oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
AKOPRAVNO
^QUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 22, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 16
Truman predložil nov proračun
WASHINGTON, 21. januarja ^Predsednik Truman je predložil za novo proračunsko leto, ki se konča koncem junija 1953, proračun, ki znaša $85,400,000,-000. To znači, da pride na glavo Vsakega Amerikanca, brez ozira na starost in spol, $550.
Tako demokrati kakor republikanci zatrjujejo, da se bo od tega proračuna mnogo črtalo.
Za vojaštvo zahteva Truman $51,200,000,000. Med temi $1,-700,000,000 za atomsko produkcijo.
Za pomoč zaveznikom Truman zahteva $10,500,000,000.
Redni upravni stroški vlade pa bi znašali po temu proračunskemu predlogu $23,700,000,000.
Rusija zahteva
članstvo za svoje satelite pri združenih narodih
PARIZ, 21. januarja — Pred svojim odhodom je sovjetski zunanji minister stavil predlog, da se sprejme 14 držav med Združene narode. To so vse satelitske države sovjetskega bloka; dalje nekatere države, kot Italija in Avstrija, zoper katerih pristop je Rusija svoječasno vložila svoj Ugovor. Ni verjetno, da bi se Vzel v pretres ta ruski predlog, še manj pa je verjetno, da bi dobil za sebe dvetretino glasov članov Varnostnega sveta.
Rusija je nadalje sporočila za-Padnina zastopnikom, da ni pripravljena razgovarjati se o mi-z Avstrijo. '
Glede te pogodbe je bilo do sedaj že 259 brezuspešnih sestankov.
CENTRALNA VLADA NAJ ODLOČA O DELAVSKIH ZAVAROVANJIH
če naj bo delavna moč v Ameriki v napredku in gre boljšim časom nasproti, mora za gotova delavska zavarovanja prevzeti odgovornost zvezna centralna vlada—to je stališče unije CIO.
Družba kot celota, to je tisti,
1.500.000 amerikancev v trailerjih
WASHINGTON, 21. januarja Po doseženih podatkih živi približno 1,500,000 ameriških družin v spalnih vozeh, trailer-3ih. Večinoma gre za družine delavcev, ki so zaposleni v obram-heni industriji ali pri vojaštvu.
Največje polje teh vozov se na-baja v bližini Kansas City. V ^ken, S. C., kjer se izdeluje vodikova bomba, živi 2,000 delavcev ^ teh vozovih.
Veliko teh vozov in družin v ^Jih se nahaja tam, kjer je prebivalstvo udarjeno po poplavah.
ki vlada in tisti, ki so vladani, narod, mora preskrbeti gotove minimalne prispevke za one, ki so prestari, da bi delali in premladi, da bi umrli. Posameznik ne more sam ob sebi prihraniti toliko, da bi vse te prispevke nosil sam. To drži vkljub temu, da 30 razne organizacije kot zveza proizvajalcev in trgovske zbornice drugačnega mišljenja.
Ker ni bilo od strani zvezne vlade do sedaj preskrbljeno za te slučaje, pade breme na industrijo, da se pobriga glede teh prispevkov. To je tudi razlog, da mnoge delavne pogodbe, ki jih sklepamo z industrijskimi podjetji, vsebujejo določbe o plačevanju gotovih socialnih prispevkov. Da stavi taka določila v mezdne pogodbe, v to je delavstvo danes prisiljeno, ker ni tozadevnega zveznega zakona.
Idealni program bi bil:
Preskrbeti pokojnino, kadar gre delavec v pokoj.
Preskrbeti pokojnino, če je delavec popolnoma dela nezmožen.
Biti zavarovan za slučaj bolezni, imeti zavarovanje za zdravniške preglede in za bolnico m' biti zav'arovan ža življenje.
Te nazore, zahteve in program unije C.I.O. je razlagal Ellwood S. Dietrich, direktor političnega odbora unije.
delavnica odprla
Poznani Mr. Frank Marzlikar, ima svojo popravijalnico čev-na 16131 St. Clair Ave., sc J® moral pred nekaj časa pod-^eči operaciji, katero je srečno prestal. Njegova delavnica je "ila zaprta par tednov. Sedaj je ^opet čil in zdrav in se je danes ^nil na delo. Zdaj mu lahko zo-P^t nesete čevlje v popravilo in ^^pravil vam bo kakor vedno, 'Najboljše delo.
^®ia čitalnice sdd
^lane in članice čitalnice Slo-^nskega delavskega doma na ^terloo Rd. se vabi na sejo v ®''edo zvečer, 23. januarja v či-^miških prostorih. Pričetek ob '30

uri. Seja je zelo važna. Na
GVnem redu bo prihodnja pri-^ditev in volitev odbora za leto 52. Vabi se vse, ki se zanimajo obstoj te kulturne ustanove, ^ ®e gotovo udeleže.
.Vremenski prerok napovedu-2a danes sneg, dež, hudo sapo, le^ vreme, oblačno in mrz-vreme, torej skratka vse, premore narava. Napovedu-^ ®e 45 stopinj kot najvišjo mperaturo in za zvečer pa naj-' Jo 18 stopinj.
Dobila razporoko
Mrs. Patricia Zylko, stara 22 let, je včeraj dobila na sodni ji svojo razporoko od 31. let starega Walter Zylko, s katerim se je poročila pred nekaj leti. Radi medsebojnega nesporazuma, je žena prošlega avgusta meseca vložila tožbo -za razporoko, kar je moža tako razkačilo, da ji je vlil strup v kavo, mleko in mehko pijačo, katero je imela doma. K sreči ni umrla za posledicami zastrupljenja, dasi se je nahajala nekaj časa v bolnišnici. Mož je bil zaprt radi poskušenega umora, toda žena je pozneje umaknila to tožbo in zahtevala razporoko, katero je sedaj dobila.
gen. van fleet in koreja
TOKIJO, 21. januarja — O splošnem položaju na Koreji se je izjavil poveljnik osme ameriške armade, obenem poveljnik celokupne zavezniške kopne vojske general Van Fleet, da imajo Združeni narodi vojaštvo, ki bo porazilo vse, kar bi vrgla, bodisi Kitajska bodisi Rusija ali severna Koreja na korejska bojišča.
Če se konča sedanja vojna, po vsej verjetnosti ne bo v bližnji bodočnosti nove vojut,. Če pa bodo začeli komunisti z novo vojno, potem bo svetovno mnenje obrnjeno zoper nje in bodo Združeni narodi močnejši.
Mi bomo štrli komuniste, če bo potrebno z ognjem in mečem. Pognali jih bomo nazaj na vseh frontah povsod tam, kjer so še svobodna ljudstva.
Koreja je bila dobro znamenje. Koreja je morala nastati kjerkoli na svetu. Morala je nastati, da smo znali staviti naše obrambene sile v disciplinirano
in dobro opremljeno vojsko.
*
koliko je zavezniškega vojaštva na koreji
NEW YORK, 21. januarja — Izšlo je poročilo o zavezniškem vojaštvu na Koreji. Na Koreji je 625,000 kopnih čet, 98,000 mornarice in 380,000 letalcev.
Na Koreji je med temi 478,-000 Amerikancev, 379,000 južno Korejcev, dočim so ostale drža-ve-članice Združenih narodov udeležene s številom 940,000 mož. Poleg Zedinjenih držav se bojuje na Koreji 15 držav.
če se poviša plača vojakom
WASHINGTON, 21. januarja — Spodnja zbornica je odobrila povišanje plače vojaštvu na splošno za 10%.
V poštev bo prišlo 3,700,-000 oseb.
Ameriški davkoplačevalec bo plačal za to povišanje približno $1^000,000,000 na leto več davka.
Senatorji si belijo glavo ali naj predlog spodnje zbornice odobrijo kot je, ga za\Tnejo ali sprejmejo s spremembami.
Senatorji so opazili tudi tole: Nesorazmerno visok delež novih izdatkov bo šel na račun novih prejemkov za generale in ostale višje oficirje.
Doma
Mr. John Kastelec, ki se je poškodoval pri delu, se je vrnil iz St. Luke's bolnišnici na svoj dom na 383 E. 152 St., kjer se se vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj doma.
Ali je potrebno oboroževanje?
WASHINGTON, 21. januarja - Med plane kongresa je bila razdeljena spomenica pristašev ameriške mladine, ki je zoper splošno vojaško službo v meri, kakor je sedaj predlagana.
Načrt vlade bi temeljito spremenil značaj ameriške demokracije in bi dejansko uničil vse predpogoje, da naj se prepreči tretja svetovna vojna.
Načrt vlade, da gre s stališča, da je vojna neizogibna. Če je temu tako, potem ni mesta za politiko, ki bi šla za tem, da se odstranijo pogoji uboštva in virov sovraštva, kakor to dela sovjetski imperializem.
Spomenica nadalje zavrača splošno mišljenje, kakor da bi Amerika v vojaškem oziru ne bila pripravljena.
Kongresnik Vinson, ki nače-Ijuje odboru za vojaško službo, je dejal, da se bo splošno vojaško vežbanje izvedlo lahko, če bo 'sprejet predlog, ki predvideva
omenjene vpoklice za omejeno dobo.
Šefi glavnih stanov so sprejeli načrt, da se vpokliče pod orožje in na vežbanje na leto 30,000 mož; od tega k mornarici 14,000, k letalstvu 13,250 in k marinom 2,750.
Sovjetske (HHlmornice so močne.	'
Mornariški tajnik Kimball je spričo debate o pripravljenosti ali nepripravljenosti na vojno opozoril na ruske podmornice. To so se pomnožile od zadnje svetovne vojne od 50 na 300 oziroma 400 in te podmornice predstavljajo resnično nevarnost za slučaj izbruha vojne.
Amerika je ob istem času pomnožila število svojih podmornic od 70 le na 100. Razlika med sovjetsko podmorniško pripravo in ameriško je na dlani in Amerika ne sme več zaostajati za Sovjetsko zvezo.
Rusko-kitajski lov za indijsko dušo
BOMBAY, iMija, 21. januarja—V mestu je mednarodna razstava, katere se je udeležila Sovjetska zveza in komunistična Kitajska. Poleg Sovjetske zveze je razstavila tudi češkoslovaška. Anglosaksonski svet se za to prireditev ni brigal. Razstava je prirejena z vso razkošnostjo.
