3.2      SOCIALNI RAZVOJ IN RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
3.21 GLOBALNl OKVIRI
PLANIRANJA SOCIALNEGA RAZVOJA
Dolgoročni in srednjeročni družbeni plan predstavljajo integracijo socialnih, gospodarskih in prostorskih razvojnih možnosti, ciljev in usmeritev ter načinov njihovega uresničevanja.
Ostre meje med posameznimi vidiki planiranja je težko postaviti. saj izhajajo eni iz drugih in se medsebojno prepletajo.
Cilji gospodarskega razvoja so socialni, saj se zavzemajo za čim boljše in vsestransko zadovoljevanje materialnih in nemate-rialnih potreb prebivalstva. Po drugi strani pa je gospodarski razvoj pogojen s kvaliteto človeških dejavnikov.
Ožje gledano je treba v dolgoročnem planu občine sprejeti koncepcjjo in strategijo razvoja, ki bo podlaga za žeijeni razvoj življenjskih, delovnih in družbenih pogojev, v katerih posa-meznik obstaja.
lzhodišča za planiranje socialnega razvoja so
—  prognoza demografskih in kadroVskih potencialov, starost-nein socialne strukture prebivalstva,
—  razvoj socialističnih sanoupravnih odnosov,
—  možnosti izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev,
—  možnosti razvoja družbenih dejavnosti.
Razvoja usmeritev dolgoročnega družbenega razvojaobčine Grosuplje mora temeljiti na vsestranskem zadovoljevanju osebnih, družbenih, materiaJnih in nematerialnih potrejp in interesov delovnih Ijudi in občanov.
Pfebivalstvo, zaposlovanje, kadri
V okviru priprave Analize dolgoročnih razvojnih možnosti občine Grosuplje je bila izdelana bilančna projekcija prebivals-tva; projekcija je usklajena z demografskimi potenciali Slovenije in medobčinskih območij (projekcija po naravni rasti) z upošte-vanjem ocenjenih bodočih medrepubliških in medobčinskih selitvenih tokov.
Analiza vsebuje kvantitativne in kvalitativne ocene demog-rafskega in socipekonomskega razvoja, kar je bilo podlaga za oblikovanje dolgoročnih konceptov družbenogospodarskega razvoja in njihovo vrednotenje.
13
Zaradi ugotovljenih neskladij v dosedanjem gibanju prebi-valcev tcr v prostorski razmestitvi proizvodnih in oskrbnih dejavnosti, so v okviru osnutka dogovora o skupnih tcmeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane predla-ganc na regijski ravni usklajene usmeritve za skladnejšo orga-ni/acijo dejavnosti v prostoru in s tem povezano razmestitev prebivalcev in dclovnih mcst po občinah.
Dolgoročne usmeritve demografskega razvoja in zaposlo-vanja, v občini Grosuplje izhajajo iz razvojnih potencialov občine in njenih razvojnih prednosti v regiji.
—  Dcmografski razvoj občine bo temeljil na naravrti rasti prcbivalccv in pozitivnih selitvenih tokovih, ki pa bodo manjši, kot so bili v pretekleaondobju. Na podlagi teh predpostavk pričakujemo, da bo v občini živelo leta 2000 približno 29.000 prebivalcev (poprcčna letna stopnja rasti
•0,7%).
—  Deagrarizacija bo v obdobju do leta 2000 bistveno nižja kot v preteklem obdobju.
Upadanje števila kmečkih' prebivalcev bo pogojevala prcdvscm slaba starostna struktura kmetov.
Štcvilo kmečkega prebivalstva se že bliža minimalnemu štcvilu potrebncga prebivalstva, in se zato ne sme znižati na manj kot 9—10% od vseh prebivalcev občine, zato bo treba spodbujati mlade, da v večjem obsegu ostajajo v kmetijstvu (kmečka in me.šana gospodinjstva). Na podlagi teh usmeritev pričakujcmo v občini leta 2000 približno 2.800 kmcčkih prcbivalccv.
—  Skladno z gospodarskim  razvojem, starostno strukturo prcbivaiccv in prcdpostavljcno višjo stopnjo zaposlenosti žensk pričakujemo, da se bo stopnja aktivnosti nekmečkih prcbivalccv povečala od sedanje 0,47% na 0,48%.
Ob prcdpostavljcni rasti števila prebivalcev, umirjeni dcugrarizaciji in višji stopnji aktivnostisebošteviloaktivnih nekmečkih prcbivalccv povcčalo na približno 12.600 (poprečna lclna stopnja rasti 1,07%).
