771318 607007 primorski uTr'p ' IČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER Maj 2010 LctO 16 Številka 195 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Lokalne volitve 2010 Evropski dan pomorstva Okrogla miza bo 21. maja ob 16. uri v Jahtnem klubu Marine Portorož. Tema: Pomorska politika EU in Sredozemlja. SDS z velikim koraki na Obalo Nevarna veriga neplačil 30. junija 201p )[«ličen odponedeljka do petku od 9. do 18.30 ure in ob sobotah od8. do TPC LUCIJA - PORTOROŽ Jubilejna 15. Internautica Strunjan: Prvi praznik artičok V organizaciji Turističnega društva Solinar Strunjan bo 29. in 30. maja v šotoru blizu plaže in Krkinega centra Talaso Strunjan prvi praznik artičok, kar pomeni novost v že tako znani strunjanski ponudbi . Tržnica artičok bo odprta že v soboto, 29. maja, ob 10.00 uri, ko boste lahko pokusili tudi kulinarične dobrote z artičokami kuharskih mojstrov Talaso Strunjan. Slavnostna otvoritev praznika s kulturnim programom bo ob 11.00 uri. Program je pester; od predavanj o artičokah, do razstav literarnih prispevkov in nastopov glasbenih skupin. Ob 19.00 uri bo tombola. Tudi v nedeljo, 30. maja, bo tržnica. Od 11.00 do 18.00 ure bo Shovv kraške harmonike, ob 14. 00 bo dvourni sprehod s predstavitvijo Krajinskega parka in ogled nasadov artičok. Ob 14.30 bo tekmovanje harmonikarjev. 430 let @ Kobilarne Lipica Osrednja slavnostna akademija ob 430-letnici Kobilarne Lipica in dnevu lipicanca bo v sredo, 19. maja 2010 ob 20. uri v prireditveni jahalnici. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti bo predsednik vlade Borut Pahor. Rože za Izolane Župan dr. Tomislav Klokočovnik je letos razdelil nekaj tisoč rož, ki bodo krasile izolska okna in balkone. PRESELILI SMO SE V LUCIJO Vse naše cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili z BERNARDINA v LUCIJO in obratujemo v TPC, OBALA 114 (v neposredni bližini Nove ljubljanske banke). Priporočamo se za obisk. Ouicklab, Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, Bruselj Strožji nadzor EU nad nacionalnimi proračuni! V Evropski uniji bodo sedaj, ko so se nekatere članice evrske skupine znašle velikih težavah zjavnofinančnimprimanjkljajem(prviprimer Grčija s 300 milijardnim javnofinančnim primanjkljajem), morali ustanoviti poseben sklad okoli 750 milijard evrov za reševanje nacionalnih proračunov članic, predvsem pa za reševanje skupne valute evro. Hkrati so sporočili, da bo Evropska centralna banka v Frankfurtu (ECB) uvedla strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni in bo tako še bolj zmanjšala samostojnost nacionalnih bank. O devalvaciji skupne valute evra še ne razmišljajo, čeprav v primerjavi z dolarjem kar naprej nekam pada. To se bo zgodilo, če se bo preveč porušilo globalno valutno ravnotežje in če bo evro precenjen. SMOREI.IATO MESTNA KNJIŽNICA PIRAN^gS BIBLIOTECA CIVICA PIRANOSS k Cj PRIMORSKI Utrip 2010 VaSCjmi na zanimivo razstavo lil \ \1 il I \ \ 11 I \ Ob 10. obbetmei dcCovanja jitefjeja keramike Snežiče Krajnc, 'Koprska 2 IzoCa, 6o 4. junija 06 17. uri v Mestni knjižnici IzoCa 070(497 12) 10002566,195 COBISS e VSEPOVSOD Atene Grški sindrom - nevarnost za devalvacijo evra Javnofinančni primanjkljaj ali prezadolženost Grčije ni dobra popotnica za stabilnost evropske valute katere vrednost nasproti ameriškemu dolarju počasi, a vztrajno pada. Nakupni tečaj pri Banki Koper 4. 1.2010 je znašal 1,4447 Referenčni tečaj pri Evropske centralne banke (ECB) 1,4389 Nakupni tečaj pri Banki Koper 4.5.2010 je znašal 1,32740 Referenčni tečaj pri ECB 1,3089 Iz podatkov sledi, daje evro glede na referenčni tečaj ECB nasproti ameriškemu dolarju v 120 dneh padel, trend nižanja vrednosti evra pa se nadaljuje in ni daleč od ugotovitve, ki smo jo že objavili v našem časopisu, da sta v tej evropski globalni finančni krizi samo dve možnosti: velika solidarnost članic evrske skupine ali devalvacija evra. Zlasti še, če bodo podobni problemi izbruhnili tudi v zelo zadolženih članicah Španiji, Portugalski, Italiji, Irski. Ljubljana Slovensko posojilo Grčiji 384 milijonov evrov Reševanje grške javnofinančne katastrofe seje začelo takoj potem, ko so zanjo izvedeli v ECB v Frankfurtu in v Bruslju. Sestali so se evropski finančni ministri in odločili: Grčiji je treba pomagati. Niso pa seveda povedali, da takšne nacionalne finančne polomijade zelo ogrožajo pariteto evra nasproti drugim globalnim valutam; ameriškemu dolarju, jenu, funtu... Okoli 300 milijard evrov je izjemna vsota za 10-milijonsko Grčijo in vsakdo se lahko vpraša kakšno vlado in banko imajo, da jim je uspelo zdrsniti tako globoko in kakšen je tu vpliv ZDA. Varčevalni ukrepi, ki jih je država prisiljena sprejeti, vodi državljane na ulice, saj bo ljudstvo - narod prav tisti slednji, ki bo na koncu vse to moral plačati! Kot je znano znaša slovenski delež „prisilnega“ posojila Grčiji 0,48 % od celotne 300-milijonske vsote, kar znaša okoli 384 milijonov evrov. Breme, ki je padlo kot iz neba, je Slovenijo, ki sama dolguje že okoli 42 milijard evrov bruto, zelo hudo. Nemčija, na primer, bo morala Grčiji v treh letih posoditi kar 22,4 milijarde evrov. Drugi najvišji znesek pade na Francijo, tretji na Italijo, četrti na Španijo in tako naprej. To je pač solidarnost. Ni še znano kakšne in v kakšnem razdobju bodo tranše slovenskega posojila zapravljivi Grčiji. Obrestna mera naj bi bila 5-odstotna. Gre torej za klasično dolgoročno posojilo! S takojšnjo transakcijo celotne vsote bi letno zaslužili 19,2 milijona evrov! Upamo le lahko, da se bosta uresničili predvsem dve stvari: ECB bo rešila evro pred grozečo devalvacijo, Grki nam bodo uspeli vrniti posojilo, sicer se bo vse to res štelo kot brezplačna pomoč. Moskva Rusi čez 30 let na Mars? Od začetka vesoljske tekme med nekdanjo ZSSR in ZDA mineva že skoraj pol stoletja, ko je 20. aprila 1961 takratni predsednik ZDA John Kennedy pisal svojemu podpredsedniku Lyndonu Johnsonu, „ali obstaja kakšen vesoljski program, ki obeta dramatične rezultate, v katerem lahko zmagamo"? Takrat je namreč Jurij Gagarin, državljan Sovjetske zveze, opravil svojo epohalno nalogo - bil je prvi človek v vesolju. Rusi so res poslali vesoljsko plovilo na Luno, a nikoli posadke. Na tem področju sojih prehiteli Američani in vprašanje je, če jih ne bodo tudi pri potovanju na Mars? Armstrong, Aldrin in Collins so s 120-metrsko raketo Apollo II počasi krenili na vesoljsko pot in se 19. julija 1969 uspešno utirili v krožno pot okrog Lune. Naslednji dan, v nedeljo, 20. julija 1969, sta Neil Alden Armstrong in Edvvin Aldrin srečno pristala na Luni, oddaljeni od zemlje 384. 000 kilometrov, v modulu okrog Zemljinega naj bližjega planeta pa je ta čas krožil tretji astronavt Collins. Od vzleta do vrnitve je minilo 8 dni. Vesoljci so srečno pristali v vodah Tihega oceana 24. julija 1969. V poznejših letih je tako na Luni kot tudi na Marsu že pristalo nekaj ruskih in ameriških sond. O tem, da bi tako eni kot drugi tekmeci bili že pripravljeni na pristanek na Marsu pa je očitno govoriti še prezgodaj. Podpredsednik ZDA Agnevv je že takrat (leta 1969) dejal, da bi si morala Amerika izbrati nov cilj v vesolju - Mars, kajti sicer si ga bo izbral nekdo drug. Kajpak je mislil na tekmico, takratno ZSSSR. Mars, na katerem očitno ni naravnih pogojev za življenje, je četrti planet, šteto od Sonca. Od Zemlje je oddaljen (glede na njegovo elipsasto krožnico) od 55 do 400 milijonov kilometrov. Premer planeta pa je približno pol Zemljinega. Obhodna doba okoli Sonca traja 687 dni. Površina vse bolj znanega redečega planeta je pusta. Menjava letnih časov je podobna kot na Zemlji. Misijo za novi vesoljski podvig, tokrat na Mars, pripravljajo Rusi. Za zdaj gre samo za eksperiment v hermetično zaprti vesoljski kapsuli blizu Moskve in če bo vse po sreči bo prva posadka pristala na Marsu že leta 2040. Bo to res ruska? Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip primorski uV'p Ustanovitelj in izdajatelj: Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 12,00 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Premier je prepričan v uspeh arbitražnega sporazuma Predsednik slovenske vlade Borut Pahor se je v spremstvu zunanjega ministra Samuela Žbogarja v ponedeljek, 10. maja, mudil v domu obrtnikov v Kopru na prvi javni tribuni, ki pomeni začetek kampanje ZA arbitražni sporazum o meji, o katerem se bomo odločali volivci na referendumu 6. junija 20 1 0.1.705.848 volilnih upravičencev. Premiera so pred vrati pričakali študentje s transparenti. Pričakujejo ugoden zakon o malem delu. Koalicija SD, Zares, LDS in DeSUS se zavzema za zaščito meje, za mir in sožitje ob meji, za stanje na dan osamosvojitve, za pošteno, pravično in trajno rešitev, za neposredni izhod na odprto morje, za upoštevanje zgodovinskih okoliščin, za načelo pravičnosti, za sodelovanje med državama, za Slovenijo, za sporazum. Nasprotniki sporazuma trdijo, da ne bo zagotovljen neposredni stik našega teritorialnega morja z odprtim morjem ter da je sporazum slab. Pa tudi, da ni nujno, da bodo zaselki onkraj Dragonje ostali naši. Ni pa tudi jasno kaj bo s “celovitostjo” Piranskega zaliva. Podobno je trdil tudi Janša na večernem TV soočenju s Pahorjem. Po anketi na TV isti večer se je 52% vprašanih opredelilo proti sporazumu, 48% pa je za. Množičen obisk v Kopru na prvi referendumski kampanji ZA arbitražni sporazum. V razpravi so med drugimi sodelovali: poslanca S D Aureilo Juri in Marjan Križman, Dušan Fortič, Danilo Ivančič in drugi. Kaj je arbitraža? Arbitraža ali razsodništvo je sredstvo mirnega reševanja spora. Običajno se uporablja za reševanje sporov med državami ali drugimi subjekti v mednarodnih odnosih Njeno uporabo utemeljuje Ustanovna listina Združenih narodov v 33. členu. Državi se za arbitražo odločita, ko se sporazumeta, da spora ne bo mogoče rešiti s pogajanji ali z diplomatskimi sredstvi, hkrati pa spora nista pripravljeni predložiti sodišču, na primer v Haagu. Arbitraža za razliko od sodnega reševanja sporov omogoča večjo svobodo