Stev. 40.
V Mariboru 6. oktobra 1881.
Tečaj XV.
List ljudstvu v poduk.
l/llaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom /a celo leto 3 drld., «a pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja ouprarlštTu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za ornanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dakviat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kako se Slovencem v okrajnem zastopa ptujskem godi.
(Izv. dopis.)
V številu 38. „Slov. Gosp." se je reklo, ka bo ptujski okrajni zastop dne 27. septembra imel sila važno skupščino, od katere naj nikdor ne izostane misleč, saj bo se tudi brez mene dobro opravilo. Od 21 zastopnikov, na ktere naša stranka popolnoma računiti sme, prišlo nas je 19; dva pa sta nam izostala in s tem najmanje to zakrivila, da moramo še enkrat se zbrati. Če namreč ni nazočih bar eden čez polovico vseh zastopnikov, tedaj pri nas v ptujskem okraji 21, se ne more po postavi nič sklepati. To si naj vsak, ki se k nam računi, vestno zapomni; in to naši pro-tivniki prav dobro vejo in zato so pobegnoli iz dvorane; bilo jih je 18, in tako morali so se tudi naši raziti, kajti ni nas več bilo potrebnih kakor najmanje 21. Ko pa bi bila tudi še ona dva naša prišla, koja še takrat nečem javno imenovati, naj bi celi slovenski narod nad njima svojo sodbo izrekel, in ker se nadati smemo, da nas ne bo-deta nikoli več na cedilu pustila, mogli bi dobre volje odhajajočim našim 18 protivnikom reči: „srečen pot! nas 21 pa tukaj ostane in bodemo bez vas lepo dalje sklepali, kar za okraj na korist spoznamo."
Kmečko naše ljudstvo že radovedno razpi-tuje, kaj da je z okrajnoj hranilnico? Komaj čaka, da bi njim „Slov. Gosp." že enkrat prinesel radosten glas: „Hvala Bngu! hranilnica se je nam dozvolila in bo ta dan začela svoje delovanje." In oživljenje ptujske okrajne hranilnice bilo je 27. t. m. v velikej nevarnosti, kajti Pisku, Brezniku, Ecklu in njim podobnej gospodi še hra-nilnična zadeva prenaglo teče, in zato so trdili, ka okrajni odbor ni imel pravice pravila lepo sestaviti in v Gradec na potrdenje poslati, ampak da je nje imel celej skupščini predložiti, koja bi še potem o vsakem paragrafu posebno razpravljala in se kavsala. Zato je pravo zadel g. dr. Ploj rekši: „na tak način morali bi mi najmanje tri,
štiri dni vkup sedeti, prej ko bi do česa prišli ter ga hranilnici protivni meščani nameravajo vso to zadevo zatezivati in odlagati tako, da bi se hranilnica oživela še le kam kde ob svetem Nikoli." Tak za kmete skrbijo od njih zbrani Šo-štarič, Vojsk in Kaiser. Toto namero meščanov so naši možaki prav razumeli in zato so zvrgli z 19 glasi proti 18 Mihaličev predlog: naj skupščina izreče, ka je okrajni odbor svojo oblast prekoračil s tem, da je pravila že v Gradec odposlal pa ne čakal, da bi ta ali uni meščan v skupščini še enkrat rad poskusil, hranilnici nogo podstavljati.
Ko je protivnikov napad na hranilnico z 19. glasi proti 18 bil odbit, imelo je se razpravljati o veljavnosti volitev novo zbranih udov gg. grofa Wurmbranda in dr. Miheliča; ko stopi pred načelnika učitelj risanja g. Gaupmau, ter mu preda neko pismo od grofa VV., v kojem ga pre pooblastuje, naj mesto njega on, to je imenovani malar, pohaja v skupščino. Pri tem treba znati, da taki veliki posestniki, kteri stalno izvan okraja prebivajo, smejo včasi, pa le izvanredno, drugega v skupščino poslati, naj tam mesto njih glasuje; takim pa, kakor je g. grof Wurmbrand, ki ima, kakor mi vsi včmo, in kakor je on v omenjenem „pooblastilu" tudi sam pripoznal, svoj stalni sedež na Borlu, tedaj v ptujskem okraji, takim postava ne pripozna one pravice in, na postavo se podpirajoči, so našinci „pooblastilo" borlskega grofa zavrgli, in s tem pooblastenca po vsej pravici iz-pahnoli.
To pa našim Nemcem in nemčurjem nikakor ni bilo po volji in g. dr. Breznik je vstal, vzel klobuček in pobegnil iz skupščine; ostalih 17 pa gre mirno za njim razven g. Eckelna, ki opet za-rudi kakor razkačen puran .ter razžali naše korenjake na deželi kričeč: „Os pauern sole lieber zhaus pleibn paj enkern pflueg, als in der štot die cajt fertraneeln"; zavoljo koje neotesanosti ga je g. načelnik ukoril, kakor si je zaslužil.
Smejati smo se morali, ko za nekoliko minut stari g. Strafela prilomasti nazaj po neki pa-pirič, ki ga je na mizi pozabil. Ta nesrečna ce*
duljica bila pa je že v načelnikovem žepu. Na njej bilo je citati sledeče: „Herrn Dr. Bresnig 19 Deutsche (brez izpabjenega samo 18. pis.) gegen 19 Nationale. Sollten wir nicht fortgeben? Die Sitzung würde dadurch gesprengt? Dr. Strafella." i Tako delajo, kedar jim kaka — modrost spodleti: Markovski po sili Nemec Strafella zažvižga in po sili Nemec^ Breznik, po sili Nemec Vojsk, po sili Nemec Soštarie, v kratkem vsi stari in novi Nemci junaški pobegnejo; potem pa se v „Cillier Zeitung" hvalijo, kako „safrmilijon-sko" zvito so „den Herren Finsterlingen" prekrižali volitev v okrajni šolski svet.