—  Osnovni pogoj za skladnejši gospodarski in socialni razvoj je zagotovitcv hitrejšc rasti zaposlovanja v občini oziroma invcsticij v nova dclovna mcsta. Predpostavljene stopnjc rasti zaposlovanja 2,07% do leta 2000 pomeni približno 3.750 novih dclovnih mcst. Primanjkljaj delovnih mest (ne upošievajc primanjkljaja zaradi kvalifikacijske strukture) bi sc na ta način zmanjšal na 1400 delovnih mest.
Knakcga pomena kot pospešcn razvoj gospodarstva in zago-tavljanjc pogojev za invcstiranjc v novadelovna mestajesistam-tičen razvoj kadrov:
—  Postopoma moramo izboljšati slabo izobrazbeno strukturo v sedanjih delovnih organizacijah.
—  Z ustrczno slrukturo novih delovnih mest ter z zagota-vljanjcm   razvojnih   in   materialnih   možnosti   moramo zadržati v občini visokokvalificirane kadre.
—  Dograditi moramo sistem dcla, ki bo s svojim materialnim in moralnim    nagrajevanjcm   oblikoval   vrednostni   sistem pokliccv.
—  V prihodnjc moramo vsaj 30% generacije vključiti v izob-ražcvanje na 6. 7. in 8. stopnji strokovnc zahtevnosti.
—  Ra/.voj kadrov mora  prehitevati tehnološki razvoj. zato moramo organizacijsko in kadrovsko krepiti vzgojno izob-ražcvalnc  organizacije,  zagotavljati  ptrebne  programske usmeritve in vsakemu delavcu nuditi možnosti za profesio-nalni razvoj.
Razvoj socialističnih samoupravnih odnosov
—  Uresničcvali bomo načelo enakopravnosti ter izenačevali možnosti razvoja delovnih ljudi predvsem na osnovi delovne vloge človcka z delitvijo po delu in rezultatih dela.
—  Zagotavljali bomo odlično vlogo delavcev vzdruženem delu o pogojih, srcdstvih in rezultatih dela v ceiotni družbcni rcprodukciji.
—  lzboljšali bomo kvaliteto odločanja.
Delovni in bivalni pogoji
Osnovne nalogc za izboljševanje delovnih pogojev so:
14
—  Približati je treba zaposlitvene možnosti delovnim poten-' cialom, predvsem je to pomembno v obrobnih hribovitih območjih, kjer moramo računati z večjim deležem mešanih gospodinjstev.
V ostalih območjih je poleg zagotovitve potrebne pestrosti delovnih mest jreba zagotoviti učinkovit javni promet.
—  Zdravo in varno delovno okolje bomo sistematično zagota-vljali s tehnološkim razvojem, robotizacijo nevarnih in težkih   opravil,   z   izborom   proizvodnih   programov,   z urejanjem delovnih prostorov in širše okolice.
—  Večjo pozornost moramo posvetiti organizaciji in higieni družbene prehrane.
—  Z učinkovito organizacijo dela moramo ustvarjati pogojeza postopno skrajšanje delovnega časa in povečanje števila letnih dni dopusta.
—  Z organizacijo dejavnosti v prostoru, s preoblikovanjem in boljšim urejanjem bivalnega okolja ter s skrbjo za zdravo okolje bomo ustvarili možnosti za postopno zmanjševanje razlik v bivalnih pogojih. Kot osnovni pogoj za uresniče-vanje koncepta željnega razvoja bomo morali sprejeti in dosledno   izvajati   poselitveno,   urbanistično,   zemljiško, kmetijsko, davčno, bančno in druge. politike.
3.22 DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Razvoj družbenih dejavnosti se bo izražal v njihovem obsegu in kakovosti. Prvo bo najbolj odvisno od obsega specifičnih prebivalstvenih skupin, ki jim družbene dejavnosli zadov-oljujejo skupne potrebe, drugo pa z načinom zadovoljevanja teh potreb.
Dosedanje potrebe . v občini Grosuplje po storitvah družbenih dejavnosti so bile pogojene z velikim obsegom pridobljenih in uzakonjenih pravic uporabnikov. Le-teh je bilo s hitrim naraščanjem zaposlenih v družbenem sektorju in razvi-janjem pravic kmetov v zadnjem 10-letnem obdobju čedalje več.
V objekte družbenih dejavnosti je bil v zadnjih letih usmerjen velik del družbene akumulacije iz občinskih, delno pa tudi repu-bliških virov.