glede izbire postopka in prava, na podlagi katerega naj bo sprejeta odločitev. Državi, v našem primeru Slovenija in Hrvaška, predložita mednarodni spor v reševanje na tretjo osebo - na tako imenovanega arbitra. V našem primeru bo vsaka država izbrala po enega “svojega” arbitra, tri pa jima bo ponudila EU. Zanimivi sta predvsem dve stvari: Državi sta že v arbitražnem sporazumu v glavnem zapisali o čem naj odloča arbitražno sodišče (točke A,B,C) in pa, da bodo sklepi tega sodišča zavezujoči za obe strani. Dušan Fortič Poslanec Marjan Križman Aurelio Juri S takimi transparenti so študenti v Kopru pričakali predsednika vlade, pa ne zaradi meje, ampak zaradi predvidenega zakona o malem delu. Odprtih več vprašanj - in pasti. Zlasti opozicija opozarja na več pasti, očitno pa so se ji pridružile tudi nekatere vidne osebnosti kot sta filozof dr. Tine Hribar, avtor naše ustave dr. France Bučar. “Arbitražni sporazum je akt kolaboracije z okupatorjem, zato gaje treba zavrniti, je na srečanju Panevropskega gibanja dejal Tine Hribar. France Bučar pa, da se “odgovorni vedejo, kot da bi bili Slovenci skupnost mentalno zaostalih ljudi”. Še več. Dr. Bučar se boji, da obstaja resna nevarnost, da bomo s Pahorjevimi nastopi počasi zlezli nazaj v komunistične čase diktatov enega. Dr. Bučar meni, da ni potrebna arbitraža, potreben je le ugotovitveni sklep kaj je naše in šele potem naprej. Odziv predsednika vlade Takoj zatem se je odzval, že vidno utrujen in malce razdražen, predsednik vlade Borut Pahor, ki poziva nasprotnike sporazuma naj ponudijo alternativo, če jo sploh imajo. Sporazum je najboljša inačica do sedaj, trdi predsednik vlade in večkrat tudi pove, da zanj zastavlja tudi svoje ime! Oni, ki so proti opozarjajo tudi na to, kot smo že večkrat zapisali, da sporazum o arbitraži ne omogoča neposrednega izhoda po našem teritorialnem morju do odprtega morja, ogroža pomorski status Slovenije, arbitraža pa naj bi se začela šele po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške z EU. Ostala skorajda nakladanja, češ Hrvaška ima nekaj tisoč km morja, pa bi nam lahko kaj odstopila, saj nič ne izgubi, so res malce smešna. Bistvo vsega je pomorsko pravo in bitka za tisto zgodovinsko slovensko ozemlje in morje, s katerim Hrvaška upravlja že sedaj. Številni ocenjujejo tudi javno soočenje Pahor: Janša na TV. Dr. Marko Pavliha, strokovnjak za pomorsko pravo, ocenjuje, da je Janša - tudi z malce ciničnimi nasmehi, strokovno “povozil” Pahorja. Nekateri menijo tudi, da bi moral Pahor v primeru, da sporazum na referendumu ne bo potrjen, odstopiti. Tako bi spet imeli probleme; ne bi imeli predsednika vlade in ne sporazuma o meji s prijateljsko Hrvaško in bi po skoraj 20 letih neuspešnih pogajanj morali vse začeti znova. FOTO: FK-Primorski utrip. Obiskali smo 430. mornariški divizion Novinarji smo se 23. aprila spoznalizdelominnalogami 430. mornariškega divizona Slovenske vojske v zaščitenem parku na območju nekdanje stare bolnišnice v Ankaranu. Vojašnica Ankaran. Poglavitne naloge okrog 100 pripadnikov Slovenske vojske v Ankaranu nam je predstavil kapetan korvete, poveljnik odreda večnamenskih plovil. Leta 1991 je bila sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi države Slovenije. Prva mornariška enota je bila je bila ustanovljena 30. januarja 1993, leta 1996 pa je dobila v uporabo in upravljanje vojaško patruljno ladjo Ankaran izraelske izdelave, ki doseže hitrost na morju tudi do 70 km/h, na uro pa potroši 100 litrov nafte. Leta 2004 smo bili sprejeti v Nato, od takrat pa tudi aktivno sodelujemo v različnih formacijah za zaščito in delovanje po svetu. Informacijski sistem z Natom deluje. Osnovan naloga 430. mornariškega diviziona je zagotavljanje varnosti in nenehna pripravljenost v našem akvatoriju. V Ankaranu deluje tudi več enot, med njimi enota tehniških potapljačev in enota medicine. Naša vojska je dobro opremljena, smo se prepričali novinarji, zlasti tudi potapljači, ki lahko izvajajo tudi protiteroristično zaščito v Luki Koper in na morju. Potapljaško opremo nam je razkazal Goran Car. Kmalu nova vojaška ladja V prihodnosti naj bi dopolnili našo vojaško morsko floto z novo večnamensko vojaško ladjo ruske izdelave. Plačilo bo poračunano s kliričnim dolgom Ruske federacije do nekdanje SFRJ, naslednica terjatve pa je Slovenija. Ustanoviti nameravajo tudi Pomorski operativni center. V vojašnici in na morju se usposabljajo vojaški potapljači, ki jih Slovenska vojska oziroma Ministrstvo za obrambo pošilja na specializacijo v Francijo. V enoti je 14 usposobljenih potapljačev. Usposabljanje pa ni tako poceni. Traja 3 leta, strošek usposabljanja enega potapljača pa znaša okrog 100 tisoč evrov. FOTO: FK . Primorski utrip. IjSmOJMi WUTM1 HOD® SDS z velikim koraki na Obalo Predsednik MO SDS Koper Valdet Kabaš in dr. Matej Makarovič. Udeleženci javne tribune MO SDS v Kopru. FOTO: FK- Primorski utrip. Janševa SDS je slabo zastopana v organih lokalne skupnosti na Slovenski obali. Stanje želijo spremeniti že na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah. Na javni tribuni v Kopru (21. aprila 2010) so si zastavili zanimivo vprašanje: “Zakaj je vedno več volivk in volivcev trdno prepričanih, da nikoli več ne bodo volili strank tranzicijske levice”, občinski odbor SDS Izola pa je teden dni prej (13. aprila) v Manzolijevi palači organiziral okroglo mizo z naslovom Razvoj podjetništva - izhod iz krize. Na javno tribuno v Koper so povabili dr. Mateja Makaroviča, njihovega strokovnjaka med drugim tudi na področju raziskav javnega mnenja. O tem, kaj se ta hip dogaja v političnem prostoru Slovenije - in še zlasti na Slovenski obali, je gosta večera spraševal Valdet Kabaš, predsednik MO SDS Koper, ki je sedem let pogodbeno delal na koprski TV kot s.p., iz obljube vodstva, da bo dobil redno službo pa ni bilo nič. Povedal je, da so v Kopru zadnje čase pridobili devet novih članov. Svojega volilnega programa in morebitnega županskega kandidata za Koper pa takrat še niso predstavili. Javna tribuna v Središču Rotunda (nekdanji zapori) v Kopru je bila kljub skromnemu obisku zelo živahna in po svoje tudi zanimiva. Predvsem zato, ker člani Janševe SDS vseskozi radi poudarjajo kako dobro so vodili Slovenijo, ko so bili na vladi, sedanja oblast pa da se “lovi”, veliko govori in nič ne stori, da bi tako imenovani protikrizni ukrepi zaživeli v praksi. “Vsi smo že siti zdrah v koaliciji”, je poudaril Kabaš. Dr. Makarovič seje vprašal kaj je po vladajoči zaslugi šlo toliko narobe, da je tako hitro izgubila veliko podpore. Pa še to. Problem sedanje vladajoče koalicije je, ker je obremenjena z odnosom do preteklosti, javnost in mediji pa so sprejeli to elito kot samoumevno. V katero smer se uvrščajo Slovenci? Pojem levica - desnica je v Sloveniji zamegljen. Ko so vprašali ljudi ali sebe uvrščajo na desnico, levico, levo sredino, desno sredino so dobili naslednje rezultate: 19 % desna sredina 18% leva sredina 18% levica 15% desničarji. Kar 25 % vprašanih meni, da je ta delitev še ustrezna. Iz tega lahko izhaja, da bi levica, če bi bile volitve danes, spet premagala desnico in to za minimalna 2 %. Temelj levo-desno izhaja iz družbenih razrednih delitev 19/20. stoletja, ko na Zahodu nastanejo prve politične stranke, je povedal Makarovič in dodal še eno misel: V okviru slovenske strankarske scene in dramatične razlike med volivci SDS - SD je prisotno še drugo zanimivo dejstvo in sicer, daje glavnina ekonomske elite nagnjena bolj na levo. Janša je napodil tajkune in kako to, da ni desno orientiranih, se je vprašal. Vsak četrti Slovenec ne bi volil nobene stranke! Dr. Makarovič je v svojem dolgem izvajanju tudi povedal, daje trenutno največja stranka - stranka nevolivcev, kajti vsak četrti Slovenec naj nebi volil nobene politične stranke. To seveda nekaj pove. Tudi, daje one, ki so leta 2008 glasovali proti Janševi vladi, sedanja Pahorjeva vlada razočarala. Pomanjkanje vizije Dr. Makarovič je naštel štiri po njegovem mnenju pomembne dejavnike zakaj v tej vladni koaliciji gre marsikaj narobe. 1. ) Pomanjkanje vizije o prihodnosti. 2. ) Problem vodenja (vlada deluje kot razglašeni orkester). 3. ) Problem pristojnosti. 4. ) Šibkost političnih strank (lahko jih je po mili volj usmerjati iz ozadja). Slabo gospodarsko stanje Gospodarsko in finančno stanje v Sloveniji je trenutno zelo slabo. Slovenija je močno zadolžena (državna in zasebna podjetja, zasebniki, banke), gospodarske rasti tako rekoč še ni, brezposelnost je dosegla kritično mejo skoraj 100 tisoč oseb, ki čakajo na pomoč države, ta pa nima kje vzeti, ker so prilivi v državni proračun logično tudi skromnejši. Začenja se tudi inflacijsko obdobje. V SDS pa neradi slišijo, da je bila Slovenija močno zadolžena (okoli 4 milijarde evrov neto) že leta 2004, ko Pahorja še ni bilo v vladi. Res pa je, da Pahor (morda iz svoje naivnosti ali nevednosti) očitno ni ocenil dediščine, ki jo je prevzel od takratne vladajoče SDS. Ne smemo namreč pozabiti, da je gospodarska rast v svojem izvornem bistvu temeljila na posojilih! Slovenija se je začela močno zadolževati šele po letu 2007, ko so se že pokazali prvi znaki globalne finančne in gospodarske krize in ko so tuje banke zaradi lastnih problemov in nelikvidnosti zaprle posojilne pipe. Prišlo je do t.i. slovenskega bančnega krča. Dr. Makarovič pa je prepričan, da ni kriza vzrok temu, “da volivke in volivci nikoli več ne bodo volili strank tranzicijske levice”, pač pa je vmes nekaj drugega. Kaj naj bi to bilo, nismo izvedeli. Spopad med levico in desnico šele sledi in bo kot kaže neizprosen že na lokalnih volitvah. Za Obalo še nobene prave raziskave Na vprašanje ali je skupina dr. Mateja Makaroviča opravila tudi kakšno javnomnenjsko raziskavo za območje Slovenske obale je dr. Makarovič povedal, da take podrobne javnomnenjske raziskave za Slovensko obalo nimajo, pač pa le splošno nacionalno za Slovenijo. Slišali smo tudi mnenje o t.i. zgodovinski pogojenosti tu živečih “prejšnjemu režimu zvestih kadrih”, ki so bili