Ali pustimo šalo na stran, kajti stvar je zelo resnobna, in nadejamo se, da bodeta ona dva, ki sta se takrat od naših hudih protivnikov dala pregovoriti ali odstrašiti, prijateljski glas posluhnola, ter vselej prišla in z nami devetnajstimi skupaj zvesto glasovala za vse, kar je ptujskemu kraju na basek in Slovencem na čast in poštenje.
Posebna pohvala pa se naj tukaj javno izreče gospodom Domitru, Kosišn in Zunkoviču, ki se nikakor niso dali zmotiti po znanem sladkem Judeži, ki njih je še v poslednjem trenotku nagovarjal, naj ne grejo v skupščino, kajti najboljše pre bode, če pri okrajnem šolskem svetu vse pri starem ostane.
Pristavek urednikov. Slovenci, ne bodite babe, ampak značajniki, kateri nečejo sami biti podlaga ptujčevi peti! Rešite Slovence ptujskega sedanjega okrajnega sveta hitrej ko mogoče. Ali ne vidite, kako nemčurji zvesto in vsi prihajajo k sejam in ondi zoper vas vkup držijo kakor klešči! Vsak Slovenec, ki se je od Slovencev dal izvoliti v okrajni zastop, je dolžen k sejam prihajati !
Gospodarske stvari.
Metijaji na pljučih.
Nadaljna po postavi in sicer na 2 meseca zavarovana ovčja bolezen so metljali na pljučih ali pljučni metulji.
Ta bolezen se večjidel pri mladih ovcah nahaja in se izcimlje, kakor se domneva, kajti natanko dokazano še ni, če se živali na globoko ležečih, vlažnih močvirnatih in blatnih ali pa po pašnikih ob stoječi ali počasu tekoči vodi stoječih travnikih pasejo. Na takih pašah, menijo nekteri živino-zdravniki, se nahaja zalega nekega zajedavca, ktera ali na travi živi ali pa še le po drugih posredovavcib, po mrčesih ali polžih na travo zanesena postane. Ta zalega se potem od ovec po mislih živinozdravuikov popase in v njih metljaje na pljučih provzročuje.
Ta zajedavec pride, kakor pravijo, ovcam naj poprej v želodec, odtod v sapnik, kjer se potem v tanke vejice prav za prav v zlezuo kožo tankih vejic sapnikovih zarijejo.
Bolezen je silno dolgotrajna in za priprostega kmetovavca v začetku večjidel težko zaslediti in pregledati. Že zarad omenjene dolgotrajnosti bolezni je tudi razvidno, da pri nji zelo raznovrstne prikazni opazujemo. Med njimi je v prvi vrsti opaziti težava, s ktero se bolene živali oddihu-jejo. Hripav, zasopen, krčevit kašelj, s kterim živali včasih dave se cele kepe črvov po 100 in več, ki so vse v žlezo zavite, izmetavajo, je zanesljivo znamenje te bolezni. Če je ta že daleč napredovala, tako ni nobene vračitve več. Živali večjidel revno poginejo.
Jeterni metljaji.
Tretja in poslednja ovčja bolezen, ki je tudi po postavi in sicer na dva meseca zavarovana, so jeterni metljaji ali jeterni metulji.
Ta bolezen je s prejšnjo v mnogem oziru v rodu ali žlahti.
Kakor pri prejšnji so tudi pri tej bolezni skoraj isti vzroki, iz kterih se izcimljava. Neki zajedavec pride ali po pijači, ali po hrani v žival, namreč najprej v želodec, in iz tega v jetra, kjer potem imenovano bolezen uzročuje.
Tudi njene prikazni so prikaznim prejšnje podobni. Bolezen je silno dolgotrajna. Med naj i)olj v oči padajoče prikazni^ je šteti žolta barva bele kože, oči in dlesna. Živali rade ne jejo, povžito hrauo slabo prebavijo in imajo napet trebuh.
Bolene živali pozgubljajo od dne do dne več redivnih rokov in slednjič se prevrže vsa bolezen v trebušno vodenico, kar trpinkam potem v kratkem pogin pripelje.
Vračitev je le v začetku bolezni mogoča in še tedaj vsakokrat ne lahka. Potreba je poklicati živinskega zdravnika.
Da je treba s petrolejem jako pazljivo ravnati priča sledeča prigodba. Pretekli torek je mlad hribovc svojo jalovko s petrolejem po vratu in šinjaku mazal, da bi z zivinčeta uši pregnal, pa vsikdar s toplo vodo in miljo si roke dobro umil. Ko tretji dan zvečer z žvepleukami luč prižiga, skoči od sveče plamen na roko, in roka začne goreti. Mahoma človeka izvlečejo, in goreče roke z mokrimi rutami povijejo. Ko bi kolkanj še zamudili, bi bil mladi mož zgorel. — Ima kdo s petrolejem kaj opraviti, ne smeje z gorko ali toplo vodo, ampak mora s studenčino se umivati.
Na Angleškem je pred 60 letmi neka plemenita gospa se za gledišče oblačila, na vsaki strani zrcala (špegla) sveče imela, da bi se bolje videla. Ko z roko blizo goreče sveče pride, skoči plamen v njo, gospa zaupije, začne goreti in urnerje. Na Tirolskem dobi bogata grofica zvečer pismo od svoje prijatelce; bilo je leta 1847. Da bi laglej brala, stopi k mizi in si luč blizo postavi. Ko z roko blizo sveče pride, skoči plamen v njo in žena začne goreti. Brž jo položijo v po-
steljo in z mokrimi pertiči povijejo, a uboga grofica je umrla po grozoviti bridkosti v pol uri in ko so na pare jo polagali, se še je kadilo skozi usta in nos.	Jož. Hašnik.
Zoper napenjanje goved marsikaj rabijo. V prejšnjih časih so govedo sim in taj gonili, dokler da je začela sapa od živinčeta puhteti. V časi so vamp z nalašč za to iznajdenim nožem (troaker) prebodli in sapo izpušali; najboljše pa je cev iz gutaperba, kojo po gobci v vamp porinejo in sapo izpustijo; tudi zalivanje s petrolejem pomaga. Dne 21. septembra t. 1. na Matevževo je nek me-šetar kravi, koja je iz Celja v Šentjur na sejem prignana sred trga zarad napenjenja na cesti padla, maselc vina v uho vlil, in v tem trenutki krava odskoči — vetrovi derejo spredi in zadi iz krave, lastnik jo postavi na sejem in srečno proda.
