NaJvtfJI etoveaaH Udni] v Združenih Državah.
Izhaja nik« aredo.
Ima 15,700 naročnikov Naročnina:
Za aeOane ....................$|j
Za laeaenrtvo.........$3.1
NASLOV
arednOtra hi npnmiiltTa:
«117,». Clair Are. Cleveland, O. Telefon: Randolph 128.
OP THE GRAND CARNIOLIAN
1 Matter Deoenber 12th, 1MB at the Foal
wsecrdffl/t
"GLASILO K.S.K. JEDNOTE"
•"T 8t Clair Ave. CLEVELAND, a
wJS? iSSrSLh
•f A urita.
Sworn circulation 18,700


For noamoaibor« __________$U
Foreign Conntriea _til
Telephone: PtnJalah <28.
'SLOVENIAN CATHOLIC
at the Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of AagMt 24, 1912
VIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OP OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Stev. 27. — No. 27.
__
, O., JL An.UA (JULY), 1925.
Leto XL — Volume XL
KDO LAŽE?
S0BR. JOHN KUČIČ UMRL
POTRES V KALIFORNIJI
BIL JE URADNIK DRUŠTVA 32 LET.
"GLAS NARODA" POTVAR JA DOPISE.
V št. 130 in 140 "Glas Naroda" priobčena dopisa neke čla nice društva št. 78. K. S. K. •Jed no te sta povzročila dosti šu ma. Tajnica označenega društva je že v zadrti številki "Glasila" na podlagf izjave one članice razkrinkala urednika "Glas Naroda," da je njen dopis po svojem predelal in dostavil reči, s katerimi se ona članica ne strinja.
Dasiravno je to urednik "Glas Naroda" dobro vedel, je v svoji netaktnosti vseeno v svoji številki 147 ponovno napadel našega glavnega predsednika, sobrata Antona Grdina, češ, da gospod Grdina laže?
Res je, da dopisov ni treba pisati v uredništvu. Je li pa lepo in gentlemansko dopise po-pravi jati in potyarjati brez do-valjenja dopisnika?
Oba dopisa one članice varno hranijo pri uredništvu "Glas Naroda." Naj si goapod Zga
gar natakne velika očala in naj še enkrat prebere vse besede onega »opisa, pa bo razvkkl, &a
označena članica NI dopisa ta-" ko spisala, kakor je bil v resnici priobčen. Kaj takega je skrajno falotsko in nepošteno. Če ima urednik "Glas Naroda" toliko korajže in poštenja, naj priobči fotografirano kopijo onega dopisa.
Da je trditev tajnice društva Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. Jednote in naša trditev glede potvorjenega dopisa resnična, prinašamo tukaj dobesedno izjavo one članice, ki je oba dopisa "Glasu Naroda" vposlala. Izjava se glasi sledeče:
"Ker nočem, da bi se kako članico po nedolžnem dolžilo, se podpisana prostovoljno javljam, da sem jaz poslala dppisa, ki sta bila priobčena v "Glasu Naroda" št. 130 in 140, naslovljena iz Chicage, in 9 podpisom 'Članica dr. št. 78, K. S. K. J/ Vendar pa sem oba dopisa pisala v lepem tonu, bres vsakih žaljivk. Moj namen ni bil nikogar žaliti, niti sv. O&ta, ne glavnega predsednika K. S. K. J., sobrata Grdinata, niti kakega drugega odbornika K. S. K. J., niti kakega posameznega člana ali članico naše Jednote. Vse žaljive besede, priobčene v teh dveh dopisih, jas nisem pisala.
Dopis sem pa pisala is sovraštva do Italijanov, ker so mojo, 70 let staro mater zaprli, in v ječi zelo mučili.
"Upam, da bo s to mojo izjavo ta zadeva končana, in želim, da se o tej zadevi nič več ne piše po naših Časopisih.
"Agues Benčan, 1. r. članica dr. Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote." Chicago, 111., 27. junija, 1926.
Zdaj naj pa cenjeno članstvo Jednote, čitatelji "Glasila" in "Glas Naroda" razsodijo: kdo laže?
"Glas Naroda" torej ne bo dobil $100 nagrade, katero je ▼ zadnji Številki "Glasil/ sal naš sobrat glavni nik; namesto nagrade si je služil ponovno bUunaio. >
%" nupi-predsed-
South Chicago, IU., 27. junija. —- "Danes meni, jutri tebi," tako smo vzkliknili, ko nam je dosla tužna vest dne 22. junija ob devetih zvečer, da je v Danville, 111., 135 milj južno od tukaj umrl naš spoštovani sobrat in faran John Kučič, kamor je šel pred tremi tedni iskat si zdravja k nekemu prijatelju na farmo; tam mu je smrt pretrgala nit življennja, da ga danes ni več med živimi.
Kdor je poznal našega John Kučiča, se je vedno lahko prepričal, da je bil pravi in vrli ameriški Slovenec, narodnjak, vneti sin vestne katoliške mate-re in zvest svoji ženi ter družini. Pokojnik je bil eden izmed prvih naseljencev southči-kaške naselbine, kamor je do-pred 3* leti; bil je tudi ustanovnik društva Vitezi sv. Florijana, Št. 44, K. S. K. Jednote, kamor je ves čas spadal; bil je večkrat zastopnik Jednote. društveni blagajnik pa od 22. junija, 1893 do 22. junija, 1926 (do smrti), to je celih 32 let Umrli John. Kučič je bil r^ako vnet In marljiv delavec za tukajšnjo s|ovensko naselbino, kar je rad pokazal v dejanju in finančno (v denarju). Ko se je zidalo tukajšnjo cerkev sv. Jurija pfed 22 leti, je bil skoraj ves čas do svoje smrti cerkveni odbornik in vnet agitator za katoliško stvar. S prerano Umrlim Johnom Kuči čem 1 je southchikaška slovenska naselbina zgubila najboljšega farana in člana; to se je javno pokazalo ob njegovem pogrebu, dne 26. junija dopoldne; vde-ležba je bila tako velika in t> liko vencev, da tako krasnega sprevoda še ne pomnimo v zgodovini tukajšnje naše naselbine. Pokojni je bil član šestih društev: št. 44, K. S. K. Jednote, št. 22, J. S. K. Jednote, št. 9 H. Z. I., št. 8 S. N. P. Jednote, društva sv. Družine in Najsvetejšega Imena, ki so mu priredila časten sprevod iz hiše žalosti v cerkev k peti sveti maši zaduš-nici, katero je daroval domači župnik Rev. B. Winkler ob Asistenci dveh drugih duhovnikov. Ob krsti pokojnika je imel Father Winkler zelo pomenljiv in v srce segajoč govor; dasiravno precej velika cerkev je bila skoro premajhna za navzoče vernike; naravno, da ni ostalo niti eno oko suho pri tej priliki in vsakdo tudi trdi, *da tako ganljivega pogrebnega nagovora še ni nikdar slišal.
Po sveti maši so pevci zapeli znano žalostinko "Blagor mu," nakar se je pričel sprevod pomikati proti St Marys pokopališču, kjer si je pokojnik sam izbral ih določil svoje zadnje počivališče; v pogrebni vrsti je bilo 35 avtomobilov. Tudi do groba ga je spremil domači g. Župnik, izkazavši mu s tem zadnjo čast in priznanje ob veliki vdeležbi faranov, prijateljev in znancev.
V imenu faranov in imenu društva sv. Florijana, št. 44, izražam vsem žalujočim Kučičeve družine in njegovim sorodni-kom najiskrenejše sožalje. Velik je ta udarec za vas, toda
■s®
Prid« le In th« patriot'« rtom. Sacred tratila pronoancla«.
L* tk« people aH Freedom's say
Prihodnjo soboto, dne 4. julija bomo obhajali 149. rojstni dan Združenih držav ameriških, največji praznik naše mogočne Unije, ko je v mestu
Philadelphia, Pa., zvon Svobode naznanjal svetu progiašenje ameriške neodvisnosti. Se leto dni, pa bomo obhajali že 150 letnico tega veievažnega spo-
minskega dogodka.
Večna slava in čast pijonir-jem naše mogočne republike! Slava 4. juliju! Three cheers for Red, White and Blue!
CLEVELANDSKE NOVICE
—Dne 25. junija se je iz Sublet, Wyo., s svojimi otroci v Cleveland preselila Mrs. Roza-llja Pagon, vdova po pokojnem sobratu John Pagonu, nadzorniku in večletnemu tajniku društva Marija Zdravje Bolnikov, št. 94, katerega je z njegovim sinom Ladislavom vred v pre-mogorovu ubilo dne 16. septembra, 1924; sin je bil tajnik označenega društva.
Pagonova družina, obstoječa iz matere, štirih hčerk in enega ^ina živi začasno pri Mrs. Puj-zdar, sestri Mrs. Pagon na 6117 St. Clair Ave. Vsem skupaj želimo prijetno bivanje v naši naselbini, mnogo zdravja, sreče in uspeha.
—Prvi izvanjski gost, je ogledal našo novo lično niško pisarno v prvem nad-
Bridgeport, O., kojih dva sina študirata za duhovnika. Brat Ludvik Hoge je tudi kapitan tamkajšnjega K. S. K. J. žogo-metnega kluba, ki je našim či-tateljem obče znan vsled številnih zmag; nevesta Marija Hoge je bila rojena v Osterfeldu na Nemškem, kjer so nj,eni stariši, Anton in Helena Turk tedaj živeli, kasneje se pa naselili v Houston, Pa. Sosestra Mary Hoge je spadala k društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa.
Obema novoporočencema na še iskrene čestitke in mnogo blagoslova Božjega Bkem stanu.
DR. V. MERŠOL V CHICAGU.
Chicago, IU. — Te dni je dospel semkaj slovenski zdravnik Dr. Valentin Meršol, ki je vpos-len v ministrstvu za javno zdravje v Belgradu, da po naročilu jugoslovanske vlade prouči razmere in metode zdravstvenega departmenta v Chica-gu, kjer ostane dva meseca.
LA FOLLETOV NASLEDNIK.
Madison, Wis. — Ker za izpraznjeno mesto pokojnega 'zveznega senatorja Robert M. zakon- L* Follette njegova žena noče
____________; kandidirati, bo svojo tozadev-
—-Slovenska Narodna Citalni- no kandidaturo v kratkem obča naznanja vsem članom slede- av" n)*«°Z ^LTT™ ml" kl če: * Radi nameravanaga sploš- je	»J teto; taadev-
n A nrimsrna vnlirva o a iuuIa nr
ne primarne volitve se bodo vršile v doglednem času.
Guverner Blaine iz Wiscon-
inveirtarja. se knjige ne izposojevale do nedelje,
UMU pisarno v prvem naa-;11' ju,ija- članstvo je tudi -------- —.....- --------
s t rop ju na 6117 St. Clair Ave., 'prošeno, da vrne vse izposojene sina bo kandidaturo La Follet-je bil sobrat Ludvik Hoge, taj- knjige najkasneje do nedelje,	nnal~1"n"> »winir«i-
nik društva sv. Barbare, št. 23 5- juIi->a- Uprava čitainice je K. S. X Jednote v Bridgeport,'10 odrediU. ker hoče imeti na-O. Posetil nas je včeraj do-	pregled stanja čitalnice,
poldne. Došel pa ni sam, am-;Kdor »m« kaj knjig, in jih nima pak nam je pripeljal pokazat'	'
svojo mlado dražestno soprogo Marij<j, g katero se je dne 29. junija v Bridgeport, O., poročil. Za svoje ženitovanjsko potovanje sta si izbrala naše mesto; mudita se pri znani Maderolovi družini, ženinovem stricu. Srečni ženin, pristni ameri-
ški Slovenec, je sin ugledne družine Peter in Mary Hoge v
proti Božji volji in usodi ni ni-kakega ugovora. Dragi nam sobHt 1 in faran! Počtatf v sladkem^ miru! Bodi ti ohranjen v naših srcih najblažji spomin!	J. L.
tejevega naslednika podpiral; vseeno bo pa to huda volilna borba, ker se za izpraznjeno mesto senatorja potegujeta dva njegova tekmeca in sicer bivši senator Roy F. Wilcox in bivši guverner McGovem.
PRETRESLJIVA NESREČA.
namena obdržati, je prošen, da jih podari čitalnici.
—Vsi učenci, ki so hodili v državljansko šolo od oktobra lanskega leta pa do junija letos
se poživljajo, da se gotovo vde- Na Uncu Pri R*keku J® 2em-ležijo ogromne slavnosti, ki se zasula 27 ,etnega delavca vrši na dan 4. julija v Luna Franca Turka- ko i« delal v vi" parku. Vstopnina je brezplač- nogradu pod gričem. Navzoč na, kdor se izkaže, da je uče- * bil Mmo	tri ,etni sin-
nec. V parku bo slovesns razdelitev šolskih diplom, govori, petje in godba. V parku morate biti najkasneje do 10. ure zjutraj. Pripeljite tudi »vojo clružino.
ček, ki so ga našli, ko je ves v solzah klical očeta in z ročicami odkopaval zemljo. Ljudje so priskočili in začeli odmetavati zemljo, a so našli Turka vsega strtega, mrtvega. Ko je žena zvedela za nesrečo, je zblaznela in so jo odpeljali v norišnico.
MESTO SANTA BARBARA HUDO PRIZADETO.
San Francisco, Calif., 29. junija. — V idiličnem obrežnem mestu Santa Barbara, Calif., je nastal danes zjutraj zelo močan potres, ki je povzročil ogro mno škodo; številno ' oseb j< ubitih in mnogo nevarno ranjenih. Poročilo se dalje glasi, da je mnogo poslopij na State St. v osrčju mesta porušenih; med temi so tudi štirje znani hoteli: Samarkand, Arlington, Carillc in California, kjer so stanovali večinoma milijonarji. Poleg že označenih hotelov s< razvalinah tudi sledeča po slopja: San Marco, Elks, Firs, National Bank, American Le gion, Javna knjižnica, Moos< dvorana, K. of C. dvorana prezbitarijanska cerkev, Hali o; Records, okrajna jetnišnica bolnišnica sv. Frančiška in si' rotišnica sv. Vincenča. Skupne materijalno škodo na vseh po rušenih poslopjih se ceni od 15 do 20 milijonov dolarjev.
V istem trenotku se je poru šil tudi veliki Gibraltar jez, Jca je povzročilo, da je morje u več čevljev 'stopilo čez svoji breftmu *""*'■ • * ",p7~ •
Prve potresne sunke je bik čuti ob 6:4o uri zjutraj, nasled nje pa ob 7:05. Sunki so bil tako močni, da jih je bilo čut po vsej Kaliforniji. Učenjak zatrjujejo, da je ta elementarna katastrofa v neposredni zve zi s potresom, ki se je par dn nazaj pojavil v državi Wyora ing in Montana; v Wyoming! se je zrušila neka eelika gora \ Ventre dolino.
Takoj po prvem suaku j. preplašeno ljudstvo zbežalo m prosto k morskem obrežju in \ razne parke; doslej so našli \ razvalinah 12 mrtvih oseb, ne kaj n&d 100 pa več ali manj ra njenih.
Mesto Santa Barbara, broje-če okrog 75,000 duš se razprostira ob. pacifiškem morju 104 milj severno od Los Angeles iT 367 milj južno od San Frisco Calif. V tem mestu živijo večinoma bogati zasebniki iz raznih delov Združenih držav.
Iz Los Angeles je bil nesrečnikom takoj odposlan posebni rešilni vlak z zdravniki in bolničarkami; Rdeči križ je pa tjakaj odposlal posebni zrakoplov z zdravilnimi potrebščinami.
Ker je potres poškodoval tudi mnogo cest, železnic, vse telefonsko in brzojavno omrežje, je prvi dan ob katastrofi težko dospeti v prizadeto mesto ali dobiti bolj natančnih poročil, izvzemši potom radiografije m kurirjev.
Danes zvečer ob 7:30 je bil nad mestom Santa Barbara proglašen preki sod; mesto straži-jo oboroženi vojaki, mornarji, policaji in šerifi iz bližnjih mest Iz Los Angelesa je bilo semkaj poslanih več šotorov, ker bo prvo noč prečulo na prostem okrog 10,000 oseb. Danes popoldne ob 1:12, 5:32 in zvečer ob 6:46 je bilo tukaj čuti ponovne potresne sunke, trajajoče le nekaj sekund. Tekom dneva je izbruhnilo tudi par po-žarjev, katere se je pa pravočasno lokaliziralo. Vsled poru-
VAŽNA 20G0METNA IGRA
BORBA MED JOLIETOM IN WAUKEGANOM 4. JULIJA.
Včeraj smo prejeli iz Jolieta, 111., sledečd brzojavko: "Make write up for game, Joliet vs Waukegan at Rivals Park, July 4th." (Objavite glede žogomet-ne igre med Jolietom in Wau-keganom, vršeče se v Rivals parku_v Jolietu, dne 4. julija).
Ker ni v tej brzojaVki nič označeno, kdaj se ta važna žo-gometna igra prične, bo po naši sodbi gotovo pričetek iste popoldne, menda ob 2. uri, kot običajno ?
Brzojavko nam je doposlal sobrat Ed. Mutz. vodja skupine žogarjev K. S. K. Jednote lige v Jolietu.
Kakor znano, so se dne 7. junija jolietski žogarji mudili v Waukeganu v svrho tekmovalne igre s skupino žogarjev iz Waukegana. Ker so takrat zmagali WaukeganČani, so jim sedaj neustrašeni žogarji iz Jolieta napovedali bitko, vršečo se dne 4. julija v obsežnem Rivals parku v Jolietu. V resnici smo radovedni, kdo bo to pot zmagal?
Jolietski K. S. K. J. team ob-^toja is s+edečifc -^igralcev: JT3 Mutz, L. Pruss, R. Skull. J. Krall, T. Prus, M. Gregorash, T. Wiers, L. Legan, F. Skull in F. Kambich.
Waukeganski team je pa sledeči: Mike Opeka, manager, Jos. Mesec, kapitan, John Hlad-nik, tajnik, Ig. Repp, Mart. Jakovčič, John Opeka, Charles Selenek, Jos. Umek, Louis Zupančič, John Čamernik, Jos. Ce-lesnik, Josip Dackievic, Frank Repp. Fr. Artach, Frank Mer-lack, Andy Opeka.
Jolietčani! Prijatelji te krasne ameriške športne igre! Pohitite prihodnjo soboto dne 4. julija vsi v Rivals park (bivši Sternov park) in navdušujte svoje domače igralce (žogarje), da bodo Jolietčani zmagali!
-o-
—William Fox, znani izdelovalec filmov za kino gledališča se je dal nedavno zavarovati še $3,500,000. Njegova skupna življeska zavarovalnina znaša sedaj $6,500,000.