nekoč sem priseljeni. Zmotno prepričanje o nevarnosti rdečih V Slovenski demokratski stranki so, kot smo lahko razbrali iz pogovorov na javni tribuni v Kopru, še vedno prepričani, da se bodo morali na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah spopasti s konkurenčno SD, torej levico. Menijo, da Pahorjeva stranka na Obali drži v rokah vse vajeti - politične in gospodarske. Morda dr. Makarovič res ne pozna trenutnega lokalno-pol itičnega stanja na Obali, saj Socialni demokrati v nobeni od treh občin (Izola, Koper, Piran) nimajo večine v občinskih svetih (kaj šele, da bi imeli svojega župana), pač pa lokalno samoupravo v popolnosti obvladujejo nove stranke Piran je naš, Izola je naša, Koper je naši. V teh vrstah so povečini mladi ljudje, ki nimajo skoraj nič skupnega s tako imenovano tranzicijsko levico. Na Obali skromna (0,03%) zastopanost SDS Janševa SDS ima na Obali samo 3 občinske svetnike (od možnih 81). V izolskem občinskem svetu nimajo nobenega, v Kopru imajo le enega, v Piranu dva. Prav zato bodo morali zelo zavihati rokave, razkriti svoj volilni program, s katerim bodo prepričali volivce - in ponuditi županskega kandidata tudi v Kopru in Piranu. V Izoli so namreč že predstavili svojega županskega kandidata. To je podjetnik mag. Radivoj Nardin. V Izoli računajo na vsaj šest svetniških mest. Vsa filozofija pripadnikov SDS o nevarnosti rdeče politične opcije ali trdnosti strank tranzicijske levice na Obali, je vsaj za zdaj odveč. Ali se bo res zgodil volilni čudež SDS bomo videli že jeseni. Nova paradigma Izole Izola je eno izmed mnogih slovenskih mest, ki se zaradi pomanjkanja vizije nahajajo pred pomembnimi razvojnimi odločitvami. Težave, ki taka mesta pestijo, so tako strukturne, kakor tudi kulturne narave. Jasno je, da Izola že dolgo ni več mesto ribičev in kmetov, žal pa zadnje čase tudi ne industrijsko mesto, kakor tudi ne mesto obrtnikov. Izola je smo še zakotno, zaspano, obalno, apartmajsko-turistično mestece, namenjeno »vikendašem« in večinoma enodnevnim gostom. Je mesto občanov, ki so naveličani take občinske politike, ki je usmerjena samo v uveljavljanje lastne moči in interesov. Da, in mnogi Izolani se tega dobro zavedamo. Žal pa nima nihče dovolj poguma, da bi priznal, da se je dosedanji razvoj Izole pokazal za napačnega in da vsako vztrajanje na obstoječih razvojnih smernicah pomeni za Izolo samo še nadaljnjo poglabljanje krize, zato je potreben povsem nov koncept razvoja. No, mogoče pa tako stanje komu ustreza. Verjamem, da si občinski funkcionarji želijo razvoja Izole v smeri masovnega turizma in povečevanja števila stanovanj. Razlog za to je povsem racionalen, saj se občinski proračun polni s turistično takso, nadomestilom za stavbno zemljišče, raznimi koncesijami in, kar je najpomembneje z delom dohodnine občanov, ki imajo stalno prebivališče v Izoli. Pri slednjem pa je najbolj zaželeno, da se v Izolo priseljujejo premožnejši starejši Slovenci brez otrok, saj tako občina nima stroškov z varstvom in šolanjem otrok. Prav tako je potrebno priznati, da občina Izola trenutno razpada na vseh področjih (bivalnem, socialnem, zaposlitvenem in administrativnem). Ali si Izolani in Izolanke tako stanje v Izoli res zaslužimo? Očitno da, saj si drugače ne morem tolmačiti glasovanja v Občinskem svetu, kjer svetniki z lahkoto sprejemajo za razvoj Izole tako škodljive odločitve. V posmeh vsemu pa naročajo še izdelavo raznih vizij, strategij, in projektov, za katere se je že v naprej vedelo, da razen visoko plačanih honorarjev iz take moke ne bo kruha. Če Izola želi iz krize, potrebuje poleg novega vodstva tudi jasno in uresničljivo vizijo sprejeto s konsenzom vseh političnih strank. Oblikovati je potrebno povsem nov koncept sistematičnega in uravnoteženega razvoja, tako v mestu, kot na podeželju. Mestu, kot tudi njenim prebivalcem, je potrebno podati konkretne in uresničljive rešitve ki dajejo Izoli in Izolanom možnost, da v svojem mestu živijo kakovostno življenje. Čas je že, da se tudi v Izoli prične z razvojem, modernizacijo, socialno inkluzijo in bojem proti zmeraj večji revščini. mag. Radivoj Nardin Občinski odbor, SDS Izola Nova pridobitev Igralnega salona Karneval Na novinarski konferenci, 11. maja, so predstavili nov dosežek podjetja Igralni salon Karneval, igralništvo, turizem in storitve, d.o.o. ob nekdanji meji na Škofijah. Po napovedih so že v petek, 14. 5., odprli nov hotel Camevale (štiri zvezdice) z vvellness & spa centrom, restavracijo, 28 sobami in dvema apartmajema. Po navedbi direktorja Bojana Umerja je bila naložba vredna 3,878 milijona evrov, od tega so prejeli 1,357 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za te namene. Na novo so zaposlili 38 delavcev, tako, da jih je sedaj skupaj s tistimi v igralnem salonu 76. Na novinarski konferenci seveda še niso potrebovali uporabnega dovoljenja, ki naj bi ga pridobili do uradne otvoritve. Z novinarske konference 11. maja 2010. Z leve: Jelena Prodan - namestnica direktorja, Bojan Umer - direktor, Urška Prinčič- vodja marketinga. AKV Igralnice še vedno molzne krave! V osmih letih so iz naslova koncesijskih dajatev in davkov od klasičnih ter posebnih iger na srečo državi in lokalnim skupnostim plačale skoraj milijardo evrov. V letu 2009 skupaj 139,7 milijona evrov ali 7% manj kot leto poprej. Status igralništva v prihodnje V prihodnje naj bi vsi koncesionarji (imetniki koncesije - državnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti) postali delniške družbe. Uvedli naj bi licence, ki si jih bodo morali pridobiti člani uprav. Razvrstitev: Mega igralniški zabaviščni centri, Igralniški zabaviščni centri, Grand Casinoji, Igralnice, Igralni saloni. Država naj bi se s predvideno novo strategijo razvoja igralništva umaknila, prodala svoje deleže in dopustila privatizacijo, a se zagotovo ne bo odpovedala prihodkom od dajatev. Prav davki od klasičnih in posebnih iger na srečo ter koncesijske dajatve lokalnim skupnostim, na območju katerih je sedež igralnic, je jabolko spora, ki traja že nekaj let, kajti prav v družbah, ki opravljajo dejavnost posebnih iger na srečo, vedno znova trdijo, da jih država „duši“ - in to iz dveh pomembnih razlogov; najprej zaradi davka na bruto prihodek, davka na čisti dobiček in ker ne dovoli več kot 49-odstotnega zasebnega lastništva velikih koncesionarjev. Tudi občine bi po sedanji zakonodaji Je stavka v Perli začetek razsula našega "državnega” igralništva? lahko postale lastnice igralnic pa ali nimajo namena ali nimajo denarja za odkup vsaj kontrolnih deležev. Iz podatkov Ministrstva za finance in tabele, ki jo je objavila Delova revija Mag, izhaja, da so država in občine v osmih letih (vključno od leta 2002 do 2009) prejela 999,71 milijona evrov koncesijskih dajatev in davkov od klasičnih ter posebnih iger na srečo. Vse do leta 2008 so te dajatve državi in občinam naraščale, v letu 2009 pa so prvič zabeležili 7-odstotni padec ali v državno in občinske blagajne se je nateklo za 9,7 milijona evrov manj dajatev. Bodo mali saloni pojedli velike igralnice? Medtem ko mali igralni saloni (v Portorožu sta kar dva) rastejo kot gobe po dežju, velike igralnice s posebnimi igrami na srečo gospodarsko in likvidnostno trpijo. Mariborska je že usahnila, ljubljansko naj bi dokapitalizirali, blejska je že v privatnih rokah, portoroška je močno zadolžena in se prebija iz dneva v dan, težave so tudi v nekoč mogočnem novogoriškem Hitu, kjer so menda kar uspešno „odgnali“ Američane. Med še vedno absolutno državnimi igralnicami je le še portoroška, pa še to je že v velikem deležu (32%) odkupil portoroški salon Casino Riviera. Sedaj ostaja le še vprašanje, ali smejo naše (državne) igralnice odkupiti tujci? Nepripravljene na ekonomsko krizo Gospodarska recesija v svetu se zagotovo pozna tudi v igralnicah, kjer ponekod beležijo manjši obisk, ljubitelji iger na srečo pa tudi bolj varčujejo z vsotami, ki so jih pripravljeni zapraviti v igralnici. Uspeh igralništva je neposredno povezan tudi z uspehom v turizmu in ni čudno, če sedaj tako eni kot drugi beležijo skromnejše finančne rezultate. Opozorila, da bodo med prvimi na udaru igralnice, očitno niso zalegla. Ponekod so zatajile marketinške službe. Igralnice so v devetdesetih letih imele v lastništvu kar veliko tudi donosnih turističnih in infrastruktumihobjektov, ki pa so se jih po nalogu zakonodaje o privatizaciji družbenega premoženja morale rešiti, kar je bila huda napaka za njihovo lastništvo, gospodarsko moč in prihodek. Franc Krajnc Oljkarji Storte dobivajo priznanja Član Oljkarskega društva Štorta Piran Valter Panger iz Sečovelj je nedavno na tekmovanjih osvojil zlato oljčno vejico in zlato medaljo. Goji kar 600 oljčnih dreves, tako nove kot stare sorte. Z lanskim pridelkom je bil kar zadovoljen, zlasti tudi s priznanji, ki jih je osvojil. Društvo oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) mu je na nedavnem tekmovanju v Kopru podelilo zlato oljčno vejico za ekstra deviško oljčno olje sorte komuna letnik 2009. Na prireditvi in razstavi oljčnega olja in vloženih oljk v hrvaški Krasici (Istra) je prejel zlato medaljo za ekstra deviško oljčno olje iz mešanih sort komuna, buga, črnica in mata letnik 2009. Za sorte torej, katerih zaščito in razvoj neguje Oljkarsko društvo Štorta Piran, ki te dni ureja tudi občinski oljčnik na Forma vivi. Valterje tako že dokazal, da je mogoče tudi z avtonomnimi piranskimi sortami dosegati vrhunske rezultate tudi zunaj Slovenije. Novo vodstvo Okljakrskega društva Štorta Predsednik Denis Fakin, podpredsednik Benjamin Ličer Na občnem zboru Oljkarskega društva Piran, 30. aprila 2010, v Penzionu Palma v Sečovljah (vodila gaje članica Eufemija Munda) so člani društva potrdili poročilo o poslovanju društva in finančno poročilo za leto 2009 ter program dela za leto 2010. Po prenehanju mandata Petra Deržka so člani društva soglasno izvolili za predsednika UO oziroma društva Denisa Fakina, za podpredsednika Benjamina Ličerja. Društvo je imelo v letu 2009 za okoli 2500 evrov