V  obdobju do Ieta 2000 se socialno-ekonomska struktura prebivalcev ne bo več tako hitro menjala. Frojekcija prebivalcev po naravni rasti kaže manjše stopnje rasti starostnih skupin 0—6 let (kontingcnti za predšolsko varstvo), 7—14 let (kontigenti za osnovno izobraževanje ter nad 65 (kontingenti za vse oblike varstva   starejših   občanov),   starostna   skupina   15—18   let (srednješolski   kontingent)  pa  celo  upada.   Najhitrejšo   rast izkazujc skupina aktivnih občanov 25—65 let, ki so na področju družbenih   dejavnosti  predvsem  uporabniki  zdravstvenih  in kulturnih storitev ter telesaokulturnih objektov in naprav.
Tudi v bodoče prieakujemo pozitivni selitveni saldo (priseljcvanje predvsem mladih družin), ki bo povečal potrebe po storitvah družbenih dejavnosti, vendar računamo, da se bodo v primerjavi z dosedanjim gibanjem prebivalcev tudi migracije postopoma umirile.
V  naslednjih planskih obdobjih lahko torej pričakujemo, relativno manjša potrebna sredstva za vlaganja v objekte, kot je bil delež investicij v preteklem obdobju.
Kvaliteta razvoja družbenih dejavnosti je v veliki meri pogojena z gospodarsko razvitostjo, delitvijo družbenega proizvoda ter razvitostjo družbenoekonomskih odnosov.
Ne glede na pričakovani manjši obseg investicij bo potrebno v pogojih zmanjšanih možnosti prestrukturirati obseg, vrste in načine zadovoljevanja skupnih družbenih in osebnih potreb. Pri tem niso najbolj pomembne samo materialne možnosti, temveč tudi spremembe v tehnologiji, načini izvajanja posameznih dejavnosti, večja ali manjša skrb za posamezno sestavino družbencga standarda.
Temeljne usmeritve dolgoročnega razvoja družbenih dejavnosti so:
—  V prvem obdobju uresničevanja dolgoročnega plana bomo predvsem ohranjali doseženo raven družbenih dejavnosti.
—  V teh dejavnostih bo v bodoče predvsem potrebno bolj gospodarno izkoriščanje sredstev, opreme in drugih zmog-
ljivosti, varčevanjc z enegijo in materialom, boljšo organiza-cijo skupnih strokovnih in drugih služb itd.
—  Določiti je treba potrebe na tistih področjih, kjer ne smemo ogroziti pridobitev dosedanjega razvoja (osnovHo izobražc-vanje, zdravstvo, otroško in socialno varstvo).
—  Hitreje bomo razvijali tiste programe, ki povečujejo gospo-darsko   in   duhovno   ustvarjalno   moč   družbe,   njeno sposobnost   prilagajati  se  spremembam   v   razvoju   ter dogovorjeno  raven  socialne vamosti delovnih Ijudi in občanov.
—  Nadaljnji razvoj odnosov v svobodni menjavi dela bo moral biti dopolnjen s povečanjem neposrednih odnosov med družbeno dejavnostjo in uporabniki.
—  Nosilec investicijskih sredstev naj ne bi bil več »SIS« kot doslej, temveč TOZD, v katerem delavci uporabljajo ta sredstva ali OZD v ustanavljanju.
—  Z občinami, kjer je zaposlen vclik delež naših občanov, se moramo dogovoriti o načinu prelivanja dela sredstev za investicije v družbene dejavnosti.
—  V Analizi razvojnih možnosti SR Slovenije do leta 2000 je ocenjeno, da bodo sredstva za razvoj družbenih dejavnosti naraščala le za okoli 4% letno. Leta 2000 bi bil ob taki rasti delež združenih sredstev v družbenem proizvodu za razvoj družbenih dejavnosti v SR Sloveniji le 9,7% (leta 1981 10,2%).
Delež vseh izdatkov se bo, kljub predpostavljeni boljši orga-nizaciji in ob novejši tehnologiji, večal hitreje kot je ocenjena možna rast sredstev. Pričakovati moramo, da se bo del potreb v večji meri zadovoljeval na podlagi neposrednih odločitev in neposrednega financiranja uporabnikov.
Otroško varstvo
V predšolsko varstvo je v občini Grosuplje zajetih 23% otrok, kar je bistveno pod republiškim poprečjem (43%).