J*ož. Hašnik.
Dopisi.
iz Gradca. (Deželni zbor) je imel že 12 javnih sej. Izmed raznih obravnav omenimo le one stvari, ktere imajo za nas Slovence posebej ali pa za celo Štajersko večo važnost. Sprejele so se štiri postave, namreč: o lovskih skaznicah, vsled kterih si mora vsak lovec za tri goldinarje na leto pri okrajnem glavarju lovsko skaznico (Jagdkarte) kupiti, če hoče na lov hoditi. Slovenski in konservativni poslanci so se zoper to postavo vpirali, pa liberalci so jo z večino sprejeli. Druga postava o nadzorovanji računov občinskih in okrajnih zastopov kakor drugih nižih javnih oblastnij se je z liberalno večino sprejela, dasiravno je poslanec Žolgar dosti tehtnih uzro-kov zoper to postavo navajal. Tretja postava govori o zatirovanji kmetijstvu škodljivih rastlin. Slovenci so bili od kraja zoper to postavo, ker je preostre kazni imela. K sreči pa pri obravnavi dotičnega oddelka ni bilo zadostno število liberalcev v zbornici in slovenska s konservativno stranko je zmagala. Prav se jim je zgodilo. Po tem so slovenski poslanci tudi za to postavo glasovali, ker so odstranili, kar je preostro bilo. Četrta postava pa govori o povzdigi živinoreje, za ktero so poslanci vseh strank glasovali. Tudi razdelitev nekaj občin v slovenskih krajih se je sprejela tam, kjer so dotične obravnave skončane bile; za podobčini Ločica in Prekop pri Vranskem pa se je deželnemu odboru naložilo, dotične korake storiti, da se zaželjena razdelitev dokonča. — Srenjskemu zastopu celjskega mesta se je dovolilo, od vsakega psa v mestu 4 gl. na leto davka pobirati, 2 odstotka od najemnine pri sta-novališčih jemati in domovinsko pravico do 200 goldinarjev oddajati. Po takem se bodo mestni očetje še leži ko zdaj z visoko politiko pečali, ker bo dosti denarja. Kaj pa bodo meščani porekli, če bo vedno veči davek?
Iz Celovca. Tukaj izhaja listič pod imenom „freie Stimmen", kterega glavni namen je, vse kar je slovenskega z blatom ometavati in poštene Slovence grditi. V članku „die nationale Šchul-hetze in Kärnten" piše take bedarije, ka mora človek, kteri ima še nekoliko zdravega razuma, strmeti nad budalostjo pisateljevo. Jezi se namreč, da so se katelietje slovenskih šol pred nek-terimi leti obrnili na slavno škofijstvo, ter prosili odstranitev onih okoliščin, ktere so krive, da naši slovenski otroci slovenskega katekizma brati ne znajo, ter smeši prositelje in miljuje pokojnega knezoškofa Valentiu Wiery-a, da je ono prošnjo uslišal, ter tudi korake pri naučnem ministerstvu storil, akopram brez uspeha. Ker pa se možu dozdeva, da ona prošnja še ni odložena, ter da bi utegnili slovenski katehetje zopet enako prošnjo na novo škofijstvo odposlati, roti sedanjega knezoškofa Petra, da naj take „klerikalne heiss-sporne" energično zavrne, ter jim dobro posveti. Revček! Naš milostljivi knezoškof bodo prošnjo takoj temeljito preiskali in po temeljitem preiskanji se prepričali, da so pritožbe opravičene, ter da je uže skrajni čas, da se razmere naše šolske pre-drugačijo. Mi Slovenci popolno zaupamo novemu knezoškofu in tudi nimamo uzroka nad Njihovo poštenostjo dvomiti, ter smo preverjeni, da naš precastiti g. vladika od svojega v prvem pastirskem listu izrečenega principa „Vsakemu svoje" tudi nam Slovencem nasproti nikdar odstopili ne bodo, ter tako pokazali, da znajo drugače narodnostni mir okrepčevati, kakor „Freie Stimmen." Namen celega članka pa je, pri nas Slovencih zaupanje v našega milostivega gospoda knezoškofa omajati, kar se pa nikdar ne bode zgodilo in naj „Freie Stimmen" še tako napenjajo se, vsaj jih poznamo kdo da so in kteri je njih pravi namen, vsaj imamo toliko zdravega razuma, da zanioremo pšenico od plev razločiti. Dobro je tudi to, da omenjenemu lističu uže zadnje ure teko, in v smrtnem boji ranjeni lev še nekoliko krog sebe bije, pa naj le bije, bojimo se ga nič in vkljub njegovemu rujovenju hočemo se probuditi in delovati z vsemi silami za povzdigo naroda našega slovenskega, do sedaj tolikanj zatiranega. Preuzvi-šenega našega knezoškofa pa zagotavljamo popolnega zaupanja in odkritosrčne naše ljubezni, ter prosimo, naj se tudi oni potegnejo za naše svete pravice, da tudi nam zašije milejše solnce srečne prihodnosti. — Vreme je tukaj jako slabo, dežuje v enomer, po planinah zapadel je sneg, a vendar se noče zjasniti. Kmetovalec vzdihuje, ker ne more vsega vsejati, ajdo je potreba požeti, a se ne da zbog slabega vremena. Bog nam pomagaj ! v	U.