več stroškov kot prihodkov in to ta kar iz nekaj razlogov. Med drugim tudi, ker do občnega zbora skoraj tretjina članov (od 82) ni plačala članarine. Zato so spremenili tudi določilo Pravil, da tisti, ki ne do določenega roka plača članarine, ne more biti več član. Bilanco bodo izravnali s prihodki od poplačanih članarin, donacij, podpore Občine Piran za urejanje občinskega oljčnika na Forma vivi, sredstvi donatorjev, prodajo strokovnih knjig in slik, ki jih ima društvo na zalogi. Na sestanku so porabili kar precej časa za razčiščevanje precejšnje dileme ali naj se ustanovi skupina proizvajalcev, nosilcev rabe skupne zaščitene označbe in likovne podobe pridelkov, da bi tako lažje tržili avtohtone oljke in oljčno olje in bili ustrezno registrirani pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter da bi ta skupina imela status (novega) društva z vsemi svojimi organi, ali pa naj obstoječe društvo Štorta (po vzoru DOSI) ustanovi skupino proizvajalcev z enakimi nalogami, ki ne hi bilo društvo ob že obstoječem društvu. Osnovna naloga društva Štorte je zaščita, promocija in razvoj avtohtonih piranskih sort oljk, vzgoja sadik, organizacija ustreznih tečajev in podobno. Med pomembne naloge v letu 2010 uvrščajo projekt registracije zaščitene označbe porekla (ZOP) za namizne oljke Slovenske Istre, oljčnega olja in jedilnih sort oljk, ki bodo poznane kot specifična ponudba naših oljkarjev. Za delovanje društva v letu 2010 bi potrebovali okoli 18.000 evrov. Denis Fakin novi predsednik Oljkarskega društva Štorta Piran. FOTO: Primorski utrip. Maj 2010 Jfc. i W primorski u¥p 5 Se Sečovljam obetajo boljši časi? Občina je naročila izgradnjo mostu, Mobitel naj bi na območju opuščenega rudnika premoga zgradil zdraviliški kompleks, podjetniki golf in nekaj apartmajev, vse pa je tudi že nared za podaljšanje letališke steze. Delavci Krškega zidarja oziroma njihovi podizvajalci že dober mesec in pol gradijo most čez Drnico (prvotno Dragonja, po vojni preusmerjena v kanal Sv. Odorica), prek katerega bodo kupci spet lahko prišli do tamkajšnje trgovine Mercator. Sedaj morajo čez lesno brv na drugi strani regionalne ceste in nato skozi nizek tunel. Nekoč je tu stal edini trden kamniti most z enim večjim in dvema manjšima lokoma, prek katerega so lahko Istrani in popotniki nadaljevali pot globlje v Istro. Druge ceste tam takrat še ni bilo. Prvotni kamniti most so med vojno razstrelili Sečoveljski kamniti most so proti koncu druge svetovne vojne razstrelili. Tako so vsaj za nekaj časa preprečili prodiranje nemških kolon v notranjost Istre. To delo je po nalogu partizanske okrajne komande opravil sedaj že pokojni miner v rudniku, tamkajšnji krajan Burubu, nam je povedal Jože Arneš, nekdanji taksist in avtoprevoznik. Most so pozneje nekako popravili, a ga je zob časa v 60 letih tako načel, da ni bil več varen. V Sečovljah je žal le malo krajanov, ki vedo o tem kaj več povedati. Naročnik gradnje povsem novega mostu, ki ga bodo obložili z naravnim kamnom, da bo podoben prvotnemu, je Občina Piran. Skupna vrednost naložbe znaša nekaj več kot 200 tisoč evrov, most pa naj bi svečano odprli morda že koffec junija, morda na dan krajevnega praznika. Kdaj bodo v Sečovljah zaživeli večji projekti? Razvoj nekoliko razpotegnjene krajevne skupnosti Sečovlje se zdi prepočasen, od raznih obljub in obetov kako bo kraj ob schengenski (zunanji) meji EU zaživel se v bistvu ni zgodilo nič. Napredek je viden pri razširitvi OS, izgradnji telovadnice, parkirišča, vrtca, enega večjega neprofitnega stanovanjskega stolpiča (obljubljeni štirje), zraslo je tudi nekaj novih stanovanjskih hiš, kar nekaj dejavnosti pa so tam že zaprli (mesnica, gostilna, delavnice). Sečovelj skadolinaj e v precej šnj i meri opuščena in zaraščena, skoraj popolnoma je izumrla sicer privlačna turistična točka Krog. Krajani Sečovelj sedaj že nestrpno čakajo kdaj bodo dočakali obljube o velikih projektih, ki naj bi krajevni skupnosti prinesli pravi razcvet. Na območju nekdanjega rudnika črnega premoga namerava družba Mobitel zgraditi rekreacijsko zdraviliški in turistični kompleks. Morda bo le prišlo do dokončnega dogovora o gradnji tolikokrat napovedanega golf igrišča na 60 hektarih opuščenih kmetijskih zemljišč sečoveljske doline, če se bo seveda našel pravi investitor. Prvotno naj bi to bil Istrabenz oziroma konzorcij Golf Istra. Istrabenz se je medtem znašel v velikih dolgovih. Kempinski ne da denarja? Golf si za svoje petične goste nadvse želi tudi Kempinski Palače hotel. Na naše vprašanje ali so pripravljeni tudi kaj primakniti (investirati), pa še nismo dobili odgovora. . r /. & Nov most. Razpotegnjena vas Sečovlje. Končno naj bi le podaljšali letališko stezo Boljši časi se obetajo tudi za Letališče Portorož v Sečovljah , ki letos beleži nekoliko boljše rezultate, tako poslovne kot glede obiska. Direktor letališča Krajnc nam je nedavno tega povedal, da je skoraj vse nared za podaljšanje letališke steze, ko bodo tam lahko pristajala večja letala, ki niti niso tako hrupna kot manjša motoma. Novost je vsekakor redna linija Beograd-Portorož-Beograd, ki pa še ni popolnoma rentabilna. Do trgovine Mercator prek lesene brvi nato skozi nizek tunel. Pristanek prvega letala iz Beograda s 33 turisti. Nevarna veriga neplačil Minister za pravosodje Aleš Zalar na forumu OZS na Bernardinu predložil nove ukrepe za večjo finančno disciplino. Plačilna nedisciplina, siva ekonomija in delo na črno je kajpak tudi slovenski problem. Roki plačil niso nikjer zakonsko natančno določeni in se izjemno podaljšujejo. Če je nekoč bilo povsem normalno, da je izvajalec prejel plačilo v osmih dneh, saj mora ponekod čakati tudi celo do pol leta. Pri poganjanjih malih podjetjih z velikimi pa potegnejo kratko prav mali - obrtniki, smo lahko slišali na Dnevih slovenske obrti v Grand hotelu Bernardin, kjer so razglasili tudi obrtnika leta Laskavi naziv je dobil podjetnik Anton Kambič iz Semiča na Dolenjskem. Zanimiva razprava na forumu V okviru letnega srečanja slovenskih obrtnikov in podjetnikov je bila 6. maja 2010 organizirana zanimiva razprava prav na temo plačilne nediscipline. Foruma so se med drugimi udeležili tudi minister za pravosodje Aleš Zalar, državna sekretarka Darja Radič, minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, zunanji minister Samuel Žbogar in drugi, razpravo pa je povezoval generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny, ki je uvodoma navedel vrsto pobud (93), ki jih je OZS že predložila vladi za izboljšanje stanja, kije, lahko bi rekli, že kritično, saj nekatera podjetja ne plačujejo storitev in blaga, ker so se nehote znašla v verigi neplačil, ali pa stanje preprosto izkoriščajo češ, saj sodni postopki in izvršbe, na katere se lahko pritožiš, lahko trajajo tudi v nedogled. Plačilna nesposobnost pa nikakor ne more biti opravičilo za taka dejanja, saj škodijo ugledu našega gospodarstva kot celote in morali podjetnikov. V letu 2009 prejetih 208.000 sklepov o izvršbi! Minister Zalar je uvodoma povedal, da so sodišča lani odobrila kar 208.000 predlogov o izvršbah, ki so jih predložili upniki. Do tod vse lepo in prav, zatikati se začne šele po prejemu sklepa o izvršbi, na katerega se dolžnik lahko pritoži in zadeva se potem lahko kuha v nedogled. Sodišče namreč ne pregleduje vsebine predloga, pač pa izvršbo (na podlagi ustrezne listine- račun, opomin...) enostavno potrdi. O vsebini premeta sodišče razpravlja in se vključi v sodni postopek šele v primeru, če dolžnik ugovarja. Povedal je tudi, da so dolžniki uspeli s prerekanjem samo v 11 odstotkih, kar lahko pomeni, da upniki niso bili opravičeni do zahtev v 22.880 primerih. Glede plačilni nediscipline je nekoč že ukrepala Milka Planinc Plačilna nedisciplina pa ni od danes. Poznali smo jo tudi v naši nekdanji skupni domovini Jugoslaviji. Nekateri starejši podjetniki se še spomnijo, da je zvezni izvršni svet skupščine SFRJ v času vladavine Milke Planinc sprejel ukrep 15-dnevnega plačilnega roka, kar pa se žal ni obneslo. Pripravljen nov zakon o izvršbi in zavarovanju Sedaj bo drugače: Upnik bo poplačal tudi, če bo dolžnik ugovarjal! Gre za vrsto ukrepov, ki so vsi naravnani na to, če je pri dolžniku kakšno premoženje, da se ga hitro najde, da se doseže hitra realizacija upnikove terjatve, da omogočimo upniku, da pride hitro do tistega, kar mu gre. Minister Zalar je udeležence seznanil z novostmi na tem področju. Ministrstvo za pravosodje pripravlja nove predpise, na podlagi katerih bi poenostavili postopke izterjave. Novi zakon o izvršbi prinaša pomembno novost: V vseh primerih, ki so podlaga za sklep o izvršbi, se bo upnik takoj poplačal. Tudi, če dolžnik ugovarja. Ko je v to vključena fizična oseba je nekoliko drugače. “Poudarjam pa, da izvršba ne bo zdravilo, ki bi pozdravilo vse bolezni plačilne nediscipline. Namreč, če dolžnik nima premoženja, realizacije izvršbe ne bo”. Zakon bo tudi omogočil, tako izvršitelju kot tudi sodišču, da pride lažje do dolžnikovega premoženja. Uveden bo tudi sitem fiksne varščine za poplačilo dela izvršiteljev, da se tudi na tem področju ne bi izgubljalo časa. Zakon skrajšuje tudi roke pri nepremičninskih izvršbah in podobno. Pravni učinek sklepa o izvršbi naj bi imela tudi menica vinkulirana na banko. Opozoril je tudi na pogodbe, v katerih običajno piše, le to, da bo v primeru spora zadevo iz pogodbe reševalo pristojno sodišče. To je daleč premrlo, meni minister. Običajno namreč manjka poseben dogovor ali akt o zavarovanju posla, hipoteki ali drugačnem bolj oprijemljivem jamstvu. Besedilo bo te dni že na voljo pri OZS za strokovno usklajevanje. Pomembna tudi zakonodaja o plačilni nesposobnosti Vlada je pred kratkim vložila v zakonodajni postopek novelo zakona o insolventnosti (plačilni nesposobnosti), ki bi bil dobrodošel tudi za obrtnike. Tako bi omogočili t. i. poštenemu podjetniku posamezniku (tudi, če je nad njim uveden stečaj), da lahko ponovno zažene dejavnost. Seveda, če se izkaže, da svoje insolventnosti ni povzročil namerno in če