Rusija je razstavila za kakih $735,000. Poleg sovjetske razstave je komunistična Kitajska^ obe državi pa ste zgradili visok stolp, na vrhu katerega žari rdeča zvezda.
Komunistični razstavljalci vodijo živahno propagando, zlasti med zastopniki tiska. Rusi so izjavili, da hočejo razprodati vse, kar so razstavili. Rusi ponujajo Indiji stroje za rudnike in gradnjo cest in stavb, razni električni in mehanični material in pri tem naglasa jo Indijcem, da jim tega materiala Velika Britanija ali pa Amerika ne morete nuditi, ker da so preveč zaposlene z oborožitvijo.
Češkoslovaška, ki je imela tudi pred zadnjo vojno dobre trgovske odnosa je z Indijo, je razstavila tudi sedaj. Češka nudi Indiji strokovno osobje, ki naj vež-ba Indijce predvsem na radijskem polju.
Razstavila je tudi komunistična Kitajska. Indijci so pripomnili, da je kitajska industrija revna in da je Indija sama bolj indu-strijalizirana od Kitajske.
Opazilo se je nadalje, da ni razstavila ne Indija sama in bi pokazala svojo gospodarsko moč. Prijatelji Amerike so naglašali, da ni prav, če je Amerika bojkotirala to razstavo ali pa se zanjo ni zanimala, ker da bi razstava ameriške produkcije zbrisala vsak interes obiskovalcev za ruske industrijske produkte.
Bedna socialna slika na Japonskem;
denar za orožje-ne za podpore
kralj tihotapcev umrl
COVINGTON, Ky., 21. januarja — Nemec GJeorge Remus, ki je bil v dobi ameriške prohibicije znan kot kralj alkoholnih pijač, je umrl v 78. letu svoje starosti. Za seboj je pustil pestro zgodovino. Trdi se, da je nabral skupaj $20,000,000 premoženja in to s tihotapljenjem alkoholnih pijač. V začetku prohibicije se je spravil na polje tihotapstva in je znašal njegov čisti dobiček $15,000 dnevno. Znal si je urediti stanovanje primerno tem dohodkom,. Dne 6. oktobra 1927 je ustrelil svojo ženo Imogene. Bil je radi umora pred sodiščem ter je dokazal končno, da je slaboumen.
Zadnja leta ni imel posebnih zahtev do življenja.
zn se poslavljajo
PARIZ, 21. januarja — Zasedanje Združenih narodov v Parizu se bliža h koncu. Predvideno je bilo, da se zaključi okrog 26. januarja. Zasedanje se bo podaljšalo do 8. ali 9. februarja. Člani Varnostnega sveta bodo ostali vsaj po zastopnikih še nadalje v Parizu.
Kefauver želi biti predsednik
WASHINGTON, 21. januarja Mrs. Estes Kefauver je izdala, da se bo njen mož, senator Kefauver, potegoval za demokratsko predsedniško nominacijo. Mrs. Kefauver je odgovarjala na razna vprašanja in je iz njenih razgovorov razvidno, da je Kefauver demokratski kandidat za ameriškega predsednika, le da mu demokratje to dovolijo in ga nominirajo kot kandidata.
angleški poslanik v iranu zamenjan
LONDON, 21. januarja — Britanski poslanik v Iranu, Francis Shepherd, je zamenjan, kakor je najavilo britansko zunanje ministrstvo. Shepherd bo zapustil Teheran meseca januarja 1952
Ko je britansko zunanje ministrstvo objavilo to vest, je ob enem naglasilo, da Velika Brita nija ni odpoklicala svojega po slanika v Teheranu, marveč, da bo ostala z Iranom nadalje v diplomatskih odnošajih. Tudi Shepherd ne odhaja radi anglo-iranske petrolejske krize, oziroma radi tega, ker je iranska vlada zaprla britanske konzulate v Iranu. Shepherda čaka novo mesto.
koliko je komunistov v ohio
COLUMBUS, O., 21. januarja —Charles Baxter iz Clevelanda, ki je pripadal 20 let komunistični stranki, je izpovedal, da je v Ohio 1,300 članov komunistične stranke; kake rezerve pa da imajo ti komunisti 400.
$1.65 NA MESEC, $150 NA LETO ZA JAPONSKE INVALIDE
TOKIO, 21. januarja—Dva milijona japonskih vojakov je padlo v zadnji vojni. Ti so zapustili več kot osem milijonov sorodnikov, ki imajo ali naj bi imeli pravico do javne podpore. Vlada je izdelala program, po katerem bi dobivale vdove v dolarski valuti $1.65 na mesec, popolnoma dela onesposobljeni invalidi pa $150 na leto.
Organizacija, ki predstavlja "s-japonske vojne invalide in sorodnike padlih v vojni, je za-yzela stališče k načrtu vlade, kako podpirati družine, ki so v voj-li izgubile rednika oziroma invalide, ki niso sposobni za delo.
Na zborovanju imenovane organizacije je prišlo do razburljivih prizorov. Oče sina, ki je padel v zadnji vojni in ki je bil njegov rednik, je vihtel sulico in grozil, da je ta sulica namenjena japonskemu ministrskemu predsedniku Yoshidi, ki je izdelal tak zakon .
Tudi člani vlade so morali priznati, da bodo predvidene podpore zadostovale komaj, da se kupijo sveče za oltar.
Celotni proračun predvideva le $64,000,000 izdatkov. Bivši japonski minister za socialno polf-tiko je zahteval $278,000,000, pa je s svojim predlogom propadel in v znak protesta odstopi}.
Japonska se mora oborožiti.
Zastopnik vlade je na proteste zoper take nizke invalidske podpore Japoncem pojasnil, da ima Japonska pogodbo z Ameriko in da mora sama sebe oborožiti. Japonska rabi denar za oborožitev. Japonsko ljudstvo se mora zadovoljiti s tem, kar mu vlada da in to je vse, kar se more napraviti, ker je Japonska še zasedena.
Najnižje, s čemer bi se sprijaznili japonski upravičenci do invalidskih podpor, bi bil znesek proračunan v dolarski valuti $280 za vsakega Japonca, ki je padel v zadnji svetovni vojni.
Turčija hladna do Churchilla
žalostna vest
Mr. Joe Seme iz 1854 Grantham Rd. je prejel iz Cerknice pri Rakeku žalostno vest, da je tam dne 15. novembra 1951 umrla njegova sestra Franja Svetina, rojena Seme, in sicer v bolnišnici pri Višnji gori. Tam zapušča tri hčere, sina in sestro, tukaj v Ameriki pa pet bratov. Bodi ji lahka domača gruda.
Razprodaja pohištva
V Norwood Appliance 0 Furniture trgovini na 6202 St. Clair Ave. imajo v teku veliko januarsko razprodajo na vsemu pohištvu in hišni opremi. Lastnik, poznani John Sušnik poroča, da so bile cene zelo znižane na opremi, ki je vsa prvovrstne kakovosti in znanih izdelkov. Vabljeni ste, da si ogledate njegoy: obširno zalogo.
Iz bolnišnice
Poznani Mr. Frank Završnik, ki je srečno prestal operacijo v bolnišnici, se je zopet povrnil na svoj dom na 14412 Jenne Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško okrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, cvetlice, kartice in darila, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
25 letnica poroke
Danes praznujeta poznane Mr. in Mrs. Anton in Josephine. Stanič, ki vodita grocerijsko tr go vino na 1225 Norwood Rd., 25-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Sinova ir številni prijatelji izrekajo slav-Ijencema svoje iskrene čestitke ter jima želijo, da bi dočakala zlati jubilej v soncu sreče in za dovoljnosti.
Zopet doma
V St. Luke's bolnišnici je srečno prestala težko operacijo ne očesu Mrs. Josephine Kmett iz 1293 E. 187 St. Sedaj se nahaja na domu pod zdravniško oskrbe in prijateljice jo lahko tam ob iščejo.
v zadnjo slovo
članstvo društva Washington št. 32 ZSZ je prošeno, da pride nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na 458 E. 152 St.. da izkaže zadnjo čast umrli članici Juliji Pezdirtz, ter da se v sredo udeleže njenega pogreba
Zaroka
Zaročila sta se na božični večer Miss Ann Vaško, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Vaško, ter Mr. John Copic ml., sin Mr. in Mrs. John Copic iz 694 E. 159 St. Poroka se vrši 14. junija. Bilo srečno!
CARIGRAD, 21. januarja — Zahteva britanskega ministrskega predsednika Churchilla, ki jo je iznesel v svojem nagovoru na ameriški kongres o porazdelitvi bremen za obrambo Sueza, za turško javnost ni bila novost. O tej zahtevi je bila turška vlada obveščena že popre je. Tudi potem, ko je na to soudeležbo bremen Churchill apeliral na Ame-rikance, je ostala turška javnost hladna. Razpoloženje turške javnosti do tega predloga, da naj med drugimi državami tudi Turčija prispeva k vzdrževanju stroškov Sueza, se je izrazilo v tem poluradnem tolmačenju:
Turčija ne bo intervenirala ne v eni ne v drugi obliki v britan-sko-egiptskem sporu. Turčija ima nadalje svoje posebne načrte k predlogu, kako organizirati ,;kttpno obrambo Bližnjega vzhoda, načrt, ki ga z vso vnemo zagovarja Amerika. Amerika ja predvidevala, da bi se v okviru tega načrta rešil britansko-egipt-ski spor, seveda v slučaju, da bi k organizaciji obrambe Srednjega vzhoda pristopil tudi Egipt.
Churchill v New Yorku
NEW YORK, 21. januarja — Winston Churchill se nahaja v New Yorku pri svojemu prijate-ju Baruchu. Jutri, v torek, bo Winston Churchill predstavljen newyorški mestni hiši, kjer bo imel svoj nagovor. V sredo odide Winston Churchill nazaj v Veli-•to Britanijo.
Iz Londona se poroča, da čaka tVinstona Churchilla v angleškem parlamentu po^no vprašanj, na katera bo moral odgovoriti in dati pojasnila o svojih uspehih in neuspehih v Ameriki. Laboristi zamerijo Churchillu, da je o laboristični vladi govoril / Ameriki drugače, kot pa doma v Veliki Britaniji. V Ameriki je Churchill pohvalil Labor, da je delal v interesu Britancev.