Iz Šoštanja. (Nemškutarstvo.) Na Kranjskem se najde v sredi slovenske zemlje mesto Kočevje, v kojein trdi Nemci prebivajo, ali tudi pri nas na slov. Štajarskem se bode sčasoma, kakor se kaže, trg Šoštanj tako ponemčil, da se
bi smel po vsej pravici „Štajarsko Kočevje" imenovati. No, kmalu uže tukaj pošten kmetiČ piti in jesti ne bo dobil, ako ne bo znal nemško, saj smo uže zdaj tako daleč, da naš občinski predstojnik besedice slovenski ne zna! Šoštanjska gospoda se tako od nekdaj na uemčursko stran pomika, a dan danes uže vsak „spiesbtirger" in rokodelček okolo nemškutarske zastave pleše, katero nekateri nemški blapčoni tukaj pridno razvijajo. — Zares, žalostno je za Šoštanj, da tukaj v nobenej gostilni, čeravno je skoro pri vsakej drugej hiši oštarija, ni najti slovenskega časnika, iz katerega bi si slovenski obiskovalci k*j novega prečitati zamogli! To je posebno za naše večje gostilne grdo, kojim izključljivo le slovenski kmetje pripomorejo k obstanku. Nemške časnike najdeš skoro v vsakej gostilni, v tukajšnem „gasthofu" še celo glasovito „Celjanko", kojej neki šoštanjski (?) dopisun tako pridno dopisuje, da mu bo morala gotovo kakšen ,,penzijon" za njegovo delavnost zagotoviti. No, s tem še vendar se tolažimo, da je ovi pisač ravno tako umazan, kakor njegova „Celjanka". Ta „gasthofški" oštar-jaš pa res lepo hvaležnost kaže slovenskim kmetom, koji so mu v tako kratkem času na noge pripomogli, da ima za peščico nemčurskih pivcev dva nemška časnika, za slovenske pivce pa, kte-rih so skoro vedno prostori polni — nobenega slovenskega lista! Na noge toraj, gostilničarji in tržani, kteri imate še kako iskrico narodnega duba v sebi, naročujte si pridneje slovenske časnike, zanimajte se posebno pri volitvah bolje^za slovensko stvar, drugače zna kmalu naš lepi Šoštanj v širokem nemčurskem žrelu izginiti!
Opazovač.
iz Konjiškega okraja. (Drago zdravni-štvo.) Moja bolena teta Neža Mraz, posestnica v Žičab, si je dala zdravnika g. Prerušaka iz Konjic v Žice, eno uro daleč, štirikrat pripeljati, in je srečno umrla. G. Premšak je računil za te štiri pote 158 gl. in se je pri sodnijskej obravnavi dne 19. avgusta t. 1. s 100 gl. komaj zadovoljil. Kevni njeni žlahti je pak ostalo vsakemu posebej 10 gl. dedšine.
Slake, 27. Kimovca 1881.
Miha Mraz.
Iz Konjic. (Šolstvo.) Šolske razmere pri nas v prejšnjih letih, dokler so podučevali sami nemčurski učitelji, so čitateljem „Slovenskega Gospodarja" uže dovolj znane in ni jih treba omeniti. Jako poboljšale so se razmere od časa, kar delata na naši petrazrednici_ vrla, narodna učitelja gospoda D. Sarajnik in Š. Cvahte. Vsa vneta za slovenski jezik si prizadevata, da se otroci v našem milem slovenskem jeziku izobražujejo. Pa tudi zvunaj šole marljivo slovenski narod podpirata. Nemški Konjičani se zarad tega zelo jezijo, mi pa kličemo tem vrlim narodnjakom iz srca doneč „Živijo", ter prosimo, naj delata še dalje krepko za narodno omiko, ne bojč se
nemčurskih Konjičanov, pa tudi ne novega šolskega nadzornika.
Od sv. Trojice v Halozah. (Uboj). „Posvečujte mojo nedeljo in ona Vam bodi sveta, kteri jo bo prestopil, ta bo umorjen." Te svetopisemske besede ljudje le prerado pozabljajo. Zanikrni kerč-marji godce najemljajo, ter „plese" narejajo in to tim raje, čim svetejša je nedelja ali praznik. Zbralo se jih je na kvaterno nedeljo 25. t. m. nekaj raz-ujzdancev — so li bili pri službi božji se ne vč, pri popoldanšnji gotovo ne — v neki krčmi na „ples", kjer se začnejo prepirati, suvati in iz krčme zgnani, pod milim nebom pobijati. Janez Emer-žič dobil jo je z polenom prek glave, da je še v noči svojo dušo izdehnil. — Sodnijska preiskava vbijavca spravlja na dan. Zreli ptički so se poskrili; le enega zasači žendarm, mu naloži 6 polen in „rajkelnov", s kterimi so se ubijali in ga odpelje na Ptuj v zapor. Ljudje srečevajč ga s poleni obloženega „Gala" majali so z glavami, rekoč: „S takim „rajkeljnom" vola vbije, ne le : človeka" in „nesrečni otroci — nesrečnih starišev!"
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar nameravajo obiskati ruskega carja v Varšavi. Na Dunaj pa hoče priti italijanski kralj. Bližamo se važnim dogodkom, kajti Bismark baje hoče Trst, Kranjsko, Koroško, Štajersko, Tirol, Salcburg, gornjo in spodnjo Avstrijo vzeti našemu cesarju pa dati več turških dežel t. j. Bismark je bil in ostane naš največji sovražnik. Bog varuj Avstrijo! — Deželni zbori nekateri bodo še ta teden zaprti, med temi tudi štajerski. Tukaj so sklenoli domovinsko postavo prenarediti, da bode srenja, v katerej je kdo prostovoljno in pošteno preživel 10 let, imela zanj skrbeti, ne pa da bi ga rojstnej srenji poslala domov, kakor dosedaj. Ta postava bo kmetom prav pogodila. Dramlje pridejo k Celjskemu okraju. Slovenski poslanec g. dr. Šuc je zahteval, naj se južnej železnici prepove nekaterim tarife za lesovine menjše nastavljati, marveč vsi trgovci z lesom naj plačujejo voznino po jednakih tarifah. Lesni trgovci smejo hvaležni biti temu poslancu, da je sprožil tako važno reč. — Namesto g. dr. Bleiweisa je g. Graselli imenovan za namestnika deželskega glavarja na Kranjskem. — Tržaški zbor zahteva italijansko pravno akademijo; v Gorici bil je v državni zbor zopet izvoljen grof Ko-ronini. Okolo 200 delavcev v Pragi je podpisalo do državnega zbora, naj ta nedeljsko delanje ostreje prepove; mnogi delavci morajo v mestih delati po nedeljah, pa ne dobijo nič več plačila; če niso voljni pa zgubijo službo. — Deželski predsednik baron Summer v Šleziji je nedavno pri nekej svečanosti bil pa se ni zapela cesarska pesen, ampak prusko-nemška „Wacht am Rhein". — Hrvatski zbor je vse volitve potrdil ne zmeneč
se za pritožbe. Starčevič je djal, da je takšno postopanje: tolovajsko. Ogerski finančni minister je začel davke zopet ostro iztirjevati. — V Ko-toru delajo priprave, da regiment d'Esté udari proti Bileku.