šene elektrarne in plinarne je nocoj vse mesto v temi. Ljudstvo je tudi v strahu glede pitne vode, ker se je Sheffield re-zervar tudi porušil. Med poškodovanimi poslopji se r\ahaja tudi znani samostan 00. f: in-čiškanov, ki je že 139 let star.
Potres v Montani.
Helena, Mont., 29. junija. — Že tretji dan se v naši državi čuje posamezne potresne sunke. Ob 2:20 danes zjutraj so preplašeni stanovalci našega mesta vsled zopetnega potresa bežali na cesto; k sreči ni bilo nobene posebne nezgode.
V	Great Falls, Mont., je bilo tekom 36 ur istočasno Čuti že četrti potresni sunek, da so se hiše majale.
V	White Sulphur Springs je bilo vsled potresa zelo poškodovano sodnijsko poslopje in okrajna ječa. "Precej močne sunke je bilo čuti tudi v znanem Yellowstone narodnem pkrku.

NAZNANILO.
Vsem cenjenim bratskim društvom in cenjenemu občinstvu v Chicago in okolici, se uljud-no naznanja, da bo naše društvo sv. Štefana, št. 1, S. K. Jednote priredilo velik piknik v nedeljo, dne 19. julija, na farmi čč. oo. frančiškanov v Lemont, 111. Sobratska društva se prosi, da to prednaznanilo blagovolijo upoštevati.
Prav prijazno in uljudno vas vse že danes vabimo ter kličemo: Na veselo svidenje, dne 19. julija! Več o tem prihodnjič.
Z bratskim pozdravom, - Louis Zelcznikar, tajnik.
VABILO
na vrtno veselico, katero priredi društvo sv. Lovrenca, št. 63 K. S. K. Jednote, Cleveland (Newburg), O., v nedeljo, dne 19. julija t. 1. na vrtu Antona Gorišek, na Green Rd., Randall, Ohio.
Uljudno vabimo vsa. cenjena slovenska društva iz Newburga in okolice, da nas na omenjeni dan posetite. Se posebno letos se je odločil odbor, da se vde-ležencem te naše veselice nudi izborno postrežbo;' pa tudi za mlade pare bo preskrbljeno s fino godbo za ples. Torej le vsi na to našo veselico!
Uljudno vas vabi
Odbor.
POZIV NA SEJO.
S tem poživljam vse člane društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., na redno mesečno sejo v nedeljo, dne 5. julija ob 2. uri popoldne. Na tej seji boste slišali finančno poročilo nadzornega odbora za prvo polovico tega leta, da bo lahko vsakemu članu znano, kako da naše društvo obstoji; poleg tega imamo še več drugih važnih točk na tej seji za rešiti, posebno glede društvenega piknika, ki se bo vršil dne 19. julija t. 1. na znani Ca revi farmi ali v ta-kozvani 10 Mill House, nedaleč ud West Etna. Pa.
Obenem opominjam vse člane, ki pošiljajo svoje otroke plačevati asesment, da naj pridejo otroci pred društveno sejo, to je od 1. do 2. ure, ker med sejo ne bom pobiral denarja od njih. Toliko v blagohotno ravnanje.
S pozdravomt
John Skoff, tajnik.
Iz urada društva sv. Barbare, št. 74, SpringfleM, III.
Naznanjam vsem članom društva, da smo sklenili na redni seji dne 14. junija, da naše društvo praznuje svojo 21 letnico. Piknik se vrši dne 26. julija na St. 18 kone? ceste na južni strani na starem prostoru kot po navadi.
Torej ste vabljeni v»i Slovenci in Hrvati, da pridete vsi in pokažete, da ste sinovi in hčere slovanske matere.
Uljudno vabimo tudi vsa cenjena sosedna društva, da nas na tej prireditvi »posetite. Za suha grla in dober prigrizek bo skrbel za to izvoljeni odbor.
Frank Bučar, predsednik.
ZAHVALA.
Društvo Marija Ci»tega Spočetja, št. 86 K. S. K. Jednote v Lorain, O., se želi zahvaliti vtem vdeležencem 20 letnice društva in blagoalovljenja ban-dera kakor tudi 81 letnic« Jednote. Lepa hvala vsem za krasna darila, katera ste podarili našemu novemu banderu. Zahvaljujemo se botri Mrs. Agnes Pogorelec za dar $20, botru Mr. Ludvik Bahorichu za dar $10, ter vsem tovaršicam, kakor tudi vsem društvom in njih zastopnikom.
Darovali so:
Društvo sv. Alojzija, it. 6 J. S. K. Jednote $10, društvo Jugoslovan, št. 21 S. D. Z. $5; društvo Prosvetegs Srca Jezusovega, št. 172, K. S. K. Jednote, $10; društvo sv. Vida, št 25, K. S. K. Jednote, $10; društvo Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote, $10; društvo sv. Helene, št. 193 K. S. K. Jednote, $10; društvo sv. Jožefa, št. 110, K. S. K. Jednote, $10; društvo sv. Alojzija, št. 192 K. S. K. Jednote, $5; društvo sv. Cirila in Metoda, št. 101, K. S. K. Jednote, $25; društvo sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote, $10; društvo sv. Vida, br. 17, H. K. Zajednice, $10; samostojno podporno društvo sv. Jožefa, Medjimurskih Slovencev, $10; skupaj $155.
Hvala tudi raznim društvom in posameznikom za poslane pismene čestitke in brzojave; Bog vam stotero povrni. Iskrena hvala č. g. duhovnemu vodju naše Jednote za krasne besede v cerkvi, kajti v naši cerkvi se malokdaj sliši slovenska pridiga.
Iskrena hvala vsem glavnim uradnikom za vdeležbo na naši slavnosti, kar najlepša zahvala pa uredniku "Glasila," sobratu Ivan Zupanu, ker je zložil krasno deklamacijo ustanovnicam društva in banderu v pozdrav. Hvala vsem članicam našega društva, kakor tudi cenjenim članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 101 "K. S. K. Jednote. Posebno zahvalo izrekamo kuharici in njenim pomočnicam, ker ste žrtvovale veliko dela in truda pri kuhi in drugod; vsa čast vam! Vsem skupaj, ki ste se vdeležili te slavnosti kličem: Lepa hvala vam v imenu društva. Prosim, da nam ne zamerite, *če smo tukaj katerega por zabile označiti in se mu zahvaliti; vsem smo iz srca hvaležne.
Obenem tudi naznanjam vsem članicam našega društva, da bo seja od sedaj naprej vsak drugi petek v mesecu in sicer ob 7:30 uri zvečer v navadnih prostorih.
S sosestrskim pozdravom, Frances Tomaži n, tajnica.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., da se ne bo vršila prihodnja seja prvo soboto v mesecu radi postavnega praznika 4. julija (Praznik proglašenja ameriške neodvisnosti), pač se bo seja vršila teden dni kasneje, dne 11. julija.
Nadalje tudi naznanjam, da je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se od 1. julija ne bo več pobiralo mesečnih prispevkov na tajnikovem domu, ampak samo na društveni sej L Torej prosim člane, da blagovolite to vpoštevati in pridite plačat asesment na sejo.
Z bratskim pozdravom do vsega članstva naše Jednote.
N Louis Sekula, tajnik.
(z urada društva Kraljica Maj Majnika, št. 15T, Sheboygan,
Wisconsin. ' Vsem članicam na znanje, da se vrši šestmesečna društvena seja dne 8. julija. Vsaka naj bo prisotna, izjema je le bolezen. Pridite torčj polnošte-vilno
S sosestrskim pozdravom, r. Marie Prisiand, tajnica.
Iz urtda tajnika fKsštva »v. Mikal ja, br. 168, MtUtartffc, P*
Opomena: Braco i sestre! Več mi je govorilo nekoliko članova da si bi^ju povislli osmrninu sa' dvema' certifikati. Svi oni, koji žeijite to imati, najavite se k meni na dom, da am to izpunim na donw Jor bo
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE," L julija. 1925.
--||	■ ii II,
je na sjednici puno drugog potit
$vi, koji žeijite promeaiti ru. Na stotine ljudstva iz do-
osmrtninu dedttlm kod bi neko-ji morali jir ste imali ostavno neki na ftenu, muža, brata, se-stru, d ecu itd» od ti je več dosti pomrlo, pak da bute imali certifikate kako vam srce želji
0	vašoj smrti, isto i vi dojdite na dom tajnika, da vam pro-menim i naredim, da vam bude prav.
Molim, da mi dade svaki toč-nu atresu ako stan promeni, da bum znal u slučaju pisati ka-kve društvene sile ili nezgode. Molim lepo sve člane i člane
1	članice, kim sam oddal tikete za nj i za prodavati.^da bi mije svaki dal ako nije prodal; ako je prodal, da bi novce za nj povrnil; to jeet tikete od piknika 28. juna, 1925, i to povrniti ^a-mo one tikete koje ste imali prodavati ekstra; zato vas prosim, da bi svaki svoga isto pistil prfje sjednice 12. jula, jer bude puno posla na budučoj sjednici; to čete čuti u prihod-njom "Glasilu;" ne bi rado mi-šati tikete sa mjesečnim ases-mentom; ako to stvorite, biti če bolje i Magije po vas i po me.
Opominjam isto sve one, koji zaboravljate svoje uplate pri društvu uplačivati, da bi se po-brinili i da ne bi zaostajali dok vam se puno nabere, posle vam se mučno vidi plačati. Ako vas suspendiram znate, da izgubite svu pravu od osmrtnine oštete, operacije in društvene potpore ako vam se nesreča zgodi za ko-ju je najlaglje dobiti.
Braco i sestre! Hvala ljepa svim, koji pošteno društvo plačate zbilja još ne poznam slabi čas pri našem društvu, zato se i vi, drugi zaostali na one uglete.
Molim, ne moj te zaboraviti agitirati za naše društvo i K. S. K. Jednoto, jer bo pri njo j dobite kaj vam nije organizacija ni inšurance ne nudi za ovaj asesment, a kaj nas više, s tem smo jači i ponosni j i. Uzto pri-mfte bratski pozdrav svi člani i članice oba oddelka iraanovanog društva i K. S. K. J««hote. Matt Brozaatt, tajnik.
Iz urada tajnika društva Pre-svetega Srca Jezusovega, št.
172, West Park, O. Cenjenemu članstvu našega društva v blagohotno naznanje, da se bo naša prihodnja mesečna seja vršila drugo nedeljo v juliju (12. julija) točno ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih; takoj po seji ob 2. uri se pa vrši "party" za naše člane in članice in njih družine.
Naj že danes omenim, da smo na ta družabni sestanek pova bili nadzornika K. S. K. Jednote, sobrata John Zulicha in urednika "Glasila," brata Ivan Zupana, ki nam bosta kaj lepega povedala. ^ sobratakim pozdravom, Joeip Grdina, tajnik.
S02ALJE.
Člani in članice društva sv. Jožefa, št. 41 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa., izrekajo tem potom povodom prerane smrti Mrs. Marije Zalar, rojene Deč-man, svoje najiskrenejše soža-lje glavnemu tajniku Jednote, sobratu Josip Zalar ju in vsem sorodnikom, posebno pa njegovi žalujoči družini.
Tebi, draga nam sosestra, blaga žena in mati želimo mir v deželi večnega pokoja, kjer ni gorja in ne solza!
John Bojane, tajnik. Pittsburgh, Pa., 25. junija, '25. —.—o Zadnja pet soacstre Marija Zalar.
Zadnjo sredo, dne 24. junija se je vršil pogreb umiie obče-znane in spoštovane sosestre Zalarjeve v Jolietu, ki js preminula v soboto, 20. junija ob 4:15 popoldne kot žrtev revma-tizma in vročinske bolesnl.
Pogreb in sprevod pokojne soproge našega glavnega tajni«
teljev in znancev jo je obiskalo, ko je ležala na mrtvaškem od-
mače naselbine, Chicaga, Wau-kegana, Clevelanda, Forest City in Še mnogih drugih naselbin je dospelo na pogreb zadnjo sredo v Joliet, da sprejme blago slovensko ženo in mater, na zadnji poti, katera se je poslovila iz tega sveta v svoji najlepši starosti, 40 let stara. Nepregledna vrsta avtomobilov je sledila krsti. Vencev in cvetlic, katere so ji poklonili sorodniki in sorodnice, prijatelji in prijateljice ter znanci in znanke, v zadnji pozdrav, je bilo šest avtomobilov polnih. Ko se je sprevod, broječ 134 avtomobilov, pomikal proti pokopališču, je tudi ondi čakalo okrog 500 ljudi.
Pokopana je bila s slovesno pogrebno sveto mašo z rekvi-jem, katero je daroval za pokojno domači-g. župnik Father Plevnik ob asistenci č. g. Butala in č. g. Horvata, oba pomožna župnika cerkve sv. Jožefa. Pogreba sta se vdeležila tudi č. g. Kapistran Ferlin, O. F. M. iz Lemonta in č. g. James Cerne, župnik iz Sheboygana, Wis. Pokojno je spremil na pokopališče domači č. g. župnik Father Plevnik.
Pevci so ji zapeli na koru po končani maši^ "Blagor mu, ki se spočije . . ." Tudi ob grobu so ji zapeli žalostinko v zadnji pozdrav. Naj v miru počiva! -o-
Springfield, 111. —: Z otožnim srcem naznanjam, kakor vam je že znano, da je preminula naša sosestra in predsednica društva sv. Rozalije, št. 140 K. S. K. Jednote, Frančiška Potnik. Pokojniea je bila dobra članica in dobra mati, katero bomo vsi močno pogrešali v društvenem in družinskem ozi-ru. Ostalemu soprogu in njenim otrokom izrekamo iskreno soiaije; pokojno sestro pa priporočamo v molitev in blag spomin.
Dn^-21.^ipiija se je vršila
redna m
se^je a seja tega društva, na lUteH je bila izvoljena za predsednico sestra Ana Lib-rič, 1212 E. §tuart St.
S sestrskem pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote Antonija Brešan, tajnica.
Canonsburg, Pa. — Kot usta-novnica in predsednica društva Kraljica Majnika, št. 194 K. S. K. Jednote se^v imenu društva lepo zahvaljujem slavni K. S. K. Jednoti za poslanih $20 kot nagrado novoustanovljenemu društvu. Lepa hvala društvu sv. Jeronima, št. 153 za dar $10, dalje uradnikom imenovanega društva, ker so se na prošnjo vdeležili naše seje dne 14. junija in sicer brat predsednik Martin Žagar, brat tajnik Josip Pelhan in brat zapisnikar Anton Tomšič. Sejo je vodil so-brat Martin Žagar; pred sejo je imel kratek nagovor, in nam dal pojasnila, kako se seja vodi in da moramo biti previdne pri sprejemanju novih članic.
Dalje izrekam tudi najlepšo zahvalo Father Omanu, duhovnemu vodji H. S. K. Jednote, ko je tako slovesno zaprisegel prosilke našega novega društva, 11 po številu^ ko se je mudil med nami dno 25. in 26. aprila t. 1. za velikonočno spoved društva sv. Jeroriiina.
V imenu drvštva uljudno vabim vse tukajšnje slovenske žene in dekleta, da pristopajte v naše, še mlado in prekoristno društvo, da nas bo kaj več skupaj; kad*r pridemo skupaj se bomo vsaj malo pogovorile, kako bi naše društvo napredovalo, ne pa da bi samo doma v kuhinji prebijale ves čas, osobito še sedaj, ko je tako huda vročina. Želim, da bi vsaka članica vsaj eno novo kandidatinjo pripeljala na prihodnjo sejo. Dalje opozarjam članice našega društva, da se vdSležijo piknika, ki ga priredi društvo sv. Jeronima dne 4. julija. Kadar bomo me
ka je jasno pokazal, kako je bila pokojna priljubljena blizu in trtiele kako prireditev, nam bo-daleč. Na tisoče ljudi, prija* do šli člani označenega društva
*•	' - '..v
• " •
i veseljem na roke.
H koncu prvič pozdravljam vse cenjeno članstvo K. S. K. Jednote, posebno pa še članke našega društva.
Mary Koklič, predsednica.
Chiskalni, Minn. — V številki 25. tega listo sem čitola dopis iz^Chisholm, da so letos štiri mlade članice društva sv. Ane, št. 156 K. S. K. Jednote graduirale na tukajšnji višji šoli (High School). Resnici na tjubo naj bo omenjeno, da znaša skupno števil« srečnih gra-duantinj pet, ne pa samo štiri. Med drugimi, oziroma peta je graduirala tudi Miss Mary .Vesel, tudi članica označenega društva.
Smelo bi lahko trdila, da se ne more nobeno drugo društvo naše Jednote ponašati s tako velikim številom graduantov kake višje šole, kakor baš naše društvo sv. Ane; vsled tega tudi jaz vsem sosestram gra-duantinjam čestitam, tako tudi njih starišem in društvu.
Članica društva.
Milwaukee, Wis. — Razen društvenih naznanil in uradnih porotil, se le malokdaj Čita kak dopis v "Glasilu K. S. K. Jednote" iz naše velike naselbine.
Ako bi hoteli poročati dnevne dogodke in različne novice, katerih je vedno dovolj, bi si moral človek tu in tam zavihati rokave in spretno*sukati pero; a zato smo menda pa že preveč okorni in prestari. Tudi ta dopis bi moral že zagledati beli dan pred tremi tedni, ker ga pa le ni bilo sem se jaz odločil napisati par vrstic, dasi že pozno, vendar vas prosim, da iih priobčite v naš list.
Torej naj začnem pri naših podpornih društvih. V Milwaukee in West Allis imamo štiri društva, spadajoča pod okrilje K. S. K. Jednote, vsa ta dru-
štva prav lepo napredujejo, posebno pa očividno raste in napreduje najmlajše društvo sv. Ane, št. 178, katero je bilo še le pred par leti ustanovljeno, ter 'je danes že zelo krepko in močno po članicah in če se ne motim tudi po blagajni. Tudi druga društva sta po vol j no agilna, tako da agitacija za novim članstvom se vrši v polni meri pri vseh. Sicer imamo pa še tudi druge načrte za napredek naših društev«-kar pa naj ostane še naša tajnost; teh ne izdamo pod nobenim pogojem, ker nočemo, da jih zve Rev. J. Čeme ali pa celo Mrs. Marie Prisiand v Sheboyganu, kajti to dva bi nagnala skupaj ves She boygan ter bi nas skušala celc prekositi v članstvu, kar bi seveda ne bilo častno za nas; ra di tega jima ne privoščimo nit? ne pustimo tega veselja.