Potrebe po organiziranem otroškem varstvu bodo naraščale deloma zaradi sedanjih nezadostnih zmogljivosti, zaradi naraščanja števila otrok in večje stopnje zaposlovanja žensk, kakor tudi zaradi širitve spoznanja o koristnosti organizirane predšolske vzgoje. Največje potrebe pričakujemo v zapo-slitvenih središčih Grosuplje in Ivančna gorica ter v lokalnih središčih Zagradec in Videm.
Vzgoja in varstvo otrok je dejavnost posebnega družbenega pomena, ki mora tudi v pogojih omejenih materialnih možnosti imeti prednostni pomen.
Pri razvoju in organizaciji otroSkega varstva bomo upošte-vali naslednje usmeritve:
—  Zaradi   dosedanjega   zaostajanja   pri   izgradnji   vzgojno varstvenih ustanov za povpraševanje ocenjujemo kot realno možnost, da bo do leta 2000 v organizirano predšolsko varstvo vključenih  50% otrok iz gravitacijskih območij urbanih centrov Grosuplje in Ivančna gorica tcr 30% predšolskih otrok iz gravitacijskih obtnočij ostalih občinskih centralnih naselij, poprečno 40—42% otrok do 7 let starosti. To bi pomenilo približno 950 novih mest v VVO.
Deiež vkijučenosti bo lahko višji, če bo podaljšan porodniški dopust in če bo omogočen zgodnejši vstop v osnovno šolo.
—  Ocenjene   bodoče   prostorske   potrebe   bodo   zahtcvalc obsežne investicije zato je nujno iskati tudi cenejSe oblikc urejanja vzgojno varstvenih organizacij (adaptacije obstojc-čih objektov, združevanje z osnovnimi šolami, z delovnimi organizacijami itd.)-
—  Poleg gradnje novih vzgojnovarstvenih ustanov moramo iskati tudi druge oblike organiziranega varstva, ki ne zahte-vajo velikih družbenih vlaganj, ki so lahko občasne ali začasne in ki dodatno angažirajo razpoložljiva srcdstva, kadre in prostor hišnih svetov, krajevnih skupnosti osnovnih šol, vzgojno varstvenih organizacij itd.
—  Sočasno s prizadevanjem za povečanje zajetja predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo bo potrebno razvijati različne popoldanskc vzgojne programe in siccr za tiste otroke stare nad tri leta, ki ne bodo vključeni v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo že dopoldne. Organizator
takSnih dejavnosti naj bi bil vrtec kot center predšolske vzgoje v krajevni skupnosti.
—  V VVO je trcba pospešno razvijati novc oblike strokovne pomoči otrokom z motnjami v razvoju, ki so vključeni v rcdne vzgojne programe, npr. delo specialnega pedagoga v VVO.
Potrebno je ustanavljanje razvojnih oddelkov, ker v občini še ni nobenega takega oddelka.
—  Naloga skupnosti otroSkega varstva ni le ponujati različne ' oblike vzgoje in varstva otrok, temveč tudi omogočati povezavo med družino in družbeno organizirano skrbjo za otroka razvijati iniciativo ljudi ter njihovo lasino aktivnost.
Osnovno šolstvo
V osnovne šole v občini Grosuplje je vključenih 3275 učencev. Poukse vrši v I8šolah,od teh so4centralne,2popolni podružnitni šoli in 12 štirirazredne podružnične šole.
Osnovna šola Grosuplje ima oddelke s prilagojenim prog-ramom za učencc z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in oddelek za usposabijanje duševno prizadetih otrok. Osnovno šolsko izobraževanje se vrši tudi v Zavodu dr. Marka Gerbeca v Šcntvidu in v Dekliškcm vzgajališču ViSnja gora.
Osnovno izobraževanje bo imelo v bodočem obdobju usmerjeno količinsko rast. Osnovni cilj njegovega razvoja mora biti zagotovitev vsaj približno enakih možnosti in pogojev šolanja vsem učencem.
Število učencev se bo povečalo predvsem v urbaniziranih •območjih Grosuplje in Ivančna gorica—Stična, v ostalih območjih pa kaže demografska projekcija stagnacijo števila Soloobveznih otrok.
Celotno število v starosti od 7 do 14 let se bo v občini povečalo do leta 2000 za približno 300.
Povečanjc števila vpisanih otrok lahko pričakujemo v primeru, da se bo znižala vpisna starost otrok.
