine, plakete, značke in druga odličja občine Kranj, navzoč bo pri zasedanjih skupščine, sprejemih in raznih pomembnih prireditvah. Smele pa ga bodo uporabljati tudi občinske samoupravne interesne skupnosti družbenopolitične organizacije, družbene, kulturne, športne in druge organizacije, ki delujejo v občini, vendar le tako, da ne bi krnili ugled in dostojanstvo občine Kranj. H. J. Osnovna šola BRATOV ŽVAN GORJE Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge v TAJNIŠTVU IN DELNO KNJIGOVODSTVU polovična delovna obveznost Pogoj je znanje strojepisja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KRANJ Pred republiškim festivalom amaterskega filma v Kranju Nagrade najboljšim XV. republiški festival amaterskega filma Slovenije bo jutri v delavskem domu v Kranju — Veliko prijavljenih filmov — Težko delo žirije Predlog grba občine Kranj; ščit je bele barve, vse površine v rastru rdeče, napis KRANJ in obrobe nageljna in zvezde pa črne Kranj — Jutri bo v Kranju pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov Kranj letošnji 15. festival amaterskega filma Slovenije, ki je že 15. po vrsti. Letošnji festival bo v koncertni dvorani Delavskega doma vhod 6. Potekal pa bo v okviru tekmovanj Organizacij za tehnično kulturo in letošnjih kongresov pod geslom: Človek, znanje, tehnika, produktivnost. Organizatorji že petnajstega amaterskega festivala so Fotokino zveza Slovenije, Fotokino klub Janez Pu-har — sekcija Iskra Kranj, Kinoklub Duplje in KUD Sava Kranj — foto filmska sekcija. Na letošnji razpis je prispelo okrog 70 filmov, zato je imela žirija, imenovana od komisije za film pri Fotokino Zvezi Slovenije ih organizacijskega odbora XV. republiškega festivala amaterskega filma Slovenije izredno težko delo. Sodelujoči so tekmovali s filmi v pionirski, mladinski in članski konkurenci z dokumentarnimi, igranimi in žanrskimi filmi. Spored festivala obsega: ob 10. uri informativno projekcijo, ob 15. uri posvetovanje kinoamaterjev Slovenije z avtorji nagrajenih fdmov in žirijo, glavna projekcija najboljših fdmov festivala s kulturnim programom pa bo ob 18. uri. nato pa bo še slovesna podelitev priznanj in nagrad. Istočasno pa bo Fotokino klub Janez Puhar pripravil na ogled v prostorih prireditve festivala zanimivo klubsko razstavo. J. Kuhar Arhivski dokumenti niso mrtvi, sivi in nepotrebni (Andrić) hrani /f^T^a arMva na Gorenjskem hram v svojih skladiščih več kot 2000 tekočih metrov gradiva Zapisnik prve seje delavskega sveta Železarne Jesenice iz leta 1950 Arhivsko gradivo predstavljajo vsi dokumenti, ki so napisani na papir ali drug material in imajo trajno vrednost za znanost, največkrat za zgodovino. Pogosto pa jih pri raziskovanjih uporabljajo tudi druge znanstvene panoge, na primer arheologija, sociologija, etnografija, geografija, ekonomija. umetnostna zgodovina, predvsem arhitektura. To je gradivo, ki je nastajalo in nastaja pri poslovanju upravnih organov, delovnih organizacij in vseh drugih institucij. Danes si ne moremo predstavljati dobro napisane zgodovinske razprave ali knjige, v kateri avtor ne bi uporabil arhivskega gradiva. Zato arhivski dokumenti niso mrtvi, sivi in nepotrebni, kot s«' lahko včasih zdi površnim in nepoučenim. So dragocene priče, brez katerih bi nam ostal nepopolno razumljiv marsikateri pojav v sedanjosti, brez katerih ne bi mogli ničesar slutiti o prihodnosti, je nekoč dejal Ivo Andrić. Ustanove, ki zbirajo in urejajo arhivsko gradivo, so zgodovinski arhivi. Arhivsko gradivo za območje vseh gorenjskih občin zbira in ureja Zgodovinski arhiv v Ljubljani. 1972. leta, ko se je ta kadrovsko okrepil, se je organiziral v štiri delovne enote. Enota za Gorenjsko ima sedež v Kranju. S tem letom se je služba varstva arhivskega gradiva na Gorenjskem začela sistematično razvijati. Le na območju občine Škofja Loka ima ta služba že daljšo tradicijo. »V prvih letih smo poskušali pred propadom rešiti, kar je še ostalo,« pripoveduje vodja enote za Gorenjsko Janez Kopač. »Zbirali smo gradivo, kjerkoli smo ga našli. Večina upravnega in tovarniškega arhivskega gradiva je bila založena in zametana v prašnih, vlažnih, pred požarom nezavarovanih prostorih, največkrat na podstrešjih in v kleteh, kjer so domovale tudi miši in podgane. Pred uničenjem smo uspeli rešiti nekatere fonde predvojnih občin, veČino gradiva povojne lokalne uprave, ki so jo predstavljali krajevni ljudski odbori, kakor tudi gradivo vseh mestnih ljudskih odborov oziroma upravnih organov do 1963. leta ter gradivo nekaterih delovnih organizacij.« V arhivskih skladiščih, ki so v vseh vseh gorenjskih občinah, se je tako nabralo več kot 2000 tekočih metrov gradiva. Tekoči meter je merska enota v arhivistiki in pomeni meter pokončno zloženih spisov drug zraven drugega. Zaradi takih razmer in šibke kadrovske zasedbe, saj so za celo Gorenjsko le trije delavci, od katerih je eden v škofjeloški občini, je razumljivo, da vse mase gradiva še niso mogli podrobno pregledati in izločiti tistih dokumentov, ki nimajo več poslovne ali znanstvene vrednosti. »Na terenu je še veliko gradiva, ki bi moralo priti v skladišče Zgodovinskega arhiva. Zato smo organizirali službo, ki redno nadzira večino tovarn, organizacij, šol, društev in skrbi, da izločanje gradiva ni prepuščeno njim. Trenutno pripravljamo tudi listo znanstveno pomembnih dokumentov, kar pa je izredno težavno delo, ki bi ga lahko uspešno opravila le skupina strokovnjakov s področja uprave, ekonomije, prava, zgodovine, arhivistike in še nekaterih panog. Za konec letošnjega leta in začetek prihodnjega pripravljamo razstavo Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični izgradnji v letih 1945 — 1947 na Gorenjskem. Razstava bo postavljena v vseh občinah. Poskušali bomo prikazati, kako se prva in najtežja povojna leta odražajo v arhivskih dokumentih, obenem pa bomo opozorili tudi na bogastvo zgodovinskih virov za to obdobje.« Zgodovinski arhivi so prvenstveno namenjeni znastvenikom. Vseeno pa se v njih najde še veliko podatkov, ki jih ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju. Niso redki primeri, da je treba posredovati potrjene kopije zaključnih izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce, podatke za delovno dobo, dokumente sodiščem, številni pa so tudi primeri, ko delavci arhiva občanom posredujejo kopije načrtov za hiše in podobno. Za občane so vrata arhiva odprta v Kranju v stavbi skupščine občine v ponedeljkih in petkih od 8. do 13. ure, v Radovljici vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 14. do 16. ure, v Tržiču vsako prvo in tretjo sredo od 14.30 do 16.30, v Skofji Loki v ponedeljkih od 8. do 14. ure in v sredah od 8. do 16. ure, na Jesenicah pa vsako sredo od 13. do 16. ure. H. Jelovčan %f^il£^: ZlZkraertkem arHiv> ki nran* tudi nZprej. Na slikij\ knJ^tJnSSt JlJ"*""*°d *6' *toletJa nikih. Jga toPllnt* deležev na plavžu v Zgornjih Želez- Več o ustvarjanju o delitvi Srednjeročno obdobje in s tem srednjeročni načrti so se prevesili v drugo polovico. Rezultati, ugodni ali slabši, že dajejo* slutiti, kje bomo lahko planska predvidevanja uresničili, kje presegli in na katerih področjih smo se pri planiranju ušteli. Če v teh dneh pregledujemo podatke o uresničevanju letnega in srednjeročnega plana, so skoraj povsod številke ugodne: veča se industrijska rast, obseg naložb, prav tako dohodek in osebni dohodki. »Kot povsod, smo si tudi v Škofjeloški občini za cilj prihodnjega razvoja zastavili izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev in občanov in tak položaj delavcev, da bodo lahko resnično odločali o doseženem uspehu v združenem delu«, je dejal predsednik občinske skupščine Viktor Žakelj. »Za uresničitev tega cilja je izrednega pomena razvoj samoupravljanja. V prvi polovici srednjeročnega obdobja smo dokaj uspešno izdelali samoupravne akte, ki jih zahteva zakon o združenem delu in se samoupravno organizirali, sedaj pa je čas, da vsem tem novim oblikam samouprave damo tudi potrebno vsebino. Izrednega pomena za uresničitev zastavljenih ciljev je tudi rast produktivnosti in donosnost naložb. Ugotavljamo, da v škofjeloški občini plan gospodarskih investicij dobro izpolnjujemo in smo sedaj za odstotek nad planom. Zal pa nam nova vlaganja niso prinesla pričakovanih rezultatov. Prinesle so znatno večje zaposlovanje od predvidenega, naložbe so bile veliko dražje od planiranih in se je zaradi podražitev zmanjšala akumulativna sposobnost gospodarstva in zato primanjkuje denarja za obratna sredstva. Posledica tega je dodatno obremenjevanje dohodka in zadolževanje ter zaostajanje v kakovosti gospodarjenja.« »Kje so vzroki?« »Namesto v zahtevno tehnologijo še vedno preveč vlagamo v zidove, gradimo hale za potrebe 20 let naprej, čeprav bodo naši otroci bolj bogati, investicije slabo pripravimo, v predračunih pozabljamo na stroške infrastrukture in ne preverjamo učinkovitosti naložb. Poleg teh so še razni objektivni vzroki, kot čakanje na uvoz opreme, prezasedenost gradbenih organizacij in drugi, ki Viktor Žakelj podaljšujejo in s tem dražijo gradnjo. Častna izjema je Alples Železniki, ki je znan po izredno skrbno pripravljenih naložbah in uspešno organizirani ter visokoproduktivni proizvodnji. Da bi pomagali zlasti manjšim delovnim organizacijam, bi bilo nujno potrebno ustanoviti poseben biro za investicije.« »Nove naložbe in višja produktivnost zahtevajo več znanja.« »Kadrovski * primanjkljaj ni značilen le za Slovenijo, temveč tudi za Škofjo Loko. Imamo velike težave, če hočemo dobiti ljudi za vodilna mesta, manjka pa tudi sposobnih ljudi za uspešno organiziranje proizvodnje ter delavcev najrazličnejših tehničnih poklicev. Će tega ne bomo odpravili, lahko pomanjkanje delavcev z določenim znanjem in sposobnostmi postane huda cokla napredka. Zato je nujno potrebno, da takoj začnemo uresničevati program usmerjenega izobraževanja.« V premislek »Zgubaška« agonija Na Gorenjskem imamo nekaj delovnih organizacij, ki iz leta v leto poslujejo z izgubo. Le-teh ni zaskrbljujoče veliko, so pa v okviru posameznih občin večkrat kot ne upravičeno predmet temeljitih razprav, tehtanja in predlogov. Delovna organizacija z več sto zaposlenimi — na primer — je po neuspešni, nesmotrni, zgrešeni naložbi postala nelikvidna, iz leta v leto bolj. Produktivnost je padla, izgube pa rasle preko vseh meja, očitno je bilo, da so poslovne odločitve usmerjene v povsem napačno smer. Vsako leto je delovna organizacija predložila sanacijske načrte, ki pa niso bili kaj prida učinkoviti. Še zdaj životari, še zdaj ne more iz večnih izgub, še zdaj ni na poti boljšega gospodarjenja. Kaj bo z nami, se sprašujejo zaposleni, mar zdaj v likvidacijo? Najbolj nespametni so takšni pomisleki, čeprav je jasno, da je položaj izredno slab, da je dediščina preteklosti izredno neugodna. Prav težko je seveda popravljati posledice, ni pa jih tudi nemogoče odpraviti. Dovolj volje, prizadevanj in posluh za nove družbenoekonomske odnose je lahko porok za ponoven dvig produktivnosti, za veljavo na tržišču in za ustrezne delovne uspehe. Najslabše od vsega je le sprejemati neke sanacijske programe zaradi sanacijskih programov, najslabše je vztrajati pri dosedanji proizvodnji in si niti zamišljati ne, da so morda še možnosti za preusmeritev, za vključitev v delitev dela na osnovi pametne in temeljite analize. Očitno je, da organizacija dohodkovnih odnosov še ne pozna, da komaj 'sluti, da ima v proizvodni preusmeritvi prihodnost, ne ve, da jo zares dober in pameten program spet lahko dvigne na noge. Seveda se je načelno lahko pogovarjati in da praksa zahteva mnogo težje in velike ter odgovorne korake. A te bo vendarle treba storiti, treba se bo pogovarjati zelo konkretno, treba se bo vključiti v sistem dogovarjanja in ne le pasivno stati ob strani, v zgubaški agoniji. Treba je — iskati. Iskati pot v dohodkovne odnose, v delitev dela, v nove družbenoekonomske odnose. D. Sedej in manj »Razvoj mora biti tudi prostorsko uravnovešen!« »Dobro se zavedamo, da je potrebno razvijati celoten občinski prostor, čeprav Skofja Loka in drugi centri še vedno rastejo hitreje. Gradimo kanalizacijo v Zireh, v Gorenji vasi, razvijajo se Železniki, rastejo nova stanovanjska naselja, vsaka vas naj bi dobila telefon in asfaltirano cesto. Prav pri telefoniji lahko že zagotovo rečem, da plana ne bomo uresničili, čeprav so krajani pripravljeni veliko sami prispevati in narediti. Prav tako ne bo urejena cestna povezava s Primorsko, začeli pa smo graditi podvoz na Godešiču, ki je izrednega pomena za loško gospodarstvo in promet. Gradimo tudi 4 km dolg odsek ceste proti Logatcu. Zal bo ostalo še 7 km makadama, čeprav bi dobra cestna povezava čez Poljansko dolino lahko rešila Ljubljano ob konicah, izredno ugodna pa bi bila tudi za gospodarstvo Poljanske doline in Žirov. Razdrobljena gradnja v škofjeloški občini je pravzaprav slika slovenskih »cestnih« problemov. Zaostaja nam tudi gradnja v terciarne dejavnosti — šele sedaj je vse rešeno za gradnjo trgovine v Podlubniku, prav nič pa v Zireh. Zaostajamo pri gradnji vrtcev in stanovanjski gradnji.« »Kaj pa kmetijstvo? Škof j a Loka ima namreč na Gorenjskem največji odstotek kmečkega prebivalstva.« »Kmetijska proizvodnja ne upada, čeprav mladi še vedno zapuščajo kmetije. Mislim, da bo bolje sedaj, ko smo vasi odprli za individualno gradnjo. Seveda pa bo vaščanom potrebno preskrbeti vsaj osnovni standard enak prebivalcem večjih naselij. Asfaltirati ceste v Javorje. Lučine in druga središča, napeljati v vsako vas telefon, odpreti trgovine ali vsaj zagotoviti, da bodo obstoječe bolje založene. Seveda pa je to nalo ga širše družbenopolitične skupnosti, ki se bo morala začeti zavedati, da je vsaka vas pomembna.« »Nova vlaganja v industrijo in širjenje poselitve zahtevajo tudi večjo skrb za varstvo okolja?« »S tem da gradimo kanalizacijo v Zireh, enotno kurišče v Železnikih, da podobno načrtujemo na Trati in v Zireh že prispevamo k varstvu okolja. Seveda pa je vsa ta skrb vezana na izredno velika sredstva. Poseben problem pa nastaja z odprtjem rudnika urana. Da bo prispeval k onesnaženosti je jasno. Nujno pa je, da zagotovimo kar največjo varnost in da bedimo, da bodo vsi varnostni ukrepi uresničeni.« »Čemu naj bi še posvetili več pozornosti, da bi dosegli zastavljene cilje srednjeročnega in dolgoročnega obdobja?« »Predvsem naj bi se več pogovarjali o ustvarjanju in manj o delitvi dohodka« L. Bogataj V tajništvu predsednika občin ske skupščine Skof/a Loka Vik torja Zaklja je na stei 11 »rja danijo je na steno pr Dickensov izrek: »Kdor nima delati, naj tega ne dela tukaj!« Zvedeli smo, da je žt (užaljenih) občanov hitn stilo županovo pisarno pripet a kaj e nekaj i zapu MIZA MOJA NI V podjetju je bila nekje v zadnjem kotu stara, oguljena miza, kdove koliko stara. Celo najstarejši delavec se ni spominjal, od kdaj pozabljena počiva. Ta neugledna miza pa je nekega dne zamikala šoferja, ki se je pravkar vselil v novo hišo in bi mu v garaži kar prav prišla. Odkorakal je v tajništvo in poprašal, če to staro mizo lahko vzame, ker je itak nihče več ne potrebuje, tudi proti skromnemu plačilu. V tajništvu so pogledali v evidenco nepremičnin in se zgrozili: miza sploh ni bila evidentirana! Vse dopoldne je bil kolektiv na nogah: čigava je zdaj ta miza? Kaj zdaj z njo, ali jo prosilec sploh lahko vzame? Najbolj zagrizeni so se pri-dušali, da je evidenca osnovnih sredstev ena sama »šlamparija«, drugi so zmigovali z rameni, da se tudi to lahko zgodi, tretji spet so bili strpni in so rekli, da jo mirne duše lahko vzame, saj *ako betežna ni za nobeno rabo. Sporna miza je romala najprej na sindikalno sejo pod prvo točko dnevnega reda. Ker se na sindikatu niso mogli sporazumeti, kako zdaj z nepremičnino, ki očitno v podjetju je, a je pravzaprav tudi ni, so mizo prestavili še na poslovni odbor, od tam pa na zbor delavcev. Na poslovnem odboru jim je vzela dve uri časa, kar ni nenavadno, saj so člani vedno v večni opoziciji, na zboru delavcev pa je bila v razpravi tri ure, ker tako zanimive debate ni bilo moč prekiniti. Zbor delavcev ni bil tako živahen že od novega leta sem, od slavnostne novoletne vesele seje. Po tako temeljitih razpravah ni bilo nobenega temeljitega sklepa, miza je žalostno samevala v kotu, še šofer, ki si jo je tako želel, je ni hotel več pobožati. Nikogaršnja miza je še naprej burila duhove in silila v dnevne rede sej, vsi pa so rekli: moja in naša evidentirano ni in si misliti: ker moja in naša uradno ni, zato tudi tvoja ni in nebo. D, /fej Odgovornost za prihodnost Odlok o pripravljanju prostorskega plana kranjske občine, o njegovem predlogu je že govora na seji izvršnega sveta, nalaga membno obveznost in sodelovanje vseh, imajo opravka s prostorom danes in soodl čajo, kako bomo gospodarili z njim jutri KRANJ — Ko so člani kranjskega izvršnega sveta občini skupščine obravnavali predlog odloka o pripravljanju prtu skega plana občine, so menili, da bo sprožil odlok, ko bo s prej« izredno pomembno družbeno akcijo. Ni pomembno le, da prostorski plan veljal daljše obdobje (do leta 1985), temveč v opozoriti predvsem na načelo, da mora biti dokument usmei v prihodnost in upoštevati glavne smeri našega ravnanja prostorom do leta 2000. Plana torej ne bomo snovali le sa temveč predvsem za prihodnost in za generacijo, ki prihj w_ Slednja nas bo cenila tudi po tem, kakšen prostor za bivanje najširšem pomenu besede smo ji zapustili in kam smo narai tirnice gospodarjenja s prostorom. Precejšnja sredstva in še več dela bo terjalo oblikovanje prostorskega plana občine, Pa kljub temu, sodijo v Kranju, delo ne bo pretežko, saj kaže uporabiti vse dosedanje dokumente s tega področja, ki pa jih ni tako malo. Verjetneje bo še najtežje izvleči srž teh dokumentov in jih strniti v sprejemljivo celoto, predvsem pa vključiti v snovanje prostorskega plana tiste nosilce planiranja, ki so na načrtovanje že doslej najraje pozabljali. Udeleženci prostorskega planiranja morajo vsak za svoje področje pripraviti svoje elemente, na katerih bo temeljil osnutek dogovora o prostorskem planu. Ponavljalo se bo usklajevanje, preden bo nared dogovor o občinskem prostorskem planu in preden bo planiranje na vseh ravneh strnjeno v predlogu plana samega, ki ga sprejema občinska skupščina Kranjčani menijo, da bi bili delu kos do leta 1980 ali 1981, republiški organi pa priporočajo leto 1979, vendar že ugotavljamo, da bo v tem kratkem obdobju težko izvesti zahtevno nalogo. Kljub temu so se v Kranju odločili spoštovati v republiki dogovorjeni rok. Prostorsko planiranje je del družbenega planiranja, otkaže pri pripravljanju elementov planiranja in predloga dogovora o planu upoštevati vse, katerih dejavnost je vezana n* okolje in vpliva tudi na njegovo spreminjanje. To pa je vse kmetijstva, industrije, stanovanjske gradnje, infrastrukture rekreacije. J. Košnjek Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja dela in naloge avtomehanika Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. poklicno avtomehanično šolo 2. 