sodišče oceni, da gre za poštenega podjetnika. Dejstvo namreč je, da slovensko gospodarstvo trenutno drži na trdnih nogah najmanj 50.000 malih in srednje velikih podjetnikov, katerih večina se ukvarja z obrtno, ali obrti podobno dejavnostjo. Propadajo pa veliki kolosi. Običajno zaostren odnos med upniki in dolžniki Minister Zalar je povedal, da se običajno zelo zaostrijo odnosi med podjetjem v času prisilne poravnave in upniki. Sedaj bodo upniki in potencialni investitorji dobili možnost, če investirajo v tako podjetje, da dobijo proporcionalno več pravic kot pa bi jih sicer imeli lastniki. S tem bi omogočili hitrejše nadaljevanje postopkov. Postopke bi vodili le na enem sodišču, hkrati bi ustanovili tudi zbornico stečajnih upraviteljev. Ta bi imela nadzor nad njimi, ki ga doslej sploh niso imeli. Znani so namreč primeri, tudi v piranski občini, ko so stečajni upravitelji zadeve vlekli po nekaj let in tako služili lepe denarce, premoženje pa je usihalo po čudnih kanalih. Zakon o zavarovanju in izvršbi naj bi bil na vladi še ta mesec. Bomo tudi v Sloveniji uvedli davčne blagajne? V proračunsko blagajno se nateka precej maj davčnega denarja kot pred letom dni, kar povzroča vladni in davčni preplah. Očitno to ni zgolj zaradi manjšega prometa, pač pa gre tudi za klasično davčno utajo pri odvetnikih, zdravnikih, gostincih, ki ali strankam ne izdajajo računov, ali lahko kar sami s posebno kodo stornirajo del prometa prikazanega na blagajni. Davčne blagajne kaj takega ne omogočajo, so prepričani merodajni organi. Franc Krajnc Finali častni boter plemenitega lipicanca Praznovanje visokega jubileja - 430 let Kobilarne Lipica, bo s posebnimi črkami zapisano v zgodovino in slovensko nacionalno zavest. Kobilarna Lipica je ob tem povabila nekatere družbe in posameznike naj postanejo častni botri ali botre enega od plemenitih lipicancev, rojenih v letu 2010. Prošnji seje tudi odzvala koprska družba Finali Trading d.o.o. in donirala 1580 evrov. Jubilejna proslava 430-letnice bo 19. maja ob 20. uri v prireditveni jahalnici. FOTO: FK - Primorski utrip. Prvo krožišče v piranski občini Klasično bernardinsko križišče - stičišče cest, ki peljeta z Belega križa in iz Portoroža v smeri mesta Piran na vrhu Bernardina preoblikujejo v prvo pravo krožišče v piranski občini. Pirančane, ki so poklicali kar nekaj medijev, moti predvsem počasnost del na cesti od bencinske črpalke do tega novega krožišča. Obnovili so vodovodno omrežje, v določenem delu tudi meteorno kanalizacijo, pločnik in razsvetljavo. Pri izvajalcu del Grafistu pravijo, da bi cesta lahko bila že asfaltirana, če ne bi aprila in maja skoraj vsak drugi dan deževalo. Skupna naložba Občine Piran in Rižanskega vodovoda v ureditev tega dela lokalnega cestnega omrežja in krožišča znaša 2,2 milijona evrov. FOTO: FK-Primorski utrip. In memoriam Anton Nino Spinelli Številne občanke in občane piranske občine je presunila vest, daje 27. aprila 2010, v 82. letu plodnega življenja, v izolski bolnišnici umrl Anton Nino Spinelli, nekdanji bančnik, direktor Zavoda za pospeševanje turizma in dolgoletni direktor portoroške Igralnice. Še nedavno tega smo ga videvali v Luciji in Portorožu, kako živahno je razpravljal o potrebah razvoja kraja, a kruta bolezen je bila močnejša in ga premagala. Anton Nino Spinelli je prvi častniobčanObčinePiran. Priznanje mu je ob njegovi 80-letnici podelil župan Občine Piran na dan praznika občine, 15. oktobra 2008. Bil je turistični vizionar, njegove so izjemne zasluge za izgradnjo prepotrebne portoroške turistične infrastrukture (Marina, Letališče, Avditorij...), za splošni razvoj turizma in igralništva v Portorožu, postavil pa je temelja igralniške dejavnosti tudi v Novi Gorici. Žalna slovesnost in žalna knjiga 4. maja 2010, ob 12. uri je bila v prostorih občinske palače žalna slovesnost v počastitev spomina preminulega Antona Nina Spinellija, prvega častnega občana občine Piran. V avli občine je bila ta dan odprta žalna knjiga za vpis. Pogreb pokojnika je bil v družinskem krogu na piranskem pokopališču 4. maja 2010. Maj 2010 primorski uMp Jubilejna 15. Internautica V Marini Portorož je od 11. do 16. maja 2010 odprta jubilejna 15. mednarodna razstava plovil in navtične opreme INTERNAUTICA 2010, ki bo po napovedih organizatorjev Studia 37 in Marine Portorož privabila morda kar 28.000 obiskovalcev. Dijaki Srednje pomorske šole. Eno naj večjih navtičnih in turističnih prireditev daleč naokoli sta svečano odprla častna gosta predsednik vlade Borut Pahor, in župan Občine Piran Tomaž Gantar. Predsednik vlade je pohvalil marino kot urejeno in čisto. Žal je dež preprečil otvoritveno slovesnost na prostem tako, da je moral pod streho tudi vsemogočni bog morja in oceanov Neptun. Po besedah, direktorja Marine Portorož Marjana Božnika, Marjana Matevljiča in Jurija Korenča je tudi letošnja Internautica, kljub kriznemu letu, pokazala kaj zmoremo v tej elitni dejavnosti. Na ogled je postavljenih okoli 200 plovil in okoli 1000 blagovnih znamk, tudi 120 tisoč evrov vreden novi BMW. Po odprtju so premierno predstavili Elanovi dve jadrnici: Impression 444 in Elan 350. Med spremljajočimi aktivnostmi so tudi prireditve -tradicionalna regata Girovela 2010, podpis dogovora o sodelovanju med marinami na Jadranu - Marina Partners, svečani dvig modre zastave in posvet o navtičnem turizmu z naslovom: Marina Portorož, prednosti in priložnosti. FOTO: Primorski utrip Elanovi lepotici. Prijeten pogovor z vodjo kabineta predsednika vlade mag. Simono Dimic. Oda radostni Internautici Vožnja z električnim vozilom, napolnjenem iz Petrolove elektrarne v marini. Morje, sonce, jadra in veter, maj je ljudstvu vedno pester. Oh, petnajstletna lepotica! Sočno si navihana, devica. Za ene si bleščeč prestiž, za druge mičen paradiž. Za tretje modna si !e scena, pravim pa res srčna vnema. Saj bistvo barke ni imetje, temveč nepopisno vnebovzetje. Dežela, veš, je nam pomorska, a k nebu meri tudi gorska. Čeravno nimamo Atlantika, si tu ti, večna, Internautica. Marko Pavliha IfetA'' O* Na otvoritvi je bilo treba imeti dežnike. Predstavnica Marine Frapa iz Rogoznice, podpisnica dogovora Marina Partners. Bog Neptun je na otvoritev prinesel dež Piran Razstava fotografij o kitu V piranskem Akvariju so 19. aprila 2010 odprli razstavo slik novinarja Dela Borisa Šuligoja o kitu grbavcu, ki je lansko pomlad zašel v Piranski zaliv in zbudil veliko pozornosti. Enaindvajsetega aprila je minilo leto dni, odkar je kit grbavec (Megaptera novaeangliae) po sto petih dneh plavanja sem ter tja po Piranskem zalivu zapustil to območje. Izjemen dogodek na morju je občudovalo kar nekaj fotografov in snemalcev, pa tudi strokovnjakov in Morske biološke postaje, ki so vsak po svoje poskušali napraviti fotografije za spomin. Še najbolje je to uspelo poklicnemu novinarju Dela Borisu Šuligoju, kije povečane fotografije z različnih zornih kotov razstavil v piranskem akvariju. Svoje videnje in občutke ob srečanju z 20-tonsko morsko pošastjo je opisal na razstavi in se zahvalil tudi vsem, ki so mu pomagali pri pripravi. Avtorja je pozdravil tudi direktor Srednje pomorske šole, ki skrbi za Akvarij, prof. Marjan Tončič. Njegova reportaža o srečanju s kitom grbavcem j e bila objavljena tudi v časniku Delo prav na dan prve obletnice snidenja s kitom na morju. Fotografije so bile posnete že 26. februarja 2009, nam je po razstavi, ki si jo je ogledalo veliko ljudi, povedal novinar Šuligoj. Zapisal je, daje kit 21. aprila 2009 pred piransko Punto uprizoril parado 30 mogočnih skokov, ki so res nekaj posebnega. Kit seje skoraj s celim svojim telesom in z vsemi svojim kar 20 tonami dvignil v zrak in potem s plavutmi udaril z vso silo na morsko gladino, da se morje razpeni. Vseh 20 očividcev je tisti hip onemelo in obstalo kot vkopanih - in prava škoda je, da (verjetno od šoka) tega veličastnega dogodka niso uspeli fotografirati. Prav škoda, da nas ni bilo zraven. Nam bi zagotovo uspelo! Res pa je, da se kitu, ki je zaščitena največja morska žival, niso smeli preveč približati. Tilen Genov iz društva Morigenos, je povedal, daje lahko udarec s plavutjo za človeka tudi usoden. Žal pa ponekod, kljub zaščiti in prepovedi, ta prečudovita morska bitja še vedno ubijajo in jih pretopijo v mast. Pred Piranom je bila zabeležena še ena zanimiva zgodba, o kateri piše novinar Šuligoj. V začetku marca 2003 so na gladini morja pred morsko biološko postajo opazili poginulega brazdastega kita. Ugo in Lean Fonda sta kita po naročilu Prirodoslovnega muzeja iz Ljubljane odvlekla na sredino zaliva. Čez nekaj časa od mesa odstranili kosti in jih deponirali. Škoda, da ostanki kita niso razstavljeni nekje v Piranu, saj bi to lahko bila (poleg akvarija) še ena velika turistična atrakcija. Tudi Izola univerzitetno mesto Začeli so s pripravljalnimi deli za izgradnjo Univerzitetnega kampusa UP V ponedeljek, 19. aprila 2010, so na območju izolskih Livad zakoličili prostor, na katerem bodo zgradili prvi Univerzitetni kampus Univerze na Primorskem. Do spomladi leta 2011 bo postavljen prvi objekt kampusa - Center mediteranskih kultur. Podrobnosti o gradnji Univerzitetnega kampusa Livade Izola je pojasnil rektor UP dr. Rado Bohinc. Po sistemu javnega naročila so gradnjo prvega objekta zaupali Gradbenemu podjetju Grosuplje d.d.. Investicijska sredstva za to fazo izgradnje so zagotovljena. 