Vnanje države. jBismark misli, da je sedaj, ko so Francozi v Afriki zapleteni v boj, ruski car v strahu zavoljo nihilistov, najugodnejši čas, svojo Nemčijo porinoti proti Jadranskemu morju. Strašansko vojsko ima res na razpolago, ki pa je tudi draga. Bavarska mora zavoljo prevelikih vojaških potroškov davke pozvišati za 20%- — Zoper turškega sultana nameravajo se vzdignoti Albanci vsaki čas. Tudi v Arabiji in Siriji in v Fgyptu vre; turško carstvo razpada. — Italijanski kralj je ukazal dva nova vojaška oddelka sestaviti, 90.000 mož. — Papež so sv. leto podaljšali do 8. decembra. — Francozom v Afriki še se slabo godi, posamezni oddelki so bili tepeni. Mislijo pa si precej pomagati, ko dež silno vročino razhladi. — V Schweitzi so socijalisti vendar obhajali svoj zbor, čeravno so vlade ugovarjale. — Angleži imajo v južnej Afriki zopet sitnobe. Hrabri Bojerci se nečejo vsem angleškim zahtevam udati, oni hočejo mogoče neodvisni, sami svoji biti. — Novi predsednik severo-amerikanske republike, Arthur, redko zahaja v javnost, ker se boji, da nebi tudi njega kdo ustrelil, kakor prednika mu Gar-fielda.
Za poduk in kratek čas.
Čitalnica mariborska.
(Govor g. profesorja Majcigorja ob 201etnici čitalničnej.)
,.Et meminisse juvabit".
(Tudi spominj bo koristil).
II. Leta 1860. sta dva odličnika rodoljuba Božidar Rajč in Zmagomir Lipež Maribor zapustila; njima je bližnje leto sledil Davorin Trstenjak. V takih okoliščinah so rodoljubi mariborski le pre-živo čutili potrebo narodnega središča, domačega ognjišča. S prihodom Dr. Janko Sernca v Maribor so se toraj začeli resni pogovori, ali bi se ne dalo po izgledu Horvaških čitavnic in po podobi Tržaške čitavnice tudi v Mariboru podobno društvo ostanoviti. V to svrho je dne 17. julija leta 1861 povabil blagi rodoljub dr. Dominkuš nekoliko slovenskih domorodcev mariborskih v gostoljubno svoje stanovanje, da bi pravila bodoče mariborske čitavnice posvetovali, odobrili in visoki vladi v potrditev predložili. V to svrho se je toraj tam zbralo 16 rodoljubov, kterib imena, kolikor so mi še po 20 letih še v spominju, vam tukaj, slavna gospoda, imenovati hočem. Bili so naslednji gospodje: Dr. Dominkuš, Dr. Janko Srnec, Dr. Val. Pavlič, prof. J. Suman, prof. B. Sinko, prof. L. Herg, Dr. Ploj. Učitelji: J. Miklošič, Jos. Zemljič, K. Vučnik, Fr. Ferk. Trgovski gospodje: Fr. Svarc, J. Rupnik, R. Ravnikar. Slednjič dr. Prelog in
moja neznatnost. Izmed teh 16 tako rekoč vsta-noviteljev mariborske^ čitalnice so trije vže v večnosti namreč Franc »Svarc, dr. Prelog in dr. Pau-lič. Bodi jim večno častni spomin med slovenskim svetom! V tem shodu so bila pravila bodoče čitalnice posvetovana, sprejeta in pripravljena, da so se mogla visoki vladi v potrditev predložiti. Volil se je tudi odbor, ki bode mlado društvo vladal in sicer dr. Janko Sernec, ker se je dr. Dominkuš v svoji skromnosti te časti odločno branil, za presednika, profesor Suman za tajnika in predsednikovega nadomestovavca in dr. Paulič za denarničarja. Nadalejšnji odborniki so bili še dr. Ferd. Dominkuš, prof. Božidar Sinko, prof. J. Maj-ciger in učitelj J. Miklošič. S tem je bila čitalnica v Mariboru vstanovljena ne brez strastnega preprečevanja od nasprotne strani, in je brez odloga začela svoje delovanje.
Najete so bile pripravne sobe pri gosp. Sra-melnu, pravičnem in poštenem Nemcu, nakupilo se je za prve potrebe pohištvo, omislil se kine primerne slike slovenskih in slovanskih veljakov na znanstvenem, državnem in cerkvenem poiju in poslednjič s posebno pomočjo gosp. dr. Dominkuš in drugih žrtvovalnih rodoljubov tudi glasovir, kte-rega glasovi še dandanašnji razveseljujejo čitalnično društvo.
Iz tega prvega časa čitalničnega življenja omenjam tukaj izmed drugih le dveh posebnih dogodkov, ki sta za našo čitalnico, rekel bi zgodovinskega pomena.
Bilo je 23. avgusta leta 1861, ko je ljubljenec slovenskega naroda, slavni, nepozabljivi slovenski pesnik in narodnjak dr. Lovro Toman našo čitalnico z svojim prijaznim pohodom počastil. Ta pohod je dal navdušenemu pesniku po-j vod, da je na prošnjo dr. J. Sernca zložil po j mestnem imenu „Maribor" naši čitalnici za geslo znano pesem „Mar i bor", ki je bila potem po g. dr. B. Ipavicu, J. Miklošiču in P. Manihu vglas-bena pri prihodnji besedi pevana po napevu J. Miklošiča, ker je ta po svoji pri prosti lepoti najbolj ugajal našim takratnim pevskim razmeram.