3 leta delovnih izkušenj Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom 0 delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. Združena lesna industrija Tržič razpisuje naslednja opravila in naloge: 1. opra vila tehnologa za oblazinjeno pohištvo 2. opravila vodenja operativne priprave proizvodnje 3. opravila finega planiranja in terminiranja za lesno embalažo 4. opravila umetnega sušenja lesa Razpisni pogoji: Pod 1.: srednja strokovna izobrazba - lesni tehnik ali tehnii konfekcijske stroke, .... . , , . veselje za ozko specializacijo v proizvodnji oblannje Pod 2.: Sj^strokovna izobrazba - lesni tehnik ali rifl ttSE^*ri v operativni pripravi dela a* Pod 3, l^rtLovn* i-brazba - lesni^hnik al vodska šola z 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnt lesne predelave. Pod 4.: srednja strokovna izobrazba - lesni 'tehnik ali dek> vodska šola z 2 leti delovnih izkušenj »n vesele za ozko specializacijo na področju umetnega sušenja lesa. Prijavite se do 15. oktobra 1978. K P^0*1^^ Skupino M ON TE CARLO je postal radio Luxemburg Dnevi slovenske zabavne glasbe ter LIPS iz Velike Britanije pa skupine MONTE CARLO iz Lu-xemburga, DREAM EXPRESS iz Belgije in DVVA PLUS JEDEN iz Poljske. Od jugoslovanskih popularnih pevcev in ansamblov pa bodo nastopili Marjan Mise, Ljupka Di- Prikupni Angležinji, ki sestavljata duet LIPS, bosta prepevali v alternaciji s skupino PEPEL IN KRI. - K. M. mitrovska, Radojka Sverko, Ismeta Krvavac, NOVI FOSILI in morda Se kdo. KAZIMIR MOHAR Celje — Te dni poteka v Celju največja slovenska zabavno glasbena prireditev Dnevi slovenske zabavne glasbe - Celje 78. Letošnji mednarodni festival, ki izhaja iz nekdanje Slovenske popevke in je že sedemnajsti zapored, organizirata Športno-rekreacijski center Golovec iz Celja in zavod RTV Ljubljana, na njem pa s svojimi predstavniki sodelujejo še mnoge tuje radijske postaje. Tuji pevci bodo v treh dneh nastopanja v alternaciji z našimi popevkarji pokazali, kaj zmore zabavno glasbeni svet. Prve prireditve so se začele že včeraj, 5. oktobra. Priča smo bili retrospektivnemu koncertu v počastitev 50-letnice slovenskega radia in 20-letnice televizije z naslovom Na^lepSe slovenske popevke vseh Časov. Mimo pa je tudi že prvi del tekmovalnega sporeda, v katerem smo slišali deset novih slovenskih popevk v dveh izvedbah. •*ocoj bo na vrsti še drugi del tekmovalnega sporeda in koncert dvanajstih novih slovenskih pesmi svobodnih oblik, šansonov. V jutrišnjem velikem finalu bodo izvedli nagrajene popevke, na sporedu pa bo tudi revijalni nastop gostov iz tujine. Program vseh treh večerov prenaša prvi spored ljubljanskega radia, povezujejo pa ga Milanka Bavcon, Vili Vodopivec in Sandi Colnik. Televizija bo nocoj ob 20. uri pokazala v studiu posneto oddajo Najlepše slovenske popevke vseh časov, jutri pa tudi posnetek letošnjega finala v Celju. Odveč bi bilo naštevati, kateri na-$i znani popevkarji bodo nastopili v Celju, saj se bodo tod zbrali skoraj v«i Zapišemo pa naj le imena predstavnikov tujih radijskih hiš! Predstavili se bodo Daniela Davoli |z Italije. Marv Spitteri z Malte. Uwe Jensen iz" NDR, Colm C. T. Wilkinson iz Irske, Marie Rottrova MaSirit Hurmerinta iz Finske, AHan Ewans iz ZRN, Allan Stevvart iz Velike Britanije, dueta Isabelle AJba in Pierre Alain iz Švice 4 1 "\1 DWA PLUS JEDEN prihajajo iz Poljske. V Celju bodo prepevali skladbo Ta hip,'ki jo bo sicer v slovenščini predstavila Marjetka Falk. DREAM EKPRESS so nekakšni novi Boney M, prihajajo pa iz Belgije. Predstavili se bodo s svojo izvedbo skladbe slovenske skupine JUTRO. Svet v tem tednu Libanonski sod smodnika Doslej najbolj krvavi spopadi med libanonskimi desničarji in sirskimi vojaki v Bejrutu in še nepreverjene novice, da je del libanonske armade prestopil na desno — Sirski predsednik napada Camp David — Aktivnost Jugoslavije v Združenih narodih — Obeti za boljše odnose med EGS in Jugoslavijo — Berlinguer bo prišel k nam BEJRUT — Tri leta že vlada nagotovost v Libanonu, vendar razmere Se nikdar niso bile tako krvave, kot sedaj. Poročevalci so v sredo pošiljali v svet novice, da je glavno mesto Bejrut pred uničenjem, če se bo tako nadaljevalo. Predsednik Sarkis neuspešno poziva k spravi, vendar ga nihče ne sliši. Vojaki libanonske desnice in Sirci v sestavu arabskih mirovnih sil se neusmiljeno bijejo. Poročajo o stotinah mrtvih. V sredo je presenetila novica, prišla je iz falangističnih desničarskih virov, da je del libanonske armade, ki se je komaj oblikovala in bi morala prispevati k redu v državi, prestopila k desnici. Smodnik in kri v Libanonu brez dvoma nista vzpodbudna v dneh pred 26. oktobrom, ko preteče mandat arabskim mirovnim silam v Libanonu. Očitno postaja, da v Libanonu vedno zavre, kadar so smelejša prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu, in da hoče desnica internacionalizirati libanonsko vprašanje, kjer je mišljeno predvsem posredovanje Izraela na jugu Libanona, kar se je že dogajalo. Preseneča tudi vest, da so se pred dnevi menda spopadle pakistanske in afganistanske enote. Niti prvih, niti drugih poročil še niso potrdili. Nemirno pa je tudi v Iranu, kjer grozijo množične stavke zaposlenih v državnih ustanovah. Prav tako še vedno traja portugalska vladna kriza. V ozračju tako hudih mednarodnih pretresov in ko na primer sirski predsednik A sad v imenu nekaterih arabskih držav blati sporazum iz Camp Davida in meni, da to ni rešitev za Palestince (Asad je na obisku v Nemški demokratični republiki, sedaj pa odhaja v Sovjetsko zvezo — op. p.) in je egiptovski voditelj Sadat pred parlamentom razlagal Camp David in pozival k takšni rešitvi vse Arabce, se na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku sestajajo zunanji ministri neuvrščenih držav. Se posebno aktivna je naša delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Voditelji diplomacij neuvrščenih držav so med drugim sprejeli v članstvo namibijsko osvobodilno gibanje Swapo, pomemben pe je predlog, naj generalna skupščina OZN razpravlja o palestinskem vprašanju. Zunanji ministri razpravljajo tudi o dekonolizaciji. Za nas pomembno je sporočilo, da je Evropska gospodarska skupnost razširila mandat izvršni komisiji deveterice za pogajanja z Jugoslavijo. Izvršna komisija je že izdelala nov predlog, po katerem bi Jugoslavija lahko brez carine izvažala nekatere izdelke v dežele deveterice, enakopravnejši položaj pa naj bi imeli naši delavci. To so bila tudi naša stališča na spomladanskih pogajanjih, ki so bila prekinjena, ker zastopniki EGS niso imeli tako širokih pooblastil. Sklep oziroma predlog komisije še ni dokončen. Konec oktobra ga mora potrditi še svet ministrov, vendar ocenjujejo, da za potrditev ni ovir. Brez dvoma bi bila to pomembna vzpodbuda ugodnejši menjavi Jugoslavije s tujino, večjemu vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela in prispevek k enakopravnejšemu položaju v teh deželah zaposlenih naših delavcev. Pozornosti vreden bo tudi bližnji obisk generalnega sekretarja italijanskih komunistov Enrica Berlinguerja pri nas. Prišel bo na povabilo ZKJ, pred tem pa bo obiskal še Španijo in Sovjetsko zvezo. Se na nekatere zunanjepolitične dogodke smo dolžni opozoriti. V indijskem glavnem mestu New Delhi se je končala konferenca osvobodilnih gibanj z juga Afrike. V Franciji so na pragu burne parlamentarne razprave. Socialisti terjajo pogovor o uspešnosti politike premiera Ravmonda Barra. V Blackpooiu traja letna konferenca britanskih laburistov. Osrednja razprava se vrti okrog grožnje premiera Callaghana, da bo odstopil, če laburisti ne bodo podprli prizadevanj vlade za omejevanje mezd, kar naj prispeva k manjšt stopnji inflacije. Na konferenci je kot opazovalec zastopana tudi ZKJ s članom CK ZKJ Mirkom Božičem na čelu. S Kitajske poročajo o presenetljivo dobrih rezultatih prizadevanj za modernizacijo države, zanimiva pa je tudi pobuda Zahoda za mirno rešitev namibijskega vprašanja. Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije, Zvezne republike Nemčije in Kanade naj bi odpotovali v Pretorio v Južno Afriko in se pogovarjali o tem vprašanju. Vedno glasneje pa se tudi pojavlja vprašanje papeževega naslednika. V sredo so namreč pokopali umrlega papeža Janeza Pavla I, začela pa se je tudi splošna kongregacija pred konklavo. J. Košnjek Domobranci na Gorenjskem proti koncu vojne *z »Kronike Kokrškega odreda« April 1945 in • Gorenjsko domobranstvo« Tako so pisali o ponorelem zločincu Hitlerju sredi Kranja le H) dni bred njegovim naročenim begom v y resnici so domobranci hlastno Pričakovali, kdaj in kako se bodo *pet polastili oblasti. * V tem istem Kranju, oz. v Stranišču, Kjer je bil tedaj tudi domobranski propagandni urad, je njegov }*odja Alojz Perne iz Povelj, 24. ^pflla 1945 tudi zapisal, »da se je ***nrtno ponesrečil največji jugoslo-^arJski protikomunistični borec I)i-Ibitar Ljotič«. Ob tem bi bilo odveč dokazovati, da so bili tudi gorenjski domobranci samo eden ^rned odtenkov ali vej jugoslovanskih fašistov, saj je bil Ljotič panično najizrazitejši in povsem j^dprt nosilec fašizacije stare Jugoslavije po Hitlerjevem zgledu. In zdaj so gorenjski domobranci ^bjokovali tega jugoslovanskega ftfhrerja« številka 1! Komaj čez 4 dni je taisti Perne v svoj dnevnik zapisal tudi. da se Nemci že umikajo. Potem pa je potožil in prosil: »Med ljudmi vlada velik strah pred bodočnostjo, partizani in Rusijo. O Bog. reši slovenski narod stiske! Marija, pomagaj nam. reši nas!« Cez dva dni, 30. aprila, ko se je zvedelo, da je Hitler podlegel svojemu strupu, je. bil v svoji razrva-nosti še bolj jasen. Zapisal je: »Razpad Nemčije je gotov. Narod se boji Titovcev in želi čimprej prihod Angležev« . Zdaj je jasneje zakaj je prej omenjeni ilegalec OF v Tržiču tako začudeno, prej vprašujoče kot poročevalsko javljal, da je »belogardi-stična sodrga ... še vedno enako agilna, če ne še bolj«. Domobranci so se pač po svoje pripravljali na prevzem oblasti s pomočjo Angležev. Rupnik, Riissener, Kož man ob domobranski zaprisegi spomladi 1944 Kaj so v aprilu počeli domobranci in kako so se pripravljali na prevzem oblasti, nam povedo tudi naslednji trije dokumenti: D— potem, ko so v marcu poskrbeli za uvajanje slovenščine po šolah, kjer bi učili učitelji »pripravljeni sodelovati pri graditvi nove Evrope« in ko so s skupnim nastopom poskrbeli, da je poveljstvo gorenjskega domobranstva ostalo v Kranju ter zagotovili širjenje svoje literature, ki je bila vsa strogo propagandnega značaja in protipartizan-ska, so Nemci tedanjemu poveljniku gorenjskega domobranstva, nadpo-ročniku Francu Erpiču dodelili v priznanje visoko odlikovanje: 2) — dalje zvemo, da so 19. aprila 1945 zborovali vsi poveljniki in propagandisti gorenjskih domobranskih postojank; 3) — rezultat vsega tega, krona ter izraz domobranskih hotenj na Gorenjskem pa je zaupna, nujna in strupena okrožnica vsem poveljnikom in propagandistom gorenjskih domobranskih poaadk, uperjena proti »terencem«, določneje, proti komunistom, razposlana 28. aprila 1945. Torej tik pred koncem vojne! V nadaljevanju si to oglejmo malo pobliže, kajti delovanje domobrancev je še kako vplivalo na razmere, odločitve in obnašanje Kokrškega odreda. (Nadaljevanje v petkovi številki) NA LEDINAH NE MANJKA OBISKOVALCEV - Kljub snegu, ki je že posebno v soboto pobelil Ledine, v tem visokogorskem središču ne manjka ljudi. V soboto je sicer na Ledinah besnelo neurje z metežem, vendar se je vreme uneslo. Smučarji in planinci so bili pravočasno obveščeni, nude na pa Jim je bila tudi pomoč pri pohodu v Dolino. Postojanka je dobro zasedena, vendar so prenočišča še na voljo. Vlečnim na plazu bo obratovala do 15. oktobra, (jk) — Foto: Ekar Bogata planinska sezona Upravni odbor Planinskega društva Kranj ocenil letošnjo planinsko sezono, obisk v planinskih postojankah in začel s pripravami na praznovanje 80. obletnice Planinskega društva Kranj ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA OSP Elektronski računalniški center Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge OPERATERJA PRI RAČUNALNIŠKEM SISTEMU I. Pogoji: srednja izobrazba, pasivno znanje angleškega jezika, uspešno opravljen test za operaterje. Za kandidate, ki nimajo opravljenega testa, bomo organizirali testiranje. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, v treh izmenah. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Skofji Loki Titov trg 4 b — v 15 dneh po objavi. Popravek V torkovem Glasu smo v pori;* k sliki za savske jubilante zapisi da je le-te na svečanosti nagsis? predsednik osnovne organizacije** dikata Jože Antolin, jubilejMjP grade pa da je podelila predsei* centralnega delavskega svet« Hf ca Hace. Zal je nekoliko drugače; Jože Ar tolin je predsednik konference SBt kata Save, predsednik cen trato* delavskega sveta pa je Franc Sfc Opravičujemo se. Zaključni kviz v Šenčurju Občinska gasbfe letos Nov otroški vrtec v Komendi Otvoritev novega vrtca, v katerem bo dobilo prostor 100 malčkov, je napovedana za praznik republike, 29. november — Zamuda zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja, na katerega bo priključen vrtec Kranj — Upravni odbor Planinskega društva Kranj je ugodno ocenil glavnino letošnje planinske sezone, ki še ni zaključena, vendar je že dovolj osnov za njeno ocenjevanje. Vedno več Kranjčanov zahaja v gore, kar je posledica razvejane propagandne dejavnosti društva, organiziranosti planinstva v združenem delu, po šolah in v krajevnih skupnostih, akcij vzpodbujanja ljudi k hoji v naravo in v gore ter skrbi za planinske postojanke. Planinske postojanke na Kališču, na Krvavcu in na Ledinah je letos že obiskalo veliko ljudi, čeprav se utegne obisk v letošnjih jesenskih in predvsem zimskih mesecih povečati. To velja še posebno za Krvavec, kjer se kaže tudi smeleje pogovarjati o njegovi popularizaciji poleti, spomladi in jeseni ter ga napraviti privlačnega ne le za planince, temveč za turiste nasploh, in za Ledine. Postojanka nad Jezerskim postaja planinsko, alpinistično in predvsem smučarsko središče. Ledenik s smučiščem v izmeri skoraj 12 hekaterjev ponuja izredne pogoje za smuko. Tekmovalcev, rekreacijskih smučarjev in tekmovalcev, ki so testirali smučarsko opremo, ni manjkalo. K dobremu obisku postojank (na Kališču so že začeli s pripravami na popravilo) je veliko prispevalo tudi osebje domov, ki se zaveda svojega poslanstva. Upravni odbor PD Kranj je menil, da je razvrstitev kranjskih alpinistov v mednarodni, zvezni in republiški razred vrhunskih Športnikov tudi priznanje društvu, izredno pa je uspel tudi društveni izlet na Breit-horn v Italiji. Postaja GRS uspešno opravlja preventivne in operativne reševalne in vzgojne naloge, vzpodbuden napredek pa kaže tudi mladinski odsek in odsek za vodništvo. Prihodnje leto bo kranjsko društvo staro 80.let. Priprave na proslavitev jubileja sb se že začele. Do jubileja bo modernejši dom na Kališču, alpinisti načrtujejo samostojno odpravo in skupaj z drugimi odseki tabore, težka naloga pa bo ureditev poti z Ledin na okoliške vrhove. J. Košnjek Šolo obnavljajo V Dražgošah obnavljajo šolo, ker bodo v drugem polletju začeli s celodnevnim poukom. Zgradili bodo novo kuhinjo, jedilnico, centralno ogrevanje in obnovili vse prostore. Dokupili bodo tudi nekaj nove opreme. Žal pa so z obnovo začeli vsaj mesec ali dva prepozno. Šola je v teh dneh, ki so že hladni, brez kurjave, dve plinski peči pa ne zalezeta dosti, zaradi obnavljanja strehe in dimnikov pa je dež v začetku tedna tudi krepko namočil zidove. Zavlačevanje začetka del tako sedaj plačujejo otroci in učitelji. L. B. KALISCE CAKA NA POPRA VILO - Kolišče in njegov Dom Kokrškega odreda je med najbolj priljubljenimi in lahko dostopnimi planinskimi postojankami. Le dve uri hoje terja vzpon, zato ni čudno, če letno obišče Kališče nad 15.000 ljudi. Vendar je Dom, zgrajen leta 1959, dotrajan. Planinsko društvo Kranj je k postojanki že pripeljalo potreben gradbeni material. Komisija je ocenila, da je dom prizadel tudi potres. Rekonstrukcija se bo kmalu začela, vendar bo dom vseeno obratoval, (jk) - Foto: F. Ekar Nova vzgojno-varstvena ustanova je za Komendo velika pridobitev, pomembna pa je tudi za krajevni skupnosti Moste in Križ. Financirala jo je Skupnost otroškega varstva iz Kamnika, gradil pa Marles iz Maribora. Vrtec je montažnega tipa in je organizacijsko in pedagoško povezan z osnovno šolo v Komendi. Razen modernih prostorov za bivanje ima večjo kuhinjo, ki bo oskrbovala vrtec, z malicami in kosili pa tudi osnovno šolo. Okolica vrtca je opremljena z igralnimi pripomočki, z izkopom zaklonišča pa je nastal umetni grič. Kot prispevek k zunanji ureditvi vrtca bo treba urediti avtobusno postajališče, za katerega bo potrebna sredstva zagotovila krajevna skupnost. Medtem ko vrtec že čaka na vselitev otrok, se je zataknilo pri gradnji kanalizacije. Te dni je Splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika že začelo z gradnjo kanalizacijskega omrežja, na katerega bosta priključena šola in vrtec. Celotna investicija znaša 325 starih milijonov. Investitor gradnje z manjšo čistilno napravo je Stanovanjska komunalna skupnost iz Kamnika, ki je že zagotovila sredstva za celotni projekt. Vendar pa so težave pri načrtih in zamude pri izdaji gradbenega dovoljenja prestavile rok za vselitev vrtca s 1. septembra na praznik republike. J- Šenčur zveza Kranj je leios priprav* pionirsko kviz tekmovanje na les Preprečujmo požare. Odziv je 5 tolikšen, da so bila potrebna pm tekmovanja, s katerih so se najsa ša moštva uvrstila v finale. Fina? kviz bo v nedeljo, 8. oktobra, i osmih zjutraj v dvorani do» Kokrške čete v Šenčurju. Sodelct bo 20 ekip iz 15 gasilskih drufc kranjske občine. Pionirji bodo i govarjali na vprašanja o organ-ranosti gasilstva, o gasilski takti tehniki in protipožarni prevenr Najboljši bodo prejeli pokale, * aa» delovna organizacija Kreda. Že njeno ime pove, kaj v njej rfel^«,. />-ližno deset delavcev koplje glini podobno kredo, ki jo zatem suHjs■ pokritih policah. Ko se kreda dovolj posuši, jo v mlinih na zmeljejo. V tem malem kolektivu, za katerega ne ve mnogo (/ud:. lavci pridno ustvarjajo. Pri njihovem delu jih moti le slabo vre* zato ob sončnih dnevih delajo tudi do štirinajst ur dnevno. — A razširjena in prenovljena tovarniška prodajalna ODeteJica PRI BENCINSKI ČRPALKI V TRŽIČU odprta 2101978 vam nudi - vse vrste obutve po znižanih cenah - širok izbor modne obutve . .. - usnjene konfekcije in galanterije - izdelke za šport in refcreaci|0 - vse vrste igrač - prodaja na potrošniški Uredit SKRB ZA VAŠE UDOBJE Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM skih društev. Pionirji so se pomerili v športni dejavnosti. Zasluženo so v malem nogometu zmagali pionirji i/. Gori j pred pionirji iz Krope. Pri vlečenju vrvi je sodelovalo 16 ekip. prvi so bili pionirji iz Hlebe pred pionirji i/. Begunj. Begunjčani so bil prvi tudi pri igri v vrečah pred ekipo z Bleda. Mladi so se med seboj bolje spoznali in upajo, da bodo takšna srečanja še pripravili. A. Vidu *ZGRADNJA CESTE NA POLJANE - Cesto na Po-jK.neJe Ča8a rekonstruirajo. Če bi ne imeli toliko dela s priključkom na cesto za Blejsko Dobravo, bi bila rekonstrukcija že končana. Tod namreč fry^°. v?litt izkop* katerega morajo zavarovati z debelimi in visokimi opornimi zidovi. Največ težav imajo 2 levim delom odcepa proti Poljanam, saj letu zadeva v rob velikega zemeljskega plazu pri Blejski Dobravi. Pred medavnim se je zaradi obilice ^eija sprožilo precej ilovice, ki je zdrsnila v izkop. red sedežem krajevne skupnosti in >ošte. Takšno delo terja veliko zavzetost, ki pa so ji bili v Križah kos. Ker je leta 1980 v Križah načrtovana nova telefonska centrala, je pošta že vgradila potrebni kabel, da kasneje ne bo novih razkopavanj. Med nalogami velja omeniti načrtovano obnovitev mostu v Retnjah. obnovo ceste v Kopanko in nekate--ih potov v Snakovem. Na račun •ednega vzdrževanja se stroški za ce-■to v Gozd zmanjšujejo. V Križah so zadovoljni, da se pri načrtovanju love ceste v Gozd le »premika« in da x> decembra nared dokumentacija. Gradnja bo široka družbena akcija, la katero čakajo prebivalci partizanske vasi že leta in leta! • Krajevna skupnost Pristava je v preteklosti razrešila že številne komunalne probleme, vendar ji redno vzdrževanje vzame precej denarja. Med zadnje uspehe Štejejo asfaltiranje ceste na Mlako, ki je pred tem povzročila številne razgovore o umestnosti asfalta in komisijske oglede. Na ureditev čakajo le še bandine. Kmalu bo nameščena tudi /a čitna ograja v Podvasci in lopol-ijena javna razsvetljava. Med nalo- gami velja razen trgovine in telefona omeniti pomanjkanje otroških igrišč, željo po primernejših družbenih prostorih in urejevanje avtobusnih postajališč. • Krajevna skupnost Sebenje se je lotila urejevanja krajevnih cest. Najtežje je bilo pri III. etapi, vendar je bila tudi ta letos uresničena. V Retnjah, na Bregu in v Sehe-njah je vgrajen asfalt. Na modernizacijo čaka le še del ceste v Retnjah. Večino potrebnega denarja so zbrali krajani s samoprispevkom, bodisi krajevnim ali občinskim, razliko pa so pokrila sredstva za negospodarske investicije. Med nalogami v Sebe-njah najpogosteje omenjajo ureditev in pokritje avtobusnih postajališč, ureditev kanalizacije, ki že leta gnjavi prebivalce teh vasi. Še predvsem pa terjajo organiziranejši odvoz smeti in odpadkov ter ukrepe zoper onesnaževalce struge potoka, ki teče skozi Sebenje in Ziganjo vas. Prav tako bi v Sebenjah radi večje družbene prostore, saj v sedanje lahko strpajo