Britance boli, da ni mogel Churchill spraviti skozi britansko zahtevo, naj se za poveljnika brodovja v Atlantiku in pod okriljem severno Atlantske zveze imenuje Britanec. Sedaj je jasno, da bo brodovju v vodah tudi okrog Velike Britanije poveljeval Amerikanec.
mraz na aljaski
FAIRBANKS, Alaska, 21. januarja—V srednji Alaski je nastopil izredno hud mraz. Toplomer kaže 60 stopinj pod ničlo. Prebivalci mesta 20,000 po številu se pečajo s prevozništvom. Toda hudi mraz je pri-mrznil njihova vozila, poleg tega pa se razteza v okolici mesta taka megla, da se vidi le nekaj korakov pred seboj.


STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________________________________ 5,00
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ______________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ________________________ 3,50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
22. januarja 1952
KAM NAJ GREDO ITALIJANI?
(2)
Značaj Italije je agrarni. Italija pa ni zemlja, ki bi mogla gojiti visoko razvito poljedeljstvo po vzgledu kake Madžarske, Francije, Češke, Danske, Rusije ali Nizozemske. Četudi je italijansko prebivalstvo bistveno kmetske-ga značaja; četudi je v Italiji sistem veleposestev in četudi bi izvedli radikalno agrarno reformo, Italija se ne bi mogla trkati na prsa in trditi o sebi, da je moderna agrarna država. Značaj njene zemlje ji kratkomalo tega ne dovoljuje.
V	slučaju gospodarskih kriz doma, se države rade zatekajo na polja javnih del. Zidajo ceste, javna poslopja kot šole in bolnice, mestne in stanovanjske hiše, kažejo umetno pot vodam, da se zbrana voda skoristi za elektrifikacijo dežele in za pogon industrije; pristopijo k izsušitvi močvirij, gradnji železnic in drugih prometnih sredstev. Italiji je priznati, daje javna dela v glavnem dovršila. Skoraj bi morali gledati z mikroskopi, kje bi se še najdlo kaj, kar bi se dalo izkoristiti, razen morda regulacije rečnih in potočnih strug. Javna dela, tudi če bi dovoljevala finančna sredstva, niso v Italiji za nobeno vlado privlačno in močno zatočišče.
Ni zanikati, da obstoja predvsem v gornji I tal j i močna italijanska industrija in da je industrijska produkcija v prvi vrsti v avtomobilski stroki kvalitetna. Trditev kon-gresnika Feighana, da si italijaiyka delavec služi kruh napol v industriji, napol v poljedeljstvu, moti. To velja za južno in srednjo Italijo, ki pa itak niste industrijske, ne velja pa za industrijsko severno Italijo, kjer imamo pravega industrijskega delavca.
Italijansko delavstvo je bilo kot delavstvo v zgornji Italiji močan gospodarski in politični faktor že za časa pred prvo svetovno vojno. Italijanska socialno demokratska stranka je bila med evropskimi delavskimi strankami znana in upoštevana politična delavska stranka. Njeno teoretično in taktično znanje je veljalo mnogo na tehtnici evropskih delavskih doktrin in socialnih predlogov. Kakor je mučilo avstrijske in nemške socialne demokrate pravo razlaganje Marksizma, tako so si belili glavo s tem vprašanjem tudi italijanski delavski voditelji. Njihova teore-retična izvajanja niso ostala brez odmeva v Evropi. Kar se je prvotno smatralo za čisti Marksistični nauk, je dobilo tekom razvoja popravke, ki so jih zahtevali imenovani— reformisti. Italijanski reformisti so bili znani. Tudi po številu članstva so zavzemali italijanski industrijski delavci v političnih organizacijah pomembno mesto.
V	zgornji Italiji imamo računati tudi danes s pravim industrijskim delavstvom, kvalificiranim in idejno podkovanim, ki pa se v dobi po zadnji svetoni vojni precej lovi. Komunistična stranka ga zahteva zase. Dejansko pa razen Benetk, ne more trditi, da je pri občinskih upravah gornje Italije njen glas najmerodajnejši. Genova ima kot pomorsko mesto svoj posebni značaj.
Komunistična stranka si lasti prebivalstvo južne Italije; tam, kjer je vsega nekaj a ničesar dovolj za človeka dostojno preživljanje. Ni nobenega dvoma, da je ta bedni položaj italijanske delavne roke v teh krajih tisti element, s katerim vodja komunistov Togliatti najbolj uspešno računa pa tudi—Moskva! Komunistična stranka Marksa in Ljenina stoji na neizprosnem stališču, da je stranka elite, torej izbranega članstva. Taka stranka v očeh Ljenina je bila tudi vzrok, vsaj eden od glavnih, da so se bivši ruski socialni demokratje na svojih kongresih začetkom tega stoletja razbili v dvoje kril v menjševike in boljševike, po izidu takratnega glasovanja v stranko manjšine in večine. V sestavu in disciplini stranke je zmagal Ljenin. Stranka mora imeti za svojo udarno silo članstvo, ki ribj se ne pobira na cesti. Clan mora iti skozi ogenj teoretičnega in praktičnega šolanja, brezobzirne discipline, ki se končno konča s prisego na strankin program. Ni važno, daje takih članov veliko. Važno pa je, da ti člani predstavljajo ELITO, torej izbrane, vedno pripravljene na vse za dosego revolu-cijonarnih ciljev in za ohranitev teh pridobitev. Na tem načelu so organizirane vse komunistične stranke v državah sovjetskega bloka in bi morale biti tudi drugod. V presojanju komunizma pač ni važno, kakšen odstotek celokupnega prebivalstva predstavlja ta organizacija. Mor j en je po odstotkih je brezpomembno. Komunisti sami nočejo imeti na svoji strani množično pristaštvo, še manj pa večino prebivalstva. Tako oceno položaja prepuščajo komunisti svo-
Obisk v Britanskem rudniku
ZAPISKI S POTI
Tiste dni-smo bili v Leedsu, ko so britanski listi pod velikimi naslovi prinesli prva poročila o veliki eksploziji v rudniku Easington v severni Angliji. Reševalne ekipe so se nekaj dni zaman trudile, da bi rešile zasute ljudi. Izpod ruševin so izkopali 72 mrtvih rudarjev. Ljudje so hlastno segali po listih, ki so prinašali v vsaki izdaji nove podrobnosti o nesreči.
Nekaj dni zatem smo obiskali rudnik v Frystonu, kakih 00 km severno od Leedsa. Kot povsod v Veliki Britaniji se je program našega obiska odvijal tudi v Frystonu z matematično točnostjo in natančnostjo. (Ta britanska točnost je nekemu od tovarišev šla že tako na živce, da je nekega dne, ko smo se izgubili na številnih križiščih v okolici Wakefielda ter pri iskanju prave smeri izgubili celo uro, ves zadovoljen vzkliknil: "Torej vendarle enkrat nekaj, kar ni v programu.)
Sprejel nas je simpatičen, I mlad direktor rudnika, Mr. B., in nam predlagal po kratkem pozdravljanju in predstavljanju, naj se najprej spustimo v rudnik, potem pa da nam je pripravljen dati vse informacije, ki bi nas zanimale. Ko nam je na mapi razložil situacijo rudnika in pot, ki jo bomo v prihodnjih urah napravih, so nas odvedli v kopalnice, kjer smo se preobleki!. Vsak od nas je dobil kovčeg z rudarsko obleko, s perilom in obutvijo. Čez nekaj minut smo 36 zopet sešli pred upravnim poslopjem v modrih in rjavih kombinezonih, z zaščitnimi čeladami na glavah in z rudarskimi svetilkami v rokah. Tako napravljeni .imo—nekoliko nerodni in smešni—stopali za obratovodjem in tremi rudarji, ki so nas spremljali, čez veliko dvorišče proti dvigalu, ki nas bo spustilo v rudnik. Široko razkoračen, s pipo v zobeh in z rokami v žepih je gledal za nami ves nasmejan Mr. B. in nas pozdravljal z željo, naj se vrenemo srečni in celi.
Nad 10 km smo prevozili in prehodili pod zemljo po visokih zidanih rovih, mimo nas pa so vsak čas drveli vlaki črne rude. Naši spremljevalci so nam tolmačili, kaj vse je bilo izvršeno tu v zadnjih letih, odkar je bil rudnik podržavljen: zidani rovi, prevoz z lokomotivami, modema ventilacija in predvsem veliko
zaščitnih naprav za primer nesreče, vse to je bilo v glavnem napravljeno po 1. 1946. Predstavili so nam starejšega, čokatega možaka ki je slonel pred vhodom v majhen, razsvetljen prostor na križišču dveh rovov: "Vodja reševalne ekipe!" Obratovodja nam je razlagal, da je nekaj takih ekip, ki jih sestavljajo najboljši rudarji, razmeščenih po vsem rudniku in da je njih edina naloga, bdeti nad varnostjo in življenjem delavcev v rudniku.
Zaustavili smo se pred nizkim, z lesom podprtim rovom, ki se odcepi od glavnega rova. "Opuščen rov, v katerem je še nedavno tega vozil poni," so nam pripovedovali. Nizko sklonjeni smo šli nekaj metrov v temo. "V takih rovih smo delali do nedavna. Ponna smo pa neradi zamenjali z Icmomotivo. Bil nam je dober prijatelj, ki nas je opozarjal na nabirajoč se jamski plin in nevarnost, ki nam preti."
Ko smo zapuščali rudnik, so mi prišli na misel prizori iz Cro-ninovega romana "Zvezde gledajo *z neba," ki opisuje boje britanskih rudarjev s kapitalisti po prvi svetovni vojni za boljše delovne pogoje. Še so ohranjeni spomni na tiste čase v britanskih rudnikih, toda to, kar smo videli, so vidni uspehi mnogih žrtev in trdih bojev, ki so jih morali biti britanski rudarji.
Fryston Colliery je med tistimi britanskimi rudniki, v katerih so bile že po letu 1946 izvršene obsežne modernizacije, tako da daje vtis modernega obrata z dobrimi delovnimi pogoji. To še ne velja za veliko število britanskih rudnikov, ki jih je zatekla nacionalizacija v težkem stanju. Privatni kapital že nekaj deset let ni več investiral v rudnike ker so mu bile takšne investicije nedonosne; delovne metode v rudnikih so bile zastarele, obratne naprave in stroji iztroseni, delovni pogoji težavni. Produkcija premoga je bila leta 1938 nižja od produkcije leta 1913. Med drugo svetovno vojno se je položaj še poslabšal, rudniki so postali najbolj boleča točka britanskega gospodarstva. V letih 1944 je začela britanska vlada razmišljati, kaj bi bilo treba ukreniti za rekonstrukcijo premogovne industrije, in je imenovala posebno komisijo, ki naj bi pregledala stanje v britanskem rudarstvu.