Poročati imam pa tudi žalostno novico, da neizprosna smrt tu in tam poseže tudi med naše člane. Dne 8. maja je v bolnišnici za vedno zaspal naš so-brat Frank Grom, in sicer v Wilmar Stote Hospital, Minn. Truplo pokojnika je bilo pa pripeljano v Sheboygan, Wis. Bi) član društva sv. Janeza Evan-jrf celih 17 let dober in zvest gelista, št. 65 K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis. O smrti nas je takoj obvestil Rev. J. Cerne, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda iz Sheboygana. Ker smo pa imeli v nedeljo dne 10. maja redno društveno sejo, smo na tej seji odločili šest članov, da gredo na pogreb v Sheboygan, kateri se je vršil dne 12. maja ob 10. uri dopoldne, s peto sveto mašo zadušnico, katero je daroval častiti gospod župnik Rev. James Čeme. Da se je pa pogreb vršil nad vse veličastno, so temu pripomogle častite šolske sestre in šolska mladina, za kar jim v imenu našega društva izrekamo najlepšo zahvalo.
Truplo pokojnika smo izročili materi zemlji na slovenskem katoliškem pokopališču v Zeleni dolini. Pogreba so se vdeležili v velikem številu tudi naši so-bratje iz Sheboygana od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 K. S. K. Jednote, katerim bomo vedno hvaležni ter jim bomo ob priliki skušali vrniti njih bratoljubje.
Na pokopališču je izvršil pogrebne obrede in molitve to-mošnji gospod župnik Rev. J. čeme, nakar je po vseh pogrebnih obredih pred odprtim grobom imel ganljiv govor naš agilni predsednik sobrat George Ritonia. Ta nagovor je povzel iz pravilne knjižice K. S. K. Jednote. Besede so segle vsem navzočim globoko v srce, tako da se je opazilo marsikatero solzno oko med navzočimi. Pogrebe i smo bili iz Milwaukee in sicer sledeči: George Ritonia, Luka Urankar, John Urankar, John Wolgemut, Frank Frančič in John Hudales.
Pokojni Frank Gh>m je bil rojen dne 4. oktobra, 1866 v Smokučah na Gorenjskem, Slovenija; tukaj zapušča bratranca Rev. James Cerneto, v stoli domovini pa dve hčeri, Fran-čiško in Jozefo, baje obe učite-ci. Vsem prizadetim sorodnikom izrekamo naše globoko so-žalje, pokojnemu pa večni mir in pokoj
Uradniki našega društva se iskreno zahvaljujemo društvu sv. Cirila in Metoda, ker ste spremili našega sobrata k večnemu počitku ter častitim sestram in šolski mladini, najlepša zahvala pa gospodu župniku Rev. James Černetu za prijazno gostoljubnost in postrežbo.
Frank Frančič.
Barberton. O. — Dne 14. junija so nas za kratek čas zapustili naš priljubljeni gospod tupnik Rev. Anton Bombach;
:T« t:<l$ Jf i |p i
Lastno poslopje
INTERNATIONAL BUILDING & LOAN ASSOCIATION
6233 St Clair Avenue, CLEVELAND, O.
Sli so na počitnice, oziroma na ribolov kakor so rekli tukaj, v Kanado. ' Želimo jim veliko uspeha in sreče, samo pozabiti ne smejo, kar so obljubili, ker mi se kar že pripravljamo na to, kadar se povrnejo.
Dne 4. julija bo imelo tukajšnje Slovensko Katoliško dramatično pevsko društvo svoj piknik ali veselico v prosti naravi. Piknik se bo vršil v Sher-manu, na farmi rojaka John Sega; vabljeni ste vsi Slovenci iz Barbertona in okolice, da se vdeležite omenjenega piknika, da s tem nekoliko pomoremo pevskemu društvu, da se bo moglo bolj poljudno razvijati. Kakor ste slišali, bo imenovano pevsko društvo v doglednem času oskrbovalo cerkveno pet-
koliko bolj je vredno obsojanja to, če kdo o svojemu bližnjemu trosi okrog laži, mu skuša jemati ugled in ga pred javnostjo osramotiti in to z navadno, umazano lažjo. Grdo in neod-pustljivo je to, če kaj takega dela posameznik, naravnost velik zločin pa je, če kaj takega dela kak časopis, ki potem take laži raznaša med tisoče ljudi po širnem svetu.
Slovenci smo ubogi narod. Smo navadni trpini, ki živimo od dela svojih rok. Morali smo z domačih tal, daleč čez morje semkaj v Ameriko za kruhom, ker domovina ga nam ni mogla rezati, kot bi ga kot mati svojim otrokom gotovo rada. Edine dedščine, ki jo je nam dala, nismo nesli čez morje v
ne bo nobenega zavednega Slovenca in Slovenke iz Barberto^ na in okolice, da se ne bi vde-ležil imenovanega piknika.
P.
je, zato je temveč ja naša dolž- j žepu v to novo domovino, am-nost, da mu pomagamo kolikor j pak n§3u smo po v svojih sr_ moremo. Upati je torej, da ga cih; to je živo vero slovenskih
očetov in mater in pa neizbrisni spomin na svojo domovino. To je bilo vse naše bogastvo, ko smo stopili s culo v roki na svobodna ameriška tla. Z gospodarskega vidika smo bili in smo še ubogi, a nismo bili pa ubogi v dušnem oziru, vsaj tisti ne, ki nismo Najdražje svetinje sv. vere poteptali v blato. In če je v človeku srce zadovoljno, potem je zadovoljno vse in dokler je slovensko srce verno hi Bogu zvesto, toliko časa je tudi veselo in zadovoljno. To ni samo kako opevanje ali kaka izmišljotina, ampak je gola resnica, kar sem jaz sam na sebi že dostikrat v življenju doživel in
SLOVENSKEMU NA-RODU V AMERIKI.
Napisal Martin Krtmesec, glavni porofnik K. S. K. J. - .
Nerad prihajam na moja stara leta v javnost; nerad se spuščam v polemike, a pred očmi mi stoji Gregorčičev rek: "Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" Ta Gregorčičev poziv, ta njegova sveta zapoved mi zapoveduje, da prihajam kot sivolas starček pred slovensko javnost, videl enako tudi pri drugih, da jo opozorim pred raznimi hinavskimi klevetniki, kateri gazijo v blato poštenost, resnico, pravico in vso dostojnost.
Ni je grše in bolj podle stvari, kakor krasti svojemu bližnjemu bratu rojaku dobro ime in čast. Tudi če bi že bila res-
V svojem 40 letnem bivanju v tej novi domovini Ameriki sem videl marsikaj, kar morda drugi mlajši niso, ker niso imeli prilike. Spominjam se. kako smo začenjali naše župnije po slovenskih naselbinah. Malo nas je bilo, ko smo začenjali.
niča, bi bilo grdo raznašati o j Pred očmi mi stoji dogodek, ko svojem bližnjem grde stvari; a j smo začenjali slovensko župnijo
v Chicagu, kaka revščina je bi* la takrat v primeru današnjih dni. Pri prvi slovenski sveti maši v Chicagu je bilo nas samo sedem. , Koliko smo trpeli mi in še več duhovnik, ki je bil z nami, vemo samo tisti, ki smo Jbili zraven. Z velikimi žrtvami smo delovali od leta do leta in polagoma smo prišli do boljše lastne cerkve in danes imamo v Chicagu že tudi lastno šolo, ki bo letos dovršena, ko bodo dozidali še drugo nadstropje in dvorano. Enako so delali po drugih naselSinah, kakor pač so kje dopuščale razmere. Pravim, koliko smo trpeli in delali, od leta do leta prispevali, kakor je kdo mogel; dajala je desnica, ne da bi vedela levica.
Tako na polju naših fara. Nismo delali pa samo na polju naših fara, delali smo tudi na polju naših podpornih organi zacij. Ustanovili smo danes najstarejšo slovensko podporno organizacijo v Ameriki, Kranjsko Slovensko Katoliško Jedno-to. Na tem polju smo delali vsi. Slovenski delavci, sloven ski duhovniki smo stali rama ob rami tudi na tem polju, sko-ro ravno isti, kakor na polju naših fara. Koliko stopinj, koliko žrtvovanja je šlo tudi za naša katoliška društva, za našo katoliško Jednoto; tega ne zna ceniti pravilno nihče tako, kakor tisti, ki so bili zraven, ki so vse to polagali v zibel, kar je vse delo njih rok.
In danes pravim, ko zrem kot sivolas na preteklost 40 let, se veselim tega velikega uspeha med slovenskim narodom v Ameriki, kajti srce mi govori, da se ni trpelo in delalo zastonj, ampak da je za nami izvršeno velikansko narodno delo, ki stoji visoko in ponosno, kot večni spomenik in se bo samo oznanjevalo znancem in drugim narodom, ko bo nas že .davno krila črna zemlja.
Toda, kjer se dela, tam so
vedno ovire, tam se tudi vedno klubuje. 2e takoj v začetku bo se dobili ljudje, ki so začeli delati med nami zgago, sejali prepire, zanašali med nas katoličane strankarske boje, da bi z njimi zavrgli pokret naših slovenskih župnij in naše katoliške Jednote. To delo je vodil že tedaj znani neznačajni slovenski newyorški Sakserjev časopis. Se ne dolgo tega sem Sakserjevemu brezverskemu listu odkrito povedal, da je on kriv prvega razkola pri naši katoliški Jednoti na znani colo-radski konvenciji. Lažnjivi list mi ni odgovoril, ni odgovoril niti Sakser, ampak oba sta ta očitek, četudi težko in bi se bila z njim kmalu zadavila, pogoltnila ter z molkom priznala, da je resnica, kar sem trdil. In te resnice, da je namreč ravno Sakserjev list odgovoren za prepire med nami, ponavljam zopet danes. Naj pridejo na dan tisti, ki hočejo ugovarjata temu, da se pogledamo iz oči v oči in povedati jim hočemo še več in sicer tako, da jim bo brnelo po ušesih!
Danes ima naša katoliška Jednota vzor moža poštenjaka katoličana za predsednika. Se nikdar v zgodovini se ni delalo s takim navdušenjem za našo K. S. K- Jednoto, kakor se danes. Vse naše moči so združene, vse dela za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. Se mene kot sivolasega je to navdušenje dvigntyo, da sem obiskal že več katoliških shodov in prireditev in tu sem na lastne oči opazoval, kako velikodušnega, kako delavnega in požrtvovalnega moža ima za predsednika naša katoliška Jednota. To je zlat značaj — zlata duša!
Pa poglejte v Sakserjev list, kaj počenjajo proti njemu!? Zapite šalobarde ga napadajo v anonimnih dopisih, katere po-
večini sami skujejo, če ne jih pa potvorijo in sramote tega blagega moža, sedanjega predsednika K. S. K. Jednote. Če ni to podlo in skrajno hudobno, potem sploh ne vem, kaj naj bo na svetu še podlega in hudobnega? Kaj takega vršiti so zmožne še samo zapite prodane barabe, ne pa dostojni ljudje
In pri nas v. Chicagu, kakor sem že omenil« že toliko let se mučimo z našo cerkvijo, z našo šolo, da bi z njo koristili naselbini. Koliko se trudijo naši duhovniki, zlasti č. g. Zakraj-šek, naš župnik, ki je te dni odšel na obisk v staro domovino. In Sakserjev list, poglejte, kako napada naše duhovnike.
Dan za dnem sramoti našega Župnika, kakor da bi bil naš župnik največji lump, najslabši človek na svetu. In vendar, če pogledamo na delovanja našega župnika, vidimo med nami samo velikanske uspehe, ki jih je s svojo neodjenljivo delavnostjo dosegel. Imamo svojo lastno šolo, ki je delo našega č. g. župnika Kazimirja Zattraj-šeka. Koliko je ta duhovnik storil do zadnjih časov za katoliški tisk. Imel je pa že 238 mi8ijonov med Slovenci in Slovaki. Človek ga mora občudovati, kot v resnici jeklenega moža. In kakor pravim, v Sak-serjevem listu ga slikajo kot najslabšega človeka med najslabšimi. Če je ta "pater Ko-verta" res taka ničvredna oseba, če ima toliko grehov, kakor mu jih predbacivate, zakaj ga ne tirate pred sodišče, če je res tak lump, kakor to povdarjate vi pri Sakserjevem listu, naj se ga kaznuje.
Ampak dragi čitatelji, stvar je čisto drugačna. Pater Ko-verta ali pravilno Rev. Kazimir Zakrajšek je tiste vrste slovenski duhovnik, ki ne more trpeti, da bi kdo naš narod zavajal in za nos vlekel. Zato je Sak-
serju in njegovim zapitim urednikom že čestokrat v obraz povedal Čisto resnico, namfeč, da je Sakserjev list najslabši in najbolj neznačajen list med vsemi slovenskimi listi v Ameriki, ker danes povzdiguje hudiča, jutri Boga, kakor mu pač kaže business; vsi skupaj pa so brezverci ih sovražniki našega prepričanja. To je, kar Sakserja in njegove hlapce boli, zato besni, napada, .kakor bi znorel.
Pater Koverta . ni noben lump, pač pa so veliki in med Slovenci največji lumpje okrog newyorškega brezverskega lista, ki napadajo poštene ljudi, ki ne trobijo z njimi. To bo resnica, pa ne ono, kar trdijo liberalci, lumpje okrog Sakser-jevega lista.
Pameten človek posluša svarilo in opomin. Sakserjevi po-
Vi hočete udariti našega pastirja, da bi se mi njegove ovce razkropile, to je vaš tisti vražji namen, katerega gojite v vaših podlih srcih! Lahko varate in blufate nekatere, mene ne boste, preveč poznam vaše podle nakane in načrte, jih ni sem zastonj študiral in opazoval zadnjih 40 let. Taki ste, taka je vaša prava fotografija, fotografija hinavcev in podle-žev!
Pravim, vsaka pametna beseda in stvaren opomin je tem ljudem bob ob steno. Zato, če imajo naši pametni rojaki po naselbinah še kaj pameti in razuma, bodo s temi neznačajni-mi brezverskimi faloti, ki delajo s svojim brezverskim listom zgago že toliko let med nami, enkrat za vselej obračunali. Kdo izmed pametnih Slovencev
noreli urednik^ so podivjali v!naJ podpira take ljudi, tak list, svoji podlosti že tako daleč, da ida Potem Blati ono, kar je njim ne slišijo več opomina ne svari-' 1Jubo in sveto? Zadnje čase la pametnih treznih Slovencev I Je Ponoreli urednik newyorške-in Slovenk. Že pred par me- Sa liberalnega dnevnika začel sec-i sem jim v precej ostrem ^^ napadati in se norčevati tonu povedal, kaj je njih dolž- ^direktno celo iz Matere Božje, nost, namreč da naj pustijo v katero so si zbrali oo. franči-miru slovenske župnije, sloven-!škani M Patrono svoje cerkvice
v Lemontu. Vse mogoče stvari podtikuje in obrekuje, ker je pač poklicani zgagar pod komando Belcebuba samega. Grehi, katere so izvršili ti ljudje nad našim ljudstvom so tako veliki, da jih ti Sakserjevi zga-
ske duhovnike in naše veleza-služene može, kakor so naši uradniki K. S. K. Jednote. Toda zastonj je, vsak pameten opomin tem ljudem je bob ob steno. Umazani z izmišljenimi lažmi podprti napadi se vrste dan za dnem proti našim du- ^arJi bodo m°2li nikdar po-hovnikom, našim župnijam in Praviti-
našim katoliškim možem. Pa Rojaki, do kraja sramotno je poreče, napadamo samo osebe iza nas slovenske rojake v Ame-ne župnije, to seveda po njih riki' da 10 trpimo, da to pre-sodbi. Jaz pa rečem, če kdo napada župnika v naselbini, katerega spoštujemo in vidimo, da pošteno in koristno dela za narod in našo lastno korist, ta napada onega, ki dela za našo korist, kateri hoče nam koristiti, torej napada naše koristi, koristi cele župnije in naselbine. Tako je, pa nič drugače!
našamo. Jaz za svojo osebo se popolnoma strinjam s Forest-citsko naselbino in njih protestom in resolucijo. Te satanske zgagarije ne bo konca, Če ga ne pospešimo mi. Kar priporočajo vrli Forestcitčani, to priporočam tudi jaz vsem slovenskim naselbinam. Napovej-
(Dalje na 7 strani)
Kampanja za pridobivanje no-Oih -Vlog je D teku! Kdor prinese vlogo pred 15. juti-
'	jem, se mu pripišejo obresti od /. julija in to po
■ 91
miiiiiiiiiiiiiiiim
Za vse druge informacije se obrnite na direktorje in delničarje, ki osebno vodijo kampanjo, ali pa na uslužbence v posojilnici.


> vi •
v,;;.*
<*..-.. ••;'••*• . ; ••* ,v : V..;'	■
t-


m.

...............................................
Največja slovenska in jugoslovanska posojilnica v Ameriki Premoženje 31. maja: En MILIJON DVE STO PETDESET TISOČ DOLARJEV.
$1,250,000.00 Rezerva in nerazdeljeni dobiček: ŠTIRIDESET TISOČ DOLARJEV. $40,000.00
»
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Lastaiaa Kraajska-Sloveoake Katalilke Jadaota t ZdniŽaaUi tfrlavafc
«17 St CUit Ave.
Uredništvo la apravaJftve: TtUfen: ftrHtlfli 128.
GUVBkAMO. OHIO.
-
Za član«, tu Uto
Za nečlan« _
Za

»$3.00
OFFICIAL ORGAN •ffcha
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN GATHOUC 4JNION •f the	N
UNITED STAES OF AMERICA. Maintained by and in the interact of O« Order. Iaaoed every Wednesday.
OFFICE: #117 St Ckk Ave.
Telephone: Randolph 628.
CLEVELAND, OHIO
NEUMESTNA BAHARUA.
Čudno, da se nekateri ljudje tako radi bahajo, hvalisajo in stavijo v ospredje drugih? Nikakor se nočejo zavedati starega, domačega gesla: "Lastna hvala, cena mala!"
Ali ste že čuli, kdo je storil največ dobrega in plemenitega za slovenski narod v Ameriki? Prečitajte samo zadnjo obli gatno številko "Prosvete" (št. 147), pa boste videli črno na belem. Nihče drugi kot S. N. P. Jednota?!, saj se vendar v onem glasilu označene Jednote uradno zatrjuje rekoč:
"Jednota (S. N. P. J.) je na podlagi teh principov storila več dobrega in plemenitega za slovenski narod kot vse druge organizacije skapaj — in da bo raatk in se širila ter opravila še več dobrega dela za narod v bodoče, mora njena temeljna podlaga ostati še naprej."
Srečni so ljudje, ki živijo v taki domišljiji. Srečen je oni, ki misli, da je dosegel že 100% popolnosti, a mu je pri tem manjka še celih 50 odstotkov. Vesel je lahko oni, ki v svoji domišljiji z malo palico lahko zvezde otepa, in v resnici korajžna je lahko ona organizacija, ki si upa v javnosti kaj takega trditi.