Pri razvoju osnovnega šolstva v občini Grosuplje bomo upoštevali naslednje usmeritve:
—  Vsebinsko naj bi osnovno šolstvo doživelo več sprememb. Koncept   dela   vsake   osnovne   šole   naj   bi   približali značilnostim celodnevne organizacije pouka, vendar ne mehansko (s podaljšanim časom v šoli), temveč z menja-vanjem Solskih izobraževalnih in rekreativnih, fakultativnih in hobijevskih dejavnosti.
—  Druga programska sprememba bo potrebna v primeru nižje vpisne starosti, ko bo potrebno programske spremembe uskladiti z malo šolo oziroma vključiti maio šolo v šolski sistem.
—  V zadnjih razredih bo potrebno osnovno šolo bolj notranje diferencirati glede na sposobnosti in nagnjenja otrok.
—  Sedanji šolski okoliši ostanejo v obravnavanem planskem obdobju  pretežno  nespremenjeni.  Na tem področju je potrebno v okviru priprave dolgoročnega plana uskladiti vprašanje organizacije popolne podružpične šole v Zagradcu.
—  Z investicijami v šolske prostore moramo zagotoviti pogoje za oblikovanje oddelkov z največ 32 učenci, v čim večji meri preiti na enoizmenski pouk in koncept dela celodnevne šole, pridobiti telovadnice pri vseh popolnih šolah, urediti igrišča pri vseh Solah.
Pri investicijski dejavnosti morajo biti prednostne naloge širitve sedanjih šol Smarje, Šentvid, Zagradec ter gradnja telovadnic pri sedanjih šolah Šentvid in Smarje. Skladno s prcdvideno rastjo števila prebivalcev bo potrebno pravočasno zagotoviti dokumentacijo in sredstva za graditev nove osnovne šole Grosuplje in druge faze šolskega centra Ivančna gorica—Stična.
—  Siritev šolskega prostora, ureditev tclovadnice in igrišč bo tudi v bodoče mogoče realizirati s pomočjo združevanja sredstev s krajevnimi samoprispevki  in samoupravnimi sporazumi.
—  Izboljšati   moramo  izobrazbcno  strukturo  pedagoškega kadra.
1S
Glasbeno izobraževanje
Glasbeno šolo Grosuplje z enoto v Ivančni gorici obiskuje 166 učencev. Neustrezni prostori so osnovna omejitev razvoja glasbene šole v Grosupljem, zato je prednostna naloga zagoto-viti prostorske in finančne pogoje za njeno širitev ter za organiza-cijo enote v Vidmu—Dobrepolje.
Usmerjeno izobraževanje
Poklicno in srednje inobraževanje se v občini Grosuplje izvaja v šolskem centru Josip Jurčič in v Dekliškem vzgajališču Višnja gora.
V   šolskem centru so oddelki družboslovne in kovinsko predelovalne usmeritve, v Dekliškem vzgajališču pa razvijajo tpkstilno in gostinsko-turistične usmeritve.
Usmerjeno izobraževanje s svojimi konkretnimi oblikami in rezultati bo v prihodnjem obdobju preverjalo svojo upra-vičenost, primernost in utemeljenost. Zaradi velikih težav pri določanju primernega števila vpisanih mest in stvarne nezmožnosti točno napovedati potrebno število in vrsto kadrov za bodočnost, naj bi usmerjeno izob.aževanje prograrnsko izko-ristilo možnosti, ki jih ima. Te so: vnašanje več splošnih vsebin v program dodiplomskega izobraževanja in različno obravna-vanje posebnih znanj. Tem bi morali dati večji poudarek v prog-rarnih, kjer so večja strokovna usposobljenost in osvojene veščine sploh pogoj za začetek dela. Sočasno pa bi bilo potrebno obseg posebnih znanj zmanjšati v programih, kjerse udeleženci izobražujejo za dela, v katerih se več teh znanj lahko pridobi z usposabljanjem in izpopolnjevanjem zunaj šole, zlasti v orga-nizacijah združenega deia.
Pri nadaljnjem razvoju usmerjenega izobraževanja v občini Grosuplje bomo upoštevali predvsem naslednje usmeritve:
—  S povezovanjem v regiji in republiški ravni moramo uskla-diti  dolgoročne  razvojne  možnosti  in  usmeritve centra usmerjenega izobraževanja Josip Jurčič. Od programskih usmeritev je odvisno število učencev iz občine in regije, ki bo obiskovalo ta center.