Prečastiti gosp. knezoškof A. M. Slomšek so s pohodom našo čitalnico prvokrat počastiti blagovolili 6. oktobra taistega leta. V vstanovitev našega društva so poklonili o ti priliki koj ICO gol-i dinarjev, ktere so sami v čitalnico prinesli in lastnoročno denarničarju dr. Pauliču izročili z besedami: 1 „To malenkost kot prvi prispevek v vstanovitev i mladega gospodarstva." „Vsak začetek je težaven, so dejali, in toraj treba mu na pomoč priskočiti."
Zanimivo je tudi lastnoročno pismo, s kterim j so preblagi vladika svoj pristop kot ud čitalnici ! odboru prijavili. V tem pismu pravijo: ,.Dokler ne bode čitavnica zoper sv. kat. cerkev, zoper ! slavno domovino Avstrijo kaj podvzela in dokler | bode v miru in spravi z drugimi narodi živela, 1 hočem biti zvest njen ud!" Res zlate besede, slav-
na gospoda! vredne zabilježene biti v zgodovinski knjigi naše čitalnice.
Tudi preuzvišeni biskop, in preslavni mece-nas jugoslovanski Strossmajer je blagovolil naši čitalnici poslati 200 goldinarjev v njeno vstano-vitev, za kteri znameniti dar so se nakupile knjige za čitalnično knjižnico.
Dne 19. sept. 1861 smo v veliko radost dobili nazaj od visoke vlade potrjena pravila. Društvo je bilo toraj tudi postavno pripoznano in je jelo svoje delovanje po pravilih vsestransko razvijati.
Namen društvu je bil Slovencem v Mariboru živečim podati priliko se v materinskem jeziku vaditi in v slovenskem duhu razvijati in razveseljevati. Ker so pa Slovenci tudi drugim v Mariboru bivajočim Slovanom hoteli priložnost podati, se po Slovansko zabavljati in ker so se tudi sami z razmerami in časopisi drugih Slovanov sozna-niti hoteli, dali so svojemu društvu ime „Slovanska čitaln i ca".
(Dalje prihodnjič).
Smešničar 40. „Moji boleniki so vsi zadovoljni z menoj!" se je bahal v nekej družini zdravnik, „še nobeden se ni čez me kaj pritožil!" — „Imate prav", mu odgovori neka gospodična, „zakaj mrtvi ne govorijo".	J. Jamički.
Razne stvari.
CTelegratn). Pogreb il r. lin «o vkljub ml abe m «i vremenu bil je veličasten, ljudstva ltrez števila, duhovnov 30, pridigar kanonik Hosar, žalovanje veliko.
Dr. Mlakar.
(Svitli cesar) so za povekšanje šolskega poslopja pri sv. Juriji na Sčavnici darovali 300 fl.
(Nadvojvoda Rudolf) mudi se na Štajerskem na lovu v Mlirzstegir
(Očitno zahvalo) izrekajo podpisani v imenu po toči poškodovanih občin Kozjak, spodnji Dolič, Paka, Ljubnica in Skomer za milodare: svitlemu in milostljivemu cesarju, vis. deželnemu odboru in radodarni štajerski hranilnici, kakor tudi domo-
ljubnemu gospodu c. kr. okr. glavarju in namest. svetovalcu, pl. Fr. Haas-u za hitro vže drugo-kratno delitev teh milodarov. Bog plati! Jernej Hrustel, župan. Simon Založnik, župan. Pavel Rotonik, župan. Franc Založnik, župan.
Anton Bornik, župan.
(Novo cesto) delali bodo od Slov. bistriške postaje na južnej železnici v Pečke; stala bo 43.786 fl. 45' kr. Okraj zadene 12800 fl. in mora se potem sprejeti med okrajne ceste II. vrste.
(Reguliranje Savinje) se bo pospešilo, da bo dela prej konec; reguliranju Drave više Ptuja so pa v Gradci nalašč tako visoke potroške v proračun djali, da se ne upa nihče kaj nasvetovati.
(Slatinsko kopališče propada.) Vsako leto je menje gostov, menjših dobitkov. V blizu 10. letih je palo število gostov od 2902 na 2162 in dobitki od 94339 fl. na 44709 fl.
(G. Janez Miklošič), mnogozasluženi naš narodnjak in spisovatelj šolskih knjig, izdal je nedavno prav dobro sestavljeno knjižico s pomočjo c. kr. zaloge šolskih knjig. Naslov je: „Sloven-sko-nemška začetnica." Cena 24 kr.
(Okrajni šolski inšpektor) za Mabrenberg, Slov. Gradec, Konjice, Šoštanj in Šmarije imenovan je mahrenberški nadučitelj V. Baumgartner.
(Kot notar) v Slov. Gradci ostane Tomšek, g. Šlamberger je pa prejel notarstvo v Ljutomeru.
(Zlati na Pragarskem najdeni) in 2000 gld. vredni so najbrže oni, kateri so leta 1860 bili z vagona ukradeni nekemu Amerikancu. Poštni kon-dukter, ki je takrat posloval, prejema zavoljo ove zgube še sedaj manjšo plačo.
(V ptujski hiralnici) bilo je lani 181 hiral-cev oskrbovanih. Potroški so znašali 25.913 gld.
(Hud tepež) bil je v g. Cafutejevej krčmi na Ptujskej gori. Jednega so ubili.
(Najbogatejši črevljar je umrl) F. Thouner na Dunaji. Bil je črevljar cesarja Franca, dobil od Rothscbilda nekdaj več delnic severne železnice v darilo in umrl 82 let star zapustivši 2 milijona goldinarjev.
(Pozna toča) klestila je^ 13. septembra t. 1. okolo Fehringa na srednjem Štajerskem.
(Urednik „Slov. Gospodarja") nam je nevarno zbolel.