največ 30 ljudi, in pomoč pri skrbi za Titovo pot, ki se začenja nad Seben jami. • Krajevna skupnost Senično se ubada predvsem s cestami. Prihodnje leto naj bi bilo nadlog na cestah do obeh Veternov in do Novakov konec, prav tako naj bi bila prihodnje leto kronana dolgoletna prizadevanja za zazidavo zemljišča v Seničnem. kjer je na voljo 31 parcel Rešiti bo treba problematiko oskrbe s pitno vodo na Zgornjem in Spodnjem Veternem, čeprav krajani vzorno skrbe za svoj vodovod. Tudi vsa naselja v skupnosti še nimajo javne razsvetljave. velifce pa so želje po telefonih. J. Košnjek Športniki, taborniki, planinci in gasilci To so organizacije, ki združujejo ljudi iz vseh štirih krajevnih skupnosti. O njihovem delu je slišati same pohvale. To velja za TVD Partizan, ki v krajih spet oživlja rekreacijo, orodno telovadbo in najrazličnejše druge aktivnosti, še posebej aktivni pa so smučarski skakalci, ki jih je srečati v jugoslovanskem vrhu. Ko bodo uredili že dotrajani športni park, bodo možnosti za delo še večje. Športnikom težave ne vzamejo volje in neumorno uresničujejo svoje načrte. Enako velja za tabornike odreda Križka gora, ki se uvršča med naj-pridnejše odrede v Sloveniji, in za Planinsko društvo. Njihov ponos je tovorna žičnica na Križko goro, obnovljena postojanka na tem vrhu in zavetišče v Gozdu. Vedno več ljudi se po zaslugi društva navdušuje za gore in za ohranjevanje njihovih lepot. Ne zaostajajo pa gasilci. Usposobljeni so za posredovanje v boju z ognjem, uredili pa so prostor za shranjevanje orodja in opreme. Praznik krajevnih skupnosti Dolgoletne rane se celijo KRIŽE - V torek zvečer * osnovni doli Kokrškega odredi Križah predstavniki družben-političnega in družbenega živ nja skupnosti, ki praznujejo spomin požiga Gozda, razgrn pred nas podobo vsakodnevna življenja v krajevnih skupnost in problemov, ki jim pogosto I videti konca. Ker so krajev? skupnosti navezane druga " drugo in so tudi krajevno * blizu, je veliko problemov sku-nih. Predstavniki krajevnega dre benopolitičnega življenja pm vsem opozarjajo na trgov** mrežo, ki ni več kos zahtevi? To velja za Križe, Pristavo in 5 benje. Mercator sicer obljub popravilo in modernizacijo, dar krajani niso pripravlja predolgo čakati. Slišati je ž šolanje na drugi stopnji V \J KM M. CL M.M.M. Uv delavci in kmetje, ki so že zap**| Pokljuka - Te dni so v vojna Rudnem polju sklenili v obrambe in družbene samozaščit* ga v kranjski občini vsako leu ..rauiin /n mladince, ki i-,., Na Rudnem polju na Pokljuki so se mladi kranj ski mladinci-delavci seznanili z obrambo in sa mozaščito — 136 izobraževalnih ur Anton S tu/ar Medi ta Kota (leiiivi i in ^j--' s™ «e zsof po delovnih organizacijah v R l in imajo v kranjski ob stalno bivališče, so najpret seminarski del pouka, nato praktični del v obrambi in -zaščiti na Pokljuki. Samo umivanje je trajalo 136 ur. mladi" so spoznali orožje, vse vrst -zaščite, obrambne veščine privajali kolektivnemu načine ljenja, redu in dosledni di* Mladi delavci so m«^ Henja, iruu ... ««>iruni dR* Mladi delavci so med c obiskali tudi grobišče ter spor iu Prešernove bn$*^ i Pokljuki, obiska predstavniki sfcHaV III. bataljon Goreljku na jih tudi I Brane trgo/ič pn iuoi k _.....-»»mu sKsps občine Kranj m predstavniki ^ ske konference ZSMS Krani njimi pogovarjali. Volai Rudnem polju je ponudila ui-pogoje bivanja, dobro prv« m|.t(il pa so bih najbolj 2ado, tem, ker so se marsičesa nauči! Križe, Pristava, Sebenje in Senično Druga velika želja je telefon. Križanom in okoliškim vasem se obeta po letu 1980, ko bo v Križah urejena primernejša telefonska centrala. Dlje pa bodo najverjetneje morali čakati na telefon v Seničnem. Odvisni so od centrale v Goricah, njena modernizacija pa je predvidena v naslednjih letih. Prvi, ki bi morali dobiti telefonski priključek, naj bi bili sedeži krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Kako težko je brez telefona, spoznavajo v teh krajih vsak dan, se posebej pa ob raznih večjih akcijah. Skupna želja krajev pod Gozdom je načrtnejše urejevanje in vzdrževanje javne razsvetljave, ki je bila večinoma zgrajena s samoprispevki in prostovoljnim delom ljudi. V občini bi se kazalo odločiti, da bi skrb za razsvetljavo prevzela samoupravna interesna komunalna skupnost. V »temi« je še vedno del med Pristavo in Tržičem, kjer je nujen dogovor med krajevnima skup-nostima Pristava in Tržič-mesto. Štiri krajevne skupnosti bodo tudi morale združiti sile pri ureditvi kulturnega doma v Križah. Marsikdo se sedaj spotika ob njegovi urejenosti in namembnosti. Ureditev doma terja po predlanskih izračunih 47 starih milijonov dinarjev in s sodelovanjem krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti ter organizacij, ki ga uporabljajo, ureditev ne bi bila pretežko breme. Enako velja tudi za ureditev in asfaltiranje prostora pred domom. Primerno parkirišče bi kazalo urediti pred domom in konec bi bilo nadlog s parkiranjem ob cesti. Celovit je tudi problem prometne varnosti, ki je postala Volitve glavna naloga Bližnje volitve v krajevno *»moupravo in organe krajevnih konferenc SZDL so glavna družbenopolitična naloga. Za volitve so v Križah, Sebenjah, Pristavi in Seničnem dobro pripravljeni, saj se je trdnost SZDL utrdila, kar velja tudi za Križe, kjer te organizacije dolgo ni bilo čutiti. Zastopniki organizacije zatrjujejo, da bo za volitve 22. oktobra vse na-red. Pohvale veljajo tudi mladim. To velja se posebno za Sebenje in Senično, v Križah in Pristavi pa bi bili lahko mladi bolj delavni. Vendar to ne pomeni, da niso aktivni. Srečati jih je v najrazličnejših organizacijah in društvih, na organizacijsko trdnost svoje organizacije pa pozabljajo. V sodelovanju krajevnih organizacij in občinske konference ZSMS tudi ta problem ni nerazrešljiv. Po delavnosti pa izstopajo borci, ki imajo za vse krajevne skupnosti enotno organizacijo. Že leta so pobudniki in organizatorji skupnega proslavljanja krajevnega praznika, stalne pa so tudi nekatere druge aktivnosti. Zahtevne srednjeročne načrte so si zastavili v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično, vendar jih bo večina do leta 1980 uresničenih. Ostajajo le naloge, pretežke za krajane same, vendar rešljive s pomočjo družbene skupnosti vprašljiva še posebej ob začetku gradnje tržiške vpadnice. Promet mora skozi Križe in Pristavo, kjer pa vse ceste niso sposobne sprejeti vsega prometa in tudi niso opremljene z zahtevano signalizacijo. Izstopa obvozna cesta po stari železniški progi. V suhem vremenu nagaja prah, v dežju pa nadležno blato. Naloga vzdrževati obvoznico je za krajevno skupnost pretežka. Vendar je slednja voljna sodelovati pri urejevanju skupaj s komunbalno skupnostjo in predvsem z delovnimi organizacijami, ki imajo na Mlaki svoje obrate. Mogoče stoje slednje prav ob tem problemu preveč ob strani! Sicer pa je obveljala splošna ugotovitev, da so se v teh krajevnih skupnostih zacelile marsikatere dolgoletne rane, ki so bodle krajane in da se gmotni položaj skupnosti v tržiški občini le zboljšuje. Trdnejše je sodelovanje organizacij. Vsaj za vzdrževanje je denarja za silo, čeprav je treba pogosto še kdaj poseči po sredstvih, namenjenih za delovanje družbenopolitičnega in delegatskega sistema. V prihodnje je upati še na boljše, saj bo treba najti tudi načine, kako združeno delo bolj vključiti v razreševanje krajevnih problemov! J. Košnjek Po popravilu kliče dom v Križah. Pravijo, da je tudi zaradi neurejenega doma kultura v teh skupnostih zamrla. Razmišljati pa kaze tudi o za zdaj precej neprivlačni okolici doma! Spomin na tragedijo Gozda Prebivalci krajevnih skupnosti K riže. Pristava. Sebenje in Senično so izbrali za praznični dan enega najstrašnejših dogodkov narodnoosvobodilnega boja v tržiški občini — 7. oktober leta 1944, ko so Nemci in pomagači upepelili partizansko vasico Gozd. Letos mineva od tega žalostnega dne, ki ni zadušil upornega in svobodoljubnega duha Gojžanov. 34 let. Okupator je zarezal v zgodovino Gozda globoko rano. Prebivalci vasice so jo ob pomoči družbene skupnosti počasi, vendar vztrajno celili. Zrasla je nova vas. z njo pa so se pojavili problemi, značilni za vsako našo odmaknjeno in težje dostopno naselje. Marsikdo je odšel iz Gozda v dolino, vendar so v kraju in v tržiški občini odločeni, da to reko zajeze in predvsem z novo cesto in drugimi ukrepi pomagajo vasici, ki je toliko darovala boju! Bogat program prireditev, ki jih je žal motilo slabo vreme, so pripravili v Krizah. Pristavi, Sebenjah in Seničnem za praznične dni. Načrtovali so občinsko prvenstvo v krosu in gasilsko vajo v Krizah, vendar je bilo deževje močnejše. V sredo je bil v Križah rokometni turnir, včeraj pa kolesarska trim akcija-, šahovski hitropotezni turnir in tekmovanje v namiznem tenisu. Jutri, 7. oktobra, ob 18. uri bo v križki osnovni šoli slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter društev, na kateri bodo podelili tudi priznanja OF. v nedeljo pa bo pohod ob spomenikih in obeležjih NOB, ki bo končan ob 11. uri v Gozdu, kjer bo spominska svečanost. Praznovanje bo zaključeno v soboto. 21. oktobra, s smučarskimi skoki v Sebenjah. •I. Košnjek Anton Stular iz Lahovč, star 17 let, zaposlen v kranjski Iskri: »Na pouku obrambe in zaščite sem prvič in mislim, da je za mlade zelo koristen. Marsičesa smo se naučili, tako streljanja in drugih oblik obrambe in zaščite. Sam se v prostem času aktivno ukvarjam s košarko v ekipi Krvavca.« Medita Kola iz Prizrena, star 17 let, zaposlen v Globusu: »Leto dni sem v Sloveniji in živim pri sestri v Kranju. Prvič se udeležujem takšnega pouka in ne morem se pritoževati. Bivanje mi je bilo všeč, obenem pa sem se tudi veliko učil in naučil.« Rok Saje 'iz Kranja, star W let: »Všeč so mi bila predavanja o kemijski in drugi zaščiti in seveda ure, ko so nas seznanili z orožjem. Takšen pouk, na katerem sem prvič, je nedvomno uspešen in koristen.« Brane Trgolič iz Kranja, star 17 let, zaposlen v Tekstilindusu: »Tako kot vsi drugi sem se tudi sam prvič udeležil teoretičnega in praktičnega pouka obrambe in samozaščite. Prav vsak mladi- nec bi moral opraviti takšen tečaj, saj smo se resnično veliko naučili ter navadili na red in disciplino. V prostem času kolesarim, zanima me pa predvsem nogomet.« Tudi drugi mladinci so pouk pohvalili in se strinjali v tem, da je dosegel svoj namen, še posebno, ker je teoriji sledila zanje zanimiva praksa na Rudnem polju. I). Sede j Športna in estetska vzgoja (3) Športna vzgoja se povezuje z estetsko in prepleta z moralno. Gre za harmonično združevanje storilnosti z lepoto, moralno čistostjo in popolnostjo. Mlad človek, ki mu pripada prihodnost, naj bi bil dovolj uren, vztrajen in krepak. Odlikovala naj bi ga poštenost, resnicoljubnost in odpornost do neprimernih dejanj. Mladostna lepota ne bi smela biti preveč samovšečna in samopotrjevalna, temveč bolj naravno pristna — odsev zdravja in vedrine. Grobost naj bi bila lepoti tuja, čeprav nekateri teoretiki trdijo, da je vzrok razvoja športa in posebno športa za gledalce v dedni in pridobljeni težnji človeka po samopotrjevanju, ko mu je šport izliv napadalnega instinkta, mu prinaša zadovoljstvo in hkrati posebno estetsko doživljanje. To znajo izkoristiti organizatorji tekmovanj posebno v bolj agresivnih panogah. Te so v našem času bolj rentabilne, iz ozadja jih usmerjajo poslovno naravnani ljudje, ki dajejo prednost denarju in grobosti, manj pa jim je do lepote, nravstvenosti in pravega smisla športa. Vendar športno gledališče, ki je včasih res podobno zveri-njaku, ne bi smelo biti področje vračanja v pradavni-no, ko se oglašajo najstarejša čustva z izdatnim in glasnim zunanjim izrazom: rjovenjem, cvilenjem in ostalimi prvin-skimi kriki. Športno estetska vzgojenost je v tem, da znamo prav oceniti lepoto igre, izvedbo posameznih zahtevnih in odgovornih nastopov. Ne kaže prezreti čustvene odzivnosti — emocionalnih reakcij na športne dogodke in pojave. Te naj bi se bolj kultivirale in presegle stari rimski duh športne arene: kruha in iger! Gre za določeno mero in usmerjanje čustev, podobno kot je potrebno znati nadzorovati gibanje, da bi bilo to kar najbolj pravilno. Tako kot v ostalih dejavnostih, se tudi v sportu estetska vsebina prepleta z moralno. Gre za številne odnose, ki naj se razvijajo in uresničujejo v človekoljubnem tonu, v smeri stopnjevanja in razvijanja estetske — lepotne ter etične — nravstvene omike. Dobro zamišljena in uspešno uresničevana športna vzgoja oblikuje smisel za lepoto — estetski okus. Ob zaznavanju in doživljanju gibalnega ritma, ob skladnosti, sorazmerju in harmoniji se oglaša posebno lepotno zadovoljstvo. Čeprav estetska čustva niso v neposredni zvezi z gmotnimi potrebami, razen če izvzamemo lepo pripravljena jedila, je njihovo bistvo v posebni človekovi družbeni potrebi po doživljanju, izražanju in izdelovanju lepega. Množica naj bi postala vse bolj športno-estetsko osveščena. Od vrhunskih mojstrov naj bi se naučila nekaj gibalne estetike dobrodošle v številnih življenjskih okoliščinah. Po estetski vrednosti so na Gorenjskem med vodilnimi smučarski poleti, njim slede ostale smučarske panoge; atletika, plavanje, gimnastika, tenis in vsi načini tekmovalnega in razvedrilnega udej-stvovanja, ki jim daje še poseben čar lepota naše pokrajine. JožeAžman OD VSEPOVSOD Vozički na tehnični pregled Po novem bodo v Veliki Britaniji morali na obvezni tehnični pregled tudi otroški vozički. Statistika je namreč pokazala, da so se dojenčki že velikokrat prevrnili na cesto, ker vozički, v katerih so jih vozili starši, niso bili brezhibni. »Mali Carter« Tudi v Egiptu so te dni dobili svojega Carterja. Mohamed A bdel Salam Hasan iz Aleksandrije, ki se mu je rodil sin v hipu, ko so Sadat, Carter in Begin podpisovali okvirne sporazume v Camp Davidu, je dečku dal ime ameriškega predsednika. Srečni očka je predsednikoma Sadatu in Carterju s čestitkami poslal tudi sliko »malega Carterja«. Zaplenili Pontijevo hišo V Marinu blizu Rima s& zapečatili razkošno vilo, last Sofie Loren in Carla Pontija. Hišo so v imenu banke, ki sta ji zakonca dolžna 59 milijonov lir, zaplenili advokati oškodovane banke. Tožilci so zahtevali, naj banka razkošni dom družine Ponti vnovči na javni dražbi, vendar se sodišče s tem ni strinjalo. TE DNI PO SVETU Čiščenje orožja po streljanju Foto: F. Perdan PROTI RASISTIČNIM REŽIMOM V New Delhiju se je končala mednarodna konferenca osvobodilnih gibanj afriškega juga, na kateri so_ sodelovali delegati več kot 80 nacionalnih osvobodilnih gibanj iit organizacij, ki se bojujejo proti apartheidu. Na konferenci so sprejeli tako imenovano »delhijsko deklaracijo«, v kateri so posebej poudarili, da je treba okrepiti boj proti rasističnim režimom na afriškem jugu. RACIJA V MILANU V Milanu se je v nedeljo žarela obsežna prctiferoi istu in akui'ri karabini*rjev . ki jih vodi general Car I« Albert« della Chiesa. Izbruhnili so i udi oboroženi spopadi. Čeprav se le malo ve o poteku akcije, objavljajo tuje agencije in časopisi domneve, da so karabin jerji aretirali Nadio Vfantovani. ki je bila obsojena na velikem procesu proti ustanoviteljem »rdečih brigad« v Torinu. Tej vesti se je pridružila še druga, namreč da so karabinjerji aretirali tudi Marta Mo-rettija. ustanovitelja rimske kolone »rdečih brigad« in glavnega osumljenca v zadevi Moro. Sicer pa so karabinjerji objavili le to. da so prišli na sled teroristom v Milanu na podlagi »zaupnih informacij« NAGRADE KENNFDYJEVEGA CENTRA V Kennedvjevem centru v VVashing-tonu so sklenili, da bodo vsako leto podeljevali nagrade umetnikom za izjemne prispevke k ameriški kulturi. Za letošnje nagrajence so izbrali Arthurja Rubinsteina, Richarda Rodgersa, Kreda Astaira, Georgea Balanchina in Ma riana Andersona. Nagrade bodo slovesno podelili 3. decembra v Beli hisi. O DUŠEVNIH BOLNIKIH Okoli 15(10 strokovnjakov iz 00 držav se je ta teden sestalo na Dunaju na svetovnem kongresu, na katerem so razpravljali n ukrepih in pogojih za zdravljenje duševno bolnih ljudi Kongres je;sklicala mednarod- na liga združenj, ki se ukvarjajo s problemi duševno bolnih. Izvedenci so v štiridnevnem delu preučili vprašanja v zvezi s strokovnim usposabljanjem obolelih ter obravnavali problematiko tako z družinskega kot družbenega vidika. TEČAJI ZA NEPISMENE V čast 109. obletnice rojstva Mahat-me Gandija je indijska vlada predlagala smel načrt za izobraževanje nepismenih. Program zajema nepismene med 15. in 35. letom starosti. Tej skupini pripada približno 100 milijonov ljudi, medtem ko je vseh nepismenih v Indiji kar 230 milijonov. Program predvideva, da bodo do 1984. leta obiskovali tečaje, vendar so doslej zagotovili dovolj denarja le za 20 milijonov nepismenih. SKAFANDER ZA GLOBINE Pet britanskih potapljačev je uspešno preskusilo novi skafander, s katerim se je mogoče spustiti v globino do 300 metrov. Skafander, ki so ga izumili britanski znanstveniki, da bi laže odkrivali nafto, je doživel svoj krst v bližini perujske obale. NAFTA DRAŽJA Predsednik organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Al Sabah je dejal, da se bodo cene nafte verjetno zvišale po ministrskem sestanku OPEC, ki bo decembra v Abu Dabiju. Višja cena ne bo biatveno vplivala na povpraševanje. Negotovo je le, ali se bo cena zvišala postopoma ali s hitrim skokom. Žrtve manevrov pakta nato V minulih manevrih pakta NATO v ZRN je po pisanju »Frankfurter Rundschaua« satno v pokrajini Hessen izgubilo življenje 15 civilistov in 4 ameriški vojaki, ki so s škandaloznim obnašanjem (posilstva in podobno) izzvali številne izgrede. Centralni urad za ocenjevanje materialne škode je dobil približno 2000 prijav, pričakujejo pa jih še najmanj 1000. Komentiramo Spet le eno poletje KRANJ — Za kranjske vaterpoliste seje v nedeljo /veoer v bazenu dubrovni-škega Juga neuspešno končalo prvoligašku nastopanje. Med dvanajsteri*-«) moštev je največ odnesel Partizan iz Beograda, ki je v zadnjih kolih maratonskega prvoligaškegu obračuna znal prikrojiti prvenstvo sebi v prid. V odločilnih srečanjih je doma premagal neposrednega tekmeca za prvaka korčulanski KPK in nato na Reki še Primorje. Njegovi igralci so se že trinajsti«-povzpeli na najvišji jugoslovanski vaterpolski prestol. Drugi no Korčulanci in tretje Primorje iz Rijeke. Ta tri moštva so se vs.- do končnega obračunu s prvakom enakovredno kosala za najvišji naslov. To pa je letošnjemu prvenstvu dajalo še posebno draž. Jadran iz Hercegnovega je četrti, na petem mestu pa je mlada ekipa iz Dubrovnika. Največje razočaranje prvenstva so Kotorani in Mladost iz Zagreba. Zasedli so mesta, ki jih po kvaliteti ne zaslužijo. Še najbolj prijetno j«' presenetil splitski Mornar, ki je v sredini lestvice. Lahko bi bili se višje, vendar v odločilnih trenutkih za visoko uvrstitev so dovolili nekaj spodrsljajev, ki so jih pripeljali na še vedno dobro mesto. Najmanj so v tem prvenstvu pokazali igralci POSK iz Splita ter njegov sosed Jadran ter oba, ki ligo zapuščata. To pa sta Solaris iz Šibenika in Triglav iz Kranja. Prav Triglav je bil tisti, ki je imel nehvaležno nalogo, da se po sedmih letih prvega vstopa v ligo v njej tudi obdrži. Vzrokov, da morajo Kranjčani iz prvoligaške družbe, je več. Predvsem je kriv odnos igralcev do igre. V dvaindvajsetih kolih so le v treh srečanjih pokazali tisto kvaliteto igre, ki bi jih v ligi lahko obdržala, v drugih srečanjih pa so bili le bleda senca. Neredno prihajanje igralcev na treninge, neizpolnjevanje zamisli trenerja Boruta Farčnika, ugovarjanje trenerju in še stvari, ki so se dogajale na treningu, niso v čast vrhunskim športnikom. Zaman je bilo vse naprezanje trenerja in klubske uprave, za zagotovitev obstanka. Igralci, kot se sedaj vidi. niso hoteli igrati tako kot znajo. Slovo od lige le kvalitetno velik padec Triglava v nekvalitetno medrepubliško ligo, padec pa bo občutil tudi slovenski vaterpolo. Kot že vsa leta nazaj, je bila tudi to sezono v prvi ligi tradicionalna vaterpolska kuhinja. Le-ta je pomagala pri obstanku Jadrana iz Splita, čeprav je po kvaliteti slabše moštvo kot Triglav. Po toči je prepozno zvoniti. Igralci Triglava pa naj se vendar zavedajo, da jim ugovarjanje trenerju. dVspametne poteze nekaterih igralcev v vodi in netočno prihajanje na treninge bolj škoduje kot koristi. Cc si hočejo v prihodnji sezoni ponovno pridobiti prvoligaški status, spremeniti odnos do igre. se morajo odreči tem napakam. Sicer se ho tradicija izpadanja nadaljevala. I) H11 mer C Nogomet Jutri rally Loka '78 AMD Škofja Loka bo v soboto, 7. oktobra, organiziralo rallv Loka '78, ki bo veljal za državno in republiško prvenstvo. 