Glede perspektivne proizvodne usmeritve v kovinarsko predelovalni industriji v občini ter glede na neizkoriščene možnosti v kmetijstvu je smiselno poleg razvijanja kovi-narske usmeritve vnesti predvsem nove programe s področja agroživilstva ob ohranitvi in možni dopolnitvi družboslovne usmeritve.
—  Na področju investicijskih vlaganj ;ma prednost ureditev delavnice za termično obdelavo kovin. Dolgoročno gledano je  prostorska  širitev  sedanjega  šolskega centra odvisna predvsem od nadaljnjega števila oddelkov osnovne šole v skupnem objektu. Možna dograditev osnovne šole Zagradec v popolno podružnično šolo bi sprostila del učilnic v šolskem centru za dejavnost srednjega usmerjenega izobraževanja. Dejanske prostorske potrebe za razvoj šolskega centra bo potrebno oceniti v okviru priprave dolgoročnega plana in sicer povezano z organizacijo osnovnih šol v vzhodnem delu občine ter v odvisnosti z možnimi novimi programi in širitvijo dejavnosti.
—  Izobraževalna  tehnologija  bo  spremljala  ali  povzročala spremembe v vsebini in organizaciji izobraževanja. Zato bo potrebno  več sredstev  namenjati novim  izobraževalnim tehnologijam,   predvsem   pa   usposabljanje   za   njihovo uporabo   razširiti   od   učiteljev   na   vse   udeležence   v izobraževanju.
Nujen pogoj za kvaliteto celotnega izobraževalnega sistema je izobraževanje učiteljev, ki bi moralo biti v funkciji doseganja planiranih sprememb.
Kultura
Bistveni omejitveni pogoji za nemoten kulturni razvoj v občini Grosuplje so premajhni in dotrajali prostori.
Manjše ekonomske možnosti vplivajo na kulturo bolj kot na druge dejavnosti.
V   kulturi   bomo  morali  razvijati  množično  in  aktivno udejstvovanje delovnih Ijudi, spodbujati posredovanje umetni-
16
ških dosežkov obČanom na celotnem območju. Bolj moramo uveljaviti družbeno skrb za ohranjanje in razvoj naprednih tradicij ter skrb za razvoj nacionalnokulturnih in humanističnih vrednot, še posebej skrb za slovenski jezik.
Na področju razvoja kulture bomo upoštevali naslednje usmeritve:
—  Prednostna naloga je razvoj knjižničarstva, tako širitev prostorov, povečava knjižnih zalog ter izboljšanje dostopno-sti do knjig vsem prebivalcem občine.
—  Pri   urejanju   prostorov  za  razvoj  kulturnih  dejavnosti rrioramo v čim večji meri izkoristiti obstoječe objekte, razvi-jati vlogo osnovnih šol — centrov kulturnega življenja za njihova   zaledja,   povezovati   delo   različnih   društev   v večnamenskih prostorih itd.
Prednostne naloge pri investiranju v objekte za razvoj kulturnih dejavnosti so kulturni center Grosuplje ter večnamenske dvorane v Stični in Višnji gori.
—  Ovrednotiti tnoramo možnosti razširitve muzejskih prosto-rov v gradiču Prapreče oz. možnosti odkupa objekta in povezave muzejske dejavnosti s turistično (npr. izseljeniški center).
—  Strokovno je treba ovrednotiti možnosti sanacije gradiča Podsmreka in ponovne ureditve muzeja.
—  V  vseh   vodilnih   naseljih   moramo  zagotoviti  primerne prostore za občasne razstave, mladinske centre in klube odraslih. Navedene prostore moramo urejat v večnamenskih objektih.
—  Boljša zaščita naravne in kulturne dediščine nujno terja primernejšo organizacijo spomeniško-varstvene službe, ki bo pomagala povečati obseg zaščite kulturnih in naravnih spomenikov. Sedanji zaščitni ukrepi in posegi so počasnejši od   negativnih   učinkov  onesnaževanja  okolja,  vizualne onesnaženosti krajine, uničevalnega učinka časa in vremena.
Razen večjega nadzora posegov v prostor je z revitalizacijo potrebno dati spomenikom novo vsebino.
Tehnična kultura
V občini obstaja nekaj društev in krožkov tehnične kulture tako našolah kot v krajevnihskupnostih(radioklubi,modelarji, itd.) ter več organizacij, ki imajo poleg svoje glavne dejavnosti opredeljene tudi posamezne oblike tehničnega usposabljanja in izobraževanja (taborniški odredi, aktivi mladih zadružnikov, krožki sindikalnih in mladinskih organizacij). Njihovi uspehi se kažejo v rednem delu, raznih razstavah in dobrih rezultatih na posameznih tekmovanjih oračev, sekačev, kovinarjev, obliko-valcev lesa, modelarjev, fotografov, itd.