Premog je edina surovina na
KAKO SE SNUJE NAPADALNE NAČRTE NA TARČE
V vojaški artilerijski šoli v Fort Sili, Okla., učijo, kako se snuje načrte za napad na tarče. Študentje sledijo pouku na zem-Ijevidnih risbah. Zgornja slika predstavlja dva oficirska kandi-
data, Charles B. Hamel iz Richmond, Va., in N. C. Andersona iz Staten Island, N. Y., ki sledita narekovanju inštruktorja Capt. W. 11. Sericklanda, ki opazuje, kako napredujeta.
jim nasprotnikom v meščanskih strankah doma in v državah zapadnega bloka.
To načelno stališče je Moskva opustila glede obeh važnih romanskih držav, kjer so komunistične stranke zelo številne, to je glede Italije in Francije. Ali ne računajo v Moskvi z vso sigurnostjo, da bo tudi Italija, kakor tudi Francija prostor za bodoči razširjeni sovjetski blok, ali ne računajo predvsem na galijo? •
otoku, katerega produkcija lahko krije vse domače potrebe in se ostaja za izvoz. Ko je prišla la krmilo laburistična vlada leta 1945, je bilo stanje v rudnikih nevzdržno. V okviru programa obnove britanskega gospodarstva se je vlada odločila za nacionalizacijo, ki so jo že pred tem vztrajno zahtevali sindikati in napredni intelektualci. Leta 1946 so bili britanski rudniki podržavljeni. Vlada je začela izvajati obsežni 'investicijski program in modernizirati rudnike. Program, ki naj bi likvidiral tehnično zaostalost in nemogoče delovne pogoje v britanskem rudarstvu, je predviden za 15 let. Tako bo trajalo še nekaj let, preden bo v vseh britanskih rudnikih odpravljena dediščina preteklosti.
Statistike v letu 1950 izkazujejo, da se je produkcija premoga približala produkciji pred vojno, medtem ko je storilnost že presegla predvojno višino.
Ko smo se vrnili iz rudnika, smo se sešli s predstavniki uprave in sindikata v direktorjevi pisarni. Zlasti nas je zanimalo vprašanje, kakšen delež imajo britanski rudarji pri upravljenju podjetij. Vedeli smo za diskusije, ki so bile prav ta čas v britanskih sindikatih in v katerih so kritizirali sedanjo ureditev. Mr. B. nam je pojasnjeval: V vsakem rudniku obstoji delavski komite, ki ima voljene in postavljene člane, načeluje mu direktor rudnika. Komite je posvetovalni organ direktorja. V tem rudniku se sestaja vsakih 15 dni in daje direktorju mnenji o vprašanjih produkcije, plana, zaščite dela itd. Vprašanje mezd in druga socialna vprašanja (stanovanja, menze) rešuje direktor sam z zastopniki , sindikata. Sodobni posvetovalni komiteji obstoje tudi pri področnih in pokrajinskih upravah ter pri nacionalni upravi rudarstva.
Čitali smo, da kritika v laburističnem gibanju napada to ureditev, češ da sindikati nimajo dovolj kontrole nad proiz\'odnjo v podržavljeni industriji in da je delavska kontrola večja celo v naprednih privatnih industrijskih koncernih. Posebno še, ker sede v večini primerov v upravah nekdanji direktorji, akcionarji in strokovnjaki. Zagovorniki sedanje ureditve v sindikatih trde, da bi odločanje sindikatov v upravah postavilo le-te v položaj delodajalcev, zaradi česar ne bi mogli več uspešno braniti delavskih interesov. Z druge strani se čujejo pomisleki, da bi udeležba delavcev-nestrokovnjakov v upravah ohromila proizvodnjo. Kritika odgovarja, da je že dosedanja praksa pokazala, da so delavci lahko odlični organizatorji proizvodnje.
Mr. B. odgovarja na naša vprašanje, da je današnji sistem dober. On ni med kritiki tega stanja, dasi je pristaš laburističnega gibanja. Tudi odpor proti centralizaciji, ki se tu in tam pojavlja med delavstvom, po njegovem mnenju ni upravičen, Centralizacija uprave pomeni strokovni nadzor in je zato koristna.
Mr. B. govori preprosto in prav nič ne napravlja vtisa direktorja, kot smo jih srečavali v britanski industriji doslej. Kar nekam presenečeni smo, ko nam pove, da je bil direktor že pred nacionalizacijo. V skopih bese-Jah nam pripoveduje svojo zgodbo: Od tu je doma, iz rudarske družine in v tem rudniku je pričel kot priganjač ponija. Obiskoval je večerno šolo, študiral in napredoval do tega mesta. Pred nacionalizacijo je imel dve akciji tega podjetja.
Še in še bi hoteli postavljati vprašanja. Predvsem nas zanimajo te stihijne težnje po novih odnosih v proizvodnji, radi bi vedeli, kako si utirajo pot in se
uveljavljajo v britanskem razvoju. Te težnje so po našem mnenju najbolj napreden socialističen element v družbenem razvoju te dežele z visoko materialno kulturo in z razvitimi oblikami poUtične demokracije.
Toda čas nas preganja kot že vso pot v Veliki Britaniji. Odpravimo se na kosilo v rudarsko kantino. Okrog nas sede rudarji, nasmejani in razpoloženi. Ozrem se ni vidim, kako zbadajo pleča-tega možaka, ki si je že drugič naložil na krožnik pečenega krompirja z grahom. Naš obisk gre h koncu v šali in prijetnem klepetu. Obžalujemo, da jim ne utegnemo pripovedovati o naših izkušnjah, ki jih zanimajo. Želimo jim, da bi nam mogli vrniti ta obisk in da nam bo drago, če jim bodo v njihovih težnjah za zgraditvijo socializma koristile naše izkušnje.
V Kelwin Hallu v Glasgowu je v okviru britanskega festivala razstava "Industrijske sile," ki je po obsegu mnogo manjša, od centralne prireditve festivala. "South Bank Exhibition" je pa po svoji urejenosti in dokumentarnosti napravila name mnogo globlji vtis. Poseben oddelek te razstave predstavlja zgodovino britanskega rudarstva od začetkov do današnjih dni. Z dviga-
lom te spuste v "rudnik"; v katerem je figuralno in v slikah prikazano delo v britanskih rudnikih pred 200 leti. Niti najmanj niso olepšani pogoji, v katerih so delali takrat britanski možje, žene in otroci, neprestano izpostavljeni smrtni nevarnosti. Slike so pretresljivo strahotne. Potem je prikazan tehnični napredek v rudarstvu v dveh stoletjih in njegov odraz na delovne pogoje v rudnikih. Ob koncu tega "rudnika" rudarji demonstrirajo delo pri izkopu z najnovejšimi stroji, ki jih že uporabljajo ponekod v Veliki Britaniji: kakor da gledamo velike železne živali, ki sekajo, razbijajo, vrtajo v črno steno, grabijo nakopano rudo in jo prenašajo v vozičke. Človek stoji za temi železnimi gmotami, premika ročice in upravlja njih kre-tanje in gibanje. Z občudovanjem smo strmeli v to visoko tehniko, ki osvobaja človeka fizičnega izčrpavanja in mu omogoča ustvarjati velika materialna bogastva, misli so nam pohitele v domovino, še bližji so nam bili vsi naši napori za takšne odnose v svetu, kjer bi te velike pridobitve človeškega razuma ne ostale dostopne samo nekaterim, temveč bi postale last vseh svobodnih ljudi.
Vlado Vodopivec
(Po "Ljudski pravici")
UREDNIKOVA POŠTA
Koncert pev. zbora Zarja
CLEVELAND, Ohio —Pevci in pevke pevskega zbora Zarja so spet postali aktivni in se pridno pripravljajo za koncert, ki se bo vršil v nedeljo, 17. februarja v avditoriju Slovenskega narod nega doma na St. Clair Ave.
Koncert, ki bi se moral vršiti na Zahvalni dan, smo za enkrat zamudili, to pa vsled tega., ka kor smo že mimogrede omenili da so se večina pevcev nahajali v stari domovini in so se vrnili prepozno, da bi se mogli pripra viti za uspešen koncert. Vslec tega so pa sedaj bolj živahni in pridno prihajajo na pevske va je, čeprav so nekateri oddaljeni do deset milj in se žrtvujejo, ker se zavedajo, da brez kulturnih priredb bi ne bilo pravega življenja in narod kot tak, bi životaril v mrtvilu. To ne gre samo pevskemu zboru Zarja, ampak vsem našim kulturnim ustanovam, ki se ravno tako prizadevajo in žrtvujejo na kulturnem polju.
Zarjani, ki so povečini tukaj rojeni in dobri pevci, nam bodo podali zanimiv koncert z lepimi domačimi pesmi in po vrhu tega bo tudi opereta, katero imenu jejo "Ponočni vasovalci," pod režijo Sophie Ilersich. Ona je tukaj rojena in prevladuje slovenski jezik kot mi sami. Kon cert se pa vrši pod vodstvom Joseph V. Krabca. Več o tem koncertu, ki ga bomo imenovali zgodnji pomladanski koncert, bo naznanjeno pozneje.
Sedaj pa apeliramo na našo slovensko publiko, da si rezer vira nedeljo, 17. februarja za poset tega koncerta, na katerem bo polno užitka in razvedrila, kot je že navada pri Zarjanih. Vstopnice so samo po $1 in so že v predprodaji, katere si lahko nabavite pri pevcih in pevkah Zarje, kakor tudi v Slovenskem narodnem domu v starem poslopju.
Podpirajmo naše pevske zbore, da bo naša slovenska pesem donela še naprej in da bo naše kulturno življenje živelo, ko nas več ne bo!	John Krebi I.
Vodja ECA za Jugoslavijo poudarja na-
daljno potrebo "CARE" pošilja+ev
BEOGRAD—Pred kratkim je poudarjal Richard Allen, gospodarski svetovalec pri poslaništvu Zedinjenih držav v Beogradu, ter obenem vodja družbe ECA za Jugoslavijo, nadaljnjo potrebo pomoči Jugoslaviji v obliki zavitkov s hrano in bla-gonj. za oblačila, posebno pa v obliki' novega CARE zavitka s razno hrano za $11.