'Oolžina celotnega rallvja znaša 668 km, od tega pa je 98 km makadamskega cestišča. Rallv je razdeljen na 9 etap s 16 prehodnimi kontrolami in 5 gorsko hitrostnimi preskusnjami. Organizator je dobil prijave 73 posadk, in sicer je v razredu do 2000 cem prijavljeno 8 posadk, v razredu doli 50 cem grupa 2 16, 1150 cem grupa 1 27 in v razredu do 785 cem 22 posadk. Tehnični pregled vozil bo v petek ob 18. uri, start prvega tekmovalca v soboto ob 6. uri izpred avtomehanične delavnice Alpetoura na Trati, cilj pa bo na istem prostoru ob 18. uri in 17 minut. Razglasitev rezultatov bo v nedeljo ob 10. uri v hotelu Transturist. Prva GHP na Lubnik bo takoj po startu ob 6. uri, ob 8. uri bo druga GHP na l.ub- nik, ob 11. uri bo GHP na Rovtarico, ob 12. uri četrta GHP v Dražgoišc in ob 14. uri bo Se zadnja GHP na Sorico. Pri GHP na Lubnik je nastal majhen problem, ker KS Zminec ceste sama ne more vzdrževati, zato so se pri AMD Škofja Loka obvezali, da bodo cesto po rallv iu sami popravili. AMD Škofja Loka bo na rallviu zastopana z osmimi posadkami, za končno zmago pa imata največ upanja Janez Milavec z Zastavo 101 v razredu do 1150 cem grupa 2 in večkratni državni prvak v rallv ju Aleš Pušnik z Renaultom 5 Alpina v razredu do 2000 cem in v skupni uvrstitvi. Pokroviteljstvo nad razredom do 785 cem je prevzelo ČP Pavliha, 1150 cem grupa 1 Sava Kranj, 1150 cem grupa 2 Partizanska knjiga Ljubljana in nad razredom do 2000 cem Alpctour Škofja Loka. Franci Perdan [ Ob petdesetletnici namiznega tenisa v Jugoslaviji Tudi Kranj in Gorenjska za zlati jubilej KRANJ — Namiznoteniški delavci Gorenjske in Kranja se vneto pripravljajo na svečano proslavitev zlatega jubileja namiznega tenisa v Jugoslaviji in Sloveniji. V Kranju bo 11. novembra osrednja slovenska proslava ob tem visokem jubileju. Priprave na to svečano proslavitev so se že začele saj se vsi zavedajo, da je to pomembna obletnica družbe in še posebej športa. Zato organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Drago Štefe dela s'polno močjo. Osrednja svečanost bo 11. oktobra ob 10. uri v prostorih SO Kranj in sicer svečana seja predsedništva Namizno-teniske zveze Slovenije, ob 12. uri pa ho v avli občinske zgradbe tudi sprejem za vse udeležence. Ze 4. novembra se bodo začela finalna tekmovanja osnovnih šol v občini, kot zaključek pa dokaj množičnega tekmovanja učencev in učenk vseh osnovnih šol v občini. Kot poslastica pa bo meddržavni dvoboj reprezentanc Jugoslavije in Kitajske v telovadnici OŠ France Prešeren. Ta reprezentančni dvoboj naj bi bil v času med 6. in 14. novembrom. Datum dvoboja še ni določen, saj ga bodo določili med 15. in 20. oktobrom. Hkrati pa organizator te jubilejne proslave prosi vse, ki imajo kakršnokoli dokumentacijo o teh petdesetih letih, da jo posodijo Namiznoteniški zvezi Slovenije. Arhiv je res pomanjkljiv, posebno še za prvih petnajst let jn vsaka informacija bo dobrodošla. -dh Občinske sindikalne igre Kranja V ponedeljek startajo nogometaši KRANJ - V prostorih TKS Kranj so med tednom izžrebali pare za letošnje sindikalne igre občine Kranj v malem nogometu. Po programu bodo novembra startali tudi košarkarji in rokometa.ši. Za prvo tovrstno tekmovanje v tem letu se je organizatorju v malem nogometu prijavilo kar šestintrideset ekip. To je lepa številka, ki kaže, da je za to zvrst športne rekreacije med delovnimi kolektivi v kranjski občini veliko zanimanje. Čeprav seje prijavilo skoraj rekordno število ekip, bodo vsa srečanja kvalifikacij in tekmovanj na stadionu Stanka Mlakarja, kjer ne bo prišlo do zastojev, saj so se organizatorji potrudili, da bo tekmovanje potekalo po načrtu. Vsa prijavljena moštva pa naj resnično prihajajo na igrišče po predvidenem urniku tekmvoanja. Za to rekreacijsko športno občinsko sindikalno prvenstvo so se prijavile ekipe Planika I, Mlekarna, Postaja mi lice. Železniška postaja, Iskra IV, Prosveta. Merkur II, Sava III, Merkur I, Tekstilindus I, Sava IV, Sava II, Iskra-števci. Gorenjski tisk. Iskra III. I .IV. Domplan. Iskra I. IBI. Tekstilindus II, Dimnikarsko podjetje, SO Kranj, FTP, Iskra II, Projektivno podjetje. Zvezda, Sava I, Ikos, Zdravstveni dom, vvokra. Creina, Fxoterm. KOGP, Vodovod. Flektro in Gradbinec II. Prvenstvo se začne v ponedeljek ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja. V prvem kvalifikacijskem nastopu se bodo srečali — Iskra IV : Prosveta, Gorenjski tisk : Iskra III ter FTP : Iskra II in Fxnterm : KOP. V torek ob istem času pa so naslednji pari — Planika : Mlekarna. Postaja milice : Železniška postaja, Sava III : Merkur in Tekstilindus II : Sava IV, Sava II : Iskra-števci ter Domplan : Iskra. Dve zmagi KRANJ — V drugem in tretjem kolu medobčinskega nogometnega tekmovanja Gorenjske so Jeseničani dosegli dve visoki zmagi. V gosteh so najprej premagali Rete-če, potem pa doma Tržičane. Triglav je moral borbenim Leščanom prepustiti točko, doma pa je premagal Reteče. Selekcija LTH je slavila nad Bledom, zgubila pa sta tudi Tržič doma z Bohinjem in Bled z Leščani. Izađi II. in III. kola — člani: Reteče : Jesenice 1:8, Tržič : Bohinj 2:3, LTH (selekcija): Bled 4:2, Lesce : Triglav 1:1. Bled : Lesce 1:5, Bohinj : LTH 0:0 (prekinjeno zaradi dežja), Jesenice : Tržič 10:1, Triglav : Reteče 9:0; mladinci: LTH (selekcija) : Bled 4:2, Lesce : Triglav 1:2, Bled : Lesce 3:0, Bohinj : LTH (selekcija) 3:0, zaostala tekma Triglav : LTH (selekcija) 4:2; 3pionirji Tržič B : Bohinj 0:1, LTH (selekcija) : Bled 1:3, Lesce : Tržič A 4:2, Bled : Lesce 2:1, Jesenice : Tržič B 4:0, Bohinj : LTH (selekcija) 3:0; V članskem tekmovanju vodijo Jeseničani s šestimi točkami. Po pet jih imata Triglav in Lesce, vendar ima Triglav boljšo razliko v golih (Triglav 16:3, Lesce 9:4), po tri točke imata Bohinj in LTH selekcija, dve točki ima Tržič, brez točk pa sta še Bled in Reteče. Zanimivo je tudi tekmovanje mladincev. Vodi Triglav s štirimi točkami oziroma z dvema zmagama. Po dve točki pa imajo Jesenice, Bohinj, Bled in selekcija LTH. Odloča minimalna razlika v golih, saj znaša pri Jeseničanih 6:4, pri LTH pa 6:9. Zadnji so Leščani brez točk. Pri pionirjih vodi Bled s štirimi točkami. Bohinj ima tri, Lesce pa dve, kolikor jih ima tudi selekcija LTH. Jeseničani imajo eno točko, Tržič A pa je brez, prav tako pa tudi Tržič B, ki tekmuje izven konkurence. ' P. Novak POCITFKZACLANF KRANJ — članska selekcija Kranja je v tem kolu prosta. Počitek bo po eni plati koristil, po drugi plati pa je lahko škodljiv za rastočo formo moštva. Zadnje igre obetajo na boljše in s tem tudi vzpon v sredino lestvice. Kvaliteta igre se dviga, ovira pa še vedno kompleks domačega igrišča in občinstva. Mladinci bodo že v nedeljo skušali dobiti novi točki v tekmi z Ilirijo. Po zadnji zmagi upajo, da bi v tem primeru ujeli vrh. Kna-kega mnenja so tudi kadeti, ki igrajo z Dobom in Domžalami. Oboji upajo na uvrstitev v super ligo. Druge selekcije so sredi tekmovanja. V kranjski občini je kar šest selekcij, kar priča o naraščajočem zanimanju za nogomet. Po štirih kolih vodi Britof s šestimi točkami. Naklo, Primskovo, Šenčur in Sava imajo po štiri točke, Kokrica pa je še brez točke. V B skupini občinske lige so Filmarji presenetljivo zmagali v Preddvoru s 4:2. Tako so se pridružili kandidatoma za prehod v višji razred Preddvoru in Podbrez-jam. Jutri bo tekma med Savo in Primsko-vim, med Šenčurjem in Trbojami, Britofom in Korotanom in Naklom in Kokrico. Začetek tekem je ob pol štirih. Preddvor bo igral z Grintavcem, Primskovo B pa s Filmarji. V tej ligi igrajo dvokrožno. Mladinci igrajo v nedeljo ob desetih. V Naklem bo dvojni spored Podbrezje : Kokrica in Naklo : Filmarji. Preddvor bo gostil Šenčur-jane, vodeče Primskovo pa Trboje. Po štirih kolih so v B skupini najboljši Pred-dvorčani pred Podbrezjami. Filmarji, Primskovim B in Grintovcem. v mladinski občinski ligi pa vodijo Primskovljani s šestimi točkami, kolikor jih ima tudi Šenčur.' Preddvor, Filmarji, Naklo in Kokrica imajo po štiri točke. Visoko in Trboje pa po dve. Podbrezje so brez točk. M. Šuhic Konfekcija na vrhu TRŽlC — V občinski nogometni ligi so odigrali četrto kolo. Peko-Orodjarna je premagala SGP. Tkalnica Gumoplast. Obutev Metalko, Tovarna kos in srpov pa Konfekcijo BPT. Vodi BPT Konfekcija, ki je zbrala 7 točk. Sledijo Peko Orodjarna, Peko Obutev, BPT Tkalnica, ZLIT, SGP, Peko Gumoplast. Tako. TKS in Metalka-Rog. ' J. Kikel Premalo denarja za telesno kulturo Člani IO TKS Kranj obravnavali finančni načrt za prihodnje leto in ga ocenili kot realnega KRANJ — Na 5. seji izvršnega odbora skupščine TKS Kranj je bila osrednja točka dnevnega redna ocena izvajanja družbenega plana občine Kranj v letih 1976 do 1978 in samoupravnega sporazuma o osnovah plana TKS v omenjenih letih ter projekcija programa TKS v letih 1979 in 1980. Ker /naša vrednost celotnega sporazuma na osnovi cen iz letošnjega leta in z upoštevanjem razširitve programa glede na dogovorjene in zakonske obveznosti ter Tek in hoja na smučeh za vas KRANJ — Kaže, da je akcija o teku in hoji na smučeh, ki sta ju /a novo smučarsko sezono pripravila Zveza telesnok ul turni h organizacij in Smučarska zveza Slovenije, med delovnimi ljudmi po Sloveniji naletela na velik odmev. Že v našem prvem sestavku o tej akciji športno rekreativnega smučarskega teka za starejše občane v Sloveniji po vseh krajevnih skupnostih smo vam navedli kraje, kjer vsi. ki se hočejo čimbolj«' pripraviti za zimsko sezono, lahko vadijo in si pridobivajo prve osnovne podatke o teku v naravi in načinu kondicijske vadbe. Naš poziv, naj nam tudi ostale športne organizacije na Gorenjskem sporo«'-«-kraje in čase vadb«', ni bil br«>z odmeva. Tako vam ž«- danes posredujemo. k«-r se v občinah Jesenice in Radovljici lahko pripravljate na smučarski tek. Na JFSFNICAH, v športnem parku Podmežaklja. vas vsak ponedeljek in četr-t«-k. od 5. oktobra naprej, čaka m«'d 16.30 in 18. uro Jože Rajšp. V RADOVLJICI bo prvi trening dan«-s ob 16.30. Tu vas pred domom Šl> Radovljica čakata Jaka R«>š in Janez. R«'bršak. Oh 16. uri bo pr«-d domom v Ribnem Rado Mužan, ob 16..'tO pa L«>vro Z«'mva in Pavel Kobilica pred domom TVD Parti/an v Zgornjih Gorjah. Pred osnovno šolo V UPNICI vas bosta ob 16.:I0 na prvi trening popeljala Janez Sitar in Zdravo Fržen. V ROHINJU pred osnovno šolo v Bohinjski Bistrici pa vas bo ob 16.30 popeljal na prve ure vadb«- Lovni Vojvoda, Tudi ostal«', ki imajo namen organizirati vadbo, prosimo, naj nam sporoce svoje naslove in čase vadbe ter kdo vodi treninge. dl. glede na t«), da morajo sredstva rasti v skladu s planskimi predvidevanji družbenega proizvoda občine Kranj, b«> potrebno v prihodnjih dveh letih združiti iz sredstev bruto osebnih dohodkov še 34,300.000 din: in sicer leta 1979 okoli 17,000.000 in leta 1980 ostanek. Telesnokulturni delavci menijo, da je to realna številka. t>d katere ne kaže odstopati. V razpravi so člani izvršnega odbora opozarjali na nemogoči finančni položaj v telesni kulturi kranjske občine, ki dovoljuje n.pr. leta 1978 komaj 75 % kritja potreb v množični t«'lesna kulturi ter le 45 f;r v vrhunskem športu. Razen tega nastajajo vedno nove potr«-b«' in zahteve kot so: odvajanje amortizacije in pospešitev vzdrževanja objektov, p«iv«'čano število telesnokulturnih organizacij in St«'-vila aktivnega članstva, dvig kvalitete itd. Zato predlaga izvršni odbor TKS za prihodnji dve leti povečanje za telesno kul-turo za 3,000.000 din (poleg že odobrenih 1,000.000 din. ki bo realizirana v leta l»78). Tako naj bi se petletni plan povečal za 4.000.000 (po cenah 1978). Razen tega je izvršni odbor potrdil pr«-d-log sklepov odbora za vrhunskj šport ZTKO o dodelitvi štip«>ndij vrhunskim in perspektivnim športnikom za letos ter o razdelitvi sredstev za tradicionalne kvalitetne športne prireditve. Odobril je tudi plačilo zdravstvenih pregledov, ki so bili opravljeni letos do konca septembra. Pri tem so člani IO smatrali, da je treba športnike kategorizirati v več grup glede na zahtevnost določene športne panoge. V koordinacijski odbor za pripravo akcij ob X. kongresu ZSMS pri občinskem k«>mitcju ZSMS Kranj pa so imenovali Borisa Koširja. I Irtvornik USPELO STRELSKO TEKMOVANJE V PREDDVORU - Preddvor-ska strelska družina Tugo je v počastitev krajevnega praznika in 20. obletnice strelske zveze kranjske občine priredila v soboto in nedeljo množično strelsko tekmovanje! Bilo je v kulturnem domu, kjer Je družina uredila moderno avtomatsko strelišče za zračno puško, in m Dragi, kjer se rojeva strelski center za streljanje z vojaško in maloka-librsko puško, možnosti pa so tudi za streljanje z lokom. Kljub slabemu vremenu je sodelovalo nad 300 strelcev. Ekipno so slavili Kamničani pred Planino, Čirčami in Predosljami. Med posamezniki so zmagali domačin Jože Lombar, med mladinci Franek Zore iz Kamnika, med veterani prav tako Kamničan Florijan Šinkar, med pionirkami in pionirji Marko Knez iz Črnuč in Janez Strniša iz Predoselj, med članicami pa Marija Podgornik iz Kamnika, (jk) — Foto: F. Perdan Rokomet Kranjčani zmagali v Kamniku KRANJ — V četrtem kolu republiške rokometne lige za mladince so zabeležili pomembno zmago mladi rokometaši Jelovice v tekmi z ekipo Slovana, Kranjčani pa so v izredno zanimivem rokometnem srečanju premagali v gosteh ekipo Kamnika in so s štirimi točkami na četrtem mestu. Rezultati: Kamnik : Kranj 15:16 (7:10). Jelovica : Slovan 29:13 (16:5), Olimpija : Inles 16:16 (8:10), zapisnik s tekme Prule : Tržič ni prispel. Vodijo brez poraza mladinci Jelovice z osmimi točkami, pred Pru-lami, ki imajo šest točk in tekmo manj, In-lesom, ki ima pet točk, Kranjem, ki je na četrtem mestu s štirimi točkami itd. D UPU AN K F ZMAGAL« V G OST F H KRANJ — V četrtem kolu republiške rokometne lige za mladinke so drugo zaporedno zmago zabeležile mlade rokometaši -ce Dupelj, s katerimi skrbno pod strokovnim vodstvom dela trener Pavel Srečnik. Kot mladinci so zmagale v gosteh v Kamniku tudi rokometašice Kranja in s«- povzpele na odlično drugo mesto. V gorenjskem derbiju v Železnikih so rokometašice Alplesa z dvema goloma prednosti premagale borbene Tržičanke in se priključile zgornjemu delu lestvice. Rokometašice Preddvora so nastopile v gosteh pri ljubljanski Olimpiji in izgubile s prvouvrščeno ekipo lige s štirimi goli razlike. Rezultati: Registracija tekme tretjega kola Duplje : Kodeljevo 16:7 (6:3); rezultati četrtega kola: Kamnik : Kranj 10:11 (5:6). Olimpija : Preddvor 11:7 (7:3). Kočevje : Kodeljevo 26:9 (19:3). Polje : Duplje 5:12 (0:7) Alples : Tržič 10:8 (1:4). Lestvica: 1. Olimpija 4 4 0 0 2. Kranj 1 3 0 1 3. Tržič 4 3 0 1 4. Alples 4 3 0 •J 5. Kočevje 1 2 0 6. Duplje 4 2 0 2 7. Kamnik 4 2 0 2 8. Preddvor 1 1 0 3 9. Polje 1 P 0 4 10. Kodeljevo 1 0 0 4 50:30 44:32 46:41 40:37 62:48 47:36 44:47 55:48 32:65 30:80 Zabnica vodi KRANJ - V četrtem kolu občinske rokometne lige — skupina A so bili doseženi pričakovani rezultati: Zabnica : Krvavec 33:19 (17:9). Gumar : Križe 19:24 (8:15). Sava : Duplje 33:24 (18:4). Sava veterani : Resnica 27:23 (13:1 1). tekma Preddvor : Storžič. se bo odigrala 10. oktobra, zaostalo srečanje Križe Krvavec pa se je končabi 28:25 (16:13). Vodijo rokometaši Zabnice in Križ s šestimi točkami pred Storžičem in Savo. ki imata pet točk itd. V petem kolu občinske rokometne lige — skupina A bo zanimivo že nocojšnje sr«-čanje na Golniku ob 19.30. ko se bosta pomerili ekipi Storžiča in vrti-ranov Save, jutri ob 19. uri bosta sr«'čanji Krvavic : (i u mar in Križ«' : Sava. V nedeljo ob 8.30 Duplje : Preddvor in ob 10. uri Mesnica : Zabnica. . V občinski rokometni ligi sta na v«djo le dva izida in sicer Duplje : V«>terani Kranj 29:19 (13:4) in Tržič (vet.) . Zabnica (vet.) 33:29 (14:14), rezultat zaostalega srečanja Bazenarji : Tržič (vet) 24:30(8:16). Vodijo veterani Dupelj s šestimi točkami. V četrtem kolu je bila tekma J«'lovica : Tržič ž.<- vč«'raj, dan«-s ob 19. uri bo Zabnica : Huj«\ v n«>deljo ob 10. uri pa Veterani : Stadion in Bazenarji : Duplu veterani. I K uha i Uspeh v Celovcu KRANJ - Pritekli teden so bile v Celovcu V. športne igre mladih iz Slov«>nij«\ Koroške in Furlanije-Julij-sk«- Krajine. V namiznem t«-nisu so Slovenijo zastopali Gorenjci in sic«-r Jcs«-ničan Babic in člani kranjskega Triglava liahjan, Jovič in Jauh. igralk«-Sav«- Blažič, M«-s«-<- in Svetina pa slovansko reprezentanco mladink. Naši zastopniki so bili uspešni, saj so dek-l«-ta s 5:0 premagala vrstnice iz Koroške in v finalu ■ ."> : I tekmovalke Kur lanij«> - Julijske Krajine. Fantje 10 oba dvoboja dobili s 5 : 0. Gorenjci s«> dokazali, | e* resno jemljejo tekmovanje v sr»o* rekreacijski ligi in bi bilo bolje. če rj0rtn° slijo redno tekmovati, da se odpoved* m' daljnjemu tekmovanju. Od petih sreč ° °* na voljo le rezultat iz prvega kola R*' ^* narji : Zabnica 33:26 (17:16). z rezult 10:0 pa so se končala srečanja Zabnica001 : Stadion, Veterani : Jelovica vet. in • > et teh Duplje vet. : Huje. RO«*- Kuha, V nedeljo derbi Jelovica : Zagreb KRANJ — Jutri in v nedeljo bodo odigrali šesto kolo v drugi zvezni rokometni ligi - sever in republiških rokometni* ligah. Osrednja pozornost ljubiteljev rokometa na Gorenjskem bo veljala derbi srečanju vodečih ekip druge zvezne rok omet -ne lige Jelovice in Zagreba, ki se bost« m* Igrišču Puštal v Šk. Loki srečali v nedelje ob 10. uri. Ob morebitni zmagi Jelovice ki bi bila že peta, bi še bolj povečali motnost: za visoko uvrstitev v jesenskem d t hi prvenstva, vendar rokometaši Zagreba računajo na točko v Šk. Loki. Pred tekmo Jelovica : Zagreb prava Igor Stupnišek trener RK Jelovica: »Igrali bomo na zmago it prepričan sem, da nam bo tudi uspelo. Odločala bo tudi naša obramba. Zavedamo se da bo tekma težka, prepričan pa seav d* bomo ob dobri podpori gledalcev tudi zmagali!« Izredno pa bo zanimivo tudi drugohga-ško srečanje jutri ob 16.30 v Železnikih med rokometašicami Alplesa in Kokr ii Varaždina, ki je v petem kolu brez težav premagala ptujsko Dravo. Rokometašice Alplesa v zadnjih nekaj kolih spet igrajo zelo dobro in borbeno in z gostovanj prinašajo pomembne prvenstvene točke, v igri pa je vse boljša spet Irena Lušina. Pred tekmo Alples: Koka pravi Jože Rnkovec trener KK Alples: »Tekma je za obe ekip: veliekga pomena. Z borbeno in požrtvovalno igro proti četrto uvrščeni ekipi Koke pričakujemo, da bosta točki ob podpor publike ostali doma«. V moški republiški rokometni ligi zahoc so bili rokometaši Tržiča v preteklem koha na pragu velikega uspeha v Črnomlju. Ob polčasu so celo vodili s tremi goli prednk«tmetaši Kamnika pa " bodV gostovali v Ilirski Bistrici. Republiški rokometni ligi zahod xa ženske bosta obe gorenjski ekipi igrali na domačem igrišču. V nedeljo ob 10. uri ^ , Preddvoru gostovala ekipa hTA iz Cerknega. Tekma bo pom«>mbna za obe ekipi, ut» lahko pričakujemo dinamično i,rr0 ekip. , , , Tržičanke pa so v preteklem kolu prijetno presenetile na gostovanju pri ciji Zasavja in 'žagale * K?1?« pred nos n v šestem kolu pa se bodo v Knž.h pomerile , zadnjeuvrščeoo ekipo »hodne .kupin, ekipo Stopič. ki je v dosedanjih petih srečanjih zbrala le eno tpčko. V mladinski republiški rokometni ligi _ (,.