18. kongres slovenskih tajnic V Grand hotelu Bernardin bo od 20. do 22. maja 18. tradicionalni kongres poslovnih asistentk, sekretark in tajnic . „Polnoletnost“ bodo proslavile tudi s pestrim programom. Osrednji dogodek bo 20. maja, ko bodo na večerni slovesnosti razglasili in podelil zlati znak tajnici in certifikate „preizkušenim“ tajnicam. Letos imajo kar nekaj aktualnih tem. Govorile bodo o poslovni asistenci kot skritem vodenju, moči poslovnih žensk novega desetletja, varnosti osebnih podatkov, ohranjanju psiho-fizične kondicije na delovnem mestu. Udeleženke bodo lahko sodelovale tudi na „vročem stolu" o etičnih dilemah njihovega poklica, na katerem bosta iskala odgovore tudi publicistka Manca Košir in Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije. Planet GV, kije tudi organizator kongresa, bo v sodelovanju z revijo Poslovna asistenca in Zvezo klubov tajnic in poslovnih sekretarjev štirinajstič zapored, med 30 kandidatkami, izbral Tajnico leta. Izbrana bo prejela tudi naziv Poslovna asistentka leta. Kje so časi, ko je morala tajnica znati le kuhati dobro kavico in biti všečna vsem direktorjevim poslovnim obiskovalcem? Slavje v Rakitovcu Okoli 500 udeležencev 10. jubilejnega prvomajskega praznovanja obiskala Tito in Jovanka. V Rakitovcu, v vasi pod Kraškim robom nedaleč od Gračišča, je bilo v soboto, 1. maja 2010, zelo veselo. Praznovali so 10. obletnico prireditve, ki spominja na čase, ko je naše delavstvo še imelo v rokah čast in oblast. Okoli 500 udeležencev iz bližnjih in daljnih krajev se je ob 15.30 uri zbralo pod šotorom nedaleč od vasice Rakitovec, kjer jih je pozdravila godba Pihalnega orkestra Koper, zapela so dekleta iz Škofij pod vodstvom Marjetke Popovski, nastopil je trio Saltin iz Brtonigle, razveselile so pevke Kluba Žena iz Čičarije iz Lanišča. Prisotne sta najprej pozdravila podžupan Mestne občine Koper Jani Bačič in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Rakitovec Dušan Rožac, v kateri danes živi in prebiva le še okoli 135 duš, še pred leti pa so jih tam našteli več kot 300. Praznik so obeležili tudi z novimi pridobitvami. Pred časom so tam uredili vodno zajetje, na dan 1. maja pa so odprli tudi novo balinišče. Pred vasico se s pomočjo evropskih sredstev sanirali kal (manjši ribnik). Izkazale so se tudi žene, ki so pripravile dobro pokušino tamkajšnjih domačih specialitet. Potem je prišla tudi informacija, da nas bosta vsak hip obiskala dva pomembna gosta - Tito in Jovanka. Vsi so nestrpno pričakovali njun obisk - in res Tito in Jovanaka sta se v spremstvu s kontraadmiralom pripeljala naravnost pred šotor. Spremljali so ju pionirji. Ovacije in aplavzi, nato prava jugoslovanska himna „Hej Slovani...“. Nekateri starejši udeleženci so Tita pozdravljali po vojaško, nekaterim je po licih stekla solza, vsi so ploskali. „Drugovi in drugarice“, so bile Titove značilne uvodne besede, ki jih je odlično interpretiral igralec oblečen v belo tudi admiralsko uniformo. Potem ko je Tito povedal kako mu je žal, da ga že 30 let ni med nami in da ga teži težki marmorni kamen v hiši cvetja v Beogradu in da mu Jovanka prinaša cvetje in da je njegov grob. Od njegove smrti (4. maja 1980 v Ljubljanskem kliničnem centru) je njegov grob doslej obiskalo od 16 do 19 milijonov ljudi. Ko je Tito povedal svoje mnenje o nas Slovencih: „Hoteli ste, imate“! mu je voditeljica programa Adela Rožac zastavila kar nekaj vprašanj: Tovariš Tito, ste vi kradli? „Ne, ja nišam ništa krao, to sada rade vaši tajkuni. Sve sam vam pustio; vile na Bledu, Na Brdu, Briune...“ ..Tovariš Tito, mi imamo sedaj probleme z izbrisanimi. Kako bi vi rešili to vprašanje?" „To neka reši vaša Kresalica (Kresalova op.p.). Koga sam ja izbrisal taj se nije nikad više vratio.“ „ Tovariš Tito, mi imamo sedaj probleme s Hrvaško, ker nismo uspeli vzpostaviti državne meje na kopnem in zlasti na morju." „Pa vi Slovenci ne trebate mora. Dovoljno je, da vam Hrvati dajo malo vode za jedan lavor, u kojem se možete okupati." Po orientalskem plesu v čast Titu je bilo spet malo šale. „Vidite kako su ploskale žene, a muškarci ne, jer su ruke držali u džepovima", seje pred odhodom v limuzino z jugoslovansko zastavico pošalil odličen interpretator pokojnega Tita. Rakitovec Vas Rakitovec leži pod Kraškim robom, nad katerim se dviga hribovje z vrhovi Golič, Lipnik, Kavčič in najvišji vrh Žbevnica (1014 m). Vas so okoli 12. stoletja naselili Slovani. Do konca druge svetovne vojne je spadala pod občino Buzet. Da so ljudje lažje živeli so nosili svoje kmetijske pridelke prodajat v Trst, kar je bilo značilno tudi za številne druge vasi. Življenje v Rakitovcu je bilo težko. Po drugi svetovni vojni je vas vse do leta 1995 pripadala Sežani, od takrat naprej pa je Rakitovec del Mestne občine Koper. Slikovita vasica je strnjena pod kraškim robom in zelo zanimiva, žal pa v njej živi malo vaščanov. Njihovo število seje v zadnjih letih zmanjšalo z okoli 300 na vsega okoli 135, nam je povedal predsednik KS. V središču vasice stoji cerkev posvečena Sv. Križu. Krajani so postavili spomenik padlim borcem in obnovili zvonik cerkve. Uredili so tudi kal (mali ribnik). V vasi je tudi božje znamenje iz leta 1867 in Kapelica Srce Jezusovega. Razvito je tudi družbeno in kulturno življenje in sodelovanje s sosednjo hrvaško Istro. Leta 1999 je bilo ustanovljeno Društvo za šport, kulturo in razvoj Rakitovca. Marca 2004 je bilo ustanovljeno Društvo za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju E KO parka Kras s sedežem v Rakitovcu. Dejaven predsednik društva je Valter Miklavčič, ki je, kot tudi nekateri drugi zaslužni krajani, prejel priznanje. Pomembna pridobitev vasi je tudi Prostovoljno Gasilsko društvo Rakitovec. Mestna občina Koper je finančno podprla več projektov in s tem omogočila hitrejši razvoj Krajevne skupnosti Rakitovec. Franc Krajnc Prejeli smo Kdaj urbanizacija Vzhodnega Pacuga? Po skoraj petih letih neprestanega dela na naši pobudi za urbanizacijo Vzhodnega Pacuga smo na sestanku pri županu Tomažu Gantarju 25.3.2009 dobili zeleno luč za začetek postopka. Zatem smo imeli 13.4.2009 vsi lastniki sestanek v Domu paraplegikov Pacug, kjer smo izglasovali: izvajalec našega OPPN postopka bo podjetje U-M-A d.o.o. (izvajalec dr. Gregor Čok). - koordinator aktivnosti bo Andrej Dolničar. - nadzorni odbor sestavljajo Danica Stanojevič, Doro Hvalica in Jože Zver; zunanji član pa še predstavnik Doma paraplegikov Jani Trdina. Hkrati smo zbrali podpise udeležencev postopka (takrat nas je bilo 25, sedaj nas je 26). Zatem je bil 28.05.2009 obja vij en sklep o uradnem začetku postopka, katerega je podpisal župan Občine Piran. Posebnost našega postopka v celotnem slovenskem prostoru je v tem, da smo pobudniki krajani, ki želimo dokončno urediti nas kraj, ki je bil do sedaj urbanistično zelo zanemarjen in poln črnih gradenj. To pomeni, da krajani sami financiramo celoten postopek! Pobuda je sedaj v fazi javne razprave, pa tudi srečanje vseh zainteresiranih za ureditev te problematike. Andrej Dolničar Vandalizem v javnih straniščih Vandalizem se dogaja prepogosto, zato ne verjamemo, da je prehodnega značaja. Vsakodnevno ugotavljamo škodo,ki nam j o povzroča namerno poškodovanje javnih površin in objektov s katerimi upravlja JP Okolje Piran. Že nekaj krat so vandali poškodovali in oropali avtomate za plačilo in odpiranje vrat javnih stranišč. Nazadnje so se znesli prejšnji teden nad opremo stranišča na zelenjavni tržnici v Piranu. Poškodovali so vse posode za odpadke in v stranišču za invalide izpulili umivalnik iz stene. Vse poškodbe občinskega in našega premoženja prijavljamo policiji, ki gotovo ima težave pri iskanju storilcev, saj nikoli nihče nič ne vidi, nič ne sliši in nič ne pove. Ni možno povsod namestiti nadzorne kamere. Prav bi bilo, da bi nam kdaj kakšen očividec dal kakšno informacijo o teh dogodkih, saj ne nazadnje, vsi plačujemo za nastalo škodo. Milica Maslo Članica uprave Regata starih bark Društvo ljubiteljev starih bark Piran in portoroški ljubitelji starodobnih avtomobilov v soboto, 15. maja, organizira v piranskem pristanišču tradicionalno majsko regato ter srečanje starodobnih avtomobilov. Ob 11. uri bo izbor naj oldtimerja na vodi in kopnem. Začetek tekmovanja bo ob 12.00 uri. Ob 18.00 uri bo v Jadralnem klubu Pirat na Bemardinu družabno srečanje in podelitev pokalov in priznanj. I w primorski u¥p Rifiuti (Korenika) Koordinatorka celotne akcije v občini Piran je bila Mirela Flego, ki se je na zaključku zahvalila vsem udeležencem za dobro opravljeno delo. c m Po opravljeni čistilni akciji so povsod poskrbeli tudi za malico. Pred portoroško Marino so kuharji Term Krka iz Strunjana pripravil 500 porcij odličnih bobičev, ki jih je pohvalil tudi minister za promet Patrick Vlačič. Državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca na zaključni prireditvi pri marini. ^Slovenija speEpista1 Načrt društva Ekologi brez meja - Očistimo Slovenijo v enem J uspel tako rekoč po vsej Sloveniji, kjer so “odkrili” okoli se(|ebT4isbč.divjflk odlagi nabrali okoli 60 tisoč kubičnih metrov raznih odpadkov! ^ ~ '* Skorajda povsod se je malce zatikalo le s prevozom odpadkov na določena odlagališča, sicer pa je akcija stekla odlično. Samo v piranski občini se je podalo v iskanje za odpadki okoli 2000 ljudi, v Slovenski Istri skupaj okoli 10.000. “Poglejte kaj smo našli”, se je slišal glas po gozdovih, kamor so neznanci odvrgli razne predmete - gumijaste cevi za zalivanje, štedilnike, radiatorje, črni polivinil in drugo, kar seveda ne sodi v naravo. Tone in tone odpadkov po svoj e pove, daje ekološka zavest nas Slovencev še vedno na izredno nizki ravni. Kazni ni, povzročiteljev tudi ne odkrijejo,morda pa je že sama akcija, pa čeprav je trajala le nekaj ur, pripomogla vsaj k razmišljanju, da pač tako ni mogoče. Da je Zemlja samo ena, nam dodeljena, ki jo moramo varovati in ohraniti za naše zanamce. FOTO: FK- Primorski utrip. Zbirna točka je bila tudi pri opuščenem rudniku v Sečovljah. Vodja ekipe je bi! Denis Fakin. Oprema: rokavice in črne vreče. »Zemlja je samo ena, nam dodeljena, kij o moramo varovati in ohraniti za naše zanamce«. Akcija pred OŠ Sečovlje. Najmlajša v V ta gozdiček na Krogu je nekdo odvrgel radiator. Očistili so tudi levi breg Dragonje. Joško Joras se trudi, da bi z roba gozdička izvlekel ogromne količine črnega polivinila, ki ga je tja odvrgel znani tamkajšnji kmetovalec. Ostanek v Luciji - za naslednjo akcijo. Akcija krajanov Lucije. Detektivi že zbirajo podatke o incidentu v Avditoriju, 17. aprila Mišic obžaluje dogodek O neprijetnem incidentu - napadu Gašpar Gašpar Mišiča na nič hudega slutečega župana Tomaža Gantarja v kavami