Navzlic temu, da je razdelila družba CARE množino skoro 48 milijonov funtov nadvišne hrane Zedin jenih držav med skoro štiri milijone ljudi tekom preteklih šest mesecev, "se bo nadaljevala v Jugoslaviji obupna potreba še nekaj let," je rekel Mr. Allen. "Pogoji za življenje so neugodni in vlada, katera si prizadeva izboljšati gospodarski položaj, jih ne bo mogla izboljšati kmalu, akoravno to upa in namerava."
Mr. Allen je opozoril, da je razdeljevala jugoslovanska vlada z izvrstnim uspehom ECA potrebščine in CARE nadvisno hrano. A pogled v bodočnost je še vedno zatemnjen. Radi tega mislim, da mora ukreniti CARE vse mogoče, da poviša pošiljatve običajnih zavitkov s hrano in blagom za obleke kot tudi poseben CARE zavitek s hrano kot moka, riž in sladkor. Vsi CARE zavitki ustrezajo silni potreb?..
CARE zavitek s 60 funti razne hrane je sestavljen tako, da ustreza zahtevam prehrane jugoslovanskega ljudstva. Vsebuje 25 funtov sladkorja in 25 funtov moke ter 10 funtov riža in predstavlja izvrstno sredstvo, s katerim lahko pomagajo Ameri-kanci sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. Poleg tega ima CARE na razpolago za Jugoslavijo več različnih zavitkov s hrano in blagom za oblačila.
Važno je tudi dejstvo, da na podlagi CARE dogovora z jugoslovansko vlado ni treba plačati prejemniku CARE zavitka niti carine, niti davkov, niti kakih drugih pristojbin. Cena,.katero ilača ameriški pošiljatelj, krije vse stroške in poleg tega jamči za dostavitev. Naročila ali vprašanja za pojasnila glede kateregakoli CARE zavitka lahko poš-jete preko vsake CARE podružnice ali naravnost na CARE, 20 Broad Street, New York 5, N. Y.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
enakopravnost
STRAN 3
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
6% obresti
^^Prodaj imamo kontrakte, plačljivi mesečno, na zemljišča. $400 do $2500. D. L. KRUEGER 111 W, Washington CEnlral 6-5225
WANTED TO RENT
being evicted after 18 years; house sold, 3 adults need 4 rooms, unfurnished, heated or unheated apartment. Austin district.
COlumbus 1-8701
trucks & equipment for sale
TN,^^ck for Sale — by Owner "ODGE 1951, 21/2 ton, 8% tires all around, 170 inch wheelbase, with or without body. Price $2750 Without body. Glen Will, Milwaukee and Lake, Des Plaines, Ul. Phone VAnderbilt 4-7421. _ "rite, wire or phone.
USED CARS FOR SALE
1950 BUICK Sedanet+e $1,595
radio and heater
perfect condition ^ the car for the
discriminating buyer
Bruce w. strong inc.
authorized chrysler plymouth dealer
2926 n. cicero ave.
BUSINESS OPPORTUNITY
Milk vendor route—do\m-
GROVE, WESTMONT AND joints WEST. 1'/4-Duel wheel •^»50 Chevrolet truck in perfect j^'^^ition. Investment back with-1 year. Sacrifice on account of other business.
-Phone Downers Grove 19S8 ______after 4 p. m.
Owner — Will Sacrifice" RESTAURANT —Fully equipped; good business; well established; excellent location; factory district; living quarters. Reasonable Feiit; good lease. Selling due to health. This is your opportunity, ^ust be seen to appreciate. 4945 S- Halsted. REgent 4-9521 Sat-^rday; ATlantic 5-9837 Sunday.
OENTAL Office—Fully equipped, including X-ray. Near west side ^dustrial area. Rent $55 month. Reason for selling, too busy elsewhere. Extremely low price.
CEntral 6-6361 or VIncennes 6-1157
Porting goods, camera, men's Wear shop. N. W. side. Live ®Pot. New fixtures. $50,000 vol. arrange terms.
NEwcastle 1-3151
market — s. W. side.
^ rnan shop. Sale or trade for house, lots or summer home, etc.
Hudson 8-0476
^ESTauraNT — A real money ''^aker. Must sell due to illness. 4835 W. Cermak Road.
TOwnhall 3 9574 after 6 p. m.
Grocery - meat market —
^Wner can't handle, good going ^siness. Reasonable.
1800 S. Lawndale ROckwell 2-9153
SCHOOL FOR SALE. — All location. 4282 Archer Ave.
('Quipped to take over. 16 Si	same address. Price
'^00. Call Mr. Tose.
CRawford 7-5645 or CApitol 7-4780
Store—With small living
Suart
Ow
Established 22 years.
iicr retiring.
GLadstonc 3-0512
years. Have
G Store—S. W. side. No lunch. ®tablished 50 ^^^cr interests.
Call Virginia 7-9678, ____Between 1 and 5 p. m.
ii	— Leaving City.
<1"ick sale, good ht ^ Store fully equipped, 38 \,°"siness, well established, ^Ust	excellent location,
^erfni	to appreciate. Won-
Party opportunity for right
_ Call SOuth Chicago 8-9795
PLANIKA - OČNICA - PLANINKA?
Kar tri slovenska imena ima najlepša cvetka naših alpskih vrhov. Konec 18. stoletja jo je Scopoli latinski krstil za Gna-phalium leontopodium, a pozneje je bila sprejeta označba Leontopodium alpinum Cassini. Naše ljudstvo se drži že od nekdaj naizva "planinka;" danes je že pozabljena iz nemščine prevzeto "edelbajs" (nemško ime "Edelweiss" je zagledalo v tisku luč sveta prvič leta 1782!)
Ni dolgo tega, kar so domači botaniki v zvezi z jezikoslovci sprejeli naziv "planika," ta naj bo zaradi reda in discipline v vprašanjih jezika za nas obvezen. Hrvati in Srbi poznajo le "runolist," "planiko" pa imenujejo krasno vresnico, vedno zeleni grm Arbutus umedo L., ki je v južnem pasu morske flore menda tudi zaščiten.
Planika že od davnine domu je na apnenih skalnatih vrhovih Alp in gorovij, ki so z njimi v zvezi, namreč Pirenejev, Jure,
Abrucev, Karpatov, Sedmogra-ških Alp in Balkana v širšem pojmovanju. V vsej svoji lepoti se kaže le v sončnih skalnatih pasovih v višini okoli 2,000 metrov in čez, čeprav ne odklanja zelene družbe travnatih pasov in se po semenih zanaša še mnogo niže. Presajena kamorkoli, se prilagodi novemu položaju, a na škodo svoje zunanjosti.
Pri skrbni negi in primernem izboru tal se v najboljšem primeru obnese le v svoji kraški obliki (L. alpinum v zvrsti "car-siensis). Njene cvetne zvezde so manjše, njih o vršni lističi bolj zelenkasti, vegetativni listi pa le na spodnjih plateh belkasto dla-kasti. Kraška planika ni ravno redka. Najdeš jo na vseh vrhovih, ki obkrožujejo goriško-vi-pavsko dolino: na Sv. Valentinu,
Kuclju, Čavnu, Nanosu; pa tudi na Snežniku in še dalje na vrhovih Krasa, Hrvatske, Bosne in Hercegovine.
Bleščeče bele zvezde (v premeru celo do šest centimetrov velike) ovršnih listov obdajajo v češulji združene cvetne koške bledorumene barve. Zvezda sama v celoti je torej le nekak navidezni cvet. Le cvetni koški vsebujejo veliko pritlikavih cvetkov—dvospolnih, enospolnih ženskih ali moških, pa tudi neplodnih z medovnicami. Ob koncu razvoja ne primanjkuje semen, ki se razsipljejo vse naokoli; zanašata jih pa tudi veter in voda niže in v velike razdalje. Planika bi se razširila kakor plevel, a njena plodnost v sedanjosti na skalnatih višavah ne prihaja do veljave, ker lepe in sicer najlepše planike še v cvetju uničujejo. Le tamkaj se utegnejo planike nemoteno razviti do osemenitve, kamor kvarahri-bolazci zaradi pomanjkanja planinskih zavetišč ne zahajajo.
Planika daje zapeljiv blesk ustroj z dlačicami obojestransko prepletenih ovršnih listov.
Dlačice sestoje iz celic, napolnjenih z zrakom, ob katerih se lomijo in odbijajo svetlobni žarki. Bel kožušček listov očuva planiko na skalnih višinah pred nenadno tudi v poletni dobi nastopajočim mrazom, še bolj pa pred toplimi sončnimi žarki. Višinsko sonce podnevi in sevanje med dnevom segretih tal ponoči omogočita, razvoj planike v manj kot treh mesecih, od prvih poganjkov do cvetenja in še do osemenitve.
V nižini se more planika razvijati v dvakrat tako dolgem času in poleg tega dobiva še boljšo hrano iz tal. Kaj čuda, da se znebi lepega kožuščka, ki ga zoper mraz sploh več ne potrebu je. Kakor človek v udobnem
brezdelju in pri pretečni hrani, tako tudi planika degenerira navzlic bujnejši rasti in višjemu stasu; zato zamre včasih že po prvem cvetenju.
Na umetnih skalnjakih gojijo več vrst planike, ki se utegnejo pod medsebojnem križanju po-množevati v razne zvrsti. Pleme Leontopodium nima sicer nobenega zastopnika na severu Evrope in v širokem pasu vzhodno od Karpatov, Transilvanskih Alp tja do srednje- in vzhodno-sibirskih step, kjer uspeva Leontopodium sibiricum. V Turke-stanu, Altaju, Afganistanu in posebno še na Himalaji, v Japonski, na Kurilih se pojavlja v več vrstah (na primer L. hima-layicum, L. japonicum, L. discolor) .
Skupaj štejejo nad 30 vrst. Na visokih gorah Nove Zelandije in Tasmanije rastejo baje ta-mošnje planike enako lepo ka-koi; planike v Evropi. Ta razširjenost planik z veliko prekinitvijo med evropskimi in azijskimi najdišči govori pač zoper domnevo, da bi izvirala naša visokogorska krasotica iz sibirske vse drugačne vrste istega plemena iz konca ledenih dob. Naša planika je že takrat uspešno kljubovala vsem neprilikam ledu in mraza in je morda v tem boju postala še lepša.