(Duhovne spremembe v Lavantinski Škofiji). Č. g. Lovro Janžekovič pride za provizorja v Veržej, č. g. Galun Juri pa k sv. Jerneju v Razvanju; č. g. Franc Heber za korvikarja in mestnega kaplana v Maribor, č. g. Jožef pl. Pol za kaplana v Laški trg, č^ g. Janez Cvetko v Škale; č. g. Fr. Geč v Št. Uj pri Slov. Gradcu in č. g. Fr. Nachtigall k sv. Juriju na Ščavnici.
Loterijne številke:
V	Trstu 1. oktobra 1881: 77, 69, 48, 62, 60.
V	Linci „ „ 76, 13, 39, 58, 10.
Prihodnje srečkanje: 15. oktobra 1881.
t
Telegraf nam je iz Konjic naznanil pre-žalostno novico, britko zgubo. Velč. gosp. dr. Jožef Ulaga, konzistorijalni svetovalec, nad-župnik in dekan Konjiški, bivši urednik „Slov. Gosp.", je dne 4. okt. vsled pljučne vnetice naglo umrl, še le 55 let star. Štajerski Slovenci stojimo ob grobu jednega naših najiskrenejših narodnjakov. Pogreb vrši se dnes 6. oktobra 1881.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitiih.
Mesta	Pšenica	M		j Ječmen	Oves		Turšica		o en o k ftl		Ajda	
	fl. ,kr.	fl.	kr.	P I pr r5 1	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	8*0	6	30	490	3	10	5 60		5	70	&	90
Ptuj . . .	8 35	6	—	5 12 480	3	—	f>	60	—	—	570	
Gradec . .	1) 40	6	30		3	46	5	50	—	—	5	50
Celovec . .	898	6	58	5!66	3	6	5	34	—	—	—	7
Ljubljana .	988	6	27	4 68	3	26	6	8	5	60	5	90
Varaždin	8'60	6	75	5;20	3	—	4	80	6	50	4,80	
Dunaj jo „	13 —	9	95	10|20	8	13	7	50	8	85	—	20
Pešt 1 s S	12 58	9	10	8 30	7	60	6	47	6	82	6;30	
Posestvo na prodaj
je v št. Rupretn imenovano pri Jug-u, v Savinjski dolini, pri katerem je dobro obdelanih njiv, travnikov in sadunosni vrt, skupaj okoli 8 oralov. Poslopje, kakor hiša pod njo klet, marof, kozolc in svinjski hlevi so v prav dobrem stanu. — Zavoljo lepe in zdrave lege, kakor tudi samostojnega poslopja in bližine cerkve, se častitim gosp. duhovnikom v pokoji posebno priporočuje.
Natančnejše pogoje pove lastnik
J. Janežič
v Grižah, pošta Žavec (Saohsenfeld).
3—4
O
o
Vino Ptujsko

izvrstno dobro prodaja lansko ... za ti. 38—42 polovnjak starino . . . za fl. 40—50 „ Cl Rajmund Sadnik na Ptuji (Pettan). ^
*+++++++++++++++■
Frišno maslo in kurja jajca
v malem alj večem nakupuje
France Kapus v Celji,
2—12	špecerijska štacuna. s
*	JaJU&i a&i tM» A Om J&h	JLa&i
Katoliška bukvama v Ljubljani
stolni trg- Štev- G.
V	veden spomin svečanosti, katera se je pred kratkim godila v čast sv. bratoma Ciriln in Metodu in velikanske deputaeije k božjemu namestniku v Rimu priporočamo za vsako hišo, družbino sobo lični bakrorez „Mančunove" slike božjih poslancev Slovanov svetih bratov
Cirila in Metoda oblečena v škofovskem oblačilu. Bakrorez je narejen po staiej sliki, katera se vidi v cerkvi sv. Klemena v Rimu. Izgledno mojsterska izpeljava in umeteljnasestava priporočate podobo naizborni način.
Dovršene podobe v pozlačenem okviru so 60 cm. visoke in 49 cm. široke; cena vsaki podobi v pozlačenem okviru je 3 for. po pošti v zaboju for. 3.50.
Bog daj, da bi si podobo omislila vsaka slovanska hiša.
Nadalje še priporočamo, kot prilično podobo za dom, cerkev, posebno pa za šole, že v pretočenem letu naznanjeni in na svitlo dani
Oče naš!
kateri si v nebesih itd. itd. velika, kamnopisalna alegorična, sijajna slika.
Na podobi je razdeljena Gospodova molitev (brez „Češčene Marije") z velikimi sistematično ured-jenimi črkami. Na vsaki strani je misel vpodob-ljena. Podobe so povzete iz Kristusovega in človeškega življenja.
Visokost 66 cm., širokost 51 cm. Cena podobi brez okvirja je 80 kr., po pošti franko 90 kr., Cena podobi v pozlačenem okviru 3 for., po pošti v zaboju for. 3.30.
V	zalogi imamo naslednje priporočila vredne knjige in dela: Ant. M. Slomšek-a zbrani spisi. Zv. 1. Pesmi, zv. 2. Basni, prilike, povesti, zv. 3. Životopisi. Vse skupaj lično vezano velja for. 4.20. Odda se vsaki zvezek tudi posamezno. Rogač. Življenje svetnikov in svetnic Božjih. 9 snp. po 60 kr.; vsi snop. skupaj 4 for. Kosec. Spovednik in njegova služba, for. 1.20. Sv. pismo stare in nove zaveze, 6 zvez. for. 12.— Herder's Conversations Lexicon. 4 zvez vezani for. 19.20. Andree Allgem. Handatlas 86 Karten mit erläuternden Text, compl. for. 12.— Bibliothek der Kirchenväter. 12 Serien for. 54,— Zöllner. Bibliothek für Prediger oder der Prediger für 7 Jahre. 7 Bände for. 20.40. Hettinger. Apologie des Christenthums. 5 Abtheil. for. 12.- Stökl. Lehrbuch der Pädagogik, for. 3.15.
Zaloga vseh liturgičnih del. Molitvenjakov v slovenskem in nemškem jeziku. Tudi preskrbujemo časopise in dela v snopičih. Novosti v raznih jezicih se lahko naročijo.
