384
Poučne stvari.
0 vinu in tobaku.
Ruski zdravnik dr. Aleksejev napisal je »Povest proti pijanstvu" ter poprosil slavnega ruskega pisatelja L. Tolstoja, da bi napisal uvodni članek. Tolstoj rea spiše tole razpravo: „Čemu se ljudje omamljajo ?" Pesnik strogo obsoja uživanje vina, piva, tobaka, hašiša in opija, Med drugim pravi: „To ni nikakor zmerno uživanje^ kakor misli toliko ljudij, temveč je v pravem pomenu besede strup, ki škodi zdravju, ter ima hude nasledke;, bolj in bolj manjša človeštvo, ter jih več pomori, nego najkrvavejše vojske in hude bolezni. V človeku sti dve v vsem med seboj različni vrsti nagibnih sil. Prva je nizka, čutna, druga pa umna sila. Naša nizka nrav na» goni, da jemo, pijemo, dihamo, spimo, da gibamo ter da se množimo. Toda umno bitje, nahajajoče se v nas, ne dela nič tega. Ono presojuje le vse, kar delamo. Le dokler se z vestjo naše misli in dela zlagajo, jo vest mirna; toda najmanjši premislek, ali napačno delo, ne strinja-joče se z vestjo, ruši duševni mir, in vest nam pravi, da smo zašli na krivo pot. Če človek zapazi neslogo med vestjo in delom, ne more nadaljevati svojega dela, če ga ne pomiri z vestjo, ali pa če ne ugasi z močjo njenib spominov. Ljudje ne kade in pijo, da bi si prikrajšali dolgost življenja ter da se razbistrijo, temveč, da si umorijo vesti glas." Tako trdi ruski pesnik in filozof.. Njegov spis objavil se je najprej v nekem angleškem časopisu, potem v francoskem prevodu. Francoski pre-voditelj pozval je vse najodličniši učenjake, naj bi mu priobčili svoje nazore in misli o spisu Leva Tolstoja. Na ta poziv oglasili so se Dumas, Zola, Simon, Daudet, Sarcey, Charcot ter mnogo drugih.
Dumas odgovoril je takoj. Med drugim piše: Če^bi midva, jaz ali grof Tolstoj ta svet vstvarila, ali bolje grof Tolstoj ali jaz, ker to je isto, bi ga gotovo drugače vstvarila, kakor je sedaj, če bi se ve, takrat   znali,   kar
385
zdaj znamo. Mi pa smo svet uže zgotovljen našli, in zadovoljiti se moramo ž njim, kakoršen je. Si li moremo misliti, da bi uboge narode osrečili, če bi jim prikratili kadenje in uživanje omamljivih pijač ? Še misliti nam ni! Vse naše postave, vsa naša društva za zmernost niso ničesar opravila ; da, še celo filoksera ni ničesar predrugačila, kajti nikdar še se ni toliko umetnega vina napravljalo, kakor od onega časa, odkar se so nam vinske gorice odpovedale, ter nikoli se ni pokadilo toliko ^smodk, nego odkar ne moreš kaditi cenih smodk ter so se dobre močno podražile.
Emil Zola pravi: Jaz ni ne pijem, ni ne kadim, toda ne morem reči, da sem se zato zmodril. Človek kadi in pije v zabavo.
Filozof Charcot pa pravi: »Alkohol in tobak more škodovati, če se ga pa zmerno uživa, ne škodi, kakor dokazujejo neštevilni primeri. Sicer so se dogajale še veče neumnosti in surovosti pred vpeljavo alkohola in tobaka. Odkar pa ljudje kadijo in pijejo, so se običaji pouljudili in poblažili.
Smemo li tedaj soditi, da sta alkohol in tobak snov, ki uničuje nravnost? Tolstojeva dokazovanja so pretirana.
Profesor Ljudevit Riickner: „Da se je alkohol in tobak pri vseh ljudstvih udomačil, je znamenje, a je ta užitek potreben za človeštvo, če ima pa zloraba tobaka in alkohola slabe nasledke, ne sledi iz tega, da je uživanje škodljivo, kakor se tudi ne more reči, da so železnice škodljive \n nesrečonosne, ker se dogajajo na njih mnoge nesreče. Toda Tolstoj trdi, da se ne pije ni ne kadi v zabavo, ampak da se uduši vest; tedaj bi moral človek soditi, da vest neprenehoma muči vsaj polovico vseh ljudij na svetu, česar pa gotovo ni misliti, ne verovati. Resnično je pa, da posamezniki nezmerno pijo, da bi si udušili glas svoje vesti ali čmernosti, to pa je le izjema.
Slednjič pravi M. Carriere: Rad popijem kozarec vina ali piva, pa ne da bi si udušil svojo vest ter da se omamim, temveč da se okrepčam od težkega dela ter da se po volji zabavam s svojimi znanci in prijatelji.