Kar se pa ledenim dobam ni posrečilo, hoče doseči danes človek, ki jo uničuje, kjer jo le dobi. Kaj je pa vzrok temu početju?"
Koristna je planika na kraju, kjer raste, in še to le posredno, ko krasi vrhove ter vabi na obisk domače in tuje turiste. Ljubiteljem vrtne kulture pa so na razpolago semena in sadike ne le domače, temveč tudi planike tujerodnih vrst. Nekdaj so res prebivalci severnejšega pasa apnenih Alp cenili dozdevno zdravilno moč planik. Populjene planike so kar sveže pokladali na otekle ude bolnikov. Kar na smeh nam gre, ko slišimo, da so v pokrajini med Bavarsko in Solnograško (Berchstesgaden-Werfen) planike imenovali tre-bušnice (Bairchwehblumen).
Recept zavretka zoper bolečine v trebušni votlini je pa kaj prikupen; "Prekuhaj planike v njih polnem cvetnjem razvoju
Chicago, 111.
iščemo stanovanje
s 3 ali 4 ncopremljenimi sobami; z gorkoto. Smo pripravljeni plačati do $65 najemnine. Na severni ali severno-zapadni strani.
EDgewaler 4-6167
By tranres Aintworth
I've just heard an exciting and beautiful story I know will interest you. It's about a wonderful man, an ideal, and one of our greatest weapons against disease — aureomycin. (
In 1943, Dr. Benjamin M. Dugpar, a famous botanist, was forced by state law to retire from teaching at the University of Wisconsin because he had rcached the age of 71. But then he was asked to go to Lederle Laboratories, at Pearl River, N. Y., to search for an antibiotic drug more powerful than penicillin. He believed that no man should waste himself in idleness if work was to be done, so he accepted the challenge. I Years of tedious research followed as Dr. Dugtar and his associates tested thousands upon thousands of soil samples sent from all over the, world.
Then one day a golden - colored : mold was found. After extensive', tests it was discovered that thisj mold produced a powerful antibiotic i drug. Dr. Duggar named it aureo4 mycin!
Chances are that you have used! this wonderful drug to combat in-; fections among your family. To date, it has been proved effective against over 60 human diseases, and many diseases of animals. It is especially effective against "virus" pneu-' monia, "staph" and "strep" throats.' It is the most versatile of the so», called "miracle drugs."	i
Today, at 79, this wonderful DrJi Duggar is still at work in his lab-' oratory looking for even better unti«' biotics. Who knows what he will discover next?
I wrote to Dr. Duggar and asked him if he plans to "retire" again. He wrote back : "I feel that so long as I am physically and mentally able, I shall devote myself to scientific re-search, with the hope that 1 may play a part, even though small, in other discoveries which will combat disease."
Isn't that wonderful?
V mleku s pridevkom medu in surovega masla po okusu ter uživaj to pijačo (kremo?) po razmerju notranjih bolečin."
Vsekako so taka zdravila pomagala nabiralcem, ki so speča-vali napuljene planike.
E. Pajnič.
(Po "Proteus-u")
Velike transakcije in finance
Naša dežela je velika; ima nad 155 milijonov prebivalcev, raz-sežna komunikacijska sredstva, razvito industrijo, poljedelstvo, živinorejo in tako dalje. V zvezi s tem tudi finančne številke dosegajo nebotične višine. Včasih smo mislili, da je milijon dolarjev ogromna vsota. Prav za prav je še danes ogromna in za veliko večino 155 milijonov človekov nedosegljiva.
Vendar je v tej veliki deželi nekaj ljudi, ki račimajo z milijoni dolarjev približno tako kot mi navadni državljani z dolarji. Na primer, nedavno je bilo v New Yorku prodano najvišje poslopje na svetu, znano pod imenom Empire State Building, visoko 101 nadstropje. Prodano je bilo za 51 milijonov dolarjev. Korporacija, ki je to poslopje kupila, sestoji iz več korporacij in posameznikov. Zanimivo pa je, da bo imel glavno besedo pri upravi tega poslopja Henry R. Crown iz Chicaga, sin priseljenca iz Litvinske.
Čisti dohodki omenjenega ogromnega poslopja so v pre-
IŠČE SE DEKLE
ZA PISARNIŠKO DELO.
Prednost ima graduantinja višje šole z znanjem knjigovodstva
in tipkanja.
Zglasite se v soboto za intervj ali pokličite
John E. Lokar
RE 1-5515 L & M TOBACCO & CANDY CO. 784 E. 185 ST.
/ZAKONCA
srednjih let iščeta stanovanje s 3 ali 6 sobami v Collinwoodu ali Euclidu. Oba zaposlena. Pokličite pred 2. uro popoldne.
KE 1-4126
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd, — IV 1-961)
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddasle v popravilo zan^ sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. ^
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
Za pošiljke preko morja
Razprodaja blaga s prihrankom denarja
Volneno blago, po posebnih cenah, perfektno za obleke, suits, in krila, 58" široko, regularna $2.15 vrednost, sedaj
samo ....................—- jarda $1.50
Pravkar je dospela pošiljka novega blaga za suits, 60 inč. fino, težko gabardine in sharkskin blago, primerno za moške ali ženske suits, po prav posebni ceni ____________________jarda $1.85
Sedaj na razpolago
80 square pisano Percale, regularna vrednost 59c sedaj samo ____________________ jarda 35e
36" bela in siva pisana outing fla-nela, regularna vrednost 57c ______________ jarda 39c
36 inč. pobeljena kotenina, prve vrste, regularna vrednost 49c, sedaj___________jarda 35c
Mi imamo popolno zalogo krojaških potrebščin za moške in • ženske obleke
Govorimo nemško in slovensko
s. Licbcrman Woolen Company 1446 WEST 3rd STREET
tel. CHerry 1-6067
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. zj. do 5.30 pop. ob nedeljah od 9. do 12. zj.
teklem letu znašali okrog pet in pol milijona dolarjev. To pomeni, da se je vloženi kapital dobro obrestoval. Crown namerava izvesti vrsto izboljšav, kar bo prineslo višjo najemnino in večje dobičke. Letni dohodki Crowna iz drugih virov znašajo baje okrog 45 milijonov dolarjev, torej se mu ni dosti poznalo, če je vtaknil nekaj milijonov v Empire State Building.
Drugi veliki finančnik, o katerem smo zadnji čas brali, je Leo P. Corrigan v Los Angelesu, ki je kupil tamkajšji hotel Bilt-more za nekaj več kot 12 milijonov dolarjev. Devet in pol milijona, je bilo plačano v gotovini, k čemer je del prispeval Corrigan, del pa neka zavarovalnin-ska družba. Biltmore je največji hotel zapadno od Chicaga, toda Corrigan namerava povečati svoj hotel Adolphus v Dallasu, Texas, v toliko, da bo presegal Biltmore v Los Angelesu. Z dozidavo bo imel hotel Adolphus 1,500 zračno kontroliranih sob in bo največji te vrste na svetu.
Zemljiški trgovec in finančnik Corrigan lastuje ali kontrolira za več kot 500 milijonov dolarjev poslopij in zemljišč širom dežele.^ Med temi 14 poslopij za urade, 40 apartmentskih projektov, 55 trgovskih središč in 15 hotelov. Pogaja pa se še za nakup nadalj-nih trgovskih središč in hotelov. Mož pravi, da ni srečen, če neprestano na širi svojega finančnega imperija.
Brali smo, da so velike ameriške družbe in korporacije v letu 1951 napravile 19 bilijonov dolarjev čistega dobička, po odbit-
ku davkov. (Bilijon moramo vzeti v ameriškem pomenu; predstavlja tisoč milijonov dolarjev. V Evropi ima označba bilijon drugačen pomen). To je tako ogromna vsota, da si je ne moremo predstavljati, posebno ne mi mah ljudje, ki moramo računati z dolarji. Veličina Amerike je v mnogih ozirih lepa, v mnogih pa strahotna. To slednje posebno, če upoštevamo, kakšna ogromna moč je v teh milijonih in bilijonih dolarjev, ki jih kontrolira le primeroma majhno število posameznikov in korporacij.
—NOVA DOBA
brat in sestra •
srednjih let iščeta stanovanje s3, 4 ali 5 sobami.
Kdor ima za oddati, naj sporoči na IV 1-2452
moderna hiša s 5 sobami
na 4 akrih zemlje. Dve garaži, 20'x20', cementiran pod, "overhead" vrata. Mlado sadno drevje 16 različnih vrst; razne vrste jagode kot raspberries, blackberries in strawberries, F 14 Farmall traktor; plug, sejalci in številnega drugega poljskega orodja. 1 Chevrolet truk Vz tone; 1 deep freeze 12 kub. če v.; kokšnjak 10x16'; 1 kokoš-"njak 10x26' ter številna druga majhna poslopja.
Na Bass Lake Rd., Vz milje od Route 87 v Newbury, Ohio.
če se kdo zanima za tak nakup, lahko pride pogledat in mu bo lastnik vse razkazal, ker je napis "FOR SALE" pred hišo.
CENA^ $15,500.
Za nadaljna pojasnila pa lahko
pokličite
clifton realty bo 2-0911
00 YOU KNOW____that
Your neighborhood dealers present two fine radio programs for your listening pleasure every Sunday with "Uncle Nick" ....
SLOVENE PROGRAM ... 12 noon to 12:30 P. M.
"ST. CLAIR AVENUE" ... 1.30 to 2 P. M. EVERY SUNDAY----W J M O____1540 kc


300 dinarjev za $1.00
Jugoslovanska vlada je znižala s 1. januarjem vrednost dinarja v primeri z dolarjem od dinarjev 50 za en dolar na dinarjev 300 za en dolar. Vrednost dinarja se je s tem približala njegovi pravi kupni moči. S 300 dinarji se da danes v Jugoslaviji vsekakor veliko več kupiti kot doslej s 50. Mali človek v Jugoslaviji sorazmeno z nami v Ameriki malo zasluži, zato bodo vaši sorodniki veseli, že jim poleg hrane in obleke pošljete tudi kak denar.
Za dgnar se danes v naši stari domovini že lahko vse kupi. Vaši sorodniki pa potrebujejo denar tudi za plačanje davkov, za plačilo elektrike, vode, za vsakovrstna pota. Za pomoč vam bodo hvaležni!