Ko se je nedavno neki glavni uradnik S. N. P. Jednote oglasil, da ta Jednota ni narodna, pač pa internacionalna (mednarodna), in da je njeno glasilo naravnost protikatoliško itd. tedaj je urednik "Prosvete" svojim čitateljem na rezal dolgo klobaso z vsemi mogočnimi domišljijami, kaj vse je S. N. P. Jednota že dobrega za ameriške Slovence storila. Gospod urednik je gotovo na podlagi teh člankov to svojo neumestno baha-rijo ponovno potrdil v št. 147.
Označena Jednota si v prvi vrsti lasti zaslugo in priznanje, da je baš ona zgradila prve društvene in Narodne Domove ši-rom Amerike. Čudno, da je gospod urednik pri tem povsem pozabil to dokazati s številkami, kraji, letnicami in imeni? Kar na dan z dokazi!
Zelo dosti zaslug si pripisuje S. N. P. Jednota tudi s svojo Književno matico, ki je dosedaj na račun članstva izdala ie petero knjig. Slovensko angleško slovnico smo imeli že boljšo na književnem trgu; kar se pa tiče nekih "Zajedalcev," "Biogene-zije" in "Mala v en ture," je pa to naravnost škandal za našo literaturo v Ameriki. Sodbo o tem izraža članstvo samo ko kritizira označene knjige v svojih razmotrivanjib, da naj se enkrat za vselej opusti trošenje tisočakov za Književno matico.
Da ima označena organizacija ^voje lastno glasilo, je resnica ; tudi druge organizacije ga imajo. Če so si nedavno postavili tudi svojo lastno tiskarno, ki jim donaša ogromno izgubo in ki do danes še nima unijskega znaka! — to vendar ni nič dobrega in plemenitega za slovenski narod v Ameriki, pač pa škodljivega, ker bodo morali člani doplačevati za tiskarno visoke poaabne asesmente.
Morda smatrajo uredniki "Prosvete" za plemenito delo dejstvo, da je bilo že več članov one Jednote pokopanih po civilnem obredu, ali celo sežganih? Ali je morda to vrlina za naš narod, da se vedno udrihfe po naših cerkvah, duhovnikih in sveti veri? Koliko dobrega za naš narod ste že dosegli z vedno socialistično propagando? Vedno pišete o omilovanja vrednih štraj-karjih-trpinih. Pod nadzorstvom imate pa še nekaj tisočakov pokojnega Milijondolarskega sklada (J. R. Z.). Čemu tega denarja med te reveže ne razdelite? Tako delo je v resnici dobro in plemenito za naš narod v Ameriki, ne pa metati tisočake za socialistične tiskarne v starem kraju.
Če si v resnici baš vi prilastujete venec prvenstva in največjih zaslug, odgovorite nam še na sledeča vprašanja:
Koliko učencev je že graduiralo z vaših slovenskih šol?
Kje se nahajajo te šole?
Ali so v resnici vse Slovenske Narodne Dome zgradili samo člani vaše Jednote?
Ali so v resnici vsa pevska in dramatična društva sirom Amerike izključno samo vaše delo?	,
Koliko hramov božjih ste že vi postavili?
Koliko škofov, monsignorjev, opatov, dekanov, duhovnikov, profesorjev, zdravnikov, odvetnikov in inženirjev je že izšlo iz vaše stranke?
Koliko imen zaslužnih mož vaše stranke najdete zapisanih v zgodovini strica Sama?
Koliko vaših naprednjskov nosi imena v ameriškem postnem seznamu?
Koliko vaših naprednjakov nosi ime okraja v kaki državi?
Koliko angleških zgodovinskih knjig vaših slavnih mož najdete v državni knjižnici v Washingtonu?
Ali je v resnici vaša Jednota izplača]« največ skupne podpore?
Če nam vse to s številkami in fakti dokažete, potem se vam bo pa tudi naša Jednota globoko priklonila in rekla:
"Čast, komur čast"
Društva, ki imajo kako aad«7o odboru za predložiti, se mrijo, da to pošljejo na gkvni urad najkasneje de i&. julija,
Za glavni urad K. S. K. Jednote,
JOSIP ftALAft, glavni tajnik.
Joliet IH., 87. junija, 19*5.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
URADNO NAZNANILO.
«
Službeno se naznanja, da se prične polletno zborovanje glavnega odbora v pondeljok dne 20. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne.
Zborovanja se vdeležijo sledeči glavni uradniki: Prvi pod-predsednik, glavni tajnik, blagajnik, —dsoražki in upraVnik-
NAZNANILO A8ESMENTA 7-16, ZA MSSBC JUUJ, 1925.
Imena umrfih članov In članic.
Zaporedna St. SO.
22886 MILE GRAHOVAC — Star 48 let, član društva Presvetega Srca Jezusovega, št 168, So. Chicago, 111., umrl 24. januarja, 1925. Vzrok smrti: ubit na železnici. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. maja, 1918, R. 83
51.
5918 LOUIS OMAHEN — Star 48 let, član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umrl 2. maja, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. avgusta, 1903, R. 39.
52.
19060 JOSEPH KOSMERLJ — Star 57 let, član društva sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., umrl 14. maja, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 2. marca, 1913, R. 47.
•	53. .
19589 JOSEPH FABJAN — Star 47 let, član društva sv. Jožefa, št; 56, Leadville, Colo., umrl 15. maja, 1925. Vzrok smrti: poškodovan pri delu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. avgusta, 1913, R. 36.	^
54.
24515 FRANK MURNIK — Star 50 let, član društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., umrl 20. maja, 1925. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $250. Pristopil k Jednoti 3/marca, 1923, R. 48.
55.
5563 ALOIS PERUŠEK — Star 39 let, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., umrl 13. maja, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 24. junija, 1903, R. 30.
56.
876 JOHN GERČMAN — Star 52 let, član društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., umrl 3. maja; 1925. Vzrok 3mrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. novembra, 1897, R. 37.
57.
7363 MATIJA BENEC — Star 48 let, član društva Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa., umrl 20. maja, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25 oktobra, 1904, R. 39.
58.	>
12506 FRANK GROM — Star 58 let, član društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee. Wis., umrl 8. maja, 1925 Vzrok smrti: umobol. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 20. novembra, 1907, R. 48.	^
59.
187 JOSEPH BUČAR — Star 59 let, č^n društva sv Jožefa, št. 2 Joliet, 111., umrl 5. junija, 1925. Vzrok smrti: rak v vratu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. marca, 1898, R. 44.
! "pk .»,-. ^ go	. -A
9527 MICHAEL SPlSlČ — Star 44 let, član društva Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa., umrl 25. maja, 1925. Vzrok smrti: samomor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. aprila, 1906, R. 34.
61.
22462 FRANK BAMBIČ — Star 39 let, član društva sv. Antona Padovanskega, št 87, Joliet HI., umrl 3. junija, 1925. Vzrok smrti: operacija na slepiču. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. avgusta, 1917, R. 32. >
62.
4917 FRANCES POTNIK -r Stara 43 let, članica društva sv. Rozalije, št. 140, Springfield, 111., umrla 23. maja, 1925. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 15. aprila, 1911, R. 33.
63.
11324 ANNA GERICS — Stara 41 let, članica društva sv. Jožefa, št 148, Bridgeport Conn., umrla 5. junija, 1925. Vzrok smrti: vnetje možgan. Zavarovan za $1000. Pristopila k Jed noti 13. aprila, 1924, R. 40.
•4.
19428 JURAJ SANTIČ — Star 43 let, član društva sv. Mihaela, Št 152, So. Deering, 111., umrl, 3. junija, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $100. Pristopil k Jednoti 16. julija, 1918, R. 33.
65.
23754 GEORGE MARINCICH — Star 20 let, član društva sv. Janeza Krstnika, št 20, Ironwood, Mich., umrl 8. junija, 1925. Vzrok smrti: ponesrečil z avtomobilom. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. julija, 1921, R. 16.
68.
3030 MARY SLUGA* — Stara. 38 let članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111'., umrla 12. junija, 1925. Vzrok smrti: operacija na želodcu. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 14. februarja, 1907, R. 28.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
Zaporedna št 104.
3940 MARY KOCJANČIČ — Članica društva sv. Jožefa, št 2, Joliet 111., operirana 12. maja, 1925. Opravičena do podpore $100.
> 105.
790 JOHANA STEFANČlC — Članica društva sv. Jožefa, št 1«, Virginia, Minn., operirana 5. decembra, 1924. Opravičena do podpore $100. * 10«
9527 MIHAEL SPlSlČ — Član društva Marije Device, št. 38, Pittsburgh, Pa., operiran 8. junuarja, 1925. Opravičen do podpori $100.
107.
19689 JOSEPH FABIAN — Clan društva sv. Jožefa, št
56, Leadville, Colo., operiran 7. maja, 1925. Opravičen do podpore $100.
108.
I 17861 FRANK BESOWteK — Član društva sv. Janeza Krstnika, št 00, Wenona, lil., poškodovan 12. decembra, 1924. Opravičen do podpore $250, za izgubo vida na levem očesu.
10258 FRANK KEREN	društva sv. Janeza Krstnika
št. 60, Wepona, 111., operiran 25. aprila, 1925. Opravičen do podpore $100.
110. — 18604 JOSIP ROSICH — Član društva av. Jurija, št 7B> Toluca, 111., operiran 13. maja, 1926. Opravičen do podpore $50.
111.
12180 MARY PERICH — Članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, So. Chicago, m., operirana 18. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
112. 1 10861 JOSEPHINE SAMOTORČAN — Članica društva Marije Čistega Spočetja, Št. 80, So. Chicago, 111., operirana 3. maja, 1925. Opravičena do podpore $100.
113.
2569 URSULA STRUBEL — Članica društva sv. Alojzija, št. 88, Fleming, Kans., operirana 24. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
114.
10827 ANA ŽITKOVIČ — Članica društva sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa., operircana 23. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
115.	&
12657 FRANCES BENCICH — Članica društva sv. Jožefa, it. 103, Milwaukee, Wis., operirana 17. maja, 1925. Opravičena do podpore $100.
116.
1113 ANNA STERK -k. Članica društva sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., operirana 14. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
117.
4370 MARIJA GREGORČIČ — Članica društva sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., operirana 23. maja, 1925. Opravičena io podpore $100.
118.
8291 ANGELA MERLAK — Članica društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., operirana 8. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
119.
19865 KAROL R08HAY — Član društva sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans., operiran 13. marca, 1925. Opravičena do podpore $100.	v
120.
24887 AUGUST BOGOL1N — Član društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., operiran 14. maja, 1925. Opravičen do podpore $100.
121.
9430 ANGELA PREGLED — Članica društva sv. Alojzija, št. 161, QilbeH. Minn., operirana 20. marca, 1925. Opravičena do podpore $100.
122.
10000 JUSTINA LAMOVŠEK — Članica društva Marije Pomoč Kristijanov, št. 165, West Allis, Wis., operirana 19. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
123.
11338 DOROTHY KISH — Članica društva sv. Jožefa, št.
168,	Bethlehem, Pa., operirana 12. maja, 1925. Opravičena do podpore $100.
124.
26269 IGNATZ NOVAK — Član društva sv.| Jožefa, št
169,	Cleveland, O., operiran 21. aprila, 1925. Opravičen do podpore $100.
125.
11510 MARY TERCEK — Članica društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., operirana 29. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
126.
10122 ROSE ZAKRAJŠEK — Članica društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., operirana 3. junija, 1925. Opravičena do podpore $100.	\
127.
12925 JOHN SUNICH — Član društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., operiran 19. maja, 1925. Opravičen do podpore $100.
128.
1^656 MARY GORICHAN — Članica društva Marije Pomagaj, št. 188, Homer City, Pa., operirana 14. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
Mladinski oddelek. Zaporedna št. 203. 8295 JOHN UNDESSER — Star 7 let 11 mesecev in 3 dni, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, 111., umrl 20. maja, 1925. Vzrok smrti: oteklina v vratu. Pristopil 6. junija, 1922. Bil je član 2 leta, 11 mesecev in 14 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let. Opravičen do podpore $168, kateri znesek je bil nakazan 3. junija, 1925.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, 111., 27. junija, 1925.
-_0-
St Gairski paberkL
(Hie aradalk.) r
Na zapadni strani Clevelanda delajo velik zverinjak. Nekatera mesta so v to svrho darovala že različne divje živali, neki farmar iz bližine je pa te dni pripeljal za ta zverinjak krasno holštanjsko kravo mlekarico. Mnogo elevelandskih otrok, ki niso še nikdar videli žive kiaye, ima sedaj priliko videti ono ii-
val, ki nam daje mleko. *
V	tem zoologičnem vrtu (zve-rinjaku), bodo tudi opice častno zastopane. Slovensko opico bo daroval v trajen spomin na svojega opičarskega pradeda, urednik našega lokalnega dnevi nika "E," ki vedno trdi, da je z opicami v sorodu, čestitam!
V	Clevelandu imamo 60 različnih bolnišnic za moške, ženske in otroke. Dalje se nahaja nekje tudi bolnišnica za konje, pse, mačke in ptiče (kanarčke).
Bele te dni sem prišel na sled še drugim, čudnim vrstam bolnišnic, ki se nahajajo na našem St Ctairju. Blizu Gordon parka se nahaja bolnišnica za punčke iz cunj (Dolls Hospital) in neka italijanska bolnišnica za čevlje (Shoe Hospital). Ravnatelj slednje bolnišnice običajno a kladivom natepava po raztrganih pacjentih, ki prav nič ne atokajo mri tej operaciji. Tu in tam jim prišije še kako fliko na trdbuh, pa računa $1.25 za celo operacijo. Zares čudna bolnišnica! Kako ravnajo z "bolanimi" punčkami iz
cunj, si še nisem ogledal. •
Zadnjo soboto som stal pred neko judovsko mesnico na 105. ceati. Ogledoval sem si lepo očedene zaklan^mlade piške. — 55 centov en funt! Za naše skupno kosilo bi jih ne bilo zadosti aa $5. Bomo pa še malo počakali, ko bodo "springer j i" po 20 centov funt?!
Clevelandski dnevnik "Press" je zadnji čas razpisal čudno tekmo med svojimi naročniki. Zvedeti hoče namreč, kdo ima največjo glavo, največje noge (v stopalih) in najbolj debeli trebuh. K slednjim tekmovalcem sem se mislil tudi jaz priglasiti, pa me še nekdo drugi akoro za 50% prekosi. Minuli Četrtek sem namreč videl sliko Mr. Kinseya, Id meri čez pas 74 palcev in tehta nad 300 funtov. Če ima naš mojster Gornik za tc^ga debeluharja povsem primerne hlače, ne vem? Bodimo veseli, da še nismo tako debeli! •
Newyorsk'emu dnevniku Ino-ra že precej slaba presti, ker je zgubil že toliko tisoč naročnikov. Deficit nadomešča sedaj s prodajo že pol leta starih koledarjev, pisalnih strojev in raznih knjig. Te dni sem osebno govoril z nekim znancem, ki je že 25 let naročnik onega kameleonskega lista in več let tudi njegov zastopnik. Tudi tega starega naročnika ima "Zgaga" na vesti, kajti dotičnik je list '"Glas Naroda" pustil, ker preveč zabavlja čez duhovnike. » •
Pri "Glas Naroda" morejo imeti uredniki res dosti denarja?! Ni čuda, saj delajo nad banko! Svoječasno je bila v "Glasilu" Zgagarju razpisana nagrada $500, zadnji teden pa $100. Sest lepih stotakov, pa jih ne mara Za ta denar si lahko kupil 70 galon munšajna! *
Petdeset križev bom kmalu nosil na svojem hrbtu, pa še nisem doživel tako čudne ženske mode kakor je sedaj v veljavi. Zadnjič, ko je bilo blizu 100 stopinj vročine, sem se peljal v kari z neko ameriško Evino hčerko. Kar zijali smo, tako nam je bilo vroče. In v tej vročini je imela ta žrtev mode okrog vratu veliko lisičjo ko-žuhovino in do ram gole roke. Čudna moda! Poleg nje je pa sedela neka krasotica v težkem zimskem plašču. Pa imajo te moderne ženske morda prav? Kožuhovina okrog vratu in težka zimska suknja jim brani hudo vročino do telesa? Če bi jih tudi mi moški posnemali, bi morali poleti nositi kučme in kožuhe, pozimi pa Palm Beach obleke in slamnike. Narobe svet!
Zadnji četrtek smo se zopet selili z uredništvom. To pot sem bil za 16 stopinj (stopnic) povjšan in sicer v prvo nadstropje, kjer se mi nudi krasen razgled Čez vse strehe do erij-skega jezera. Tako moderne pisarne še nisem imel nikoli, ker se poleg oken nahaja tako-zvani "Roof Garden," kjer se lahko svobodno izprehajam. Drugi mesec . bomo na tem strešnem vrtu igrali baseball, tennis, golf in kegljali bomo tudi lahko. Novo stensko uro mi je za urad podaril $latarski mojster Mr. Černe; navijal jo bo vsakih osem dni moj pribočnik in adjutant Polde ta Kratki. Za plačo se še nisva domenila.
Prav na slovesen način sva "premufala" tudi naš slavni uredniški koš. Pisarno sera pretvoril v pravo galerijo slik. Okoli in okoli po stenah jih visi 'nad 100. Slike tvorijo skupine naših društev, uradnikov itd. Moj prijatelj Lojze je rekel, da naj bi računal najmanj 25 centov vsakemu, ki si hoče to galerijo ogledati; toda ta galerija je -vsem obiskovalcem zastonj na ogled. Radio aparat za pisarno in telefon dobim prihodnji teden. V kotu pri oknu imam pripravljen poseben prostor za obljubljeni rožmarin iz Sheboygana; kranjski nagel bom pa morda dobil pri Wider-wohlovih na 61. cesti v Clevelandu; nad pisalno mizo mi bo pa prepeval zlatorumeni kanarček iz znane Lunkove velepti-čarne.
LITTLE ANGEL
GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA LIL JEDNOTE Izhaja vsako pm mil y bmmcb. NmIot uredništra "Angela*": So. J. J. Oman. 3MT K. 80tk St. Cleveland, Ohio.
OFFICIAL ORGAN ef the JUVENILE DEPT. of K. 8. K. J. (G. C. S. CJ|
•	batted	~ ■ ........
Editor's Address:
crory first Wednesday in the Month.
J. J. Onu, SM7 E. Mth St. ClereUnd. Ohio.
PRISTOPU
meseca maja, 1925.
K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 13366 Amalia Je-rina.
K društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., 13232 Edward Liber-sher.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 13392 Helen Muc, 13393 Bertha Muc.
K društvu sv. Jožefa, št 21, Presto, Pa., 13233 Joseph Horvat.
K društvu sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., 13234 Ralph Bohte.
K društvu Vitezi sv. Florija-na, št. 44, So. Chicago, 111., 13367 Edward Primožič.
K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind., 13368 Alma Kanalec, 13369 Filip Bajt, 13370 Olga Kanalec,. 13371 Thomas Sustersic, 13372 Anna Zupančič,. 13373 Stefania Fale-tič, 13374 Anna Koren, 13375 Henry Dezelan, 13376 Louis Smerdel, 13377 Anton Smerdel, 13378 Emma Manfrida, 13379 Frank) Lampar, 13380 Frank Cerne, 13381 Mary Kanovšek, 13382 William Komlanc, 13383 Elma Manfrida.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., 13394 Jožefa Paik, 13395 Angela Paik, 13396 Julia Paik, 13397 Karol Paik.
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., 13354 Walter Horvath, 13355 Joseph Horvath, 13356 Peter Horvath, < 13357 Stefan Gradski, 13358 Katarina Yanie; 13859 Anna Yanic, 13360 Mary Yanic, 13361 Edward Sellers.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain O., 13384 Mary Siladi.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 13235 Mary Posega, 13236 Violet Posega, 13237 Terezija Posega, 13238 Jennie Posega, 13239 Elbin Grebene, 13240 Katarina Corak.
Kdruštvu sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 13241 Virginia Habich.
K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 13242 Mary Skerl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111., 13243 . Frances Zupančič, 13244 Theresa Zupančič, 13245 Joseph Zupančič, 13246 Albin Zupančič, 13247 Loretta Zupančič, 13248 Edward Turk, 13249 Elizabeth Turk, 13250 Catherine Turk, 13251 Julia Turk, 13252 Helena Turk, 13253 Joseph Simonac, 13254 Joseph BoŠtjančič, 13255 Mary Bostjančič, 13256 Dorothy Jagodnik, 13257 Emma Jagodnik, 13258 Sophie Jagodnik, 13259 John Bozic.
K društvu sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., 13385 Anna Sivic.
K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 13386 Angela Brecl.
K društvu sv. Ane, št 134, Indianapolis, Ind., 13260 Ajtna Grbeic, 13261 Cecilia Kreffel, 13262 Rose Kreffel, 13263 Anna Brezovšek, 13264 Miroslav Bre-zovšek, 13265 Matilda Kagel, 13266 Wilma Kagel.
K društvu sv. Družine, št. 136, Willard, Wis., 18267 John Hribar, 13268 Alojs Fortuna, 13269 Anna Rovtar, 13270 Anton Perušek, 13271 Albert Volk, 13272 Anton Celesnik, 13273 George SeUškar, 13274 Peter Celesnik, 13275 Frančiška Celesnik, 13276 Anton Gosar.
K društvu sv. Ciril« in
toda, št. 144, Sheboygan, Wis., 13277 Amalia Udovich, 13278 Olga Udovich, 13279 Joseph
Udovich.
K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 13280 John Bedič, 13281 Katarina Bddič, 13282 Mary Bedič.
K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 13283 Catherine Vlasich.
K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 13398 John Kira-sich, 13399 Joseph Kirasich, 13400 Mary Kirasich, 13401 Thomas Kirasich, 13402 Mar-kus Kirasich.
K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., 13284 William D. Ohlin.
Kdruštvu s v. Ane, št. 156, Chisholm, Minn., 13285 Jennie Tobak.
Kdruštvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 13403 Anna Zore, 13404 Julia Zore, 13405 Jennie Gorenc« 13406 Adelia Bovhan.
K društvu sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn., 13407 Josephine Lautigar, 13408 Helen Lautigar.
K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 13286 Joseph Misma8, 13287 Engelbert Mismas, 1328 Annie Winter, 13289 Jennie Winter.
K društvu sv. Mihalja, št. 163, Pittsburgh, Pa., 13362 Sofia Klejnouski, 13363 Mary Klejnouski, 13364 Anna Mar-kuš.
K društvu sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa., 13387 John Skraban.
Kdruštvu sv. Jožefa, št 169, Cleveland, O., 13290 Frank Ma-leckar, 13291 Rudolph Malec-kar, 13292 Mary Perko, 13365 Mary Kavčič.
K društvu sv. Ane, št. 170, Chicago, Dl., 13293 Hedviga M. Frank.
K društvu sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn., 13409 Mary Yukonich.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., 13294 John Golic, 13395 John Sustarsic, 13269 Agnes Golic, 13410 Kristina Sustersic, 13411 Edward Sustersic, 13412 Josephine Sustersic, 13413 Frank Sustersic, 13414 Anna Sustersic.
K dcuštvu Marije Pomagaj, št. 174, Wilard, Wis., 13297 Daniella Parkelj, 13298 Mildred Parkelj, 13299 Anna Celesnik, 13300 Josephine Stimac, 13301 Mary Lamovec, 13302 Frances Lamovec, 13303 Anna Fortuna, 13304 Theresa Podobnik, 13305 Sophie Lucas, 13306 Dorothy Petkovšek, 13307 Mary Rako-vec, 13308 Helen Brežic, 13309 Emilia Celesnik, 13310 Margaret Bukovec, 13311 Mildred Podobnik, 13312 Mary Podobnik,
13313	Gertrude Podobnik,
13314	Helen Parkelj, 13315 Maime Parkelj, 13316 Mary Pe-rovšek, 13317 Mary Lucas, 13318 Mary Seliskar, 13319 Helen Horvat, 18320 Frances Go-sar, 13321 Anna Parkelj, 13322 Mary Gosar, 13323 Mary Vola-rič, 13324 Sophie Gosar, 13225 Anna Snedic, 13326 Josephine LokatiČ.
K društvu Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., 13415 William Yafcse, 13416 Mary Yakse, 18417 Jane Yakshe. • K društv usv. Antona Pado-vanskega, št. 180, Canon City, Colo., 13388 Anton Lauriha, 13389 Paul Lauriha, 13390 Mary Lauriha, 13991 Ernest Lauriha.
K društvu sv. Vincenca, št. 182, Elkhart Ind., 18327 Helen Strukel, 18388 Anna Yarc,
13329 Helen Trlep, 13330 Mary Yarc, 13331 Josephine Miklic, 13332 Dorothy Strukel, 13333 Robert Edward Strukel, 13334 Anna Miklic, 13336 Alois Stru-
kel, 13337 Albert Strukel,« priporočujte svojim angelom
13338 Mary Prijatelj, 13339 William Prijatelj, 13340 Mary Trlep, 13341 Vincent Trlep, 13342 John Jarc, 13343 Angela Trlep, 13344 Alois Trlep; 13345 Rudolph Trlep, 13346 Joseph Trlep, 13347 Mary Oblak, 13348 Martin Trlep.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 185, Burgetts-town, Pa., 13418 Matevž Skvar-ca, 13350 Viktoria Rovšek.
K društvu Kraljica Majnika, št. 194, Canonsburg, Pa., 13351 Mary Cvetan, 13352 Jos~ephine Cvetan, 13353 John Cvetan. JOSIP ZALAR, glav. tajnik, o
Angeli - posebni prijatelji otrok.
-Mihatov.
V7 naši vasi sem poznal moža
—	železniškega delavca — ki se je trudil od ranega jutra do poznega večera. Nobene zabave si ni privoščil, pa saj si je tudi ni mogel; doma je imel skrbno ženo in sedem nedorast-lih otročičev. Ko je zvečer prihajal z dela domov, so vpirali njegovi malčki vanj svoje poželjive poglede kakor mladi vrabci, ko jih stara dva pitata. Kljub slabemu zaslužku so vendar imeli pri Blažetu — tako se je namreč reklo pri hiši — vedno kruh na mizi; tudi so bili vsi 3nažno oblečeni in lepo vzgojenih ; •>•%' ~
Ni čuda, da so sc nekateri zavestni sosedje popraševali, odkod jemlje Blaže denar. In usoda je hotela, da se je tudi nad ' Blažetom uresničil znani pregovor: Kogar ima ljubi Bog rad, ga tepe. Ker se je v tistem času izvršila v vasi neka nepojasnjena tatvina, so začeli nekateri sumiti Blažeta. Četudi niso dobili pri hišni preiskavi nikakih dokazov, so ga vendar odpeljali v bližnji trg v preiskovalni zapor. Tu je nedolžni oče že mesec dni zdihoval, ne da bi mu mogli dokazati kriv Doma pa je uboga mati slednji večer klečala in molila in tudi otroke opominjala k molitvi, češ: "Ljubi otročiči! Molite še vi in priporočite se angelom varihom, oni so vaši najboljši prijatelji; prosite jih, naj tudi oni v nebesih prosijo dobrega Očeta, da bi kmalu rešil vašega nedolžnega očeta."
Otroci ubogajo. Ko skupno odmolijo rožni venec, zavpije Jožek — najmlajši izmed njih
—	in pravi: "Mama, poglejte, kako se svetijo angelčki in lete v sodnikovo hišo. Da, ravno v sodnfkovo hišo gredo!"
"Dete, pojdi spat," reče mati, "sanja se ti, k takemu krivični-ku ne hodijo angeli božji."
"Pa so šli," odvrne dete, "nesli so naše prošnje za ubogega očeta k hudobnemu sodniku."
Ko Jožek izreče one besede, zaspi.
Drugo jutro pripoveduje sodnik svojemu pisarju sanje, ki jih je imel po noči ter pravi:
"Kamorkoli sem se nocoj obrnil, sem slišal mile prošnje uboge žene in nedolžnih otročičev, ki so prosili za svojega očeta. Pokoja nisem mogel dobiti poprej, da sem obljubil izpustiti jetnika, kakor hitro napoči dan. In to hočem res zdaj storiti."
Tako je bijtedolžen Blaže rešen težke ječe. Koliko veselja je bilo, ko je kmalu potem prišel oče domov in objel svojo ljubo žeoo in nedolžne otročiče!
Kleče so slavili Boga in se zahvaljevali angelom varihom, ki so ponesli otroško molitev pred prestol usmiljenega Boga.
Otroci! Tudi vi se skrbno
varihom, prosite jih, naj vas varujejo greha ter vam pri dobrem nebeškem očetu izprosijo milost, da srčno premagujete vse skušnjave hudobnega duha. ,-o-
Sv. Terezija Deteta Jezusa.
(K njeni proglasitvi za svetnico 17. maja, 1925.)
Bila je cvetka, ki je vzklila iz pobožne družine in rastla v tihem samostanskem vrtu.
Le pol stoletja obsega zgodovina njenega življenj^ in njene posmrtnosti. Se žive tisti, ki so jo videli v njenem rojstvu, ki so jo zibali v detinski dobi, ki so jo videli rasti lepo kot vrtnico, čisto kot lilijo, še žive osebe, ki so dvorile majhni kraljici, kakor jo je nazival oče, še se jo spominjajo njene sošolke in govore o njenih krepostih: danes poklekajo pred njeno podobo in ji, proseč jo pomoči, odkrivajo svoje potrebe. Ta ljubezniva cvetka je vzklila med nami in za nas — posebno za nas.
In res, kaj drugega potrebujemo v tej dobi laži in ošabno-sti, kot da se vrnemo k tisti otroški evangelski priprostosti, ki jo je tako jasno in tako toplo priporočal Jezus? Kaj drugega treba nervoznemu svetu, tavajočemu v temi brezverstva in samoljubja, kot da se vrže v naročje skupnemu Očetu, ki edini ga more zopet osrečiti-Kaj drugega potrebuje sedanje človeštvo, vzdihajoče pod bremenom in v okovih strasti. kot ljubeznive roke, ki bi vlila v srca toploto in sladko bratsko ljubezen?
Vsega tega, ki je vrhunec na-hiš potreb, nas uči in nam deli mala Terezija.» Terezija deteta Jezusa je ostala vedno majhna, vedno otrok v svoji duši, in ta otrok je^ na vseh potih dosegel vrhup^T na poti življenja, na kreposti, na poti slave. Majhna po letih, a polna božje modrosti, je našla vzpenjačo, kakor jo imenuje v otroškem govoru, in v njej se je vzpela do Jezusa in se pri njem spočila v brezmejnem zaupanju.
Terezija je našla v božjem srcu najbolj mehko in občutljivo točko, tisto namreč, iz katere je izšlo usmiljenje do Magdalene, do samaritanke, do razbojnika, in to točko je hotela z najbolj izbranimi in prepričevalnimi besedami razkriti grešnikom, ki vzdihujejo in obupava j o pod težo grehov. S pesniškim duhom in srcem je občudovala in ljubila cvetlice, travnike, morje, zvezde ... in vse to ji je nedolžno in vabljivo govorilo o neskončni ljubezni božjega stvarnika in ji vlivalo in vlilo veliko ljubezen, kakor je ne opazimo pri nikdmur drugem. V tej ognjeni ljubezni kot žrtev — za zveličanje duš.
Njena perut, s katero se je dvjgala na lahki, hitri vzpenja-či, je bila ljubezen, polna zaupanja, ki pa ni obstojala iz velikih del, kakor jih opazimo pri nekaterih svetnikih, pač pa iz slate verige skritih zatajevanj, majhnih, toda pogostih, vsak trenutek ponavljanih, vedno z večjo gorečnostjo in ognjm, ki je tembolj plapolal, čimbolj je postajala ponižna in skrita in čimbolj vzvišen je bil 'naman njenih zatajevanj: žrtev za du-
hovnike, rešitev duš. Terezija je našla bližnjico k nebu in najuspešnejše in nezmotljivo sredstvo svetosti in to pot je pokazala najprej sosestram, potem svetu, in njeno gotovost je ponavljajo in se bodo ponavljali do konca stoletij. "Čutim," je rekla malo pred smrtjo, "da se mora začeti moje poslanstvo, da bodo tudi drugi vzljubili Jezusa, kakor ga ljubim jaz . . . poslanstvo, da bom pokazala dušam svojo kratko pot: pot dušne mladosti, pot zaupanja in popolne vdanosti . . . Svoja nebesa želim prebiti v izvrševanju dobrih del na zemlji."
Terezina svetost je obstojala iz ljubezni, ta ljubezen pa iz zaupanja in majhnih žrtev. To je bilo njeno življenje, njena pot, njena skrivnost, tista skrivnost, ki jo je Bog hotel odkriti vsem, ko je je Cerkev 29. aprila, 1925, 25 let potem, ko je bila zapustila solzno dolino, proglasila za blaženo, in 17. maja, 1925 pa povišala pred očmi vseh yernikov do svetniške časti, ki jo uživa že dav-nej pri Bogu.
-o
Blagor usmiljenim.
(!z nemščine prevedel I. S.) Kdor je bil le enkrat na Dunaju, v velikem krasnem glavnem mestu nekdanje mogočne Avstrije, pozna dunajski Prater. To je največje dunajsko šetališče; tu so parki in vrtovi, gostilne in kavarne, gledišča in zabavišča. Tu je poskrbljeno za zabavo oči in ušes. Lepega poletnega dne je bil v tem Pra-tru velik ljudski praznik. Ne-" pregledne gruče Dunajčanov so hitele v ta lepi park, pod krasna senčnata drevesa, na zelene trate v pivnice in gostilnice. Odlični in pri prosti ljudje, staro in mlado, vse se je veselilo lepega dne. Tudi mnogo tujcev je prišlo v Prater gledat veselo življenje Dunajčanov.
Kjer je mnogo veselih ljudi, tam tudi tak človek lahko kaj upa, ki živi od usmiljenja drugih. Tako sc je nabralo tudi tukaj mnogo revežev, pohabljencev, beračev in lajnarjev, ki so pričakovali ta dan obilnih milodarov.
Med "temi je bil tudi star invalid, na katerem se je uresničil stari pregovor: "Mlad vojak, star prosjak."
No, ramo beračiti ni maral; polotil se je umetnosti, s katero se je bavil v svojih mladih letih, namreč goslanja, kolikor ga je seveda znal, in si je mislil:
"Četudi ti ljudje za tvoje igranje nič ne dajo, jih bo ganila vsaj tvoja siva glava, tvoja lesena noga in tvoj ves zakrpani, stari, vojaški plašč."
Invalid se je vsedel pod košat javor ob potu, koder so ljudje mimo hodili in je igral na svoje gosli; Pred njim je sedel njegov stari koder (pes), ki ga je bil navadil, da je držal v gobcu njegov klobuk, ki so usmiljeni ljudje vanj vrgli kak novčič ali pa — tudi ne.
A danes so ljudje veselo kramljali in se smejali in šli mimo invalida, a njegov klobuk je ostal prazen. 0 da so se le enkrat ozrli v starega reveža, bi bili na njegovem žalostnem obrazu brali, da je za zadnji denar, ki ga je imel, kupil nove strune za svoje gosli in da daises še ni ničesar užil.
Ko je igral svoje stare koračnice in poskočne valčke, je žalostno gledal na veselo množico na sijaj in bogastvo srečnih in razposajenih ljudi in njego-
va beda ga je bolela vedno bolj globoko v srcu.% Danes se bo ulegel lačen na svojo slamnico v podstrešni sobici.
Že je bilo precej pozno popoldne. Mnogo vieselih* šetalcev se je že vračalo domov, a v invalidov klobuk še ni bil padel niti en belič. Njegovo upanje se je ravno tako bližalo zatonu kakor ljubo solnce. Bridka Žalost se je polastila njegove duše, njegov stari brazgotinasti obraz je izražal bolest, ki mu jo je čutilo srce. Nedaleč od njega, pa je pod drevesom stal postaven, zalo oblečen gospod, ki ga je dolgo poslušal in z globokim sočutjem opazoval. Ko je bilo vse zastonj in trudna starčeva roka loka ni mogla nič več premikati in ga njegova zdrava noga ni mogla nič več držati, se je invalid usedel na kamen pod drevo, si podprl čelo z rokami in vroče solze so mu pritekle po njegovem starem, poštenem obrazu.
Tuj gospod pa, ki je slonel tam pod košato lipo, je videl, kako je roka, ki je imela le še tri prste in ki je ž njimi igral, skrivaj obrisala solze. Solze starega invalida so bile zanj vroče kaplje, ki so mu padale na srce; hitro je stopil k invalidu, mu dal zlatnik in rekel:
"Posodite mi za nekaj časa svoje gosli."
Starec je ves hvaležen pogledal gospoda in mu dal gosli. Te niso bile tako slabe, le invalid je nanje tako škripal. Gospod jih je uglasil, se postavil prav blizu invalida in mu rekel smehljaje :
"Tovariš, vzemite klobuk in sprejemajte denar, jaz bom pa igral."