„ter za mladinke bosta najzanimiv«,* srečanji jutri ob 1« 30 Preddvor : KrnJS oh 17. uri Alples : Kodeljevo. v nedelj?p. bosta tudi srečanji Kamnik : DUpije £ Olimpija : TržiC. M«hI mladinci bo veljala pozorno«, nju v Sk. Loki med Jelovico ,n Pn,W rukometaši Kranja ta Trt M P« goatu^ v Ribnici oziroma pri Olimpu.. sti. na vodeči ekip Hi> bodo Rudarjem NESREČE Umrl v bolnišnici Zemeljski plaz Jesenice — V jeseniški bolnišnici je v nedeljo, 1. oktobra, za posledicami prometne nesreče umrl Miran Olipi** (roj. 1957) z Jesenic. Nesreča se je bila pripetila 24. septembra na cesti med Begunjami in Žirovnico, ko je v pokojnega Olipiča, ki se je peljal na motornem kolesu, zadel voznik osebnega avtomobila Alojz Cop iz Lesc. Avto na pol Kranj — V nedeljo, 1. oktobra, ob 2345 se je na Polici pri Kranju pripetila prometna nezgoda, ki pa se je kljub vsemu za voznika končala Se dokaj srečno. Rafael Vidmar (roj. 1953) z Brega je z avtom alfa romeo vozil proti Naklu. Ko je na Polici prehiteval nek avtomobil," ga je zaradi prevelike hitrosti in sunkovitega zavijanja v desno na mokri cesti zaneslo s ceste v drevo. Prednji del avtomobila z motorjem se je ovil okoli drevesa, zadnji del pa je odtrgalo in vrglo na poljsko pot. Voznik je iz tega silovitega trčenja odnesel je zlomljeno roko in nekaj odrgnin. Škode na vozilu je za 150.000 din. S ceste v drevo Kranj — V torek, 2. oktobra, dopoldne se je na lokalni cesti v Lužah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Vid Ulčar(roj. 1930) iz Šenčurja je zaradi nepazljivosti zapeljal na travnato bankino na desni strani, nato pa je avtomobil potegnilo v jarek ob cesti ter v drevo. Huje poškodovanega voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Trčenje v križišču Škofja Loka — V sredo, 4. oktobra, nekaj pred 14. uro se je na lokalni cesti med Trato in Škofjo Loko v križišču za mehanično delavnico pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ivanka Rupar (roj. 1953) iz Podlubnika * Peljala proti Skofji Loki. V križi-3» je z neprednostne stranske ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila Bojan Petrina (roj. 1951) iz Ljubljane, ki se ni dovolj Prepričal, če je križišče prosto. Trčil je v avtomobil Ruparjeve, tako da je "jen avtomobil zaneslo v levo na nasprotni prometni pas v avtomobil Milana Grkoviča iz Škofje Loke. V trčenju si je v avtomobilu Ruparjeve sopotnica Sonja Križnar zlomila roko, Cilka Pfajfar in voznica Ruparjeva pa sta bili lažje ranjeni. v« tri so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 40.000 din. L. M. Tržič — V torek, 3. oktobra, okoli 5.30 zjutraj je na magistralno cesto Tržič—Ljubelj pri tretjem predoru zdrsel zemeljski plaz. Okoli 60 kub. metrov zemlje in kamenja je zaprlo polovico ceste, tako da je bil do 9. ure promet oviran. Cesto je očistilo Cestno podjetje Kranj. Kurilno olje v stanovanju Kranj — V sredo, 4. oktobra, okoli poldne so delavci Petrola v stanovanju Vlada Ravnika na Stari cesti nalili v plastični rezervoar za centralno kurjavo 2000 litrov kuril-neea olja. Rezervoar pa ni zdržal pritiska tekočine in je počil, olje pa se je razlilo po stanovanju, teklo skozi strop in po stopnicah v spodnja stanovanja. Poklicni gasilci so zavarovali stanovanja, da ne bi prišlo do požara. Zarosene šipe S hladnimi in vlažnimi dnevi prisede v avtomobile kaj neprijeten sopotnik — vlaga, ki se vseda na stekla. Zadnje steklo sicer lahko posebej ogrevamo, vendar pa tega prav vsi avtomobili nimajo dobro urejenega, zato drobni potočki vlage, ki se stekajo po steklih, pošteno zameglijo voznikov razgled nazaj in na levo ter desno stran. Jeseni in pozimi, ko je vidljivost na cesti že tako zmanjšana, mora voznik še neprestano z gobo ali krpo brisati stranske šipe, če ravno nima drugih sopotnikov. Nevešči vozniki in vozniki začetniki naj si takega manevriranja *raje privoščijo čim manj. Bolj varno je ustaviti na primernem kraju in obrisati stekla, kot pa negotovo z eno roko na steklih, z drugo na volanu, krmariti v gostem prometu. Možna rešitev je seveda tudi počasna vožnja ob takem manevru; sicer pa je počasnejša vožnja v jesenskih mesecih, ob slabših voznih pogojih, sploh univerzalno zdravilo za preprečevanje manjših in še posebej hujših prometnih nesreč. Tržni pregled KRANJ Solata 20 din, špinača 28 din. cvetača 30 din, korenček 12 din, česen 40 do 50 din, čebula 12 din, fižol 24 do 30 din, pesa 10 din, kumare 12 din, paradižnik 14 din, paprika 15 din, slive 16 din. jabolka 10 do 12 din. hruške 15 din, grozdje 16 din, žganje 60 din, limone 23 din, ajdova moka 22 din, koruzna moka 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 78 din, smetana 34 din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 16 fx w • din, klobase 30 din, orehi 150 din i^eŽUrne trgOVine jajčka 1,30 din, krompir 5 do 6 din.' ° med 60din. V soboto, 7. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila -Prodajalna PC Vodovodni stolp. Ul. Moše Pijadeja, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6 TRŽlC: Mercator — poslovalnica Zitp Ljubljana, Cesta JLA 6 »KOFJA LOKA: SP Frankovo. Mesnica Kidričeva 65, poslovalnica 7 JESENICE: Specerija Bled -Supermarket Union, Titova 22 JESENICE Solata 13-din, špinača 14,40 din, cvetača 21,60 din, korenček 10,50 din, česen 36 din, čebula 6,60 din, fižol 20 din, pesa 8 din, kumare 14,40 din, paradižnik 15 din, paprika 9,60 din, slive 14 din, jabolka 9 do 10,50 din, hruške 18 din. grozdje 16,70 din, limone 22,30 din, ajdova moka 24,19 din, koruzna moka 7,87 din. kaša 15,53 din, surovo maslo 79 din. smetana 35,70 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 4,20 din, kislo zelje 9,60 din, orehi 152 din, jajčka 1.40 do 2.30 din, krompir 4 din. Gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj z n.sol.o. razpisuje na podlagi sklepa IO I)S TOZD Vino in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delovne naloge in opravila PRODAJE BLAGA V DISKONT TRGOVINI NA BLEDU l?\a°zl prodajalce, I leto delovnih izkušeni, poskusna doba 2 meseca Pismene prijave z dokazili pošljite v 7 dneh po ob-faTna naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 -kadrovski oddelek. Prometni strokovnjak svetuje Kako vozimo po enosmerni cesti? Dosedanji razvoj avtomobilizma zahteva večanje števila enosmernih cest. To je še posebej značilno za velika mesta, kjer je promet zelo gost in počasen. Vozniki se morajo seveda novemu prometnemu režimu prilagoditi, vendar pa prav vsi vozniki niti ne znajo dobro pravil vožnje po enosmernih cestah. Za boljše razumevanje vožnje po enosmerni cesti poglejmo najprej vožnjo na dvosmerni cesti. Vozišče dvosmerne ceste ima dva vozna pasova: enega za vožnjo v eno, drugega za vožnjo v drugo smer. Vsak vozni pas ima lahko dva, tri ali več zaznamovanih ali nezaznamo-vanih prometnih pasov. Skica št. 1 je primer vožnje po dvosmerni cesti. Za vožnjo naravnost in za zavijanje v desno je treba voziti po skrajnem desnem prometnem pasu in v tolikšni razdalji od robnika, da ne oviramo drugih udeležencev v prometu. Pri zavijanju v levo pa se mora voznik na zadostni razdalji pred križiščem razvrstiti na levo stran polovice vozišča oziroma ob srednjo črto, ki loči vozna pasova nasprotnih smeri vožnje. Voznik se prepriča v ogledalu in s pogledom v levo. če je cesta prosta, vključi levi smerni kazalec in zavozi ob srednjo črto vozišča. Ce je sredina ceste zaznamovana, vozi ob črti. če pa ni, si pač mora sam določiti sredino na osnovi širine vozišča. V križišču vozi ob bloku, ki je lahko zaznamovan ali nezaznamovan. Ce ni, si mora voznik sam določiti pot na osnovi širine obeh bočnih vozišč. Postavlja se vprašanje, ali mora voznik vedno voziti ob tem zarisanem ali zamišljenem loku. Ce iz nasprotne smeri ni prometa, pač vozi ob njem. Kadar pa vozijo v križišče vozila iz nasprotne smeri, voznik, ki zavija v levo, zavozi do srede križišča, ustavi in čaka na prosto pot. Pri zavijanju mora zavoziti na prometni pas ob srednji črti ali pa ob sami srednji črti leve bočne ceste, če ni zaznamovanega pasu in se potem čimprej razvrstiti na desni prometni pas ali pa ob desnem robniku vozišča. V tem primeru se razvršča tako. da se poprej v vzvratnem ogledalu in s pogledom v desno prepriča, če je cesta prosta, vključi desni smerni kazalec in zavozi ob desnem robniku vozišča. ENOSMERNA CESTA Na enosmerni cesti voznik pač vozi ob skrajnem desnem robniku (skica št. 2), pri tem pa pazi, da ne ovira drugih udeležencev v prometu. Prav tako ne sme pri zavijanju v desno ovirati mopedistov in kolesarjev, ki vozijo naravnost ter pešcev, ki prečkajo desno bočno cesto. ZAVIJANJE Z ENOSMERNE V LEVO NA DVOSMERNO CESTO Voznik zavozi s skrajne desne strani ceste ob levi robnik enosmer- J L ne ceste, kadar namerava zaviti v levo (skica št. 3). Pri tem se seveda prepriča, če je cesta prosta in šele nato vključi levi smerni kazalec in se razvrsti ob levi strani. Očitno je, da levi robnik enosmerne ceste ustreza srednji črti ceste z dvosmernim prometom. V križišče zavozi voznik ob loku, ki veže levi robnik enosmerne ceste in srednjo črto leve bočne dvosmerne ceste. Ce lok ni zaznamovan, pelje pač po zamišljeni črti. Ko pripelje ob srednjo črto leve bočne dvosmerne ceste, se mora čimprej razvrstiti na skrajno desno stran ob desnem robniku vozišča. ji: 4 ZAVIJANJE V LEVO IZ DVOSMERNE CESTE NA ENOSMERNO Voznik se mora na zadostni razdalji pred križiščem razvrstiti ob srednjo Črto (skica št. 4). Pri tem se seveda sil i Obrtno podjetje Tržič p.o. razpisuje na podlagi 16. člena statuta proste naloge in opravila računovodje Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da ima srednjo šolsko izobrazbo, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj za vodenje računovodskih in knjigovodskih poslov, da ima moralnopolitične kvalitete. Rok za pri javit je 15 dni od dneva objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: obrtno podjetje Tržič, p.o., Tržič, Trg svobode 22. Razpisna komisija. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri. prepriča kot vedno, če je cesta prosta in šele nato vključi levi smerni kazalec in se razvrsti v levo. Skozi križišče vozi ob zaznamovanem ali nezaznamovanem loku, ki veže sredino ceste, na kateri se nahaja, z levim robnikom enosmerne ceste. Ko pripelje ob levi robnik enosmerne ceste, se mora razvrstiti na desno stran in vožnjo nadaljevati ob desnem robniku ali pa ob levi strani oziroma ob levem robniku, če Želi v prvem naslednjem križišču zaviti v levo. Tudi pri tem se mora prepričati, če je cesta prosta. ZAVIJANJE V LEVO IZ ENOSMERNE NA ENOSMERNO CESTO Voznik se za zavijanje v levo razvrsti ob levi robnik in ob njem zavije v levo bočno cesto, ki je enosmerna (skica št. 5). Nato pa se mora čimprej razvrstiti ob desni robnik. -VEK- Veletrgovina SPECERIJA BLED, n.sol.o. Bled TOZD Maloprodaja, n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja Bled razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. aranžerja II — pripravnika (za določen čas) Pogoj: aranžerska šola 2. blagajnika II (za nedoločen čas) Pogoj: osnovna šola — Nk, 2 leti delovnih izkušenj 3. poslovodje v trgovini I Iza nedoločen čas) *ogoj: srednja ekonomska Šola ali trgovska po-slovodska šola živilske smeri, 3 do 4 leta delovnih izkušenj 4. vodje izmene I (za nedoločen čas) Pogoj: trgovska šola živilske smeri, 3 leta delovnih izkušenj 5. vodje izmene II (za nedoločen čas) Pogoj: gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj 6. prodajalca I — več (za nedoločen čas) Pogoj: trgovska šola živilske smeri 7. kuharja II (za nedoločen čas) Pogoj: gostinska šola 8. natakarja II — več (za nedoločen čas) Pogoj: polkva'ifikacija fostinske smeri, 1 leto elovnih izkušenj. Za navedena dela in naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev do 15. oktobra 1978 na naslov Veletrgovina Specerija Bled, TOZD Maloprodaja n.sol.o. Bled, Kajuhova 3. r Prepečen zeleni fižol MARTA ODGOVARJA Janja — Kranj Za prehodne dni bi rada imela enostaven lahek plaše. Všeč so mi širši in nagubani plašči, a ker se ne moreni odločiti za model prosim vas. da mi ga narišete. Stara, sem 27 let. visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg. PORABA: 75 dkg zelenega fižola, l rumenjak, 4 dkg moke, t dkg maščobe, 1/21 zelenjavne juhe, smetana, drobtine ali parmezan, timijan, surovo maslo. IZDELAVA: Medtem ko dušite zeleni fižol, pripravite belo omako, ki jo zalijete z zelenjavno juho, kateri ste pridali sesekljan timijan. V primerno posodo naložite sloj dušenega fižola, prelitega z omako in nato ponovno razvrščate fižol in omaktt, dokler ni posoda napolnjena. Tekoče surovo maslo in drobtine ali parmezan zaključijo plasti fižola in omake, katerega spečete v srednje vroči pečici do mehkega. Kamilica naravno lepotilo Odgovor Plašč, ki sem ga iskala oz. narisala za vas je širokega, udobnega kroja. Žepa sta v šivih, rokava reglana ca. 10cm nad zaključkom stisnjena z ozkimi pasovi na šnalo. Ovratnik je manjši pod njim obiranje. Zadnja stran ima po sredini šiv. dolžina je midl. Kamilica, ki raste na našem področju, je zaradi svojih odličnih lastnosti zelo iskana in cenjena. Kot blag pripravek jo uporabljamo tako v zdravilstvu kot v kozmetiki. Kamilic ne smemo prekuhavati. ampak le prelivati z vrelo vodo in pustiti, da se voda obarva svetlorumeno. S kuhanjem bi uničili najpomembnejše zdravilne sestavine kamiličnega cveta. Za 2 del kamiličnega čaja prelijemo eno do dve žlici kamilici, ki naj bodo v vodi do deset minut. Kamilični. čaj uporabljamo pri zdravljenju lažjih okužb prebavil, vnetju oči in različnih drugih nevšečnostih. Ravno tako dobrodošla kot v zdravilstvu je kamilica tudi v kozmetiki. Ker skodelica blagega kamiličnega čaja deluje 'pomirjujoče na ves organizem, jo kozmetičarke priporočajo tudi kot uspešno lepotilno sredstvo. Zdravilni učinek kamilic podprete z žličko medu, ki deluje na organizem kot regulator prebave in mirnega spanca, pomembnega za lepši videz. Za zunanjo kozmetično uporabo služi čaj kamilic- kot blag losion za čiščenje kože na obrazu in dekolteju ter za pomiritev in osvežitev debidrirane kože. Kamilični izvleček dodajamo tudi obraznim maskam, raznim oljnim emulzijam in vitaminskim pripravkom kot sredstvo za oženje por. Tudi utrujene oči pomirimo s tamponom, namočenim v čaju. Za mladostno kožo svetujemo uporabo kamiličnih krem zlasti za mladostnike v puberteti. Iz izkušenj vemo. da kamilice dobro vplivajo tudi na lasišče. Svetlolaske dobe po umivanju s kamilič-nim pripravkom zlat lesk v laseh, temnolaskam pa. ki bi rade imele svetlejši odtenek las, služijo kamilice kot belilo. Kamilični pripravki učinkujejo tudi na sijaj in polnost las. Vedno pa uporabljajte samo blage pripravke, ker se koža včasih na kamilice odzove z alergijo. Nasveta 1. Globoko zmrznjena živila vedno tajajte v hladilniku, če le imate na voljo zadosti časa. Tako se bo živilo tajalo res dlje. toda s tem ukrepom boste dodatno ohlajali tudi vaš hladilnik ter obenem prihranili precej električne energije. 2. Aparati za zmrzovanje se ne bodo tako hitro obdali z ledeno oblogo, če boste k vodi za čiščenje hladilnih naprav dodali malo olja ali glicerina. Pri naslednjem tajanju boste tudi mnogo laže in hitreje odstranili ledeno oblogo, ki se bo dala odločiti od sten v velikih kosih. Jesensko spravilo zelenjave Zelenjavo spravljamo vedno v suhem, če je mogoče, sončnem vremenu, v popoldanskih urah, ko ni več megle in slane. Posebno za listnato zelenjad velja, da malo vetra v času spravila vpliva zelo ugodno, saj posebno ta zelenjava že sama po sebi rada gnije. Endivijo bomo imeli dlje, če jo spravimo iz zemlje ob lepem vremenu in jo nato pustimo v shrambi ali kje drugje pod streho nekaj dni ne-posajeno. Ko se zemlja okoli korenin posuši in endivija začne veneti, jo prenesemo v klet. Za takojšnjo uporabo lahko ohrov-tove in zeljnate glave hranimo v kleti na policah tako, da se glave ne dotikajo. Vse zimske zaloge zelenjave je treba pogosto pregledovati. Nagnite ali kako drugače bolne ali poškodovane rastline je treba takoj odstraniti, da ne pokvarimo vse zaloge. Ob ugodnem vremenu shrambe ne pozabimo zračiti, ker je svež zrak najuspešnejše sredstvo proti gnitju. ► DRUŽINSKI POMENKI K brezhibno krojenim vrhnjim oblačilom brezpogojno sodi tudi prilegajoče se spodnje perilo iz čistega bombaža ali meiaiurr bombaža in umetnih vlaken. Posnetek prikazuje žensko in moško perilo brez odvečnih šivov i* okrasja. Novost so moške spodnje hlače brez izreza, strokovno imenovane SLIP spodnje hlade. Varnost otroka v prometu Starši lahko mnogo store za varnost otroka, če upoštevajo naslednja navodila izvedencev, ki se ukvarjajo z vprašanjem varnosti mladostnikov v cestnem prometu: — Otroka, starega od dveh do petih let, nikoli ne pustite brez nadzorstva na cesto. — Cesto prečkajte z otrokom, ki ga vodite za roko vedno le pri zeleni luči na semaforju. Na pločniku pred prehodom napravite opazen postanek. Nikoli ne pojdite povprek preko cestišča, hodite dosledno le po označenem prehodu za pešce — Okoli petega leta otrokove starosti preidite od besed k dejanjem. Izogibajte se vzklika: »Pazi vendar!« Namesto tega raje razložite vaše lastno zadržanje nekako tako« Rdeča - počakati. Zelena — pikati. Stoj! prihaja avto. Poglei i levo. Poglej v desno. — Včasih z otrokom zamenjajta vlogi: pustite se otroku voditi preko ceste in povejte, kaj je storil napak (*V je bilo trokovo zadržanje pravilno, ne skoparite s pohvalo. — Miličnik nikoli ne sme igran vloge »črnega moža« - otroci mora jo vanj imeti zaupanje. — Kadar se vaš otrok zadržuje na nasprotni strani ulice, ga ne kličite k sebi. ampak pojdite vi k njemu. — Včasih vzemite otroka s sebe' na cesto, ko se vam mudi. Otro* mora na vašem zgledu videti, da je treba upoštevati varnostne ukrepr tudi v največji naglici. S ŠOLSKIH KLOPI Obrambni dan V soboto smo imeli obrambni *an. Ob. devetih smo se zbrali pred Sol o. Potem smo sli pred novo solo. Tam so bili vsi prvi in drugi razredi. Približno ob pol desetih smo se postavili v vrsto in odšli. Sli smo čez gozd in na travnik blizu Rupe. Tam je neki borec, ki se je boril za nas, pripovedoval, kako težko je bilo v tistih časih, ko je bil kurir. Povedal je, da niso imeli dosti obleke in da so si x- včasih delili kruh tudi po grižljajih. Povedal je zgodbico o kurirju Cenetu in njegovem pomočniku. Kurirju Cenetu in njegovemu pomočniku so dali partizani sporočilo. Morala sta pešačiti čez vasi, broditi reke, dokler jih ni ujela noč. Končno sta nasla neko kmetijo, kjer sta prenočila. Ni«t« vedela, da sta prišla k izdajalcu. Ko sta zaspala, je izdajalec sporočil Nemcem, da sta pri njem dva partizana. Zato so Nemci hitro prišli k hiši in jo obkolili. Kurirja pa sta imela samo še dva naboja in zato sta se raje sama ubila. S tem je borec končal. Odšel je, mi pa smo se malo sprostili. Vojaške kuharice in kuharji so nam skuhali pasulj. Bil je dober, vendar zelo »popran«. Ko smo vsi pojedli, smo se razšli domov. S tem je bil obrambni dan končan. Darja Ažman, 2. a r. osn. šole Simon Jenko v K ran ju Dan pionirjev na Bledu Pretekli petek so šenčurskn osnovno šolo preimenovali po bratih, predvojnih skojevcih, Janku in Stanku Mlakarju, ki so jima ob tej priliki odkrili tudi spominsko ploščo. V kulturnem programu slovesnosti so poleg recitatorjev nastopili tudi učenci, ki pojejo v šolskem zboru. (H. J.) — Foto: F. Perdan V dobi odraščanja Vsak dan smo starejši in vsak dan bolj pametni. Naša predstava o življenju postaja bolj izrazita. Hočemo biti odrasli. Sedaj smo na križpotju, ko punčka postaja dekle in deček fant. Zdi se nam, da nas odrasli nikakor nočejo sprejeti v svoj svet. Mislijo, da smo še preveč otročji, da bi se šli odrasle. Ce pa nas malček vpraša, ali se gremo igrat, pa se nočemo in že smo izključeni tudi iz društva otrok. H kateri skupini naj sedaj gremo? Ne vemo. Iz lastnih izkušenj vem, da je hudo biti v dobi odraščanja. Meni se zdi, da me včasih starši in niti mama ne razumejo. Čudim se, zakaj ne, saj so bili tudi oni nekoč na istem. Presedajo mi že vprašanja: »Kaj ti je? Zakaj si taka? Je bilo slabo v šoli, da vedno kuhaš mulo?