Kadar hočete poslati svojim sorodnikom ali prijateljem
v starem kraju	P KI A D
in #% Ml se obrnite na
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Tel. HE 1-4148
Tvrdka August Kollander sprejema naročila tudi za vsakovrstne druge potrebščine, ki jih želite poslati v stari kraj in vam preskrbi tudi vse papirje in prostor na ladji ali letalu, če hočete potovati v staro dbmovino ali pa tudi kam drugam preko morja.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
Kolikor vroče vode hočete, kadar jo hočete, na budžetu od
m naprei
poleg inštalacije
BUDGET
GAS FIRED WATER HEATER bv
Avtomatični PLINSKI vodni grelec, varčen na gorivu, nudi ved-dno dovolj šnj o in zanesljivo zalogo vroče vode.
LAHKI POGOJI
Kupile ga sedaj in posluiite m našega načrla za lahko odplar čevanje.	^
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Ave.
MU 1-4200
Ust. 1907
DELO DOBIJO MOŠKI
TAPCp
potrebuje dobre moške
BULLARD OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE TOOL MAKERS TOOL ROOM POMOČNIKI CERTIFIED ARC VARILCI
VSAKOVRSTNI BRUSAČI
stalno delo — nadurno delo — visoka plača od ure — prilika do napredovanja.
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Employment urad odprt ob
NEDELJAH 13. jan. 20. jan. 27. jan.
poleg rednih uradnih ura bo delavnikih.
Pridružite se TAPCO delavcem
Thompson Products, Inc.
23555 EUCLID AVE.
IZURJENI DELAVCI
DIE MAKERS DIE REPAIRMEN TOOLMAKERS TOOLROOM LATHE OPERATORJI
AUTOMATIC SETUP MAN (Gridleys)
LATHE HAND (Production)
SHEET METAL DELAVCI
Vsa ta dela so stalna, podnevi, z dobro plačo od ure.
Prosta hospitalizacija in bolniška ter poškodninska podpora.
Dobre delovne razmere; samo 12 minut od Square.
THE BISHOP 8 BABCOCK MFG. CO.
4901 HAMILTON AVE.
EN 1-1600
0L.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Piedstavnik: Dr. Milo* Vauhnik

(Nadaljevanje)
V Gradnikovih očeh je zagorelo nekdanje sovražno nezaupanje. Miklausin je bil videti preveč dobre volje! Kdo ve, kakšno ima za bregom, kdo ve, ali ga spet ne ukani ?
"Nekaj mi prikrivaš, človek!" je dejal grozeče. "Svarim te! Ne uganjaj šal z menoj, saj veš ..
A v nepričakovanem navalu silnega, prsi razganjajočega hrepenenja je naglo dodal: "Nu, dobro! Pojdiva!"
"Hvala Bogu! Za nagrado ti povem nekaj lepega: dva vnučka te že dolgo pričakujeta, dva pre-Ijubezniva, sladka otročiča . .
Gradnika je ta novica tako pre\^;sela, da ga je skoro zaneslo k Miklausinu. Dušeč se od veselega razburjenja je samo vzkliknil. "Ah res? Saj ni mogoče! Ali res? Ali res?" In pograbivši roko svojega starega nasprotnika je dejal z vlažnimi očmi: "S to novico si poravnal lep del najinega računa. Pojdiva, pojdiva!"
II.
Miklausin je bil pripravljen ustreči njegovi želji, toda prosil je, naj malo potrpi, ker bi rad nekoliko pomolil na rodbinskem grobu.
Gradnik je ostal sam in radovedno opazoval klečečega starca, ki se dolgo ni dvignil s stopnišča. Ej, ves betežen in šibek je že. Samozavestno je pomislil na svojo še vedno presenetljivo čilost.
"Koga pa imaš pokopanega?" je vprašal radovedno vmivšega Miklausina.
"Ženo in hčerko. Na isti dan mi je obe vzela hripa."
"To je bilo pač hudo . . ." je Gradniku nehote ušel izraz sočutja.
"Da, da, posebno ker sem zdaj Čisto sam. Sina sicer še imam, ali on prav za prav ni več čisto moj . . ."
"Ni več čisto tvoj . . ."
"Bogu se je posvetil. Lani je bral novo mašo."
"Kje pastiruje?"
"V kaznilnico so ga dali za ku-rata. Veš, za težje delo ni, ker mu manjka leva roka. Strašno ga je zdelala vojna in rešil ga je sam čudež božji, ki mu je poslal na pomoč tvojega sina . . ."
"Mojega sina?"
"O, to je dolga povest. Povem ti jo spotoma."
Beli dvor ni bil daleč, ali starca sta rabila mnogo časa do tja, ker sta hodila počasi in neenakomerno. Miklausin se jfe med svojim pripovedovanjem po navadi starih ljudi često ustavil, v veliko nevoljo Simona Gradnika, ki ga je gonil notranji nemir dalje in dalje, tako da je bil vedno za nekaj korakov pred svojim spremljevalcem. Ko pa je zaslišal podrobnosti o borbi v zako-pih med Lovrekom in Ulrikom, je ustavil svoj brzeči korak in z največjo pozornostjo poslušal pretresljivo zgodbo o sovraštvu in spravi in o požrtvovalnem junaštvu svojega sina.
Ves zamišljen je sukal v roki palico, odsekava! glavice ob proti rastočih Isilk in tiho požvižgaval.
"Takšen fant je Lovrek ?" je zamrmral potem bolj zase kakor za Miklausinova ušesa.
"Srečen si lahko, takšen je! Nimaš pojma, kako sem mu hvaležen: po njegovi zaslugi imam zdaj svojega Ulrika, tako da le nisem čisto sam na svetu. Večkrat me obišče moj sinko in me poučuje, sin očeta, ves? Samo o Bogu mi govori, za srečno večnost me pripravlja, kesanje mi vzbuja, pokoro nalaga . . . Oh, kako mi je danes lahko, ko sem se rešil strašne more, ki me je težila leta in leta . . . Hvala ti, ljubi Bog! Vendarle si ga pripeljal domov . . ."
Gradnik je začudeno motril svojega docela spremenjenega nekdanjega nasprotnika. Ali je to tisti človek, čigar pretkanim zvijačam in goljufijam je nekoč podlegel, tisti človek, ki je z mirno vestjo prelomil božje in človeške zapovedi, ako mu je tako velevala osebna korist? Takšnega, kakršen je stal pred njim, ga ni niti mogel več sovražiti: kaj bi z nadložnim in šibkim človekom, ki se s krotkim glasom izpoveduje, obtožujoč sebe in hvaleč svojega in njegovega sina ...
"Škoda, da nimaš več Belega dvora ... Od tebe bi ga zdaj zlahka dobil, sodim? Toda vsekakor mi moraš pomagati, da mi ga sedanji lastnik proda . . ."
Z grozečim pogledom je ošinil Miklausina, ki je nekoliko zardel in se skoro izdal, ko je vendar
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABLJENEGA OČETA
Ignac Slapnik
ki ga je Bog poklical k sebi dne 18. januarja 1944
Dragi nepozabni ljubljeni oče,
osem let že počivaš v grobu,
zaklad spominov na Tebe, dragi,
večkrat prisili tihe solze v oči;
k Bogu naše prošnje se dvigajo,
da v nebesih Ti On plačilo da.
Žalujoči ostali:
CHARLES, JAMES in LOUIS, sinovi;
VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 22. januarja 1952.
hotel v starčevski, nekoliko otročji nečimirnosti Gradnika presenetiti: na samem Belem dvoru naj se mu razkrije resnica. Tam, kjer se je zlo pričelo, naj se tudi konča. Hlastno je prikimal: "Kajpak! Le miren bodi, vse se bo lepo uredilo!"
"Misliš?'
"Zdaj pa še ti povej, Gradnik," je spremenil Miklausin pravec nevarnemu razgovoru, "zakaj se nisi odzval, ko te je sin v domačih in tujih listih vabil domov! Vsi smo se že bali, da si mi-tev."
"Tako? Ničesar nisem čital. Leta in leta nisem imel pred očmi tiskane črk^ in sem šele lani osorej vobče izvedel, da ste imeli vojno na svetu."
"Kje si neki tičal?" je vprašal Miklausin tako zavzeto, da si je ponosni Gradnik, ki se le ni povsem prelevil in v čigar značaju so še ostali izdatni sledovi nekdanje bahavosti, z zadovoljnim smehljajem podrgnil brado. In Miklausinu ni bilo treba dolgo moledovati, naj mu pripoveduje prigode, ki jih je bil doživel v dobi svoje dolge odsotnosti.
To in ono je bilo Miklausinu že znano, zato se je Gradnik zadovoljil bolj s površnim orisom prvih, v slavonski šumi prebitih let, kjer se mu je nazadnje pripetilo nekaj važnega, usodnega. S svojo poštenostjo je bil namreč obvaroval nekega Grka, kupca hrastovega, za Egipt namenjenega lesa občutne izgube, s čimer se mu je tako prikupil, da ga je vzel s seboj v Aleksandri-jo, kjer je potem ostal leto dni kot upravnik njegove ogromne zaloge lesa. V tem času je doz-nal, kako bi v razmeroma kratkem času mogel obogateti. Večja angelška družba je iskala zakupnikov za pridelovanje bombaža v egiptskem Sudanu, obetala vse mogoče ugodnosti in slikala uspehe v najlepših barvah, tako da se je tudi on odločil, prepustiti ji svoje prihranke in se lotiti dela. Seveda se je v svojih upih grdo prevaral: o brzem obogatenju ni bilo niti govora, zakaj nedotaknjena zemlja je šele čakala oračev ... Kdaj se pokažejo uspehi, je bilo negotovo in dvomljivo, škripa je z zobmi se je vdal v usodo in garal, kakor še nikoli v svojem življenju, od jutra do večera.
"Sram me je bilo pa sera sklenil, da se ne bom vrnil domov, preden ne bom spet na konju," je dejal Gradnik, si obrisal potno čelo ter nadaljeval.