In gospod je začel igrati, da je stari invalid radovedno pogledoval na svoje gosli, kakor bi jih hotel vprašati, odkod imajo te čudovite glasove. Ni jih več poznal. Glas teh gosli — to je bilo petje, ki je seglo v dušo, da človek ni vedel, kaj mu je, in glasovi so bili kakor biseri. Zdaj se ti je zdelo, da vriskajo v njih angelski glasovi, zdaj zopet, da tožijo ti, v srce segajoči glasovi o najhujši bolesti človeške duše, tako da so solze prišle človeku v oči.
Ljudje so se začeli ustavljati. Nihče ni šel kar naprej, nihče si ni upal dihati, vse je poslušalo čudovite glasove in melodije. Vedno večji je postajah krog poslušalcev. Krasne kočije so se ustavljale, tudi najodličnejša gospoda je poslušala te čarobne glasove. Vsakdo je vedel, kakšen namen ima ta odlični godbenik, da igra namesto ubogega invalida, da bi pri ljudeh vzbudil sočutje zanj. V stari klobuk, ki ga je mož držal v rokah, je padalo zlato, srebro, baker — kar je kdo imel. Kmalu je bil klobuk poln in invalid ga je moral izprazniti. Tujec pa je igral, igral v srca ljudi tako čudovito, da je bil klobuk še enkrat poln do vrha. Tujcu so se svetile oči od veselja; igral je, da je bilo okoli njega vse tiho, kakor v grobu; potem pa se je naenkrat začelo gromovito ploskanje, ki ni hotelo nehati, da je zopet začel in z največjo vnemo igral. * Naenkrat pa da umetnik starčku gosli nazaj, vzame svoj klobuk, invalidu prijazno prikima in izgine, pre-dno je mogel ta reči: "Bog plačaj!"
"Kdo je bil to?" 80 vpraševali ljudje invalida.
"Ne vem," je odgovarjal mož, "sam Bog mi ga je poslal na pomoč, brez njega bi bil moral
od gladu umreti."
Tedaj pravi nek gospod, ki je šel mimo: "Jaz ga dobro poznam; to je bil slavni umetnik na violino, Aleksander Boucher, ki se mudi nekaj dni na Dunaju in ki je zdaj storil tukaj delo usmiljenja. Živijo Boucher!"
"Živijo! Živijo" je vzkliknila množica.
Invalidu pa so tekle solze hvaležnosti in veselja po licih. Sklenil je roke in molil:
"Gospod, poplačja, povrni mu ti obilno"
Tisti večer je imel Dunaj dva srečna človeka več; eden je bil invalid, ki je bil zdaj za dolgo časa rešen pomanjkanja; drugi je bil Boucher v zavesti svojega dobrega dela.
Kako že pravi naš Odrese-nik?
"Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, to ste meni storili."
PODOBA DOBREGA OTROKA
Dobri otrok ljubi Boga in ljudi. Pobožen je in odkritosrčen; stariše rad uboga ter stori precej, kar mu reko. Nikdar ne govori kaj grdega ali pregrešnega. Z drugimi otroci ževe v miru; ne trga se in ne meče kamenje. Dobri otrok je ulju-den, se lepo vede, je pohleven, prijazen in hvaležen, odpustljiv in postrežljiv. Govori zihiraj resnico ter se nikdar ne laže; ne vzame in ne pokvari ničesar. Vsi ljudje ga imajo radi in tudi drugi otroci se radi družijo ž njim. Dobri otrok tudi z živali lepo ravna, ne preganja in ne trpinči jih nikoli. Starih nad-ložnih ljudi ne graja in ne zaničuje nikoli, ter vsak pregre-šek, ki ga je storil, obžaluje.
To je podoba dobrega otroka, glej, da jo vestno posnemaš!
_ _0-
~ Praktičen talent.
Oče: "Verjemite, gospod ka-tehet, moj Joško je odlično praktičen talent."
Katehet: "Ne vem ... v šoli nič prav ne odgovarja . . ."
Oče: "Gospod — vprašajte ga za praktične stvari, pa boste videli, kako je bistroumen."
Katehet: "No ja, saj hodi šele šest tednov v šolo."
Oče: "Boste videli, gospod. Joško, pojdi sem in odgovarjaj. Cemu imaš lase?"
Joško: "Da jih češem."
Oče: "Cemu imaš nos?"
Joško: "Da prste vanj vtikam."
Oče: "Cemu imaš oči?"
Joško: "Da jih odpiram in zapiram."
Oče: "Cemu imaš roke?"
Joško: "Da si lahko prste umivam."
Oče: "Cemu imaš noge?"
Joško: "Da lahko hlače oblečeni."
"Oče: "In kaj boš postal, kadar boš velik?"
Joško: "Fajmošter."
Oče: "No, gospod katehet, ali moj fant ni praktičen talent?"
-o-
Izgovor.
Pepček se je vežbal v streljanju s fračo. Res je razbil okno. Sevsda je popustil fračo in zbežal, a lastnik okna je bil urnih nog in ga je dohitel.
"Čakaj ti lump," se je jezil lastnik okna; "jaz ti že pokažem; najprej ubiješ okno, potem pa zbežiš."
"Pustite me," se je zagovarjal Pepček, "saj sem le bežal po denar, da bi okno plačaL"

The Sign of the Cross. shining in the straw of
his pallet, grasping it, kissing
A Catholic Priest of England, whose time is mostly taken up with work in the hospitals, relates the following illuminating incident in connection with the Sign oof the Cross:
A poor widow, having fallen ill, was taken to a hospital where she soon died. Her only child, a boy of eight or nine years had in the meantime been placed in an orphan asylum The boy was an Irish Catholic and the orphanage was con ducted under Protestant auspices. Fearing for the child's faith, his pastor decided to withdrawn him from that in stitution; but on making his application he discovered that the authorities had already placed the boy in a different asylum, and had, moreover, entered him under a name other than his own. For a long time the priest was unsuccessful in his search, but finally he thought he had found the hospitable house where the Ktjtle lamb of his flock should be* living. He went to the asylum, examined the registers and in terogated the governor; but no Catholic child, nor even one bearing an Irish name, had been received into the institution
As the pastor was about to retire, an idea suddenly presented itself and he acted on it forthwith. He inquired whether he would be permitted to see all the orphans together. Te governor told him that the children were about -to enter the refectory, and that in con sequence there was no incon venience involved in his seeing them.	" •
As soon as all had entered the priest stood on a bench and said:
"Children, look at me. In the name of the Father and of the Son —;" he had scarcely placed his hand on J»s forehead to make the Sign of the Cross when he saw one of the boy s raise his hand and instinctively bless himself; while all the others — there were 320 — remained motionless and regarded the priest with open-eyed wonder. Turning to the governer, the priest exclaimed:
"There is the Catholic, that is the boy I am looking for."
The governor acknowledged that he had heard a good deal of the Sign of the Cross as made by Catholics, but he would never have thought of its usefulness in finding a lost child. The boy gladly followed the priest, and was then placed in a Catholic orphanage, where he was brought up in the faith of his fathers.
The Count and his Medal
it, he flew to the door of the cell; "commander, commander," he cried. "I am ready to be executed. I have found my medal."
But the only answer was the distant sound of retreating feet. He spent the entire day in prayer, meditation and preparation for death. The morrow brought with it the officer with * fresh list of the condemned. §
It was read in the presence of the count, bat his name was not inserted; nor did the governor seem to recollect his decision of the previous day.
A week passed, the count was not summoned to execution. Then the door of the prison was suddenly flung open. "The prison is on fire," was the cry. "Let all who can save themselves."
Few of the prisoners ventured, to make the attempt. The count wearing his medal never hesitated, but trusting to the Divine Mercy and help, rushed forward and soon found himself beyond the prison barries in the open street. Here amid the axcited crowd of specta tors of the conflagration he passed unmolested. On and on he went, soon Paris was behind him. After two days of constant traveling, he crossed the French frontier into Germany and was a saved qian
His aim and object now was to find his family whom he knew had taken refuge in that land. He wandered on from city to city hunting for them, but in vain. Finally he reached Austria and in a strange city entered a handsome church and attended Mass. On its conclusion he made the round of the interior of the edifice, admiring and studying its many works of art. In so doing he entered a side chapel dedicated to Our Lady, where kneeling down, he offered his loving . grateful homage.
• • •
GLAISlio k ^. fc. JEt^ofrte1. jptlja,.
In the awful reign of terror of the great French Revolution the governor of a Parisian pri son opening the door of a cell in which a royalist count was imprisoned sternly ordered him to come forth at once. His name was on the list of condemned criminals to be executed that day. There must be no trying. The count without replying, immediately began searching on the floor, and as the governor expressed angry impatience, he explained:
"I have just lost the medal, which I have worn since childhood. I have worn it all my life and must wear it on the road to death." '
"Make haste then," muttered the governor. "You are detaining the other prisoners."
The count most anxiously and eagerly continued his search for the medal.
"The time is up," said the officer. "I must go. I allow you 24 hours in which to find your medal. Your execution is postponed till tomorrow."
The grateful count continued his search; and but a minute had scarcely elapsed wl^en he
Rising from his knees, it seemed to him he must be dreaming for he beheld kneeling before the altar, the three forms long lost and most earnestly sought for his beloved ones. He knew they were praying for him — praying for the repose of his soul. He went and knelt beside them. They then embraced him as one returned from the dead. The Blessed Mother, who had lost and found the precious child Jesus in the Temple of Jerusalem had reunited them. Need we add that her sacred medal was never separated from the count? It accompanied him into the gravje. —The Sacred Heart Review. -o-
Fourth Commandment.
ing can be done without paren tal supervision and obedience on the part of the children.
Disobedience, therefore, to father, or mother is a sin against the law of God and against public order. Children must remember that, should they die in their minority, that is, while still undlr the authority of their parents, they will be judged chiefly according to the obedience they have practiced toward those whom God placed over them for their direction.
This submission of children to the commands and wishes of their parents extends to all things, excepting only when the will of the parents is clearly opposed to some law of God. In such a case, which of course, is rare, children should consult a spiritual superior as to what they must do.
In these days when young people learn so much from newspapers, shows and contact with companions, they frequently think that they know better than their parents what they may or may not do. This leads to the ruin of many young lives. Let the boy and girl remember that their father and mother have the ad vantage of years of experience and observation. They do not tell all they know and when they command* it is not always necessary for them to give their reasons for doing so. Even if parents are at times unnecessarily strict, the submission of children to their will becomes all the more an act of Christian virtue. It is itoth an act of obedience and an act of humility in bowing to the will of a divinely constituted authority.
In the place of parents stand teachers and sometimes guardians. They must receive a like obedience from the children under their care. The Fourth Commandment is also interpreted so as to include the obedience due to all lawruf human authority, to our employers, to all civil and religious superiors. Without such obedience human society and the relations between man and man will be a failure.
Let the Holy Family of Nazareth be the model of all Christian families. Here we find the Eternal Son of God living in childlike submission to human parents. Mary, His Mother, and Joseph, the foster father. "He was subject to them," the Gospel tells us, and His filial subjection lasted even into the years of His manhood whilst He lived with them in the humble home of Nazareth.
WHAT IS A BOY?
Obedience is a virtue of the ^Christian life. It is taught in all the pages of Holy Writ. In the Hebrew law children were strictly bound to obey their parents and we have many beautiful examples among the Jews of submission to parental authority. Almighty God mani fests His will in this regard by devoting one of the Ten Com-mendments to the promulgation of their universal law, Honor thy father and thy mother." Our Divine Savior, by His teaching and by His example, reassured this law for the New Testament.
The family is the foundation of huhan society fo government, of all law and order. The wilfare of the nation and of the world depends on the state of the family and of family life. Children are given to father and mother in order that they may be reared to a virtuous and useful life. They are first children of God. They must be led to know, love and serve Him.. The family, then, has much to accomplish, but noth-
He is the person who is going to carry on what you have started.	,
He is to sit right where you are sitting and attend to those things you think are so important when you are gone.
You may adopt all the poli cies you please, but how they will be carried on depends on him.
Even if you make leagues and treaties, he will have to manage them.
He is going to sit at your desk in the Senate and occupy your place on the Supreme Bench.
He is going to move in and take over your prisons, universities, counting houses and corporations.
When you get done, all your work is going to be judged and praised or condemned by him.
Your reputation and your fortune are in his hands.
He will reid the books you write and sell them to the second* hand man.
He will assume control of your cities.
Right now the future President is playing marbles, and the most famous actdr of his
day is complaining because he does not want to go to bed.
Not your contemporaries ami fellow citizens, but the boys out there in the school yard, are going to say whether afier all you were a grand and noble hero or a blatherskite.
He may thing kindly of you, and say you did the best you could, or he may not. Watch your step!
All your work is for him, and the fate, of the nation and of humanity is in his hands.
So it might be as well to pay him some attention.
William L. Butcher
-o-
Can you imagine the answers?
1.	What has a head, but no face?
Y
2.	What has a face, but no head?	*
V
3.	What has a comb, but no hair?
j3}boox y
4.	What has a hair, but no comb?
•uqq»H V
5.	What has a mouth, but no tongue ?
•J3AIH v has a tongue, but
V
ribs, but no
6.	What no moutl(?
7.	What has trunk ? A tree.
;eqoj
ou ;nq 'sjunj; v st?q jeqAV '8 An umbrella.
9. What kind of a dog has no tail?
•aoa }OH v
10.	What kind of a tail has nO dog?
•H«* )Jiqs v
11.	Dog-gone it, what is the name of the last three hairs on a dog's tail?
\in*q aoQ
-o-
On the 21st of May, 1925, Blessed Peter Canisius, S. J. was canonised by Our Holy Father Pius XI. Ha was raised up by God to stop the heresy of Luther and save Germany. He will be another Saint added to the Society of Jesus.
An Honored Custom.
Men and boys passing before church should raise their hats and women should bow their heads. This has become such a well-known custom that even non-Catholics look for it It keeps up a sort of perpeutal adoration of the Blessed Sacrament. Not long ago, a street car full of men on their way downtown passed the Boston cathedral. Every hat was rais^L The effect was thrilling.

blessed Crucifix.
Have at tke head of your bed, a small vessel containing Holy Water. If you cannot set apart s room "for God." at least have some corner of room for Him. Let it be your oratory.
A Happy Memory.
Cardinal Hayes' most vivid recollection of the return voyage from Rome has to do with two little girls, one ten, the Other about seven, and both non-Catholics. It is not surprising, for he is truly the , Apostle of Children. He spoke eafcerly of them, and twice he laughed Outright at his memories.
"One of them ctfme to me and made a beautiful curtsy and was so quaint and formal, he said. "She talked to me first In Italian, then in French, and whin I asked what part of Italy she came from, she said 'Detriot'." He chuckled.
Oh, I'm an American," she said, surprised that I should know. Then she asked if she might .bring a friend and when she brought the friend she made such a well-trained little curtsy and said: "May I pre? ent —" The other was Virgi nia," he continued, reminscent-ly. "I gave one of them a fo-tograph and promised to send a picture to the other. And I gave one of them a rosary, he chuckled. "She said, quite gravely, 'You know, this may go a long way toward making me a Catholic'."
The little girls of whom the Cardinal spoke were Marguerite Brooks of Detroit and Virginia Stoddard of New York. Marguerite is the one who thinks the rosary may sway her reli gious x belief, and Virginia is still waiting for the picture, which Msgr. Donahue, his Emi nence's secretary, will send as soon as possible. The two youngfiters first attracted the Cardinal's attention when they bowed as he passed their table in the great dining salon of the Leviathan. He came to watch for them. Then they made bold to come to him at his table after dinner, introducing themselves with a grave formality that you won the Cardinal com pletely. Little Miss Brooks, after she had carefully asked his Eminence's permission, in troduced first her mother and then other members of her party. It was one of the voyage's delights to the Cardinal.
Your Home.
Make your home a sanctuary. In it let no harsh word, no en gry indelicate or profane word, be uttered.
If not always feasible in the morning, at least every evening, at a fixed hour, let the entire family be assembled for night prayers.
Let the adornments of your home be chaste and holy pictures, sound and profitable books. No indelicate representation should ever be permitted in a Christian home. No child ought to be subjected- to temptation by its own parents and its o*n home.
Let the walls of your home be beautified with suggestions of Our Divine Lord, of His Blessed Mother, and the Saints; with such'a pictures of the great and good as will be incentives to civic and religious virtue.
The immoral, vulgar, sensational novel, the indecently illustrated newspaper and publications tending to weaken faith in religion and Jeeus Christ should be rigidly excluded from every home.
Hav^in your home, your sitting room, your bedroom, no matter how small or cheap, a
The Apostles.
Matthew is said to have suffered martyrdom in a city of Ethiopia.
Mark was dragged through the streets of Alexandria, Egypt, until he expired.
Luke was hanged on an olive tree in Greece.
John was plunged into a caldron of boiling oil at Rome, but escaped unhurt and died a natural death at Ephesus.
James the Greater was thrown from a tower and then beaten to death.
Philip was beheaded in 52.
Bartholomew was skinned alive.
Andrew was crucified. Thomas was run through with a lance. Simon was crucified. Barhabas was stoned to
de^th.
Paul was beheaded in Rome by order of Nero.
St Jude, or Thaddeus was crucified.	,
St. Peter was scourged and put to death, head downward on a cross, his humility, not permitting that he should be crucified in the same manner
as his Master.
-0——
fine principles. 'Where did yo* absorb those fine principles of yours — at your mother's knee T *No. Over my father's."
LIFE AND LABORS
R t Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Marquette, Mich. By
P. CHRYSOSTOMUS VERWYST,
O. F. M.
of Loo Angeles, CaL
He feels that pagan worship is truly devil-worship. Everything in such a pagan village jars on his Christian feelings. He seems to feel the demoniacal influence pervading the place. He feels a strange, invisible power fighting him, resisting him, repelling him at every step. He has entered the devil's domains and whole armies of wicked spirits seem to bei working against him. The writer owns he always felt this strange sensation whenever he went to such a pagan village or entered a thoroghly pagan house. The very atmosphere breathed paganism. With a feeling of relief he would leave such places, to which he would never go, did not duly impel him. Perhaps other missionaries may not have been so impressed; but most likely his experience is also theirs.
CHAPTER XXIV. Description of Indian Drunk-ennes at Grand Biver; Father Baraga's Life Endangered. Indian Council. Father Baraga Dedicates His New Church. We will let Father Baraga describe the state of things at Grand River. He says:
Indians are, as a rule, very much addicted to drunkennes. However, they have not always an opportunity of indulging in this vice because they cannot everywhere find intoxicating liquor. But here at Grand River there are so many fur-traders, who follow the Indians whithersoever they go and give them liquor in order • to get their furs, that the Indians of this neighborhood and even in this place are almost continually drUnk. I have spoken about this matter with several of these traders, who sell their own souls and the souls of the poor Indians to the hellish enemy. But I receive nothing but insults and threats in answer. They hearken to my words even less than the rudest and wildest Indian. To revenge themselves on me, they bring much more liquor to the Indians and advise them strong ly not to listen or believe me and also slander me as much as possible.