« Najraje bi zakričala, naj me puste pri miru. Me res nihče ne razume? Ko sva z mamo sami doma, pa ji vse zaupam. Ona me tolaži, da mora to puberteto vsak izkusiti in da bo že čez kakšno leto bolje. Vendar pa včasih tudi mi na vse to gledamo preveč črno. Najbolj lepo je pa takrat, ko smo zaljubljeni. Mislimo, da se ves svet vrti samo okoli nas. Ce imajo otroci in odrasli svoj svet, zakaj ga ne bi imeli še mi, mladi, ki odraščamo? Mojca Grilc, 8. a r. osn. šole Janko in Stanko Mlakar, Šenčur Ze nekaj dni smo se z mentorji pripravljali na proslavo dneva pionirjev. Slavisti so popravljali spise o uspehih izvenšolskih dejavnosti v minulem šolskem letu. učiteljica, ki je zadolžena, da vodi podružnico Ljubljanske banke v naši šoli. je pripravljala seznam najbolj varčnih učencev, ki naj bi dobili na ta dan nagrade; nasploh smo vsi vedeli, da se pripravlja tudi pionirska konferenca. Izvolili smo delegate, ki nas bodo na njej zastopali. Prišel je petek jn z njim 29. september, dan vseh pionirjev Jugoslavije. Delegati s pionirskimi rutami in kapami smo že pred osmo zasedli svoja mesta. Konferenca se je začela. Lanskoletna predsednica je prebrala poročilo o delu v minulem šolskem letu in naštela predstavnike podjetij, ki smo jih povabili na konferenco. Izvolili smo delovr> predsedstvo in sprejeli dnevni rad Sledila je obširna točka o delu krcv* kov od mladih lutkarjev, modelar jev, fotografov do tabornikov. Zelene straže in planincev ter Rdeče^ križa in podružnice Ljubljanska banke. Končno smo izvolili Se nov predsedstvo odreda Franc Rozmaa Stane. Za predsednico smo izvoli učenko iz 8. c razreda Zvezdano Hk^ banja. Sledili so še pozdravni govor povabljencev in pionirska konferenca je bila za šolsko leto 1978/79 zaključena. S tem pa so se začele športne igre ki smo si jih z veseljem ogledali. Upam, da so tudi v drugih sobi tako uspešno in prijetno praznoti dan pionirjev kot pri nas. Barbka Zupan, 6. c r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled V brigadi j Stali smo v zboru za spuščanje zastave. Po končani himni nam je komandant akcije povedal, da nas bodo ponoči zbudile sirene, ker bo letalski napad. To bo naš obrambni dan. Vsem v zborih so se zaiskrile oči, kajti nihče ni pričakoval česa takega. Zvečer smo morali zložiti vso ptrijago v potovalke, ker naj bi s seboj vzeli vse stvari. Spat smo šli kar oblečeni. Zaspala sem. Kmalu me je zbudila sirena in bombe. Vsi smo hitro skočili iz postelj, obuti brigadirske copate, vzeli potovalke ter se kolikor mogoče hitro prebili proti izhodu in naprej prt>ti prikolicam, kjer se je naša četa zbrala. Kar po zadnji plati smo se pripeljali do ceste v dolini. Nato smo nekaj časa tekli po cesti, potem po hribu navzgor do gozda, kjer smo imeli svoje zavetišče in jame. Takoj smo se skrili. Bili smo čisto tiho, ker bi nas vsak šum lahko izdal. Imeli smo tudi svoje kurirje, ki so nam poročali o vseh dogodkih. Seveda je bilo vse to tajno. Komandant akcije je šel do vsake brigade in do vsake čete. toda naše ni in ni mogel nqjti Bili smo veseli, kajti vedeli smf da se je naša četa od vmeh *o/ bolje skrila. Čez eno uro nam je prišel kuri' povedat, da je konec letalmkegf bombardiranja in da lahko gre ' mo na cesto in naprej prvf, domu. Vsi smo bili trdi od enomr nega ležat$a in čepenja. Ko smo prišli pred dom, smo # vse tri brigade postavHe v zbor komandant akcije pa nam je pe reda/, kako smo opravili nalog* Zdelo se mi je kot da v zbori* stojijo martinčki ne pa brigadir ji. Vsi smo bili oblečeni v žele* brigadirke, hlače in obuti v zet ne copate. Dopoldne smo imeli na progr* mu še stresanje z zračno p2k* z malokalibrsko puško in me* nje bomb, popoldne pa oriesti cijske pohode. Zvečer je bila na vrmti žabo va. Vem, da je prav vsak v m* čutil ponos, da je opravil taki veliko nalogo. Janja Pirš, 7. d r. osn. šole Lucijan Seljak v Kranju TELEVIZIJA sobota 7.0KT. 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar. risanka 8.15 Vrtec na obisku: Tam je vrtec, tam je grad 8.30 Trinajstletniki - mladinska nadaljevanka TV Sarajevo 9.00 Pisani svet 9.35 Delavec v ZDA -oddaja iz cikla Mednarodna obzorja 10.25 A. Newman: Šopek z bodečo žico. T v nadaljevanka 11.15 V partizanski šoli. oddaja iz cikla Čas, ki živi 11.45 T rimska televizija: Smučarska gimnastika 12.15 Poročila 12.20 Risanke 12.40 Manila: Svetovno košarkarsko prvenstvo, prenos — v odmoru Propagandna oddaja 15.10 Poročila 15.15 Nikoletina Bursač. mladinski film 16.40 Obzornik 16.50 Nogomet Partizan : Velež — prenos 18.45 Muppet show (gost Zero Mostel) 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Šerif vNevv Yorku -film 21.35 Moda za vas 21.40 T V dnevnik 22.00 Večer slovenske zabavne glasbe, posnetek iz Celja 23.10 625 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.45 Ženski spol, moški spol, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 BEMUS 78, prenos koncerta 21.00 24 ur 21.10 Feljton TA TEDEN NA TV Sobota Filmski ustvarjalci so Mi pred silno odgovorno nalogo, ko so se lotili ekranizacije navidez lahkotnega romana Branka Čopiča DOŽIVLJAJI NIKOLETINE BURSA-CA. Bistvo ni zgodba, ampak prikaz Nikoleti-nega preprostega značaja; v času NOB se nagonsko opredeli za upor proti okupatorju. Trdo-glav in uporen se sicer težko, a vendar pokori disciplini. Revolucija ga vse bo{j spreminja v osveščenega borca, ki se ga sovražniki bojijo, v srcu pa je dober, dovzeten za tegobe vseh, ki so brez zaščite. ŠERIF V NEW YOR-KU je tokrat C lin t East-wood, ki pride iz Arizone, da bi newyorškim kolegom pokazal, kaj vse mora znati dober predstavnik zakona. Nedelja Profesor in akademik Ivan Tudatkov je človek, ki v Jugoslaviji najbolje pozna zdravilne rastline. Na originalen način prikazuje v oddaji ČLOVEK IN TRAVA, kakšne so rastline, njihovo pomembnost za človeka, kje uspevajo in kakšno zdravilno ali nasprotno moč imajo. Ponedeljek Zgodba kanadske drame pisca Guya Dufres-nea JOHANNE IN NJENI STARŠI se odvija v ulici neke revnejše četrti Montreala. Johanne se srečuje s težavami, ki jih povzročata njena starša, saj jima je edina opora na stara leta. Johanne se zaljubi v Yva-na, kolega iz službe. Rada bi živela z njim in pri njem. Toda kaj bo z njenim očetom in materjo? Nima denarja, da bi jima oskrbela koga v pomoč in družbo. Rešitev bi bila le v tem, da bi starša odšla živet v dom za ostarele, vendar se upirata, ker nikakor no- T V Zagreb — I. program: 10.00 TV v šoli 12.40 Manila: Svetovno košarkarsko prvenstvo 15.35 Poročila 15.40 TV koledar 15.50 Otroški spored 16.50 Nogomet Partizan : Velež 18.45 Popotovanja 19.30 TV dnevnik 20.00 Dan delfinov, film 21.45 TV dnevnik 22.00 Večer slovenske zabavne glasbe 23.10 Šahovski komentar 23.40 Za konec tedna nedelja 8.0KT. 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 78 - II. del 8.55 625 9.15 V. Kovačevič: Kapelski kresovi, nadaljevanka 10.30 Nikogar ni doma. otroška oddaja 10.55 Skrivnost pletenega koša, ml. nadaljevanka 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja, prenos 12.35 Risanka 12.40 Manila: Svetovno košarkarsko prvenstvo 14.15 Šahovski komentar 14.45 Poročila 15.45 Čudovita leta filma — serijska oddaja 16.10 Okrogli svet 16 25 Dosje našega časa: Leto 1953 17.25 Poročila 17.30 Moda za vas 17.35 Športna poročila 17.40 Ono, celovečerni film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Horvat: Maček pod čelado. nadaljevanka 21.05 Človek in trava, dokum. oddaja 21.35 TV dnevnik četa zapustiti stanovanja in okolja, kjer sta preživela dolga leta. Torek Čeprav je pomen izvoza za hitrejšo in trdnejšo rast našega gospodarstva že dolgo časa znan, zapisan tudi v številnih razvojnih dokumentih in letnih načrtih, pa z njegovim obsegom še vedno ne moremo biti zadovoljni. Še vse prepogosto je naše gospodarstvo premalo smelo, preveč razdrobljeno in premalo dolgoročno naravnano. Le občasno nastopanje s tako imenovanimi tržnimi viški pa seveda ne prinaša dobrih rezultatov. Kako torej v bitko za večji izvoz, kako odpraviti še vse prepogoste administrativne in druge ovire, kako omogočiti združenemu delu, da bo učinkovitejše prevzelo stvari v svoje roke, temu so namenjene' nocojšnje DIAGONALE. Sreda Zvečer se bo v kranjskem kinu Center začela že tradicionalna mednarodna filmska manifestacija pri nas, 7. FESTIVAL ŠPORTNEGA IN TURISTIČNEGA FILMA. Televizijska ekipa bo prenašala otvoritveno slovesnost in program prvega večera. Le-ta bo v znamenju alpinističnega filma. Predstavili se bodo Cehoslo-vaki s filmom Velika Crna gora — Makalu, Zahodni Nemci s Himalajsko odpravo na Lhot-ze, francoski alpinisti pa bodo prikazali film o ekspediciji v perujske Ande Bog sonca ni hotel. Posebnost letošnjega prenosa bo oddaja po končanem predvajanju filmov. Za »okroglo mizo* bodo sodelovali domači in tuji alpinisti in poznavalci alpinističnega filma. Pogovor bo seveda usmerjen v pojavnost alpinističnega filma, njegovo dokumentarnost, odzivnost in podobno. 21.50 Risanka 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konj, moj prijatelj -dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Celovečerni film TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Tehtnica za natančno tehtanje 10.30 Flandrijski pes 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.35 Napoved sporeda 12.40 Manila: Svetovno košarkarsko prvenstvo 14.25 Kritična točka 14.55 Sreča na vrvici — mladinski film 16.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Horvat: Maček pod čelado - TV nadaljevanka 21.05 Minerji — dok. oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled ponedeljek 9.00 TV v šoli: Računstvo Tla, Za prosti čas. Železo 10.00 TV v šoli: Materinščina Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 TV v šoli - ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Čarobna žoga - otroška oddaja 17.33 Čudovita leta filma - serijska oddaja 18.00 Obzornik 18.10 Sistem samoupravnega planiranja, oddaja iz cikla Pota samoupravljanja 18.40 Mozaik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Dufresne: Johanne in njeni starši, TV drama 21.35 Kulturne diagonale 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 ... 17.45 Vrabček 18.00 Pravljica 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.(X) Poročila 21.25 Legenda o oazi. celovečerni film T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar od 17.45 do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 J. Džanovič- V. Jovanovič: Praznina TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kulturna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Dokumentarni film torek _ 10. OKT. 8.45 TV v šoli: Tudi rastline živijo. Ali ste vedeli. Sestav snovi. Nina iti Ivo. Dnevnik K) 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje Risanka, Glasbeni pouk 12.40 Manila: Svetovno košarkarsno prvenstvo — prenos 14.45 TV v šoli — ponovitev 18.35 Šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte. Narod si piše sodbo sam. Promet v marcu 17.30 Poročila 17.35 Madžarska folklorna skupina Zalaegerszeg. II. del 18.05 Obzornik 18.15 Kretnje, pesek in kri. dokumentarna oddaja 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 A.Tolstoj: Trnova pot — T V nadaljevanka 22.(K) TV dnevnik 22.15 Svetovno košarkarsko prvenstvo — posnetek iz Manile 21.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 ... 17.45 Pisani svet — oddaja TV Ljubljana 18.15 Nove knjige 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Akcije 20.55 Premor ob glasbi 21.00 24 ur 21.20 Znanost 22.05 Muppet show T V Zagreb - I. program: 12.40 Manila: Svetovno košarkarsko prvenstvo — prenos 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pisani svet 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled od 19.30 do 21.00 isto kot na odd.II.TV mreže 21.00 Peti pečat - celovečerni film 22.40 TV dnevnik 22.55 Šahovski komentar sreda ll.OKT. 8.30 TV v šoli: Zaton kapitalizma, Pogovor. Pred začetkom II. svetovne vojne. Alegorija in personifikacija 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka Risanka, Izobraževalni film 15.40 Šahovski komentar 16.10 Manila: Svetovno košarkarsko prvenstvo — prenos 17.45 Poskočna domišljija - 6. del 18.10 Obzornik 18.20 Na sedmi stezi — športna oddaja 18.40 Naša pesem 78, II.del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Festival športnih in turističnih filmov — prenos iz Kranja 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 .. . 17.45 Premor ob glasbi 17.50 Nogomet Madžarska : SZ — prenos 19.50 Premor ob glasbi 20.00 Izbor v sredo 22.00 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik od 20.00 naprej isto kot na odd. II. TV mreže petek 13. OKT. četrtek 12. OKT. 8.55 TV v šoli: Računstvo, Literatura. Evropsko podnebje 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 T V v šoli: Umetnost. Risanka, Kemija 14.50 Šolska TV: Kako nastanejo zemljepisne karte. Narod si piše sodbo sam. Promet v marcu 15.45 Poročila 15.50 X. kongres zveze socialistične mladine Slovenije — prenos iz Nove Gorice 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mladost v Novi Gorici 20.15 Oči kritike 21.IX) Retrospektiva TV drame - M. Vilhar: Jamska Ivanka 22.15 Na zvezi 22.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test 16.00 Namizni tenis Jugoslavija : Madžarska — prenos iz Tuzle s slov. komentarjem 18.45 Vabilo na potovanje — kviz 19.30 T V dnevnik 20.00 O glasbi .. . 21.15 24 ur 21.40 Ženska danes. dokumentarna oddaja T V Zagreb — I. program: 14.55 TVvšoli — ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Titova vizija socialističnega samoupravljanja 18.45 Vabilo na potovan je 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Beograjske zgodbe — TV nanizanka 21.55 TV dnevnik 22.10 Kvartet, baletna oddaja 22.40 Šahovski komentar ».(K) TV v šoli: Ruščina, Dober tek, Sodobno naselje K).(K) TV v šoli: Angleščina, Risanka, Protikolonialn boj 12.40 Manila: svetovno košarkarsko prvenstvo — prenos 15.15 Šahovski komentar — oddaja TV Beograd 15.45 Svetovno košarkarsko prvenstvo — posnetek iz Manile 17.10 Poročila 17.15 Velika predstava na dnu morja — 6. del 17.30 Norosti Maje Skovvron — mlad. nadaljevanka 18.00 Obzornik 18.10 Domači ansambli: Franc Mihelič 18.40 X. kongresZSM Slovenije 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Odrske luči - zabavno glasbena oddaja 21.05 Razgledi: Arzenal, trgovanje z orožjem 21.50 TV dnevnik 22.05 Baretta - serijski film 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: Test TV dnevnik v madžarščini Otroška oddaja Naša obramba Glasbena oddaja TV dnevnik Na dnevnem redu je kultura Včeraj, danes, jutri Ustanovni kongres K P Črne gore A. Skrjabin: Prometej 16.55 17.10 17.30 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 21.00 21.20 21.50 TV Zagreb — I. program: 15.00 T V v šoli - ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Odrske luči - zabavno glasbena oddaja 21.05 Baretta — serijski film 21.55 TV dnevnik 22.10 Dosje našega časa: Leto 1959 Ce bo zima mrzla — in prav tako nam obetajo — bo prijalo kaj toplega za vratom. Te dni so na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU napolnili steklene omarice tam pri ok- ^ nih s plemenitim krz- ^ nom — polarnimi lisicami, ameriškim o poz u -mom itd. Zares lepi primerki. CENA: OVRATNIKI od 936,39 do 8480,67 din kučme 1651,54 din Ste za dobro gobovo omako? V Centralovi DELIKATESI v Kranju jo imajo že v pločevinkah — kompletno pripravi/ene s čebulo in vsemi potrebnimi začimbami. Le segreti jo je treba in v 15 minutah je jed gotova. Izdelek DROGE. CENA: 68din Iz rebrastega žameta je tale moden moški suknjič, izdelan pri RIO Reka. Na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU smo ga poslikali. V drap, zelem, rjavi in modri barvi se dobe in v velikostih od 7/44 do 7/54. CENA: 934,09 din Dekliški plašč MARGARETA je lep in zanimiv prav zaradi svojstvenega ovratnika in mehko padajočih gub. V Elitini specializirani otroški prodajalni BABY smo ga posneli. V velikostih od 4 do 16 let jih imajo, 4ft barve so pa sive, drap, ~^ rdeče in modre. CENA: 608 do 1280 din Za otroke, športnike, nosečnice in stare ljudi je dober MAXI MALT in-stant napitek. Da daje moč pravijo. S toplim in hladnim mlekom ga lahko mešamo. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU smo ga videli. CENA: 36 din (za 350 g) RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, rasen nedelje, ob 4.S0, 5.00, 6.30, 8.00, 6.30, 7.00, 8.00, ».00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 16.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 6.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.60, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.60, 24.00, 1.00, 2.00, S.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16:30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23-M). 7. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.06 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje Republiška revija mladinskih zborov. Zagorje 1978 10.15 Kdaj, kam. ksko in po ćem? 10*45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 V španskem koloritu 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Mi pojemo 12.10 Godala vritmu 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milena Jazbec: Kako spravljamo gnojila v zemljo 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od arije do arije 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 1600 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) 18.05 Poletni divertimento 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe — Celje 78 - nagrajene popevke •(neposredni prenos iz dvorane Golovec v Celju) 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Dnevi slovenske zabavne glasbe — Celje 78 - nastop gostujočih vokalnih solistov — (magnetof. zapis) 0.05 Nočni program — glasba 0.05-0.30 Dnevni slovenske zabavne glasbe - Celje 78 - nastop gostujočih vokalnih solistov -(nadalj. oddaje) Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zapavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14..'JO Iz naših sporedov 14.33 Srečanje republik 15..'JO Z vami in za vas 16 00 Naš podlistek J. Kajzer: Svetovljan 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni (-asino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Kadio Koper) 18.40 Z ansamblom Collegium Singidunum Tretji program 19.05 Aleksander Dargomijžski: Kamniti gost Opera v 2 dejanjih 20.40 Poročila 20.45 Zborovska glasba po želji poslušalcev 21.Of) Nove prevodne strani — Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel 21.15 Ali imate radi Bacha? — Ponovitev nagrajene oddaje iz Ohrida 22.(K) Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezij«- NEDELJA 8. OKT Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8 07 Radijska igra za otroke — Leopold Suhodolčan: Čudežna srajca 8.54 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna — E. Kishon: Tri kratke 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13 45 Obisk pri orkestru Posaarskega radia 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra Vasja Ocvirk: Živi in mrtvi 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JR'1 Zagreb - ■Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno A. Maurois: Trije Dumasi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naš likovni svet 23.00 Komorna glasba hrvatskih skladateljev 23.55 Iz slovenske poezije POIMEDELJFK 9. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08.Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.4.r> Turistični napotki tt naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — Ksenija Pundrič: Vloga ajde v kmetijstvu in prehrani 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Primorska poje 78 (II. odda ja) 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermez/.o 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 (Jlasbena izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno I. Saksida-Jakac. Pesmi 23.15 Za ljubitelje ja/za Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 3.) Ponedeljkov križem kraJ 13.55 G lasbena medigra 14DO Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 -Jazz na II programu Joe Venuti-Joe Pass 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 1 7.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail - radio Koper 18 40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Naj narodi pojo(II) 19.45 Brahmsov trio op 40 (violina, rog. klavir) 20.15 Ekonomska politika >0.35 Novost iz našega arhiva — Carlos ('ha vez: Simfonija št. 4 — »Romantična« >\.00 Literarni večer Iz angleške poezije: Ljubezenske pesmi 40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Za vas muzicira jo 23.55 Iz slovenske poezije 10. OKT Prvi program 4 30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo st opnjo Narodna zaščita med NOB in danes 9.30 lz glasbenih šol G lasbena šola Postojna 10.15 Kdai.kam, kako in po tem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 l 0.1 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti -FranceGuna: Kdaj in kako opazimo čebelne družine 12.40 Po domače i:j.<)0 Danes do 13 00 1.1.