portoroškega avditorija, 17. aprila 2010 (po jubilejnem nastopu glasbene skupine Špičikuc, ki ji je župan podelil občinsko plaketo), so se burno razpisali številni mediji, še najbolj natančno pa je že v prvem prispevku dogodek opisalo Delo, prvi zapis pa je bil objavljen na spletni strani Primorskega utripa. Dejstvo je, da je Mišič iz drugega prostora od zadaj pristopil do župana in mu med dmgim tudi zabrusil: “Izgubil boš volitve”! Župan mu je sede dejal, da sedaj ni čas za to in naj se odstrani. Mišič mu je nato zlil v obraz kozarec malvazije. Šele nato se je župan malce oslepljen zaradi pljuska vina v oči vstal. Po krajšem prerivanju je Mišiča prijazno odstranil Janez Forte in ga pospremil do vhodnih vrat v amfiteater. Župan Tomaž Gantar je bil takrat dobesedno šokiran, po obrazu ga je brisala njegova soproga. Zaradi nekaterih, po njegovem netočnih člankov, zlasti je omenil Primorske novice, je 20. aprila sklical novinarsko konferenco, na kateri je novinarje seznanil z dogodkom. Potrdil je, da je šlo za napad nanj in omenil tudi nepremičninske težave Mišiča. Mislili smo, da je zadeve s tem konec, pa očitno še ni. 10. maja nas je iz Ljubljane poklical detektiv iz Detektivske agencije, ki po naročilu odvetniške pisarne Matoz, ki zastopa piransko občino, prosil za izjavo o tem dogodku. Na naše vprašanje ali gre za tožbo župana Tomaža Gantarja zoper Mišiča nam detektiv ni mogel odgovoriti, ker morajo zaslišati še nekaj prič, ki so skupaj z novinarjem Primorskega utripa takrat sedela pri mizi. Gašpar Gašpar Mišič je večkrat poklical Primorski utrip in zahteval, da zapis na spletni strani umaknemo. Pozneje je za Primorski utrip (verjetno tudi za druge medije) med drugim zapisal: “Za incident sva kriva oba. Kjer je dim je tudi ogenj. Zato se županu Tomažu Gantarju in vsem, ki jih je ta dogodek prizadel, javno opravičujem. Za izrečene županove žaljive besede na novinarski konferenci (o Mišičevih težavah z nepremičninskih poslih op.p.) pa pričakujem tudi njegovo opravičilo". Več na spletni strani Primorskega utripa: www. primorski-utrip.si. Bosta Bavčar in Kosmina kazensko odgovarjala? Na skupščini delničarjev Istrabenza, 27. maja 2010, v Grand hotelu Portorož naj bi sklepali tudi o tožbi za povrnitev škode, ki naj bi jo Istrabenzu povzročilo poslovodstvo družbe; Igor Bavčar v zvezi z vodenjem poslov družbe in nekdanji predsednik NS Janko Kosmina zaradi opustitev dolžnosti skrbnega izvajanja nadzora. Zgodba o holdinški družbi Istrabenz, na čelu katere je bil Igor Bavčar, je več ali manj znana. Vse se je začelo s prodajo bencinskih servisov, ko je vodstvo Istrabenza začelo vlagati relativno visoko kupnino v razne Istrabenz bo še dolgo živel, je dejal Igor Bavčar ob posle in nakupe 60. obletnici družbe. podjetij ali njihovih deležev. Za prodajo bencinskih servisov je na prigovore Bavčarja glasoval tudi nekdanji predsednik uprave Istrabenza Janko Kosmina. Za pozitiven pohvalni ukrep Holdinške družbe lahko štejemo izgradnjo starega hotela Palače, saj je bi Igor Bavčar edini, ki sije drznil iti v to investicijo, kar pa je Istrabenzu prineslo okoli 60-milijonski minus. V petih letih za 937 milijonov dolgov Holdinška družba s sedežem v Kopru in „divizije“ (delniške družbe) v skupini Istrabenz (okoli 76 raznih odvisnih, hčerinskih družb) so se v petih letih uspele skupaj zadolžiti pri 19 bankah za neverjetnih 937 milijonov evrov, kar zanaša 8,5% neto dolga Slovenije! Banke upnice (19) sedaj v okviru sprejete sodne prisilne poravnave tako rekoč določajo katere hipotekarne objekte mora holdinška družba Istrabenz d.d. prodati, da bo lahko do konca leta 2010 vrnila prvi obrok 100 milijonov evrov, sicer mora avtomatsko v stečaj. Mnoge, ki so na lahek način odkupovali delnice Istrabenza ali mu dajali posojilo, verjetno sedaj boli glava. Znano je, da prodajajo velik del turističnega Portoroža, Kras turizem v Postojni, Adriatic hotel v Opatiji, Drogo-Kolinsko in še kaj, problem pa je v tem, da bo težko najti kupca, ki bo lahko takoj nakazal kupnino. Če je investicija v prenovo in dograditev hotela s prizidkom bila res vredna nekaj nad 80 milijonov evrov, lahko v koprskem Holdingu, ki ta hotel prodaja, računajo največ na polovico kupnine, pravijo poznavalci. Kempinski želi ostati le menedžerski upravljavec Hotelska veriga Kempinski s sedežem v Ženevi ima Palce hotel z 208 sobami v menedžerskem upravljanju. „V rokah imamo 25-letno pogodbo z Istrabenzom s klavzulo, da pogodba velja tudi, če pride morebitni novi kupec11, nam je povedal direktor hotela Palače Kempinski Thies C. Bruhn. Torej je ni mogoče enostransko razveljaviti. Sami pa hotela, ki očitno ni najbolje zaseden, verjetno ne mislijo kupiti, pač pa želijo ostati le menedžerski upravljavec za verjetno 8% plačila od bruto realizacije, zmanjšano za stroške amortizacije. Sicer pa je pogodba poslovna tajnost. Problem lahko nastane, če morebitni kupec hotela ne bi bil pripravljen sprejeti takšnih zavezujočih pogojev. Močan vpliv izgube na stanje v občini Koper Vpliv izgube že v bilančnem letu 2008 je bil skoraj poguben. V vseh občinah obalno-kraškega območja, razen v občini Koper, je bil dosežen skupni čisti dobiček, večji od skupne izgube, vendar je bila izguba, ugotovljena v občini Koper tako velika, daje za 141,8 milijona evrov presegla ugotovljeni dobiček v tej občini. Čista izguba v občini Koper je znašala 245,9 milijona evrov in je torej za 2,7 krat presegla čisti dobiček. Delež čiste izgube občine Koper v sedmih občinah na obalno-kraškem območju pa je znašal 89,1 % - in to skoraj v celoti na račun ene velike znane firme s sedežem v Kopru (220 milijonov). Društvo - Mali delničarji zahtevali razširitev dnevnega reda skupščine Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, je 3. maja predložilo upravi Istrabenza besedilo nove 7. točke dnevnega reda skupščine za 27. maj 2010 v Grand hotelu Portorož. Predlagajo dva pomembna sklepa: 1. ) Imenovanje posebnega revizorja “Ta naj preveri postopke vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala v zadnjih petih letih, zaradi katerih je družbi Istrabenz d.d. nastala nepopravljiva škoda - in jo je privedla do insolventnosti (plačilne nesposobnosti).” 2. ) Tožba za povrnitev škode “Poslovodstvo družbe Istrabenz d.d. naj na osnovi izsledkov revizije posameznih poslov družbe, iz katerih izhaja morebitni sum povzročitve nepopravljive škode za družbo, v roku 6 mesecev od dneva skupščine vloži tožbo za povrnitev škode, ki so jo družbi v zvezi z vodenjem poslov družbe povzročili nekdanji predsednik uprave Istrabenza d.d., Igor Bavčar, nekdanji predsednik nadzornega sveta Janko Kosmina, zaradi opustitev dolžnosti skrbnega izvajanja nadzora ter ostali člani nadzornega sveta." Janko Kosmina za Primorski utrip: "Sem eden od devetih nadzornikov in zaradi tega mimo spim." FK Izola Priznanja za naj bralce Na fotografiji Primorskega utripa: Nagrajeni naj bralci in bralke. V Mestni knjižnici Izola so 22. aprila 2010, po predstavitvi knjige Schneiderjev pokal, ali kako je človek postal hiter avtorja Srečka Gombača, podelili priznanje dvema naj bralkama in naj bralni družini v letu 2009. Naj bralka do 18. leta starosti je Samanta Delič, osnovnošolka, ki je že pri dvanajstih letih postala ljubiteljica knjig. Skorajda ni dneva, da ne pride v knjižnico. Knjiga ji bo v življenju odlična popotnica in učiteljica, je poudarila direktorica knjižnice Marina Hrs. Naj bralka med odraslimi je Marija Krstič, upokojenka, ki je tudi že vrsto let zvesta bralka v izolski knjižnici. Bere tako leposlovne kot tudi strokovne knjige. Predvsem jo navdušuje poezija. Tudi sama piše pesmi. Ukvarja se z ljubiteljskim slikarstvom in najraje riše rože. Naj bralna družina so člani družine Povšič-Ružič; Nana, Ema, Mija, Marija, Darko. Vsi pogosto prihajajo v knjižnico, berejo poučne knjige. Odrasli člani družine ljubezen do branja uspešno prenašajo na najmlajši Emo in Mijo. Obiščite market štev. 7 v Luciji Odkar obstaja ta market kupujem v njem. Sedaj je že nekaj časa prenovljen in imajo bogat izbor vsega kar potrebujemo. Nahajam se v Domu starejših občanov v Luciji. Vse kar potrebujem mi tedensko prinašajo iz marketa. Prodajalke so, čeprav jih je malo, zelo emancipirane, prijazne in znajo svetovati ter ponuditi, da lahko zadovoljijo še tako zahtevnega kupca. Njihovo delo je na najvišji ravni. Vodja oz. namestnica vodje gospa Darija je izredno humana in pozorna do vseh sodelavcev in kupcev. Skupno z Jadranko, Gordano, Marinko in Marico sestavljajo izreden tim. Vsem se zahvaljujem za točnost, poštenost in za izjemne usluge. Dobra dela se vračajo, pravimo. Sami se lahko prepričate o storitvah in ponudbi v lucijskem marketu štev. 7. Breda Rusija, Lucija "K n.sol.o. PORTOROŽ SREČANJE DROGOVCEV SOBOTA, 5. JUNIJ 2010 od 15. ure dalje. GASILSKI DOM SEČOVLJE Vpis - prijava udeležbe - prispevek ie 10 € / osebo vse druge informacije dobite pri vpisu VPIS: © Droga-Kolinska Izola: Irena Cerkvenik, tel. 05 66 31 614, gsm 041 289 061 © Krajevna skupnost Lucija - vhod levo: torek: 18. in 25. maj - od 10. do 12. ure, tel. 031 744 246. © Gradišče-Žito: Petra Vrh, tel. 05 689 04 08 © Središče-Orca: Danica Krajnca 041 946 310 Hrana in pijača bo, glasba tudi, vesela družba in LEPI SPOMINI! PRIČAKUJEMO TUDI TVOJO UDELEŽBO! Na svidenje in lep pozdrav! ■ S primorski uVp Koncert mladinskega pihalnega orkestra Piran V portoroškem Avditoriju je bil v soboto 8. maja ob 20. uri koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Dirigent: Iztok Babnik. Gostje večera so bili mladi glasbeniki - Šolski pihalni orkester Glasbenih šol Piran in Izola Pirati. Dirigent: Mirko Orlač. Obiskovalci so dodobra napolnili veliko dvorano in z navdušenjem ploskali izvajalcem, ki so nam priredili večer španskih in latinskoameriških ritmov. Godbeniška tradicija v Piranu sega v leto 1851. Današnji sestav Mladinskega pihalnega orkestra Piran, ki se bo verjetno preimenoval v Pihalni orkester Piran, je nastal leta 1981 in je pretežno sestavljen iz učencev piranske