Misel na izgubljeni Beli dvor, ki mu je neprestano živela v duši, ščipala ga in priganjala, ga je napravila razdraženega in ne-počakavnega. Samo tako si more razložiti, da so ga kmalu nato pridobili za drzno, naravnost tvegano podjetje: vdinjal se je neki znanstveni, v neraziskano afriško notranjost namenjeni odpravi, svoje zemljišče oddal sosedu v najem in odrinil s karavano, katere usoda je bila nesrečna. Ko ie bila spalna bolezen usmrtila večino nosačev ter je umrl sam vodja odprave, so ostanek zajeli črnci. Pri njih se jim drugače ni godilo slabo: lovili so divjačino, uničevali škodljivo zverjad in zbirali slonovino, vendar se niso smeli nikamor odstraniti. Tako so živeli med črnci vse'do lanskega leta, ko jih je slučajno odkrila in rešila neka angleška pohodna četa. Ko so prišli spet v obljudene kraje, so mu pošteno izplačali, dogovorjeno mezdo in navrgli čisto lepo odškodnino za dolga jetniška leta.. Vrnil se je na svoje zemljišče, kjer ga je čakalo prijetno iznena-denje. Njegovemu sosedu se je pridelovanje bombaža med veliko vojno izvrstno obnašalo. Brez odlašanja mu je izplačal dolžno najemnino ter mu odkupil posest za ceno, o kateri bi si Gradnik svoječasno ne bil upati niti sanjati. Radostno je pobasal svoje funte-šterlinge, ki so se pozneje ob vstopu na evropsko celino izkazali kot edini se nekaj vredni denar. V Aleksandriji se je ukrcal na ladijo, v Solunu sto-
pil na kopno in se preko Beograda in Zagreba, preko lastne narodne države danes pripeljal v Zales—ves začuden ob spre-.Tiembah in ves srečen,—da je spet doma.
In zdaj sem tukaj! Zdaj izpolnim svojo zakletev: otrokoma vrnem domačijo!"
"Primaruha," se je izgonil Miklausin odgovoru na prošnjo, ki je zvenela iz Gradnikovega sklepa, "srečni tvoji vnuki! Ali te bodo radi imeli, ko jim boš pripovedoval svoje doživlja-je ..."
"To pa že, to! Z odprtimi usti me bodo poslušali, kadar bom pri volji... "
"Reci, kar hočeš," se je nerodno pošalil trgovec, "brez mene bi vsega tega ne bil doživel... Prav za prav mi moraš biti hvaležen..."
Takoj pa je obžaloval svoje nepremišljene besede, ki so Gradnika neznansko pičile. Trdi, kakor izklesani obraz se je nevarno napel in v začrnela lica mu je buhnila srdita rdečica. On, ki že izza mladih nog ni razumel šale, je bil zdaj še toliko manj razpoložen zanjo.
"Kaj?" se je zadri, "za tvojo goljufijo, za svoje trpljenje in po tikanje po tujem naj bi ti bil še hvaležen ?"
"Gradnik, poslušaj!" ga je prosil preplašeni Miklausin, "saj sva rekla, da pozabiva. In jaz sem se tolikokrat pokesal! Če se spominjaš, te takrat itak nisem hotel pognati z domačije ..."
"O, spominjam se, za dninarja bi ti naj bil. . ."
"Oba sva že stara, pozabiva ... !"
"Jaz nisem star, pozabil pa bom, ko bo Beli dvor spet last moje dece ..."
Mrko zroč pred sebe, je s palico jezno udrihal po cesti in tako k sreči ni opazil trgovčevega zadovoljnega muzanja. Med svojim razgovorom sta bila tako rekoč nevede zavila na belodvorsko cesto, jo molče premerila in dospela do ribnika, nad katerim so se skrivali za drevjem hlevi, skednji in kozolci, še višje med smrekami pa se je dvigal Beli dvor, podoben vlastelinskemu bivališču. Gospodarskim poslopjem sta se izognila, posluživši se bližnjice, ki je tekla okrog ribnika in se nad njim v strmem zaletu vzpenjala proti hiši.
"Da bi se le vse srečno izteklo!" je spregovoril Gradnik z drhtečim glasom in se pognal navkreber.
III.
Na vrhu griča sta zavila najprej, kakor bi se bila dogovorila, k razgledišču, odkoder se je najlepše videla i kotlina i dalje ob strani se šireča dolina. Težko se oddihujoči Miklausin je Gradnika ponosno opozoril na raznovrstne spremembe.
"Da f)oš vedel," je govoril so-pihaje, zakaj pot ga je bila utrudila, "mnogo sem jaz popravil .. . In lahko se pohvalim, ne na škodo Belemu dvoru."
Gradnik mu ni odgovoril. Z vso dušo se je zazrl v ta pre-iestni, lahno se spuščajoči, polagoma v ravnino prehajajoči enakomerno v sadovnjake, travnike in njive razdeljeni svet: v te zelene na nasprotni strani kotline vstajajoče griče; v te ponižne, na pobočjih lepeče, belim cvetom podobne dninarske hišice; v to skodrano gozdno grivo, sedečo vrh grebenov, ki je v širokem loku obkrožala kotlino... Duša se mu je tajala, v bežnih spominih je bliskoma doživ-Ijal svojo lepo mladost, neraz-družno spojeno s temi poljanami. In trudne oči so se mu iznova napolnile z vlago.
"Oh, ti moj dom, ti moj ljubi dom!" je zastokal.
"Kje je lastnik?" je potem planil nad Miklausina. "Takoj moram govoriti z njim! Takoj, ti pravim!"
"Kaj meniš, ali mi bo hotel prodati?" se je zbal Gradnik. "Ne bo hotel, kar slutim, ne bo
hotel... Saj bi bil nespameten. .
"Hm, res ne vem... Sicer pa, tukaj sva—kar povprašaj ga! Tako bo najboljše."
Skozi odprta okna prvega nadstropja se je v tem hipu oglasil hrupen smeh, se dvakrat ali trikrat ponovil in se nagajivo odbijal od debel visokih smrek, ki so zaslanjale poslopje. Starca sta bolje prisluhnila in ujela nerazločno govorjenje mnogoterih ust, žvenketanje krožnikov, cinglja-nje čas, odrivanje stolov—same priče vesele gostije.
"Saj res," se je spomnil Gradnik ter neodločno prestopal z ene noge na drugo, kakor da hoče zavleči končno odločitev, "v vasi so mi povedali, da praznujejo na Belem dvoru gospejin god. Kaj meniš? Nevoljni bodo, če jih zmotiva kot nepovabljena gosta?"
"Kaj zato? Saj sta med njimi tvoja otroka, Lovrek in Polo-nica ... Ne bodi tako obziren..."
"Že prav, moja otroka!" se je odzval njegov spremljevalec nev-šečno. "Kaj sploh počenjata tukaj? Kako moreta v hiši svojih prednikov veseljačiti s tujimi ljudmi? Ali sta tako zlahka vse pozabila?"
"Tvoja otroka že vesta, kaj delata..
Po teh dvoumnih in, kakor se
je dozdevalo obotavljalcu, tajin-stveno izgovorjenih besed, ga 'je Miklausin prijel pod pazduho, ga odvedel h glavnemu vhodu in gst z rahlo silo rinil po širokih ka-menitih stopnicah. Težko je šlo: krepki Gradnik je zdaj mukoma sopel, roki sta mu drgetali in celo njegov obraz se je nekako postaral in zadobil nezdravo prsteno barvo. Dospevši v hodnik, se je utrujen naslonil ob steno in si oddihovaje z žepnim robcem brisal potno čelo.
"Hudo je, hudo," je zašepetal m odkimal Miklausinu, ki ga je silil naprej.
Med njunim ravnanjem so se na desni strani odprla vrata, sko-za katera jima je prišla naproti lepa mlada žena. Z obema rokama je nosila velik pladenj kola-čev, potic in drugih slaščic, katerih vonj je prijetno zapuhtel po hodniku. Miklausin se ji je spoštljivo priklonil in jo pozdravil.
"O, gospod Miklausin!" je vzkliknila ona z ljubeznivim nasmeškom in se približala starcema. "Oprostite, da vam ne morem dati roke! Izvolite z menoj! Moj mož vas bo zelo vesel."
"Ako dovolite, starega prijatelja sem pripeljal s seboj, nujno bi rad govoril z vašim gospodom soprogom."
"Z lastnikom Belega dvora,"
je pojasnjevaje in s poudarkom pripomnil Gradnik ter z nerodnim poklonom pristopil bližje.
Gospa je smehljaje prikimala, ali ob zvoku starčevega glasu in ob pogledu na njegovo izrazito, z gostimi sivimi lasmi obkroženo obličje, ji je zamrl smehljaj na ustnicah. Osupla, komaj prikriva je svoje razburjenje, je zastr-mela vanj.
"Izvolite z menoj!" je dejala nato prijazno, ko se je bila s silo premagala.
"Ne, ne!" se je branil Gradnik.! "Ne maram motiti zbrane družbe. Kar tukaj ga počakam, ako vam je prav."
Gospa bi bila ugodila njegovi odločno izgovorjeni prošnji, da je ni za Gradnikovim hrbtom stoječi Miklausin s kretnjami in rotečimi pogledi odvrnil od njene namere.
"Prav nič ne boste motili, gospod! Prosim, kar za menoj!" (Dalje prihodnjič)
^ovJR

1891
1951
Naznanilo in zahvala
žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni soprog in skrbni oče
Louis Gregorič
ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 15. decembra 1951.
Dragi pokojnik je bil rojen 15. decembra 1891 v vasi Podklanec, župnija Sodra-žica pri Ribnici.
Pogreb se je vršil dne 18. decembra 1951 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Francis M. Baraga, po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija, ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Francis M. Baragi za pogrebno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika. Za vse to naš iskreni: Bog plačaj stotero.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnega, ter mu s tem izkazali zadnjo čast.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše dragega pokojnika.
Dalje zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ter molit za mir in pokoj njegove duše, zlasti še onim, ki so se udeležili svete maše ter potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.
Zahvala društvu France Prešeren št. 17 SDZ za vso pomoč in naklonjenost. Posebej pa še zahvala Frank Vidmarju mlajšemu za vso pomoč, ki nam jo je nudil ob tej za nas tako težki in žalostni uri.
Zahvala John Miheliču in njegovi soprogi za vso velikodušno pomoč ob smrti pokojnega.
Zahvala vsem za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso postrežbo in pa tako lepo vodstvo pogreba.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali ob smrti našega dragega in nepozabnega pokojnika.
A Ti, ljubljeni soprog in skrbni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj, nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje nad zvezdami.
Vse mine, vse zgine,
le večnost trpi;
a Tebi, preljubi,
naj luč večna gori.
Tvoji žalujoči:
ANGELA GREGORIČ, soproga ALBERT, sin CHRISTINE, CONSTANCE in VINCENT, vnuki
Cleveland, Ohio, 22. januarja 1952.