Tudi druge male in velike podobice imamo zmiraj v velikem številu na prodaj. 2—2	Katoliški* bukvama v LJubljani.
Najnovejši km-zi iin Dunajl.
Papirna renta 7710— Srebrna renta 7810—Ziata ronta 94.10— Akcije narodne banke 833-— — Kreditno akcije 372,— 20 Napoleon 9.40 — Ces. kr. cekini 5.60 —
p. n.
Dozvoljujem si, uljudno opozoriti na slovenski izvirni roman:
Mar j etica.
Spisal A. Koder. (Tiskan v lepi obliki na 152 straneh.)
Mičnemu, iz domačega življenja vzetemu romanu je biia dosedaj cena 70 kr.; da pa še preostalo zalogo hitro razprodam in si vsak za majhen denar zamore lepo knjigo kupiti, znižal sem ceno na ¡IO lir.
Kdor kupi 5 knjig dobi eno po vrbi. Denar se naj pošlje po poštni nakaznici in potem se vsakemu hitro franko knjige dopošljejo. Tudi jih pošljem po naročilu s poštuim povzetjem. S spoštovanjem
Janez Leon,
3—3	tiskar v Mariboru.
096S- Važno za kmetovalce! ^
Poiočel zoper žitni snet,
Zoper snet pri pšenici, ovsi, ječmeni, koruzi in vsem semenstvi, katero ta bolezen napada, najboljše, ker najgotovejše, pomaga
N. Dupuy-jeva strojnica ali lug.
Slavno c. k. ogersko ministerstvo je kmetovalcem ovo strojnico priporočilo najnujnejše pa tudi na gospodarstvenej razstavi v št. Pöltenu na Spodnjem Avstrijskem bila od likovana s srebrno svetiujo. Kako se ravna ž njo, to razlaga natačno tiskani poduk, kateri je priložen vsakšnemu paketu. Sploh je pa ravnanje prav lehko. Jeden paket zadostuje za 200 lit;ov semena ter velja samo 30 ki*. Dobiti ga je v zalogah po v.sej avstro-ogeiskej d ž;.vi.
5—6	IV- 1 >Uf>U.V
na Dunaji (Wien, VI., Windmühlgasse 35).
Založeno imajo ovo rolio: V Celji g. Janež, v Mariboru g. M. Berdajs, v Ptuji g. Andrej Jurha, v Upnici g. B. Seredinski, T Arnauži g. Teodor Egger, v Slov. Bistrici g. Stiger in sin.
gf Važno za kmetovalce! 3S
V katoliški bukvami
v Ljubljani
stolni trg, štev. G,
se dobivajo sledeče IIOVC lilljigc:
1.	Razlaganje sv. rožnega venca za šmarnice in tudi vse druge čase s sledečim obsegom:
a)	Zakaj imamo Marijo častiti, kako jo častimo sploh, kako jo častimo z rožnim vencem, kaj pomeni vera, Gospodova molitev, angelovo češčenje;
b)	premišljevanje petnajsterih skrivnosti veselega, žalostnega in častitega dela, vsako posebej;
tj navadne molitve: jutranja, meddnevne, večerna, mašne, spovedne in obhajilne; lavretanske litanije, devetdnovnioa in tridnevnica;
d) nekaj pesem: Mariji devici rožnovenski in še deset drugih.
Knjiga se toraj, ne le za poduk in premišljevanje, ampak kot molttvenik vsaki čas lahko rabi. Posebno bodi priporočena za bližnji praznik svete roženkranske nedelje.
Čez vse pa bi najboljše služilo razlaganje sv. rožnega venca udom živega roženkranca, kterih je prav mnogo po Slovenskem. Kako marsikterokrat človek ne ve kaj premišljevati, vzlasti če se mora ista skrivnost več dni zaporedoma moliti in premišljevati, iz „Razlaganja" bi lahko vsak dovolj poduka dobil za se in za svoje soude.
Naj bi se toraj knjiga pri nobenem vencu živega roženkranca ne pogrešala ! Če je že ne more vsak ud za-se imeti, naj bi jih imel vsak venec dvoje, troje, da bi si jih udje lahko drug drugemu posojevali. Stalo bi n. pr. dvoje knjig ude enega venca le po 10 kr., kar vendar vsak lahko premore.
Velja v pol platnu 75 kr., v pol usnji 80 kr., vse v usnji 95 kr. in z zlatim obrezkom fl. 1.15.— Po pošti 5 kr. več.
2.	Spovednik in njegova služba. Spisal Fran Kosec, župnik. Z dovoljenjem in posebnim priporo-čevanjem preuzvišenega škofa tržaškega.
Velja mehko vezana fl. 1.20. Po pošti 40kr. več? Prvokrat se tu ponuja prečastiti duhovščini po Slovenskem knjiga, ki v domačem jeziku obdeluje vse potrebe, dolžnosti in lastnosti o vrednem delenji zakramenta sv. pokore.
Knjiga se posebno ozira na dejanski del in sicer obdeluje v I. delu Spovednika potrebne svoj-stva in lastnosti; v II. delu dolžnosti spovednika in spovedenca gledč zakramenta sv. pokore in v III. delu posebna pravila oziroma različnih spovedancev. C.-na je glede tvarine na 304 str. v 8e jako nizka.
3.	Očenaš, t. j. Gospodova molitev v podobah, lepo v 60 cm. visoki in 51 cm. široki sliki razdeljenih.
C»na podobe same je 80 kr., po pošti 90 kr., v pozlačenem okvirju 3 fl., v zaboju fl 3 30.
V zalogi imamo mnogo masnih knjig, brevir-jev raznega tiska in velikosti, molitvenikov, podob in podobic, rožnih vencev, križecev itd Naročila na razne katoliške časopise, knjige bogoslovske in druge se vedno sprejemajo in po moči naglo izvršujejo. Z besedo: „Katoliška Imkvarna izvršuje vsa naročila, da ta niso katoliškemu stališču nasprotna
J*	2-2