Under such circumstances it is evidently hard to hold mission and convert these pagans. However, 'against God there is no counsel.' Notwithstanding all this opposition, many are converted to our holy faith and through Baptism received into our holy church.
It is a terrible sight to see an Indian in the state of drunkenness, especially the women. They are then real furies. Many Indian women here have no nose. When I came here the first time I did not know how to account for this. I made inquiries and learnt that Indian women, when drunk, attack one another like raging wolves and bite off one another's noses. Others, again, have lost one or more fingers in these bacchenalian fights. The men attack each other with their large knives, which they always carry. Often do we hear of murders perpetrated in drunkennes.
My life is here in danger. At night I am obliged to carefully and securely lock my door in order to preserve myself from the visits of these monsters.
"A few days ago there were many drunken Indians in our village. A fur-trader had brought them such a quantity of whisky that they kept on drinking four days and nights without stopping. Our Christian Indians felt very bad at this and were in danger. One of my best Christians came near losing his life during those unhappy days.
"One of these drunken wretches came to this man's house and spoke terribly against religion. Finally he tried to stab him with his knife. It was only with the greatest difficulty that the Christian Indian averted this calamity.
"During these same unhappy days I myself had a nightly visit from drunken Indians. Whlist they were yet a great distance from my house their terrible shouts aroused me from sleep. When they came to my door they tried to enter, shouting terribly at the same time. I could not understand a word they said. I remained quiet trusting in divine Providence. When they saw that they could not get in, they went away howling. Whenever I notice that there are drunken Indians in the village I lock my door immediately when evening arrives.
"In Arbre Croche I did not have to undergo such troubles and dangers, for the Indians there are for the most part converted and the few remaining pagans can do no harm. Nevertheless, I have never repented of having come here, as Arbre Croche is far better provided for under the care of my successor, the enlightened and zealous Father Sanderl. than it was when under my charge. Besides, I have the consolation of seeing that many here who hej-etofore had no knowledge of Christianity, through God's grace and help have been converted to the Christian religion and now live like exemplary Christians."
In the January number of the American Catholic Review is a most interesting article from the pen of Hon. Richard R. Elliott of Detroit, Mich., entitled : "Frederick Baraga among the Ottawas." The gifted writer gives a detailed account of the noctural attack made by a c^owd of drunken pagan Ottawas on Father Baraga's house at Grand River Mission. The facts, as recorded, are taken from ■ a manuscript account of Rev. Walter Elliott, the celebrated Paulist Missionary, brother of the above named writer, and were communicated to him by Very Rev. Edward Jacker, who, no doubt, received them from a perfectly reliable source. Hon. Richard R. Elliott writes:
(To bo continued)
A man was invited to speak at a local gathering and being The audience was tired by nobody in particular, was placed last on the list of speakers.
the time the chairman rose and announced:
"Mr. Barrows will now give us his address."
"My address,'' said Mr. Barrows, rising, "is 416 State Street. I wish you all good night."
(Nadaljevanje s 3. strani),
m o konec tej umazani zgagari-ji. Nobene podpore več, nobenega centa več za tak razdiralni tisk med nami! To naj bo geslo vseh pametnih Slovencev v Ameriki. To rojaki storite po vseh naselbinah, kajti edino potem bo odleglo ponorelim liberalcem v New Yorku.
Ako pa tega ne bomo storili in bomo še nadalje dopustili, da bodo ti ljudje, katere smo podpirali skoro trideset let na razne načine še nadalje nam stro-jili kožo, potem bo to dokaz, da smo ljudje brez razuma, da je nam vseeno, če nas kdo obliva z gnojnico in maže naše narodno ime, našo vero in naše voditelje ali pa skuša resnično delovati koristno za narod.
Kdor bo odslej po vaših na-slebinah razširjal tak umazan tisk, ki maže naše narodno ime in čast, ki sramoti naše voditelje, takemu pokažite vrata in povejte mu odkrito v obraz, da za tak nasproten brezverski tisk, ki ne pozna več nobene meje pri izbiranju sredstev za napadanje svojih bližnjih, nimate na razpolago nobenega ficka več. Tako nastopimo vsi, pa bo newyorška umazana li beralna gofla kmalu za vedno umolknila
To za enkrat, in če ne bo dovolj, pridem še na dan!
-o-1—
NOVA POSOJILNICA.
Ustanovitev podružnice Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva v Aurora, 111.
V nedeljo, dne 14. junija je bila v Aurori organizirana podružnica znanega čikaškega Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva, v katero je pristopilo osemnajst novih članov; vzeli so 235 delnic. Zastopnik za Auroro je Mr. Jerry Verbič, 635 Aurora Ave. On bo prejem&l vplačila na delnice od aurorskih članov in zastopal podružnico v jugoslovanskem stavbinskem in posojilnem društvu. Podružnica je izvolila za to mesto Mr. Verbiča, ker je poznan in ugleden rojak, njim je naša zadružna organizacija dobila zelo 'dobro moč.
Stavbinska društva so pod kontrolo državnih oblasti in poslujejo kakor določajo zakoni, )ianašajo se na take organiza cije. Vsote, naložene v stav-binskih društvih, so varne. Delavskemu ljudstvu so v veliko korist. Neštetim družinam so omogočile priti do lastnih domov. Ni čuda, da imajo med ljudstvom tak ugled in da uživajo zaupanje
Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo zboruje vsaki petek večer v dvorani S. ,N. P. Jednote. Društvo ima tudi svoje zastopnike, oziroma podružnice, na čikaški North Side, v Aurori in v okolišu Lincoln in 22. ceste.
J oh« p h Steblay, tajnik. -o-
" 31 I
■■■■■■■■■HBHI|
"GLASILO K., S. K. JEDKATE;' 1. julija, 1925. ' ■' ' ""' » .. ■ i1 P 1 ■	—i_jga=
ostanke jedi in drugo nesnago (garbage) pa imejte vedno dobro pokrito v posebnih posodah snlnaj na ptostem.
-o-
Več napora je treba pri brz-j dan ju jezika kakor pri dviganju kake silno težke stvari.
LEO B. VIRANT IZ LORAIN. OHIO graduant college tole na univcrxi v Dayton, O.
DR. LOUIS J. PERME. novi (lov. sdravnik Cleveland, O.
-0--
MISIJONSKA RAZSTAVA V VATIKANU.
Z otvoritvijo Svetega leta se je otvorila tudi misijonska raz stava v Vatikanu; je nekaj podobnega kakor je bila velikobri-tanska razstava v Londonu. Razstavile so vse misijonske dežele, najskranejši kotički v pragozdu, in raza tavanje postala tako velika, da so morali prvotno določene meje že večkrat prekoračiti. Načrt za razstavo je do najmanjše podrobnosti izdelal poseben odbor, ki mu pripadajo najznamenitejši učenjaki vseg* •veta in ki je pod vrhovnim nadzorstvom "družbe za razširjanje vere."
Glavni prostori se nahajajo v notranjem delu vatikanskih vrtov. Uporabljene so naj bel j modeme pridobitne tehnike, skioptikon,. film, gramofon itd. Kdor bo razstavo obiskal, si bo ogledal lahko tudi vatikansko misijpnsko knjižnico, misijonski muzej, svetopisemsko tiskarno, ki tiska sveto pismo v več kot tristo jezikih, in tako naprej.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je moj ljubljeni soprog in oče štirih otrok,
Frank Bambich dne 3. junija, 1925, zaspal Gospodu po kratki bolezni vsled operacije na slepiču
Pokojni Frank je bil rojen dne 1. novembra, 1885 v vasi Želimlje, blizu Iga in je bil star 39 let; v Ameriki je živel 24 let. Spadal je k društvu sv. Antona Padovanskega, št. 87 K. S. K. Jednote, k društvu sv. Družine, Joliet, 111., k samostojnemu podpornemu društvu Triglav in k angleškemu društvo Moose.
Lepa hvala vsem društvom, ki so ga spremili na pokopališče in ker so prišli čut in molit, ko je ležal na odru. Pokojnik zapučča v Ameriki poleg svoje družine brata An,ton Bambich v Little Falls, N. Y., enega brata Mike Bambich v Braddock, Pa. in sestro Mary Kunstek v Joliet, 111; v starem kraju pa
Razstava se razdeli v pet od-|°*eta in mater- Hvala ŽUP" delkov. Najznamenitejši je oni Ln,ku Rev* Plevniku za oprav oddelek, ki nam daje statistični |ljene cefkvene obrede in hvala pregled vsega krščanskega misijonskega delovanja, ne samo katoliškega, temveč tudi protestantskega; nadalje pregled razdelitev kristijanov po svetu, ustroj krščanskih naselbin na jutrovem, v Afriki in Avstraliji ter v Ameriki in vzhodni Aziji. In sicer vse na Čisto znanstveni podlagi.
Drugi oddelek nas seznani s kulturo vseh krščanskih narodov, od najbolj preprostega prebivalca Ognjene dežele na jugu Amerike pa gor do čleveka najvišje izobrazbe. Videl boš tam tudi vse orodje in vsa sredstva ljudske medicine do najnovfej ših načinov borbe proti nalezljivim boleznim. Ravno tako ves pregled poganskega bogoslužja, navad, šeg itd. Seznanil se boš lahko z zgodovino misijonskih kongregacij, dobil boš vpogled v delovanje misi jonskih redov, od ustanovitve do danes, videl boš poseben zemljepisni oddelek, čudil se boš paviljonom posameznih redov.
POKONCUJTE MUHE!
Kakor znano, je navadna hišna muha v poletnem ča3u naša velika sovražnica, ker prenaša nevarne bacile v naša jedila in pijačo. Na tisoče ljudi je že umrlo za jetiko ali vročinsko boleznijo, ki so bili vsled tega okuženi.
Muha je največja prijateljica nesnage, od koder prinaša kali nevarnih bolezni; naseda na gnoj, gnile ostanke jedi, mrhovino itd. Neverjetno je, kako hitro se množi mušnji zarod. Muha, ki se je izlegla na spomlad izvali kmalu zatem do 120 jajčec; to se ponavlja od mušje generacije vedno naprej, tako da se izleže do 25. septembra v sedmi generaciji že okrog šest trilijonov!! muh iz samo ene spomladanske muhe. Kdor torej na spomlad ubije eno samo muho, konča življenje na trilijone muham njenega zaroda.
Glavna stvar pri hiši je, da držite v kuhinji vedno čistočo in snažnost; ne puščajte ostankov jedil, da bi muhe prihajale do njih. Pokončujte muhe s posebnim praškom in nestrupenimi izdelki, katere dobite v te-karnah. Nikakor ni dobro muh na mizi ali na steni pokonče-vati, ker s tem se pospešuje razkuženje bacil.
Dalje imejte vsa okna in vrata čez poletje z mrežami pre-grajena, da ne bodo muhe pri* hajale blizu; posodo za smeti,
vsem darovalcem vencev ter rož, to so: Mike Bambich, Braddock, Pa.; Mary Kunstek, Mr. in Mrs. Jos. Žagar, Chicago, III; Anton Cankar, Pittsburgh, Pa.; Mr. in Mrs. John Cankar, Mr. in Mrs. Jos. Horvat, Mr. in Mrs. Mike Papeš, Mr. Frank Duša, Mr. Jos. Zupančič, Mr. Pitri in Ziff, društvu sv. Družine, št. 1, društvu Triglav in društvu Moose. Vsem lepa hvala. Hvala Mr. in Mrs. Anton Kastelc in Mary %zina, ker so mi pomagali v tem hiidem času ; "hvafe vsetri, ki ste ga spremili na pokopali šče.
Tebi, dragi nam soprog in oče želimo mirnega počitka v ameriški zemlji, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Spavaj v miru in večna luč naj ti sveti!
Žalujoči ostali: Jennie Bambich, soproga. Frank, Jennie, Adolf, Edward,
otroci.
Joliet, 111., 20. junija, 1925
pelo tako ganljivo žalostinko, I Razpis službe duhovnika. "Jamica tiha . . ." da je vsa- Škofijski urad mi je naročil, kemu privabila solze v oči. Pri- naj dobim vrlega, mladega slo-srčna zahvala, vsem, ki ste se skega duhovnika, ki želi vsto-vdeležili pogreba v tako veli- piti v elevelandsko škofijo; pri-kem številu; tega vašega so- pravljen mora biti sprejeti služ-čutja ne bomo nikdar pozabili, bo med Slovenci, ki mu jo bo Pokojnika priporočamo v moli-1 škof določil. Kdor misli na to,
tev in trajen spomin.
Srčno ljubljeni nam oče, nepozabni mi soprog! Težka bila je ločitev, ko odvzel Te nam je
Smrt ne gleda, smrt ne vpraša kamor s koso zavihti . . . Ko najdražja nam odnaša, druge res tolažbe ni:
Kakor up, da vse težave zemlje je prestal trpin. V rajske tjakaj se višave Adamov preselil sin.
«	v * • • \
Tamkaj zop.i se združili bomo skupaj enkrat vsi.
Tebi tjakaj vsi sledili.--
Križ nam sveti govori. Žalujoči ostali: Mrs. A. Buchar, soproga.
|naj se zglasi na sledeči naslov:
Rev. Vitus Hribar, 115519 Holmes Ave., Cleveland,O.
-o
KAKO LAHKO POVEČATE UDOBNOST POLETJA.
Lahka prebava in redno izči Iščenje sta glavna pogoja, da se človek v poletnem času dobro počuti. Nikakor ne morete misliti na udobnost, če je vaše črevesje zabasano in polno strupenih plinov. Trinerjevo gren ko vino vam izčišča črevesje, ga drži v redu, pomaga prebavi, povrača zdrav okus in utrjuje ves vaš telesni sistem. Meseca julija in avgusta bi morali ved no imeti doma pri rokah steklenico Trinerjevega grenkega vina, sobito še, če greste kam na počitnice. To vino vam bo odstranilo vse želodčne neprili-
Joseph, Frank, Anton, William, ke, da boste lahko krasne dne-sinovi; Mre. Martin Juricich, ve poletja v veselju in udobno-
Agnes, Mary in Josephine,
hčere.
Joliet, 111., 25. junija, 1925.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Neizmerno potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 5. junija t. L nemila smrt pretrgala nit življenja našemu dobremu očetu, oziroma ljubljenemu soprogu
Josip Buchar-ju, ki je po daljši in mučni bolezni, vdan v Božjo voljo dokončal svojo pot v tej solzni dolini.
Tem potom se iskreno zahvaljujem našim sosedom in številnim .prijateljem, ki so ga hodili obiskovat za časa njegove mučpe bolezni, kakor tudi vsem, ki so nas tolažili ob bridki uri ločitve in izrazili svoje sožalje. Najlepša hvala čč. g g. duhovnikom za večkratni obisk in tolažbe. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic; nemogoče nam je imena vseh darovalcev označiti, ker bi vzelo preveč prostora; omenimo le društvo sv. Jožefa, št.
K. S. K. Jednote, društvo Najsvetejšega Imena, društvo sv. Genovefe, št. 108 K. S. K. Jednote. Dalje se zahvaljujemo za vence nastavljencem v Pant Shop, American Laundry Institute, Pratt's Machine Shop in Merchant Mill. Hvala tudi vsem onim, ki so naročili toliko svetih maš zadušnic za pokojniku. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu »boru, ko j« za-
kotiček ?s IŠKOZDRAVJ
OSKRBA materinstva OTROŠKEGA ZDRAYZA
sti preživeli. Ako tega vina nima vaš lekarnar, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, III. Za utrujene noge je Trinerjev Liniment najboljše zdravilo, za kurja očesa in otiske na nogah pa rabite Tri-ners' Corn Remedy. Čudili se boste, kako naglo vam bo to zdravilo pomagalo. (Advt.)
MIMMMMW<M»MMM>
ČLANEK 119.
Kaj k poglajen* koBflensirano mleko?
Sveže tisto polno f.^met^ne mleko od zdravih krav je mleko iz ka-
surovo
terega se i2deluje< Eagle Brand Mleko. Krave so zdravniško preiskane in enako je v mlekarnah vse" po živino-zdrav-niškem preiskovalcu -preiskano. Kon-densiranja toavrne se nahajajo v bližini naših mlekarn, kar pomaga, da dobimo vedno sveže mleko.
Iz vsake konve čistega surovega mleka pripeljanega v naše izdeloval-nice sc takoj vzame pokušnja ta se takoj preskuša po izvedencih, ki lahko pronajdejo ako jc dovolj dobro ali ne.
Mleko, ki je- bilo" žc preiskano in preskušeno ,v naših konsiderarnah se takoj dene v velike posode, v katerih se ogreva in se mu primeša čisti sladkor, katerega se nalašč zato prldene, da se mleko ohrani. Ta zmes se potem izteka v čistifcie kotle in od tega tre-notka pa dokler se ga dene v konve, ne pride več v dotiko z nobenim zrakom, kar sploh zabrani vsako nesnago p.li druge slabosti. S tem procesom sc ne izgubi najmanjši del svežosti in sveže mleko in pravi čisti sladkor sta pravilno zmešana.
Vse kan ve, ki se rabijo za Eagle Brand Mleko so narejene v Bordeno-vih konsiderarnih tovarnah, so presku-šenc z prisiljenim zrakom za njih popolnost. Pravilno izdelane konve se potem dajo kuhati v vrelo vodo, kjer ie 700 stopinj F., kar jamči popolno čistftst.
Ko so napolnjene, se konve zatrdijo na način brez vsakega cinka. Torej zapomnite si, da pri hranenju otroka z Eagle Mlekom je potrebno, da je vaa oprava absolutno čista. Tudi potem ko te je konva odprla, se mora strogo paziti, da je dobro pokrita s skodelico in držana v temnem, hladnem in čistem kraju, da ne pride "na prah, muhe ali drugo mleko. Da se pravilno hrani po določenih merah, je treba strogo paziti, pri menjonju Eagle Mleka. Vselej izlivajte iz konve v žlico, toliko da je vodoravno polna in da sc ne poliva. Vi sami lahko razumete, da zajemanje z žlico iz konve ni prjlpgo-dno za merjenje polne žlice, še poseb-'io ker se vedno prime na dnu žlice Navodila govore toliko in toliko čajnih žlic mleka na toKko in toliko unč vode; vsled tega .vsaka žlica mora biti pazno izmerjena po gornjih navodilih.
Premalo hranenje.