glasbene šole. Do sezone 1992/93 je deloval pod vodstvom dirigenta Umberta Radojkoviča, priznanega učitelja trobil na piranske glasbeni šoli. Nato je taktirko prevzel dirigent Benjamin Makovec, zaradi bolezni pa je v letu 2009 predal dirigentsko palico Iztoku Babniku. Mirko Orlač trenutno vodi Pihalni orkester Izola in šolska orkestra izolske ter piranske glasbene šole pod skupnim imenom Pirati. Med koncertom so dvema glasbenikoma podelili priznanje. Pred zaključno točko koncerta, Danzonom št. 2 mehiškega skladatelja A rtu ra Marque:a, so se člani orkestra s pohvalami poklonili članu orkestra - rogistu Lovrencu Butini za marljivo pomoč pri arhivarskem delu in Danielu Lovšinu za dolgoletno vztrajanje pri igranju tube ter predsednikovanje. Posthumno zahvalo pa so izrazili decembra preminulemu prof. Benjaminu Makovcu, enemu od ustanoviteljev tega sestava in dolgoletnemu dirigentu. Priznanji sta podela arhivar Aljoša Kos in dirigent Iztok Babnik, zahvalo pa je sinu prof. Makovca, Leonu Makovcu preda! predsednik Daniel Lovšin. Portorož - Lucija Prireditev Obrazi mladosti Osnovna šola Lucija organizira v torek, 25. maja 2010, na dan nekdanjega praznika mladosti, na karting stezi v Luciji v dopoldanskih urah mednarodni kros, v popoldanskih urah pa na portoroški osrednji plaži pri odbojkarskih igriščih, prireditev in razstavo del učencev OŠ Lucija, v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Razstava 1000 obrazov bo odprta ob 17.00 uri. Vabilo na ogled arheološkega najdišča Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem vas, v sodelovanju z Občino Izola, tudi letos vabi na ogled arheološkega najdišča rimske obmorske vile v Simonovem zalivu v Izoli. Najbolj radovedni si lahko ogledate arheološko najdišče že v maju, vsak konec tedna, med 17. in 19. uro. Od 15. junija do 15. septembra 2010 pa bo najdišče odprto za obiskovalce vsak dan, med 17. in 20. uro. Po najdišču vas bodo popeljali usposobljeni vodiči (v slovenskem, italijanskem, angleškem ali nemškem jeziku), na voljo pa vam bo tudi tiskano informativno gradivo. Vstop je prost! Poseben program bomo letos pripravili tudi 18. maja, ob mednarodnem dnevu muzejev (predavanja, večer antične literature), in 19. junija - poletna muzejska noč. V programu bodo sodelovali študenti Oddelkov za dediščino in zgodovino Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. V poletnih mesecih pa bomo najmlajše vsak mesec povabili na otroške arheološke delavnice. Program bo na voljo pri vodičih v parku in na TIC Izola. Prijazno vabljeni! Irena Lazar Popravek V prejšnji številki smo pod rubriko Vprašanja in pobude občinskih svetnikov Občine Piran zapisali tudi vprašanje svetnika Vilija Špeha, ki ga zanima: „Kakšna bo nadaljnja usoda zrušene hišice - PARENZANE - v Luciji, saj se je po dvajsetih letih odstranilo kamenje na deponijo v Sečovlje". Pri tem smo napačno navedli, daje Vili Špeh član stranke Piran je naš. Pravilno: Vili Špeh je član liste Neodvisen.si. Koper V soboto, 15. 5. 2010 ob 19. uri v Gledališču Koper, svečana seja občinskega sveta Mestne občine Koper za občinski praznik, 15. maj Izola V četrtek, 20. 5. 2010, oh 10. uri v Simonovem zalivu, Srečanje treh obalnih univerz za tretje življensko obdobje s kulturnim programom. Marezige V petek, 21. 5. 2010, 38. Praznik refoška V nedeljo, 23. 5. 2010 ob 17.30 uri, 11. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov Portorož V nedeljo, 23. 5. 2010 ob 18. uri v Avditoriju Portorož, zaključna produkcija Plesne skupine Metulj -Na metuljevih krilih Hrvatini V petek, 28. 5. 2010, ob 20. uri v Kulturnem domu, koncert ženskega pevskega zbora Dekleta s Škofij Portorož V soboto, 29. 5. 2010 ob 18.30 uri v amfiteatru Avditorija Portorož, zaključna prireditev - Flip z veveričkami na Brodwayu V nedeljo, 30. 5. 2010 ob 18. uri v Avditoriju Portorož, 25. obletnica Twirling kluba Piran Piran Visoko občinsko priznanje Špičikucu Nastop orkestra. Dirigentka Gordana Buh. Janez Forte prejema občinsko plaketo. Š p i č i k u c Orchestra iz Sv. Petra, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Sloga Sv. Peter, je bil ustanovljen leta 2000. Ob 10. obletnici uspešnega delovanja so v portoroškem Avditoriju, 17. aprila 2010, priredili tudi jubilejni koncert. Dirigentka je bila Gordana Buh. Gosta večera sta bila Slavko Ivančič in Katja Koren. Skladbe je aranžiral Vid Žganjar. O razvojni poti mladega odličnega orkestra je govoril Janez Forte. Župan Občine Piran Tomaž Gantarje Šičikucu podelil občinsko plaketo. Priznanja so prejeli tudi nekateri mladi glasbeniki. FOTO: F K- Primorski utrip. NAROČILNICA - primorski urp IME IN PRIIMEK. TOČEN NASLOV! POŠTNA ŠTEVILKA: LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR datum:______________ podpis:______________ Izpolnjeno naročilnico pošuite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož 430 let Kobilarne Lipica Osrednja slavnostna akademija ob 430-letnici Kobilarne Lipica in dnevu lipicanca bo v sredo, 19. maja 2010 ob 20. uri v prireditveni jahalnici. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti bo predsednik vlade Borut Pahor. Kobilama Lipica že več kot štiri stoletja neguje tradicijo vzreje in selekcije konj čistokrvne lipicanske pasme. Po vojni je razvila svojo lastno klasično šolo jahanja. Letos je še posebej živahno. Tako so se številni domačini, gostje, novinarji in politiki že 10. aprila prvič odzvali klicu „Radi imamo Lipico, prijeli za čopiče in pobarvali na stotine metrov lesene in kovinske ograje. Akcije so se udeležile skupine iz vseh koncev Slovenije, med njimi tudi Obalno društvo Sožitje iz Kopra, novinarji F1JET in številni drugi ljubitelji lipicancev. Pobarvati je bilo treba nekaj čez 5000 metrov ograje! Tako bo Lipica, urejena in lepa, nared za proslavitev visokega jubileja, ki mu ni para v Sloveniji, kajti deluje že od leta 1580, ko jo je dal ustanoviti avstrijski kronski princ Karel. Leta 1703 so Avstrijci v Lipici prvič postavili konjušnico in v njo naselili žrebičke posebne pasme - lipicance. Sicer pa je bilo v Lipici že doslej veliko raznih prireditev, nam je povedal Danilo Markočič, pomočnik direktorja za hotelirstvo in turizem. Od 9. do 11. aprila je bilo mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju za Pokal Alpe-Jadran. 15. aprila so predstavili mladinski roman “Nebo v očesu lipicanca”, avtorice Dese Muck. 17. aprila so priredili konjeniški družabni dogodek za tuje goste, Lov na lisico. 23. aprila je bil dobrodelni golf turnir. Od 23. do 25. aprila je bila „ konjeniško športna prireditev za Polurna vožnja s kočijo stane 20 evrov. pokal Slovenije, tekmovanje v preskakovanju zaprek. 8. maja je bil festival konjenikov in slovenskih kočij, kije veljal kot uvod v proslavo 430-letnice. Zbralo seje nekaj sto slovenskih konjenikov in njihovih konjev. Najbolj sta navdušili tekmovanji v spretnostni vožnji dvovpreg in pohorska vprega z kar devetimi konji. 15. maja bo Dan družin v Lipici z zaključkom akcije Radi imamo Lipico - Slovenci barvajo ograje. Odprli bodo tudi nove sprehajalne poti v Lipici. Osrednja slavnostna akademija ob 430-letnici Kobilarne Lipica in dnevu lipicanca bo 19. maja 2010. Od 27. do 30. maja bo tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju. Od 4. do 6. junija bo tekmovanje za svetovni pokal v preskakovanju zaprek. Od 12. do 15. avgusta bo državno prvenstvo v preskakovanju zaprek. Zanimiva bosta tudi september in oktober. Od 10. do 12. septembra bo državno prvenstvo v dresurnem jahanju. 25. septembra bodo lipicanci gostovali v Portorožu (hotel Kempinski) Od 30. septembra do 2. oktobra bo mednarodno tekmovanje in državno prvenstvo v vožnji vpreg. 1. oktobra bo 3. mednarodni forum o apiterapiji. Od I. do 3. oktobra bo v okviru Dnevov Kobilarne Lipica tudi tradicionalna prireditev ob zaključku rejske sezone. 9. oktobra bo mednarodno tekmovanje v vzdržljivostncm jahanju /Enurance za pokal Alpe-Jadran). takole smo novinarji, člani mednarodne zveze turističnih novinarjev in piscev o turizmu (FIJET) prijeli za čopiče in pobarvali dobrih 200 metrov ograje. Lipiško ograjo so pomagali barvati tudi gojenci iz Obalnega društva Sožitje. Dogodek za zgodovino: 22. oktobra 2008 sta Lipico obiskala britanska kraljica Elizabeta 11 in vojvodaEdinburški. Kobilama je kraljici takrat podarila elegantnega lipicanskega žrebca 085 Favory Canissa XXII. Lipicanec je ostal v trajni oskrbi Kobilarne Lipica. Danilo Markočič: “Ocenjujem, da bo gostinski in hotelski del Lipice - Lipica turizem d.o.o., kije bil lani dokapitaliziran z 1,5 milijona evrov in je sedaj bilančno ločen od Javnega zavoda Kobilarne, letos poslovno uspešen ”. FOTO: F K- Primorski utrip. Ogledi Kobilarne: Vsak dan že od 9. ure dalje. Predstave klasične šole jahanja: (april-oktober): Torek, petek, nedelja ob 15.00 uri. Jahanje za otroke: (april-oktober): Torek, nedelja in slovenski prazniki 10.00 do 12.00 in 15.00 do 18.00. Vožnja s kočijo: (april-oktober): Torek, nedelja, slovenski prazniki 10.00 do 14.00 in 16.00 do 18.00. Informacije: www.lipica.org. Bil je lep 8. solinarski praznik Okoli 280 aktivnih organizatorjev in dobrovoljnih delavcev, razstavljavcev in prodajalcev spominkov je v krasnem sončnem vremenu 24. in 25. aprila 2010 v piranski občini približno 2000 udeležencem priredilo zares lep in zanimiv 8. solinarski praznik, piransko župnišče pa je organiziralo tudi tradicionalno procesijo Sv. Jurija, zaščitnika mesta Piran in Sveto mašo. Društvo ANBOT je s pomočjo članstva in pridnih rok učenk in učencev piranskih osnovnih šol in vrtcev okrasilo mestno središče. Praznična dogajanja je povezovala Irena Dolinšek. Stroški festivala so bili ocenjeni na 16 tisoč evrov. FOTO: Primorski utrip. Procesija svetega Jurija. Sv. maša v cerkvi Sv. Jurija Odprtje 12 solnih bazenov, na katerih bodo lahko Pevski zbor Skupnosti Italijanov Piran, grabili sol tudi turisti. I r Razstava slik s krajinskimi motivi priznanega umetnika Janeza Suhodolčana v Casermi. Ogled je bil ob glasbeni spremljavi violončelistke Eve Julije.