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni inteimezzo 15.45 Radijska univerza Pota sodobne medicine — dr. Boris Cibic. Stopenjska delitev dela v kardiologiji 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17DO 18.05 Obiski naših solist 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra Ivan Cankar-Vasja Ocvirk: Aleš iz Razora 21.08 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program 3RT Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno Rvdel: Pravljica o Katki 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za vi.šjo stopnjo Natančno branje: Ljubezen, delo in materinstvo na odru 14.30 Iz naših sporedov 14.3:J Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.1 H i Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 P. I. Čajkovski: Odlomki iz opere Pikova dama 20.00 Znanost in družba 20.15 VV. A. Mozart: Sekstet za 2 klarineta. 2 rogova in 2 fagota v R-duru 20.35 V večernem razpoloženju s Komornim zborom RTV Ljubljana 21.(K) Deseta muza 21.20 Dunajski slavnostni tedni 1978 22.45 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 11. OKT Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem OPZ OS Danile Kumar — Ljubljana 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 1.03 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkest ri 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franjo Janežič: Pomen pravočasnega varstva proti hreskovi kodravosti 12.40 Pihalne godbe 1.1.00 Danes do 1.1.00 13..'i<) Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14..'10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni inteimezzo 15.45 Spomini in pisma B. Zupančič: Popotovanja 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska Verenka Terčel i — klavir 18.30 Koncert za besedo — Jesen , 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom A ti Soss 20 no Skupni program J RT — studio Zagreb (• lasln'ni večeri RTV Zagreb 22.20 S fest iva lov ja/za 19. Mednarodni festival jazza »Ljubi jana,78» (II. oddaja): Sončna pot 23.05 Literarni nokturno K. Valetas: Slon 2.1.1/5 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.0S Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 I.'Miti Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.3.1 S solisti in ansambli -JRT 14 IN) Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Narodna zaščita med NOB in danes 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 10.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17 30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke m godala 18.00 Progresivna glasba — radio Koper 18.10 Srečanje melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareia 20 00 Kultura danes 20.15 F.nul Adamič: Kata 20.15 I/ manj znanih oper 21.40 Sodobni liteiatni portret ■lurek Becker 22.00 Razgledi po sodobni glasbi Italija 23.10 Šopek slovenskih komornih skladb 2330 Majhne Bruckner.jeve skladbe za orgle 23.55 I / slovenske poezije ČETRTEK 12. OKT "" Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Natančno branje -Ljubezen, delo in materinstvo na odru 9.35 Domača in tuja zborovska pesem 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Zunkovič: Pomanjkljivosti letošnjega pridelovanja semenskega žita 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni inteimezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milan Ferlež 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Ob.JOO-letnici Antonia Vivaldija 23.05 Literarni nokturno I. Zidič: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13. (K) Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.331 Danes vam izbira 14. (K) Aktualni rpoblemi marksizma (ponovi 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v rit mu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.(K) Kn mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjaInosl 20. stoletja -Zborovske svečanosti v Nišu 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concert ino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Dubrovniški festival 78: Zagrebški godalni kvartet 21.50 Dve skladbici Sama Hubada 22.(K) Za glas in orkester 23.55 Iz slovenske poezije 13. OKT. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Ptice naše prijateljice jeseni 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnost i 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine I 1.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti dr. Danimir Kerin: Zamrz.ovan je jesenskega sadja 12.40 Pihalne godbe » 13.00 Danes do 13.00 13,30 Priporočajo vam . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravi jici Metka in I)anilo Bučar: Kuzek Belček 1 1.22 Naši umetniki mladim poslušalcem 14 30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravita jo 15.30 Napotki za turiste 15 35 Glasbeni inlernie/zo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč. otrwi! 19.45 M inu te t ansamblom Borisa Kovačiča 2O.0O Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23 05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo — Nevv jazz t rio 0.05 Nočni program - glasba Drugi pr trader" 17 KB. IS. Romana. 20. pasar. 21. Dumo. 23. otava. 25. meta. 26. sifonar. 28. rt. 30. tov. :j] fcjtan 32. aniniH. 31 piano. 36. Dragan. 39. izv. 40. NT. 42. nalepka. 44. Sana. 46. ušica. 4s 50. miomi. 52. Akadem. 54. IS. 55. Ojstrah. 57. kilovat. 59. ateist. 60. nacrti. Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so bili: I. nagrado (70 din) prejme Malči Kavčič Vm 13, 61215 Medvode. 2. nagrado (60 din) prejme Marija Mihelčič. C. 1. maja 59. H4(MM) Krv 3. nagrado(50 din) prejme Jože Drnovšek. Reteče 87. 64220 Škofja I.oka. Nagrade boniopodjij po pošti. KINO Kranj CENTER 6. oktobra amer. barv. thrillei GLOBINA ob 16.. 18. in 20. uri 7. oktobra amer. barv. thrillei GLOBINA ob 16.. 18. in 20. uri. prem. hongkon. barv. ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 22 uri 8. oktobra amer. barv. thrillei GLOBINA ob 15.. 17. in 19. uri. prem Franc. barv. krim LEDEN K PRSI ob 21. uri 9. oktobra hongkon. barv. karale ZMAJI TEŽKO UMREJO oh 16. 1H. in 20. uri 10. oktobra hongkon. barv. karate ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 6. oktobra angl. barv. kom. PAMETNEJŠI BRAT SHERLO-CKA HOLMESA ob 16. uri. špan. barv melodrama PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. in 20. uri 7. oktobra hongkon. barv. karate PRIŠEL JE TIGER oh 16. m 18. uri. amer. nem. barv. drama KAČJE JAJCE ob 20 uri 8. oktobra amer. barv risani TOM IN JERRY oh 10. uri. bon* kon barv. karate PRIŠEL JE TIGER ob 14. in 18 uri. ital. barv LJUBI ME. A OPRAVI DOBRO ob 16. uri. prem. franc. barv TEŽKI DNEVI PODZEMLJA ob 20. uri 9. oktobra Franc, barv TEŽKI DNEVI PODZEMLJA ,.1» 16. 18 in 20. uri III. oktobra Franc, barv TEŽKI DNEVI PODZEMLIA ob 10. |K in 20. uri Tržič 7. oktobra amer barv klim PIRATI V MET ROJ U ob 18. uri iial barv. krim LETEČA BRIGADA ob 18. in 20 uri. prem. tram barv TEŽKI DNEVI PODZEMNI A ob 22 uri 8 oktobra prem amer barv ris TOM IN JERRY ob 15 mi. iial barv krim. LETEČA BRIGA I >A ob 17. in 19. uri. prem. angl I>.ii v kom. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCKA HOLMESA ob 21. uri 9. oktobra amer barv. krim. DE SET SEKUND ZA POBEG oh 18 uri, prem češkega barv IGRA / JABOLKOM ob 20 uri 10 oktobra amer barv kom ZALJUBLJENI BOLNIČAR oJi 18 in 20. uri Kamnik DOM 7. oktohra prem, amer barv ris TOM IN JKRRV ob 16. uri. špan baiv melodrama PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. in 20. un, prem. (ram barv krim. LEDENE PRSI ob 22. uri 8. oktobra amer barv. kom ZA-LlUBIJENI BOLNIČAR ob 15 uri. špan. barv. melodrama PRODAJALKA VIJOLIC ob 17. in 19 uri. prem hongkon. barv. karate ZMAJI TEŽKO UMREJO ob 21, uri 9. oktobra amer. barv. glasb, kometi. HAI.I.O. D()LLY ob 17.30 in 20. uri 10. oktobra ital. barv. krim. LETEČA BRIGADA ob 18 in 20. uri Duplica 7.oktobra ital barv LJUBI ME. A OPRAVI DOBRO <>b 20. Uri 8. oktobra ital. franc. barv. thrillei DIABOLIK ob 15 uri. amer barv. krim. PIRATI V ME TROJU ob 17 in 19 uri Škofja Loka SORA 6 oktobra hongkon karate GOSPODAR SMRTI ob 18 in 20. uri 7. oktobra amer drama ROČK V ob 18. m 20.url 8 oktobra amer drama ROČK" ob 18 in 20. uri 10. oktobra amer krim MAČKA JE VIDELA MORILCA ob 20 uri 1 L oktobra amer krim MAČKA JE VIDELA MORILCA ob 18. m 20 uri 12. oktobra amer aken DON JE MRTEV ob 20 uri Železniki OBZORJE H oktobri imet. drama ROČK V ob 20 uri 7.oktobra angl krim UGRABI TEV ob 20. uri 8. oktobra hongkon karate GOSPODAR SMRTI ob 17. in 20 url II. oktohra amer akcij PASI ZA NEVIDNEGA ob 20 Uri .J »'Menice RADIO ti oktobra amei barv akcij. RAZBIJAČ ob 17 in 19 Uri 7 oktobra amer barv pust GU K A RJI Z JAMAJKE oh 17 ■ " 19. uri H. oktobra amer barv pust. Gl'-SARJI Z JAMAJKE ob 17. m 19. uri 9 oktobra angl barv pouč 0)'"' ZEMLJA IZGUBLJENA V ČASU ob 17 in 19 lili 10. oktobra angl barv P"uc ia.it ZEMLJA. IZGUBLIENA \ ("ASU ob 17 in 19 un II oktobra amer. barv pu« riGKR ŽRE LEPOTICE ob 17 in 19 uri Jesenice PLAVŽ 6. oktobra amer. barv v a i BOLJ NORA TEKMA ob i« 20 uri m 7. oktobra angl. barv. ZEMi a* IZGUBLJENA V ČASU ob ]g 20. uri 8. oktobra angl. barv. ZEMu* IZGUBLJENA V ČASU ob uijr 20. uri 9. oktobra amer. barv GlTSARli Z JAMAJKE ob 18. in 20. uri 10. oktobra amer. barv GUSar JI Z JAMAJKE ob 18. in 20 uri 12. oktobra amer. barv Rat BIJAC ob 18. in 20. uri Kranjska gora 7. oktobra ital barv CLOVPK IZ VIRGINIJE ob 20. uri 11. oktobra angl. barv. ZEMIJ4 IZGUBLJENA V ČASU ob 20 u- Dovje — Mojstrana 7. oktobra amer. barv. INSPFk TOR CLOUSOT V AKCIJI «a 19.30 8. oktobra ital. barv Cl.OVEK IZ VIRGINIJE ob 1930 Radovljica rt. oktohra za p. nem. barv. SKl'F NA SLIKA Z DAMO ob 20 uri 7. oktobra zap. nem. barv SKl'F NA SLIKA Z DAMO ob |$ un amer barv. vojni BITKA Z* MIDWAY ob 20. uri 8. oktobra amer. barv. vomm BITKA ZA MIDWAY ob !R j. 20.15 o. oktobra meh. barv. YESENlA oh 20. uri 10. oktobra meh. barv VFSE NIA ob 20. uri 11. oktobra amer. barv. voani BITKA ZA MIDWAY ob 20. un 12. oktobra amer. barv. PO M A GAJTR ŠERIFU ob 20. uri Bled 6. oktobra amer. barv. pi>»,\ ClLOOUMORUobao. uri 7 oktobra jap barv. far»ta in 20. uri H oktobra jap. barv. fanta« TEROR MEKAGODZILE ob 18 uri. zap. nem. barv. SKUP\\ SLIKA Z DAMO ob 20. uri g „kiobra amer. harv. voani MITKA ZA MIDWAY ob 20. v*i 10. oktobra zap. nem barv SKUPNA SLIKA Z DAIvfO al "/"'oktobra meh. barv. YESF NIA ob 20. uri 12. oktobra meh. barv. YESF NIA ob-'O. uri 1 17. stran G L, A 8 jrXSE Vodnogospodarsko podjetje Kranj ■»^^^ Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. REFERENTA ZA PERSONALNE IN KADROVSKE ZADEVE 2. strojnika težke gradbene mehanizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeti morajo ekonomsko srednjo šolo ali upravno-ad-ministrativno šolo (ekonomski ali administrativni tehnik), najmanj 3 leta delovnih izkušenj, dopolnilno znanje stenografije in strojepisja poskusno delo 2 meseca: pod 2.: poklicna šola mehanske ali kovinske stroke z izpitom strojnika težke gradbene mehanizacije, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj predložijo prijavo s priloženim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi. Po poteku objavnega roka bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh. Razpisna komisija TOZD Komunalne službe, o.sol.o. Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, n.sol.o. razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD KOMUNALNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo višjo šolsko izobrazbo komunalne ali gradbene smeri 2. da imajo 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih 3. da predlože program dela 4. da imajo moralnoetične kvalitete in aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov v združenem delu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju predpisanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: komunalno podjetje Kovinar Jesenice. TOZD Komunalne službo, z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh od Preteka objave razpisa. r Razpisna komisija DO Tehnični biro Jesenice ponovno objavlja na podlagi 76. člena statuta delovne organizacije in 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela javni razpis za individualnega poslovodnega organa - direktorja deJovne organizacije Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, se zahtevajo še naslednji pogoji: I visoka šolska izobrazba »lip! im.' *irojmšt\a • dipl pravnik ali dipl. ekonomist -. najmanj tri leta prakse na delili ki zahtevali i »osebna persbusch. Dru lovka 27. Kranj '7587 Prodam nov GRUNDIG, C 6200 avtomatic. Tel. 064-41-088 7588 Prodam športno KOBILO, staro dve leti in pol, ameriške pasme in gradbeni material za hišo. Kuralto-va 12. Šenčur, tel. 26-145 7589 Prodam nov PLETILNI STROJ znamke Brother. Česen Marica. Sp. Brnik 73. št. tel. 42-052, Cerklje 7590 Prodani 540 kg apna v vnVah in širokotirno tračnico 5,50 m. Ogled možen od 15. ure dalje. Škofič Jože. Delavska cesta 51/a, Kranj, 'iorenja sava 7591 Prodani devet mesecev brejo mlado KRAVO. Visoče 5 7592 Prodam dva metra visok roza OLEANDER. Tel. 21-8.% 7593 Prodam novo tovorno prikolico. Šmidova 12, Kranj 7594 Prodam nov FOTOAPARAT Practika L 2 in SVETLOMER za 2000 din ter neprenosni Philips 2400 stereo MAGNETOFON z zvočniki za 1500 din. Tel. 50-175 7595 Prodam ernobel TELEVIZOR Gorenje. Meglic Vida, Slap 31, Tržič 7596 Prodam dobro ohranjen globok italijanski otroški VOZIČEK. Moša Pijade 17, Kranj, stanovanje 2, ali tel.: 21-172 7597 Prodam 2 prašiča, težka KK) do 120 kg za dopitanje. Breznica št. 3, K ropa 7598 Prodam lepe cvetoče MAČEHE. Ribnikar, Kokrica. Betonova 20, K ranj 7599 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ. Ceranič Zivko, Stritarjeva 5, K ranj 7600 Prodam dobro ohranjen KAVČ. Kokrica, Cesta na Brdo 33, prvo nadstropje 7601 Ugodno prodam PEČ na olje. Vencelj, Struževo 60, K ran j 7602 Prodam SPALNICO s trodelno omaro, komodo, psiho in kavč. Mo-horčič Janez, Stara cesta 18, Kranj 7603 Prodam dobro ohranjeno PEČ Emo 8 na kurilno olje. Kopač Jože, Polica 3 pri Naklem 7604 Prodam nov emajliran ŠTEDILNIK na drva. Praše 12, Kranj 7605 Prodam KRAVO. Polajnar Gašper, Cadovlje 12, Tržič 7606 KUPIM Kupim rabljene gostinske STOLE in TOČILNO MIZO. Ponudba pod Ugodno 7671 SLAMOREZNICO - tudi na ročni pogon — kupim. Štefe Matevž, Ljubljanska 17, Trzin, Mengeš 7672 Kupim dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Bukovnik Tone. Zg. Bela 19. Preddvor 7673 VOZILA Prodam BMW 2002, letnik 1972. Sp. Duplje 58. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 7607 Prodam dobro ohranjen AVTO Opel kadett. Ostojič Spasoje. Vodo-pivčeva 16, Kranj 7608 Ugodno prodam SPAČKA 2-CV-6. K idričeva ul. 45, Zlato polje 7609 Prodam DACIO 1300, letnik 1974, prevoženih 60.000 km, registriran do julija 1979. Ogled od 15. ure dalje. Poljak Metod, Ul. Moše Pijade 11 7610 Ugodno prodam PEUGEOT 304. letnik 1970. Ogled možen popoldne na naslovu Naklo 54/a 7611 Prodam MOTOR Tomos avtomatic. Sajovic Milena, Korbarjeva 25, Primskovo, Kranj 7612 Ugodno prodam dobro ohranjen OSEBNI AVTO VW 315 - 1500. letnik 1967, registriran do maja 1979. Ogled popoldne. Resman Matej, Begunje 102/a 7613 Prodam R-8. letnik 1965, vozen. Ogled vsak popoldan od 16. ure dalje Dobnikar Marjan. Rodine 29, Žirovnica 7614 Prodam OSEBNI AVTO Škoda, letnik 1971, v dobrem stanju. Pivk Miran, Gabrek 3. Škofja Loka 7615 Prodam zastavo 750 po delih. Ko-kalj Janez, Valvazorjeva 6, Lesce 7616 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo APN 4 in motor na tri prestave, oba v voznem stanju. Zontar Simon. Virmaše 14. Škofja Loka 7617 Prodam AMI 8, letnik 1972. Potrebno je popravilo motorja. Zapuže 2, Begunje 7618 Poceni prodam AMI 8 break, letnik 1972. Zabret Albin. Topole 5. Mengeš 7619 Prodam zastavo 101 SNO. letnik 1978. Naslov v oglasnem oddelku 7620 Prodam star FIAT 850. registriran do konca decembra. Potrebno je popravilo na zadnjem podvozju karoserije za 5000 din. Ambrož Janez. SrakovI je 13. K ranj 7621 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, registriran do 20. avgusta 1979. Tel. 25-207 7622 Prodam Audi 602. letnik 1969. po zelo ugodni ceni. Grozdek Darko. Savska 58. Kranj 7623 Prodam SPAČKA, letnik 1973. Ogled od 15. ure dalje. Kunielj Janez, Planina 5. K ran j 7624 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. registriran do 15.9. 1979. Lom št. 19 7625 Prodani FIAT 124 — karamboli-ran. Zrini — Gasilska 4, Šenčur, tel. 41-037 7626 Poceni prodam FIAT 850 special. Sajovic. Mlaka 4, K ranj 7627 tekstina Srečanje dela vce v predvojne predilnice v Ajdovščini Ob 1 50-letnici začetka obratovanja predilnice v Ajdovščini organizira TEKSTINA Ajdovščina srečanje dela vce v s tare p redil niče, ki bo v soboto 2 1 oktobra 1 978 v Tekstini Svojo udeležbo javite do 10. oktobra 1978 na naslov: Tekstina, tekstilna industrija, 65270 Ajdovščina. Avto moto društvo Škofja Loka objavlja na podlagi odločbe Republiškega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana, štev. 13/2-S-22/30-b-92/78 z dne 28.9 1978 naslednje začasne zapore cest; dne 7. oktobra 197? III/4019 odsek Zminec — Breznica — Lubnik oc 4.30 do 8.30 11/316 Krnica-Zatrnik od 9.30 do 10.30 II 321 Bohinjska Bistrica — Rovtarica od lf. ure do 11.30 II / 321 Rudno - Dražgoše od 11. ure do 13. ur€ II / 321-d Podrošt — Sorica od 13. ure do 15.30 Na navedenih odsekih bodo izvedene gorske hitrostne preskušn* udeležencev državnega prvenstva LOKA RALLY 78. Uporabniki teh odsekov upoštevajte prometno signali cijo in obeležene obvoze. Ugodno prodam AMI 8, registriran do septembra 1978. Martinjak Drago. Jelenčeva 10. Kranj, telefon 24-333 7628 Prodam osebni AVTO peugeot 304. Ogled vsak dan. Gašperlin Jo-natan. Planina 1. Kranj 7629 Prodam FIAT 750. Naglic. Hote-maže 45 7630 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. v dobrem stanju. Komadina Zdravko, Ravne 12, Tržič 7631 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1962. neregistriran. Stopar. Pivka 23. Naklo 7632 Prodam R-4 za KKK) din in JAVO 350. letnik 1977. Sp. Brnik 35 7633 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976, tel. 064-81-867 - po 19. uri 7634 Prodam FIAT 750, letnik 197.1, ka-ramboliran. Ogled - Britof 11 7635 Prodam FIAT 124 za 10.000 din. Ogled avta pri avtokleparju. Štular. Britof 15 7636 Prodam R-16. letnik 1968. registriran do julija 1979. Tomezzi Janez. Tomšičeva 70, Jesenice 7637 AMI 8. letnik 1971. registriran do 25.9. 1979, ugodno prodam. Mencinger Jože, Ribno 104, Bled 7638 Kupim AVTO R 16 ali lado, delno na kredit. Bled. tel.: 77-718 7639 Prodam karambolirano ŠKODO 1000 MB. Informacije neprekinjeno. Milic Vera, Frankovo naselje 68, Škofja Loka 7528 Ugodno prodam ALFA SUD. V račun vzamem ZASTAVO 750. novejši letnik. Mesec Janez, Rovt 13, Selca 7529 Prodam FORD ESCOKD. letnik 1972. Sp. Brnik 47 7513 Prodam VVV v voznem stanju Dru lovka 12 7514 Prodam FORI) TAUNUS 12 M tudi na potrošniško posojilo Naslov v oglasnem oddelku 751« Turist progres inženiring, n. sub. o TOZD Engineering ' Radovljica, Gorenjska c. 26 razpisuje javno licitacijo ZA OSEBNI AVTO 2-101. letnik 1973, ki bo v ponede ljek, 9. oktobra, ob 7. Urj u družbeni sektor in ob 8 un za zasebni sektor, v prosti rih podjetja na Gorenist cesti 26 v Radovljici. ———ZAPOSLITVE I Iščem primerno osebo za BOLNIKU. Cenjene ponudbe t* te v oglasni oddelek pod šifro BRO PLAČANO Sprejem v VARSTVO Kolmanič Pepca. Begunj K ranj INTERESENT S KOMBIJI ki želi za primemo ceno enkrat sečno v dopoldanskem času v ljati krmila iz Ljubljane v Gh naj se javi na naslov v oglasner delku Kakršnokoli delo KO\T STROKE vzamem na dom SKA IZDELAVA. Naslov v nem oddelku Sprejmem dobro PLETILJO kaj prakse. Naslov v oglasna delku. Sprejmem pridno in poštene <** le, ki ima veselje do PLETENU ŠIVANJA. Pletiljstvo Knific Jd*| Kranj. Oprešnikova 29, Prir Iščem delo KURJAČA v xml času. Sem kvalificiran kovinar sten in marljiv. Ponudbe pod NORARNA ZAPOSLITEV HRANO in STANOVANJE dimo ženski za pomoč pri dveh rejših zakoncih. Ponudbe pod na Kranja ZAHVALA Sporočamo žaloslno vest. da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož. oče. stan oče. brat in stric JANEZ MARKUN p. d. Tomščev ata iz Bašlja Iskreno se zahval m jemo vsem sosedom /a pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem £ izrečeno sožaljo. za podarjene verne in cvetje ter /a spremstvo na njegovi zadnji pOT, Zahvalo smo dolžni tud. bolnici Golnik, strežnemu osebju internega oddel^f'*?'?