Navadno so otroci večkrat preveč hranjeni kot pa premalo. Ampak ako otrok joka takoj ko ste mu vzeli steklenico stran rn zopet predno je prišel čas, da mu daste zopet hrano, je to znamenje, da mu pripravite od časa do časa malo močnejšo hrano in se vstavite tam, kadar vidite, da je postal zadovoljen.
KOŽNE BOLEZNI
povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat;
SEVERAS
ESKO
razkuževalno mašilo.
Olajša razdražen je, odprav! srbečico ' in driife srbeče izpuščaje na koži.
Cena 50 centov. PMkuite naprej pri lakarju.
W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Jaz MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabila Wahči čevo Alpentinkturr za lase, ker »o m strašno odpadali ta ko, da bi bila vse izgubila, ako ne bi rabila Wahčičeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasne in gosti raatejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase, zakar se (. VVahčiču lepo zahvalim.
Imam pa ie več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatlzem, kostibol in tr Sanje, kurja očesa, bradavice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC
1436 E. 95th St. <	(blizu Wade parka)
CLEVELAND, O.
Izdal sem novi cenik
Domačih Zdravil
katere priporot* Mir Kaeipp v knjifi DOMAČI ZDRAVNIK
Piiit« takoj 0b brezplačni cenik, da ga imata v »lučaju pet rake pri rokah
IMPORTIRANO ORODJE IZ
JUGOSLAVIJE.
Kos« « rtnikon, is garantiranega je Via, SO. CS. 7* in ?Sca dol««. $!.»• Kosa poliraaku s riočkora, 66. 79
in 7S em. dolge ................................ji 50
Klepiino orodje .................................$1.16
Brusni kamen "Bergamo" _________$«.46
Pralea ...j.-----------------$0.S0
Natika 90 c Srp »a k lepa ti 86«; Ribeiei. ca repo, s dvema noiema_____$1.26
Blago pošiljam poitninc prosto.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta, NEW YORK. N. Y.
VAŽNO
ie za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakso v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v pre iskovanju stanja zemljišč in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj ali v st*> rem kraju, in se rojakom toplo priporočam.
ANTON ZBAŠNIK,
slovenski javni notar, 4905 Butler Stre«t, Pittsburgh, Pa.
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. SL Pueblo, Colo.
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE
■a društva ter člane LS.LJ.
izdeluje
EMIL BACHMAN
»•T B. Hamlia At®. Chicago. II]. Pttits po cenik!
..............................................................iimiinimrnimiicniiiimi'
I C C p 7 r	K. S. K. J. Društvom:
r 1 • A L Al L. . Kadar naročate zastave, regalije * 5	dru*°« pazite na moje ime in 5
S 1142 N. E. Dallas Rd. naslov, če hočete dobiti najboljie -
i CLEVELAND, O. '^T^^stcnj! 1 MH»HHinir»immwntMiiHunnn Hnt;;t»»niiniinMMim[ii;ii:iii;n{iin»:Minin~
--Preveč hranenja.
Ako otrok slabo api, bluie in gre preveč hitro blato od njega ali ima Ščipanje, so to znamenja, da je dobil preveč hrtfae ali pa da je hrana, ki jo vživa premočna za njegovo prebavo. Ako se otroka doji in se to pripeti, tedaj nar se dojenje podaljša po gori omenjenih .urah, ip navodlnh. Za otroke hranenje na steklenico naj se koli. čina zmanjša z uporabljanjem le polovico navadne Jirarie, dokler nered ne preneha. In 2e to ne pomaga, tedaj pa takoj vpraiajte zdravnika za nasvet ako vse to ne ponuga.
'Citajte te članke pa*«o vsak teden in jih brcajte ta bodočs potrgbe.
IMAM NA ZALOGI IM. PORTIRANE
LUBAS-HARMONIKE
nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat ijglaše-ne.
Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov.
ALOIS SKUU,
32S EPSILON PL-BROOKLYN, N. T.
Telefon urada: 749 Telefon stanovanja S212-J.
Weeae Printing Company
Julius C. Wees«, poslovanja
Tiskarn« in isdelovslnica itampilij is taviuka. Tiskamo v vseh jesikih.
1 JEFFERSON ST, JOLIET, ILL. t. nadstropja, pri ssost«.
Established 1857
PRIHRANITE SI DENAR PRI POŠILJANJU V STARO DOMOVINO.
Vedno vprašajte za ceno v nasi banki. Dosegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pi4 nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino.
Pridite ae danes k nam gleda informacija cen. Gotovo bosta zadovoljaL
Premoftenje U banke anate 112.000.000.00
Cllll—.ID
JOHNOVNIČEK
1912 W. 22nd SL Chicago, UL
SLOVENSKI KROJAČ
izdeluje po meri moška oblaka in vrhnje suknje.
Čisti, lika in popravlja moške in ženske obleke.
Podpirajte domač«- slovanska podjetja in trgovca! ..Svoji h «?*#«!
Steblay & Nemanich,
REAL ESTATE
Zavarovalnina proti ognju itd.
V prodaji imamo ved hiš in posestev na lepem kraju v Chicagi, Cicero in Lyonsu, 111. Cene zmerne.
Zglasite se pri
Martin Nemanich, Joseph Steblay,
1938 So. 60th Ct., i 2429 So. Central Park A v.
Cicero, 111.	Chicago, 111.
Phone Clyde 2189-M. j Phone Crawford 1484.-
.1_____

Večno hrepenenje.
Nemiko spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T.
(Nadaljevanje)
Pisal je pismo, ki naj bi bik) prav tako obširno kakor ono, ki ga je hotel poslati Mariji Sve-tec. Ko se je zmislil na Marijo Svetec, je odložil nehote pero in udaril začudeno z obema rokama po mizi knjižnične sobe, v kateri je pisal; resnično: zdaj se mu je posrečilo, da misli na njo, ne da bi zopet stala pred njim kot sicer, skoro vidna in živa. Vzel je zopet pero in pisal dalje, \*edno še običajno in po pravilih, ki so se mu nehote vsiljevala, da se je potihem sam nad seboj jezil. Nevoljen je raztrgal pismo in začel drugo. Zdaj je pa peresna konica že od začetka žarela.
Kot raztresene iskre so letele besede na papir in pod njihovo črno barvo je tlel tajen ogenj.
"Poslali ste mi Kurvenala," je pisal in misli so mu drevile pred peresom, "in rekli, da ima žival dušo, resnično dušo. Mislim, da ste hoteli reči: človeški duši podobno. Večkrat, ko me pogleda Kurvenal, govori ta duša z menoj in — se nemo bla-gruje, da ni popolna človeška duša in ji ni treba vsega čutiti, kar more čutiti človeška duša. Če bi Kurvenal vedel, da je njegov gospodar Tristan . . . pišete, potem bi mu bil zvest. Ne, ne, to ni prav! Ker je zeslutil Kurvenal v svoji duši, da je njegov gospodar Tristan, zato mu je — ušel. In če bi bil Kurvenal vedel, ali je njegova gospa Izolda, potem se ne bi bil zopet vrnil sam in brez nje k meni." Pismo je oddal, ko je igral Kurvenalu ves popoldan zamisli iz Tristana, pri katerih zdaj ni več cvilil, ker se je te* ga že tako navadil kakor obilne hrane, katere se je njegova pasja duša brez dvoma vsekakor dobro razumela.
Na pismo Bogdanovo ni bilo teden nikakega odgovora, potem pa je prišlo vabilo generala Dukiea. naj pride gospod z Je-lovega na ŠtefanoVo k njemu kot gost. To vabilo je prinesel nekaj dni pred božičem služabnik, ki je moral jezditi v vas, da nakupi tam nekaj drobnarij za svojo gospodo. Bogdan je prejel vabilo z nekim presenečenjem — nič pozdrava ni dodala Diana Dukič. In kar ga je še bolj vznejevoljilo, je bilo to, da je Kurvenal isti dan zopet zginil brez sledu. Najbrž je šel za služabnikom ali vonjem njegovega konja, za katerega je kazal večjo dušno sorodstvo kot za svojega gospodarja Tristana.
Bogdan je čakal pisma, ali da mu bodo nazaj poslali Kurvenala — toda prišlo ni nič. To neizpolnjeno čakanje je vžigalo njegovo hrepenenje do mrzlične vročine — toda pisal ne bo, ko mu ni odgovorila Diana, četudi leži pes kje v debelem snegu in tam pogine.
Tako se je približal sveti večer. Bogdan je bil kar mogoče najbolj slabe volje v popolnem nasprotnju z veselim tekanjem po gradu. Marko je prosil gospoda, naj ne pride to popoldne več v knjižnično sobo, ker mu hočejo tam okrasiti božično drevesce. Toda Bogdan je zrl nekako temno v sveti večer. V lovski sobi je sedel in gledal skori balkonsko okno v daljavo. Bilo je popoldne, okrog četrte ure, in mračilo se je že. Ko bi le kdaj večer minul, si je mislil. Njegove misli so danes redno zadevale na spomine, ki so ga bolestno, večkrat bridko dirnili. Ko bi se le zgodilo karkoli, da bi ga obrnila drugam! Toda nič se ni godilo. Ko bi le palo kaj iz zraka, kar bi bilo svetlo ali mehko ali milo in toplo! Toda nič ni palo kot sneg, vedno samo sneg.

- Ali ne bo konec popoldneva? In kaj naj začne z večerom? Ah, zakaj ni odpotoval v mesto — tam bi se lahko raztresel!
Bogdan pozvoni služabniku. Pred večerjo se hoče peljati s sanmi, naj naprefcejo dva rjav-ca.
Sani stoje pripravljene. Bogdan stoji v kožuhu na balkonu. Kar zasliži pred zasneženo ograjo gradu zvončkljanje sani in topot konjskih kopit. Pred vrtnimi vrati se ustavijo tuje sani krasnima vrancema. Kocijaž skoči s kozla in odpre vrata . . . skoči zopet nazaj ... in zdaj pridrve tuje sani tik pred njegove. t
Gorko pregrinjalo tujih sani zleti v stran . . . ven skoči Kurvenal ... in zdaj spozna Bog dan gospodično v plašču iz tem-nozelenega baržuna ... In že se smeji proti balkonu z zeleno baržunasto kapico s hermelino-vimi okraski: Diana Dukič.
Bogdan se je moral premagovati, da ni glasno zavpil. Če bi nenadno prišumljali izpod neba zlati kosmi, mu ne bi moglo biti bolj pravljično pri srcu.
Diana steče po kamenitih stopnicah.
"Vsaj pol ure sem hotela biti danes pri vas," pravi, "in Kurvenala sem vam hotela pripeljati, nezvesto zvesto ;ival!" Nato vstopi v lovsko sobo. Bogdan pridrdra usnjati stol pred peč. Diana se usede nanj, ne da bi odložila plašč.
Bogdan hoče napraviti luč, toda za bra ni mu:
"Oh, tako je prijetno, v mraku sedeti pri ognju, zlasti Še danes !" Sedela je v škrlatu žare-čega ognja — lepa kot boginja, kot je mislil Bogdan, ki sedel na temnem hrastovem stolu poleg nje in z nervozno roko gladil Kurvenala, kateremu se je natihem zahvaljeval za njegovo nezvestobo, ker mu je pripeljala njo, po kateri je hrepenel.
Bo li prišel pojutrišnjem in zakaj še ni odgovoril? Da, prišel bo, vedno je čakal le njenega pisma.
Misli li, da se more na taka vprašanja odgovoriti s papirjem in črnilom? Da, tako mis-saj je imel tudi s črnilom pisana vprašanja na njenem papirju pred seboj, ko je pisal'	* :
"Tako!" pravi ona. In ta "tako ostra,
so se valovi njegovih čuvstev v trenutku odbili. \
Rada bi mu bila prinesla kak dar za božič in si je mnogo izmislila, toda nič ji ni bilo dovolj dobro. Ali ji ne bi mogel in hotel povedati kako srčno željo, da bi ga vzradoatila? Pri njenem pogledu, ki ga je pri tem zadel, se je Bogdan stresel.
Toda v njenih belih, lepih potezah je bilo nekaj, kar ga je spominjalo na led, na sneg, na mraz, na marmornati ponos starih božjih kipov. Nekaj je bilo v njih, kot neizgovorjeni ukaz: Poklekni!" In temu se je upiralo nekaj drugega, prav tako nerazložljivega, v njem samem. On je pač nekaj drugega kot G80CERIJ kak Kurvenal, pes ... . četudij naprodaj v je Tristan, ki krvavi iz smrtne rane. In tako se je obdržal močnega. Kar želi, to je težko dati. pro-
stega, ki ga meri po sebi," mu odgovor. "Zdaj morate \ pa vi meni dovoliti neko željo," popravi.
"Vsako, katero morem izpolniti," odvrne Bogdan.
"Povejte mi najbolj svetli in najbolj temni spomin svoje preteklosti r
Oboje je samo ena podoba, gospodična!"
Lahno je prasketal ogenj peči.
"Nočete govoriti ?" Njen glas doni zopet čarobno, priliz njeno.
"Najglobljo rano v sebi bi moral načeti, če bi hotel govoriti!" Bogdan se nagne s telesom nizko predse, sklene roke med razmaknjenimi koleni in strmi v prasketajoči ogenj.
"In ... ne bi mogel ... nihče ... te rane zaceliti?" Prav počasi je to izgovorila. Medtem pa ko gleda Bogdan v pla-
je bil v tem hipu zanj men- vidi' kafc0 8e *viia v niem strma pečina, ob kateri | košček papirja, na katerem jV
napisano: "In često konec tak sledi, da zvabi solze ti v oči!" In zdaj se vzpne divje nazaj, da se je dotikal tilnik gornjega roba na, stolu. Prekriža roki pod glavo in zavzdihne divje in zmučeno: O Bog! o Bog!" (Dalje prihodnjič.)

NAD 20 LET
• že izdelujem HARMONIKE,
ki so med vsemi drufiml izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma ft vseh krajer Sirom držav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge
PIANO ROLLE !a PLOSKE ZA GRAMOFONE.
Pišite po cenik.
Pri meni boste dobili vsak muzikaliCni inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. a Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music Store,
M 21 8T. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
KJE SE NAHAJA Frank Krvimu doma iz vasi Šmartna pri Dobravi, po domače Valbov? Za njegov naslov bi rad zvedel
Anton Bojt, 832 McAllister Ave.
Waukegan, UL
3-
"Ne smem dolgo ostati, do1 vi — kar je pa lahko dati, tega večera moram biti doma,'} pra- sploh ne želi in ne želi od nje. v*-	' "Kdor je ponosen, časti ti-
POZIV! Vabilo na
in MESNICA
^IJveland, 0., dober prsotor . Splača se vam, da po-zveste. Cena je zmerna za hitrega kupca. Vprašajte na 3565 E. 81st §t., ali telefonirajte Broadway 8158. Sprejme se tudi sposoben mož, ki bi znal voditi trgovino, * J
®I©I<2>I@
Veliki IZLET

ALI
katerega pri rede skupno
pittsbur-ška društva K. S. K. Jednote
\ t . _.V* :.	* ■■ , • .	.
prvo nedeljo, dne 5. julija 1925
V DORSEYVHLE, PA.
1 TR^B?aT XOZiy ? ESM^	ure in se usta-
vili na 44th 48th, 5lat, 52nd, 54th in 57th St, ter pri Hrvatskem Domu, Etna, Pa. V Allegheny bod3 čakali truki na Chestnut in East Ohio St., ob ll.in I. uri.
TRUKI BODO IMELI NAPIS "K. S. K. J."
Igrala bode izvrstna godba. - Za dobro postrežbo, vročo jagnjetino, hladno pijačo bode vsestransko preskrbljeno.
VOŽNJA IN VSTOPNINA SKUPAJ 50C.
Na veselo svidenje vsem Slovencem in Hrvatom v prosti naravi kliče I
Odbor.
inr
Največja zaloga Lutoasovih ' harmoniki
in edina agentura za vso Ameriko, ta najboljše vrste starokrajske kose, moti-ke fn drugo orodje. Z naročilom nam poiljite denar ali poStno nakaznico. PoStnino plačamo mi, cene so:
Kose MOLDOVKE, najmočnejše, jam-čene, 28—26—30— 33 palcev dolge, so po $2.50, šest kos skupaj po S2.00 vsaka.
Kose, oije POLERANKE, ročno kovane, 30—32 palcev dolge, po SI.50, fi kos skupaj po $1.00.
Klepalno orodje po $1.00, malo težie po $1.50.
Kosišča močna in trpežna, izdelana doma na Kranjskem, po $2.00, ta laiia po $1.50.
Brusilni kamni "Bergamo" po 75c manjši po 50c.
Oselniki po 50c.
Srpi, veliki za klepati po $1.00. Ribe* '	-----
težni za repo ribat po $1.50. Motike "Struške" ročno kovane pri Dobrem polju, letos kaljene nalašč za amerikansko zemljo, po $1.50.
Razpošiljamo starokrajske šlifane literne steklenice, cene so: Vt litra 90c, 1 liter $1.25, 2 litra (Štefan) $2.00.
Naslov zapišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Razpošiljamo tudi v vse kraje dobro zapakirane bakrene kotle s kapo in cevmi.
Pred ognjem in tatovi
so naSe varnostne ikrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse tvoje vrednostne papirje, zavarovalne police, zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi nr'aml od 0. dop. do 3. pop. prod mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa ikrinjice nikdo ne more odpreti.
Tudi so vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih . A _	-—	pregledate tvoj« papirje ali
pa odstrižetp obrestne kupone na svojih bondih.
Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju r>lLu*k!,pa .vr?dnostnih PaP>nev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in koiih varnost vam ne bo nikdar delala akrbi.
V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do i kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00.
Naš
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON STK. Wm. Kodmond. »reda.
M
kasir.
JOLIET, ILL.
NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena poetreči drufttvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom a vse vrste tiskovine.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
dobite vselej v nali tis-karni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih Jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naia učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
V svojem lastnem poslopja
6117 Si. Clair Ave. CLEVELAND, O.
PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter Šolske bonde, in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donaSajo od"5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.'
Načia kupovanja bondov Je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro veo bonde, katere Imatuje K. S. K. J. smo jih MI pfvdali * popolno zadovoljno«*. PiSite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST, CHICAGO, ILL,
y
Ako hotete zavarovati hiio, pohiit-
ve, avtomobil ali ksi <f--------
ali prodati hite ali lot kome posoditi ali k te imate opravek v notarski posel, se zSupno J. KLEPEC AGENCY, 107 Chicago St. Phone
IGrdina & Sons
\ TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St Clair Ave. - 1053 E. 62. St Cleveland, O.
Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1881 aH pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddg 5849.
Agitirajte za K. S. K. Jedneto!