*^ in dr. Pavlinu za dolgoletno zdravljenje. Zahvalo izrekamo tudi Hr Miranu W*)n*nu in sestri Mariji Hrunovi ter gospodu župniku /a pogrebni obred. Zahvala delovnima organ.za-cijama Jelovica, obrat Preddvor in Mladi rod Trslenik. Vsem še enkrat najlepša hvala' Žalujoči: žena Tončka, smovi Janez m Miro / družinama ter Andrej m Jože. hčerke Angelca. Francka. Marinka in Rozka z družinami Bašelj. Preddvor. Tupaliče. Trboje. Gorice in Nova vas. 28. !>. I. Petek, 6. oktobra 1978. Gostilna v Kranju zaposli lan ta ali dekle za POMOČ V STREŽBI. Vse informacije* na tel. 26-960 7649 Honorarno zaposlim žensko na stroju za navijanje tuljav. Ponudbe Dod PO DOGOVORU 7650 Iščem VARSTVO za 7-mesečnega fantka s koncem meseca novembra. Lavrič Ivka Jelovška 13, Radovljica 7651 —— stanovanja ■ KS in DPO Predoslje prirejajo v soboto, 7. oktobra, ob 18.30 PROSLAVO v počastitev krajevnega praznika, ob 20. uri DRUŽABNI VEČER. Igra ansambel TRGOVCI 7660 V nedeljo se pričnejo mladinski t wci SORI. Igra ansambel 7662 19. stran PLESI SPEKTER Vabljeni! obvestila V Kranju kupim tro ali večje dvosobno STANOVANJE v bloku s centralnim ogrevanjem. Pod šifro GOTOVINA 7645 Iščem SOBO ali GARSONJERO v Skofji Loki ali bližnji okolici. Sti-belj Ivica, Javorje 27, Poljane ali na telefon 61-597 7646 Student išče ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 7647 V okolici Radovljice ali Bleda išče SOBO mlad zakonski par. Naslov v oglasnem oddelku 7648 Tričlanska družina išče v Kranju enosobno STANOVANJE ali večjo GARSONJERO samo za eno leto. Šifra 1. oktober 7337 ■ posesti WMkWk Kupim zazidljivo PARCELO za vikend na relaciji Senično —Preddvor. JanČigaj Tone, Gorenjska cesta 12, Mengeš 7640 Kupim zazidljivo PARCELO na Gorenjskem, najraje v okolici Radovljice ali Kranja. Ponudba pod SONČNO 7641 Kupim zazidljivo PARCELO od Šenčurja do Hotemaž. Ponudbe pod GOTOVINA 7642 GARAŽO v Sorlijevi ulici ali v okolici kupim ža gotovino ali vzamem v najem. Novak, Šorlijeva 23, tel. 23-347 7643 V najem vzamem GARAŽO za avto, ki je dolg 5,50 m, v okolici nebotičnika Kranj. Plačam dobro in lahko tudi v naprej. Benčič Branko. Stošičeva 4, tel. 21 -937 7644 ■ ženjtve mmm Moški 28 - 172 bi rad spoznal preprosto dekle do 30 let. Otrok ni ovira. Stanovanje je zagotovljeno. Resne ponudbe pošljite pod šifro Lepa Gorenjska 7670 prireditve ■■ V soboto od 18.30 do 22.30 mladinski PLES v PODBREZJAH. Igra ansambel ŽAREK. Med odmori predvajamo FILME 7661 fcdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoA< fUadeja 1. Stavek: G P Gorenjski uak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja L - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni wednik in uprava 33-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malo-oflasni in naročniški oddelek 2J-341. - Naročnina: letna 300 din. Polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaii 4 dinarje. - Oproftce-no prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Popravljam vse vrste hladilnikov. Oglasite se na tel. 60-801 7341 RAZPRODAJA eno leto starih KOKOŠI bo v soboto, 7. oktobra, in v nedeljo, 8. oktobra, pri Pavlin, Pivka 45, Naklo 7492 Kranjčani! Pooblaščen servis z najmodernejšimi sredstvi, vam nudi usluge na domu: čiščenje preprog, tapisoma ipd., tudi po celi Gorenjski. Oglasite se na telefon 22-043 od 14. do 20. ure. 7494 PEVCI! Ljubitelji petja! Moški pevski zbor Tugo Vidmar Kranj sprejema nove člane. Pridite! Javite se - tel. 24-006 7521 Igralci ŠPORTNE NAPOVEDI! Novo vplačilno mesto v ulici Veljka Vlahoviča 7. Kranj — Planina (v soboto do 20. ure) Zastopnik 62 Ži-vulovič 7663 GRADITELJI! Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo: modularni blok, zidak, dimnik Schi-del, strešnik Novoteks, ki je odporen proti vsem meteorološkim vplivom s 35-letno garancijo. Po tovarniški ceni vam nudimo sinter keramične ploščice vseh vrst in kakovosti. Vse izdelke si lahko ogledate pri našem zastopniku SMOLEJ Andreju. Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579, kjer dobite tudi vse informacije 7664 Cenjene stranke obveščam, da sem preselila frizerski salon iz Ceste na Brdo na Golniško cesto 13, Kokrica, Kranj. Se priporočam. Rihtar-šič Cvetka, Golniška c. 13, Kokrica 7665 Ugodno zaščitim vse vrste avtomobilov. Informacije od 15. ure dalje. Javite, se na Sveteljevi 1, Šenčur 7666 Hitro in poceni okvirjam slike — gobeline. Delam vsak dan od 8. do 15. ure, v ponedeljkih in četrtkih do 18. ure. Mandeljčeva 16. Kranj, telefon 22-856 7667 Opravljava vsa elektroinstalater-ska dela solidno in poceni. Ponudbe pošljite pod Takoj 7668 Vse FOTO usluge (snemanje, razvijanje filmov in izdelava fotografij v enem dnevu) pri FOTO ŽIVULO-VIČ. Planina, Veljka Vlahoviča 7. Kranj 7669 Konjeniški klub KOMENDA prireja dne 8. 10. 1978 ob 14. uri posebne jesenske kasaške dirke s programom 5 točk. Izredna dirka bo za pokal KOMENDE za najhitrejše konje Slovenije na progi 3500 metrov, kar bo nekaj izredno zanimivega za ljubitelje konjskih dirk. Bo tudi prikaz jahalnih konj iz Novega Sada. ki se nahajajo v Komendi, za jahalno šolo. ki jo prireja v mesecu oktobru in novembru K K. Komenda. Vabljeni v nedeljo v KOMENDO ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše hčerke, sestro, tete in svakinje ŠTEFKE MLINAR se iskreno zahvaljujemo delavcem postaje LM Kranj in Žiri. kranjskim gorskim reševalcem, planincem, ki so ji na mestu nesreče nudili pomoč, sodelavki Jožici Cundrič za poročilo, njenim sodelavkam in sodelavcem BPT Tržič. Ivanki Primožič za vsa prizadevanja, obema govornikoma ob odprtem grobu za nepozabne besede, pevskemu zboru za zapete žalostnike. zvonarjem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se od nje poslovili od mrtvaškem odru in jo spremili na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so kakorkoli darovali namesto vencev v dobrodelne namene, sosedom za pomoč, gospodu župniku in nečaku ponesrečene za opravljeni obred in poslovilni nagovor. Za vse in vsem še enkrat prisrčna zahvala. Žalujoči: mama in brata z dr Žiri. 1. oktobra 1978 uzmama ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA GRAŠlCA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste darovali vence, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu in zdravniškemu osebju ZD Kranj, delovnemu kolektivu Save in Iskre. ZB Vodovodni stolp, govorniku za poslovilne besede, pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žalujoči: žena Kart, hčerki Marta in Vida z možem ter vnuka Matjaž in Pri Kranj. 4. oktober 1978 nmož ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta in starega očeta LOJZETA BERNIKA posestnika iz Ševel j se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obsuli z venci in cvetjem ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala of>ema zdravnikoma iz Železnikov za nju 10 skrb. |>evcem iz Praprotnega za ganljivo zapete žalostinke. g. župniku za častitljiv obred in tople poslovilne besede ter lovcem iz LI) Selca, ki ste ga spremljali na zadnji poti in ga položili v prerani grob. Žalujoči: žena Angela, sinova Franci in Miran z družinama, sin Tone z ženo. hčerka Tončka s sinom Stanetom in sin Lojze Sevlje. ,1. oktober 1978 ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega dragega moža. alija. brala. /ela. stiira m svaka LOJZETA KOŽELJA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste se poslovili od njega, ga spremili na njegovi zadnji poli in mu poklonili vence in cvetje. Iskrena zahvala dr. Notarjevi in njenemu možu za oiunoČ organizaciji ZB NOV Smlednik, borcem junšnega bataljona XXXI. div. in ŠC Nkra za poslovilne besede, vsem praprošČakoin za spremstvo, g. kaplanu za pogrebni obred, pihalni godbi Medvode ter vsem sosedom in znance«" Žalujoči vsi njegovi' Moše, Kranj. Zg. Pirniče. Medvode, (lamel j ne, Ljubljana. Ztirich Moše. 3. oktobra 1978 OBLETNICA Minilo je })et let. kar nas je 3. 10. 1973 za vedno zapustila JOŽICA PETROVIČ Zahvaljujemo se vsem. ki se je spominjate z obiski na njenem zadnjem domu in ji prinašate cvetje. Vsi njeni OBLETNICA V soboto, 7. oktobra, bo minilo leto dni. kar nas je za vedno zapustil dragi mož. oče, očim. brat in stric FRANC FRELIH Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjajo ter so nam stali ob strani, pomagali in tolažili. Dragi Franc, nismo te pozabili, še vedno si v naših srcih dober, potrpežljiv in nenadomestljiv Vsi njegovi! Sovodenj. 6. oktobra 1.978 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da nas je v 75. letu starosti, po težki bolezni, za vedno zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. stric JOŽE PROSENC mlinar Pogreb dragega pokojnika bo v petek. «3. oktobra, oh |fl. uri izpred hiše žalosti. Žalujoči vsi njegovi! Cerklje na Gorenjskem. 4. oktober 1978 V sredo se začne mednarodni filmski festival Šport in turizem na platnu Poseben program alpinističnih filmov KRANJ - Od 11. do 16. oktobra bo v Kranju zdaj že 7. mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Selekcijska komisija, ki je morala pregledati 192 filmov iz 29 dežel, je za uradni festivalski program izbrala preko 50 filmov, ki se bodo v festivalskih dneh /vrteli fcreko platna v kinu Center. Uradna festivalska žirija verjetno tokrat ne bo imela posebno lahkega dela, saj se bo za festivalska priznanja zlatega, srebrnega in bronastega Triglava potegovala vrsta odličnih filmov tako Športne kot turistične zvrsti. Nasploh prireditelji festivala, katerega pokrovitelja sta tokrat tovarna Planika in gostinsko in trgovsko podjetje Central, ugotavljajo, da je bilo letos izredno filmsko leto, če ga merimo po produkciji kratkih filmov. Posebno izstopajo filmi iz Velike Britanije, Sovjetske zveze. Romunije in Cehoslovaške. Jugoslovanski delež je skromnejši, čeprav za filme tega ne bi mogli reči. Od slovenskih športnih filmov bomo videli enega samega in-sicer Led in ogenj, ki ga je režiser Mđjdak posnel o jeseniških športnih delavcih. Sicer pa je program sestavljen po načelu — za vsakega malo. Poleg izrazito turističnih filmov, so športni filmi, ki so turistično obarvani, ne manjka pa* tudi izrazitih športnih filmov, kot je na primer film o znamenitem kubanskem atletu Juanto-reni. Posebno izrazit del programa pa je namenjen alpinističnim filmom. Od šestih filmov o alpinizmu jih je polovica v prvem festivalskem večeru, ki ga že po tradiciji prenaša tudi ljubljanska televizija. Za alpiniste oziroma planince in ljubitelje gora nasploh pa je letos upravni odbor festivala pripravil še posebno poslastico. Z majhno, a ne pomembno zakasnitvijo, bo v počastitev 200-letniee osvojitve Triglava organizirana okrogla miza. ki se je bodo udeležili tudi svetovno znani alpinisti Ricardo Cassin iz Italije. Fulvio Campiotti, Marchel Ichak iz Francije in drugi. Pogovor bo po prvem festivalskem večeru neposredno prenašala iz avle skupščine občine Kranj ekipa ljubljanske televizije. Ker imajo športni filmi izreden vpliv na mladino, ta pa jih tudi najraje gleda, bo festival organiziral za višje razrede osnovnih šol in srednje šole posebne predstave, to pa bo seveda priložnost, da nekatere filme, ki imajo izrazito vzgojni namen, spoznajo tudi športni vzgojitelji. Kot vedno bo spremljalo festival tudi več prireditev. Posebej velja opozoriti na dan nizozemskega filma, ko bodo lahko ljubitelji filmske umetnosti spoznali dva nizozemska celovečerna filma. Prireditvi bo prisostvovala tudi nizozemska filmska delegacija na čelu z ambasadorjem g. Jo van der Valkom. Prav tako bo v Kranju v festivalskih dneh več pomembnih srečanj filmskih delavcev iz Jugoslavije in tujine. L. M Kakšna zdravila za tegobe zdravstva? Nadaljevanje s 1. strani Vrsta težav, ki se že dlje časa držijo £ega poklica, je verjetno vzrok, da se medicinci odločajo za delo v bolnišnicah in ne za teren. Poleg zdravnikov pa seveda tudi drugi zdravstveni delavci zapuščajo zdravstvo in odhajajo v gospodarstvo ali druge panoge. Čeprav se z vračanjem pomembnosti splošni medicini obeta nov veter, za zdaj ne bo mogoče zajeziti tako odliva iz te službe niti omogočiti redno ali celo razširjeno mrežo splošnega zdravstva. K temu velja še prišteti dohodke zdravstvenih delavcev, večno temo v dialogu z uporabniki ter nadurno delo in dežurstvo, ki po zakonu mora teči, ovrednoteno pa ni, kot bi moralo biti ■ — pa morda je še kaj, vendar je to že kar prava slika trenutnega položaja delavca v zdravstvu. Ce po eni strani opazujemo odliv kadrov iz zdravstva, pa lahko po drugi strani strmimo nad številkami o štipendistih, ki jih trenutno na zdravstvenih šolah vseh stopenj štipendira gorenjska regija. Bomo res lahko zaposlili 52 zdravnikov in 217 medicinskih sester, da ostalih poklicev niti ne omenjamo? Jih štipendiram?) za odliv, za fluktuacijo v druge panoge? Eno je gotovo: natančnih potreb po zdravstvenem kadru regija nima. Zdravstveni kadri pa bi morali dobiti svoje mesto v planih razvoja v prihodnjem srednjeročnem razdobju, razen tega pa bi bilo treba zavzeteje odpravljati sedanje vzroke za tako visoko fluktuacijo: zdravilo za takšne tegobe pa si zdravstvo ne more predpisati samo. Vprašanje pa je, kaj je bolj zdravo: gladiti konfliktne situacije v zdravstvu, ki nastajajo zaradi takšnih pogojev ali pa ustvariti drugačne pogoje za delo in s tem usmeriti zdravstvene delavce v bolj »zdrave konflikte«, ki so vedno nujni tam, kjer se staro in preživeto umika novemu, boljšemu delu in odnosom. Kakor je sicer odgovor lahek in na dlani, pa kljub temu ne bi smeli čakati le na novi zakon o zdravstvenem varstvu, pa na zakon o svobodni menjavi dela, da bi lahko uredili neurejeno: tudi iz ognja nasprotnih mnenj se da kovati dobre in sprejemljive rešitve. Vse prevečkrat pa tega ne znamo in prav pri zdravstvu s«, še prevečkrat obnašamo kot revni bogatini. L. M DIVJI PRASiCl POMENDRAU KORUZO - Ze kakih štirinajst dni se na pol hektara veliki njivi koruze v bližini vasi Hudo pri Tržiču gosti skupina divjih prašičev. Kosmatinci so še posebno zadnje deževne dni dobro izkoristili, kot da bi vedeli, da jih takrat lovci ne čakajo. Franc Pušavec, kije svoj pridelek skušal zavarovati tako, daje ob robu njive kuril ogenj, je prav tako pred hudo močo iz oblakov obupal. Divjad je pomendrala pri gostiji približno polovico pridelka, preostalo koruzo za silažo pa bo treba pobrati ročno, saj pri toliki pomendrani površini ni mogoče uporabiti kombajna. Problem škode na obdelovalni zemlji v bližini gozdov nikakor ni nov; s tem se lovske družine ukvarjajo že vrsto let: kako pa s pridelovalci urejajo glede škode, ki jo povzroča divjad, je verjetno odvisno od primerov in lovskih družin. - Foto F. Perdan KRANJ — V programu letošnjega festivala imajo še posebno mesto alpinistični filmi. Slika je iz ameriškega kratkega filma Plezanje življenja (Life climb), ki so ga v presledkih snemali sedem let. To je resnična pripoved o šestdesetletniku, ki so mu zdravniki napovedali le še nekaj mesecev življenja, gore pa so mu vrnile zdravje. »BOSTE 2E PLAČALI, NE SKRBITE!« Kranj — Uslužbenci na bencinskih črpalkah nočejo in nočejo iz te rubrike, s svojim slabim in dobrim odnosom do strank. Vse to dokazuje, da je narodu, ki vozi avtomobile in obiskuje črpalke, veliko do tega. da so uslužbenci do njih vljudni in prijazni. Voznica fička je minuli teden popoldne zapeljala na bencinsko črpalko Petrola na Zlatem polju, nasproti dijaškega doma. Lepo so jo pozdravili in ko je že tekel bencin v rezervoar, je zgrožena opazila, da nima denarnice. Hitro je skočila ven in opozorila delavca, naj zaustavi števec in neha nalivati bencin, ker ne more plačati. Uslužbenec se je le nasmehnil, dejal, da se tudi to lahkt) zgodi in da povsem računa na njeno poštenost: »Nič ne skrbite, boste že prinesli!« Bencina je bilo za 170 dinarjev, voznica pa izredno presenečena. da soji kar tako zaupali. Enakega županja je bila deležna že tudi prej. na Petro/ovi črpalki v Tržiču, na Deteljici. Prosi/a je le za nekaj litrov bencina, števec pa se kar ni ustavil. Tudi tedaj je brc skoči/a iz avtomobila, a jo je uslužbenec potolažil: »Zaupani ram, boste že pla ča lil« Zaupanje za zaupanje, seveda je poravna/a dolg. najbolj pomembno pa je to. da je naletela na človeški, vljuden in prijazen odnos uslužbencev na teb črpal kah DEŽURNI NOVINAR *2F 21-860 Skopje l'irdsednik 11' i >i 11111 k t - Invip Krn/-Ti t o i«- vtVrai »I»»|'m>W»m' >I'>i><>i■ >\;tI on lirk.t|d Hc\ iii ulil^k \ Makodulll j« i I'l ililV .1 li i Skupi.i .... navdušeno >.pre|eh in mu i/rekli pllsiriio (IiiIiiinIiivIh ii l'11-.clll-l |hi -li'llii |e lulu M|«-i;iiMi -reraiile - piumiji iii ^kup-kllni /rlr/.ii |l Ljubljana - Veiiai m- je sklenila imiii kiiiilcicnr.i Z.\i/i v ii|.i-kih rezerv mh ->iarr šili N.i kiinlciciii i -m i ii < u I < '< I .i 11 ilrli' i mi milem -tnilel"rm .il«liili|ll mi u;i iiuimIiim iM-eiifli Zla»li ~-i> poudarili velik« \lnpi "' /vrvnih starešin |>ri or^aniziranm spletAne ljudske oluanilie m rilii/lunc hhiiio/mAiHlr Novi Sad - V KhrviM-ni iiM'Mtu VojviMlitM' m' |c žarela i m > k i. l imsk.l konlrlriira z\r/r -liidlkati>\ Ze \ prvill lil/pi a\ali («1 > deleča I i povedali, da so vojvodinski delav i prieakah konleieneo dnino priprav11 a ■ 11 ■ «aj mi v /;|iri /a uiiokr Sklenili ki». lin mora /\e/na kontercm a pripravili akni ski piouiain skllu /a nI roke I. Kritično o izgubi Člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica so razpravljali o sanacijskem programu delovne organizacije Golf turist in te meljnih organizacij združenega dela hoteh Bled — Izguba je kritična in terja širšo druž-> beno pomoč BLED - Na minuli seji izvršnega sveta skupščine obči« Radovljica so razpravljali o sanacijskem programu delovat organizacije Golfturist in sprejeli več sklepov. Izguba se ni pojavila šele letos, bila je deloma upravičena nekaj let po izgradnji hotela Park, po veliki naložbi. Hotel san je beležil dober obisk, breme pa so še vedno visoke anuitete ia obresti. Izguba je bila neizbežna, zato so že prej sprejeli sanacijski program v okviru delovne organizacije. Pokazalo se je, da so s tem, ko so znižali osebne dohodke zaposlenim, nastali izredno slabi odnosi v kolektivu. Kader je odmajal, n gostinstvo in turizem pa je že tako značilna precejšnja fluktuacija in razmeroma zelo nizki osebni dohodki. Po sedanjem sanacijskem programu osebnih dohodkov nebi zniževali, temveč naj bi poiskali vse tiste slabosti in pomanjkljivosti, ki jih sami lahko odpravijo. Vendar pa obenem ta program napoveduje, da bo tudi ob doslednem uresničevanju ukrepov sanacijskega programa nastajala izguba, po letu 19M naj bi dosegla že več kot 20 milijonov dinarjev. Po letošnjih osmih mesecih znaša 8 milijonov dinarjev. V razpravi so zelo kritično spregovorili o možnostih omilitve primanjkljaja ter o slabostih dosedanjega gospodarjenja. Turizem in gostinstvo sta pri nas ob večjih naložbah nasploh v izredno težkem položaju in so izgube vedno načrtovane. Vendar pa bi jih lahko bilo znatno manj, ko bi se vendarle že domenili o skupni prodajni politiki, skupnem nastopu na tržišču, enotni ponudbi, o skupnem načrtovanju in povezovanju. Dohodkovna povezava je nujna, prav tako tudi nora poslovna politika. Več kot jasno je, da brez širše družbene pomoči problema ne bo mogoče rešiti, ne pokriti izgube, jasno pa je tudi, da bo potrebno poskrbeti za učinkovitejšo notranje organizacijo dela. Člani izvršnega sveta skupščine občine Radovljica so zato sprejeli sanacijski program in ugotovili, da je stanje kritično in da terja širšo družbeno pomoč. Sanacijski ukrepi so zek> zahtevni, predlagali so, da se izdela konkretni akcijski program, ki ga morajo obravnavati vsi zaposleni. Sanacijski program pa naj bi se dopolnil z reševanjem problem« dohodkovnih odnosov v sestavljeni organizaciji združen dela SAP-Viator na podlagi interne devizne st i mulac Strinjali so se tudi, da se izguba omili s sredstvi rezerv in krc Ljubljanske banke in da se delavcem zagotovijo primerni ose dohodki in s tem zagotovi kvaliteta storitev in nasploh bolj« poslovni rezultat. Čimprej pa bodo tudi morali dograditi D trakt hotela Park in adaptirati Kazino na Bledu. D. Sedej Podvoza magistralne ceste pri Radovljici in na Bistrici ob vsakem večjem deževju zalije voda, ki predstavlja hudo oviro za promt Čeprav se nadloga pojavlja že vrsto let, še ni bilo nič narejenega, da K jo odpravili. Le vedno sproti je potrebno vodo izčrpati. Posnetek je podvoza na Bistrici. — Foto: F. Perdan nvili aki n Hi vat a i J