Zasledimo lahko tudi vedno večji interes posameznikov za tehnično kulturo, ki se še neorganizirano, Ijubiteljsko ukvarjajo poleg že prej naštetih obJik na primer z gradnjo manjših hidroelektrarn in ostalih tehničnih naprav. Zadnje čase se je povečalo tudi zanimanje za računalništvo.
Preobrazba tehničnih, tehnoloških, surovinskih in energet-skih komponent proizvajalnih sil, nezadržna rast znanstveno-tehnološke revolucije, s pomočjo katere dobiva znanost oblike in funkcijo neposredne proizvodne moči; izmenjava načina in vsebina proizvodnega in vsakega drugega človeškega dela; dviganje izobraževalno kulturnih in strokovnih potencialov in širše ustvarjanje delovne in politehnične izobrazbe — vse to vptiva na ustvarjalnost in delo delavcev in zadovoljevanje interesov in potreb občanov.
Vsa ta dejstva in začetne spodbude kažejo, da moramo ustva-riti boljŠe pogoje in možnosti za razvoj različnih oblik do sedaj zapostavljene tehnične kulture, predvsem z:
—  detaljnejšo analizo sedanjega stanja v občini in razkoraka med danimi možnostmi in potrebami,
—  spodbudami za ustanavljanje novih organizacij in društev tehnične kulture,
—  zagotovitvijo stalnega vira financiranja teh dejavnosti, tako / OZD*ih, KS in šolah ter p"o načelu svobodne menjave najti ustrezno mesto v načrtih družbenega in gospodarskega razvoja,
—  postopno zagotovitvijo ustreznih prostorov in opreme,
—  izboljšanjem potrebne strokovnosti mentorjev.
Telesna kultura in rekreacija
Občina Grosuplje nima izrazitcga občinskega Sportnega centra. Športna dejavnost se je predvsem razvijala v centrih, ki imajo tudi največ športnih objektov: Grosuplje, Ivančna gori-ca—Stična, Šentvid, Videm—Dobrepolje, Višnja gora, Šmarje Sap.
Prostorske možnosti in strokovni kadri zaostajajo za potre-bami in izkazanim interesom za športno rekreacijsko dejavnostjo v občini.
Zavest o pomembnosti telesne kulture za zdravo in polnejše življenje se počasi, a vztrajno krepi, na kar kaže postopno večanje števila ljudi, ki se udeležujejo organiziranih rekreativnih akcij.
Pri planiranju dolgoročnega razvoja telesne kuiture in rekteacije bomo upoštevali naslednje usmeritve:
—  Organizacija telesnokulturne dejavnosti bi morala potekati povezano na treh področjih: organizacije združenega dela, šola, krajevne skupnosti, kar zahteva usklajeno načrtovanje aktivnosti, izrabe objektov, kadrov in sredstev.
—  Pri investicijah v športne objekte in naprave imajo prednost telovadnice in igrišča pri osnovnih šolah. Dodatnc Sportne površine je potrebno prednostno urejati v Grosupljem, ki že močno zaostaja glede na potrebe.
Potreba po povečanih površinah za telesno kulturo ne bi smela predstavljati nujno tudi novih investicij v večjem obsegu, saj se temu lahko izognemo z gradnjo funkcionalnih in večnamenskih objektov na prostem v povezavi z drugimi dejavnostmi.
—  Kadrovsko strukturo bo potrebno izboljšati s povečanim številom strokovnih kadrov, ki pa bi se morali povezovati z načrtnejšo organizacijo prostovoljne dejavnosti, kjer naj bi za   strokovno   vodstvo   skrbeli   predvsem   usposobljeni amaterski delavci.
Zdravstveno varstvo
Zdravstvene ustanove v občini Grosuplje pokrivajo potrebe prebivalstva po osnovnem zdravstvenem varstvu in nekaterih specialističnih storitvah.
Osnovna zdravstvena dejavnost je organizirana v Zdravstve-nem domu Ljubljana, TOZD Osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje, ki deluje v enotah v Grosupljem in Ivančni gorici ter v zdravstvenih postajah v Zagradcu in Vidmu—Dobrepolju.
Osnovni problemi so nezadostne površine in pomanjkanje zdravstvenih delavcev.
Potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah bodo tudi v bodoče naraščale kot bistvena sestavina kvalitete življenja in dela. Pričakujemo porast kronično degene;ativnih bolezni in poškodb ter nadaljnje upadanje akutno infekcijskih obolenj. Zaradi razvoja industrije in prometa se bo večala nevarnost kemične kontaminacije hrane, vode in porast raznih oblik zasvojenosti, predvsem z alkoholom.
Oj^ osnovni nalogi zdravstvenega varstva, da ohrani in nenehno izboljšuje zdravstveno stanje prebivalstva, bi morali večjo skrb posvetiti neposrednim oblikam zdravstvenega varstva aktivnega prebivalstva (medicini dela), predšolske irl šolske mladine, zdravstveni vzgoji prebivalstva, zobozdravstvu ter razvoju učinkovite epidemiološke in sanitarne inšpekcijske službe. Medicina dela naj bi skupaj s službo zaščite in varstva pri delu zagotavljala varne in humane delovne pogoje. Zdravstveno stanje prebivalstva bo vse bolj odvisno od celovitosti družbenih ukrepov.
Na področju razvoja zdravstvenega varstva v občini Grosuplje bomo upoštevali naslednje usmeritve:
—  Usposobili in okrepili bomo predvsem osnovno zdravstvcno dejavnost, da bo lahko prevzela del storitev dragega stacio-narnega zdravstvenega varstva. V osnovnem zdravstvenem varstvu bi moralo biti delo organizirano teamsko in tesneje povezano s stacionarnimi zdravstvenimi ustanovami, ki jih v občini Grosuplje ne planiramo.
—  Razvijati  bomo morali predvsem množične, racionalne, dostopne   in   učinkovite. oblike   zdravstvenega   varstva:
splošno medicino in v okviru nje zdravljenje in nego na bolnikovem domu ter medicino dela, zobozdravstvo in psihiatrijo. Preventivno delo bi moralo dobiti bistveno drugačno veljavo, prav tako tudi samozaSčitna dejavnost prebivalstva.
—  Sedanja  prostorska razmestitev zdravstvenih organizacij ustreza planiranemu razvoju v občini. Nova vlaganja bodo potrebna predvsem v širitve sedanjih objektov zaradi novih programov   in   povečanih   potreb   prebivalstva.   Vlagati moramo predvsem v obnovo in posodobitev medicinske opreme. Ekonomski položaj zdravstvenih delavcev se mora izboljšati.
—  Zdravstvo v občini terja predvsem bolj razvito kadrovsko osnovo.  Za uresničitev prednostnega razvoja osnovnega zdravstva bi morali irneti v občini do leta 2000 6 zdravnikov na 10.000 prebivalcev.
—  Pri   načinu   financiranja   moramo  predvsem   natančneje opredeliti medsebojno solidarnost na regijski in republiški ravni.
Socialno skrbstvo
Potrebe po storitvah socialnega skrbstva naraščajo, saj število oseb, ki jih obravnavajo socialne službe ali jim nudijo pomoč, narašča med otroci, mladostniki in odraslimi.
V dosedanjem razvoju na področju socialnega skrbstva je v občini Grosuplje viden napredek, predvsem v zadnjih letih, ko je bil ustanovljen Center za socialno delo in dom starejših občanov v Grosupljem.
Onv;r.jene materialne možnosti in nezadostno število strokovnih delavcev sta poglavitna vzroka za odstopanje od načrtovanih programov.
Pri dolgoročnem planiranju razvoja socialnega skrbstva v občini bomo upoštevali naslednje usmeritve:
—  Prednostno   bomo   razvijali   preventivno   in   svetovalno dejavnost tako pri skrbi za psihosocialno stanje v družini, za otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter pri skrbi za ostarele občane.
—  Še naprej ostaja pomembna naloga socialnega skrbstva materialna pomoč socialno ogroženim posameznikom, ki so nesposobni za delo, invalidom, osebam, ki se znajdejo v trenutnih težavah, odpuščenim iz zaporov, itd. s tem, da jim omogoči vsaj minimalni življenjski standard. V prihodnje bo potrebno posebno pozornost posvetiti različnim oblikam preprečevanja in pomoči na področju bolezni zasvojenosti.
—  V okviru domskega varstva starejših občanov bomo morali prednostno pozornost posvetiti zdravstveni oskrbi občanov v domovih.
Razvijati moramo mobilno in prožno službo za pomoč, nego in svetovanje starejšim prebivalcem na domu ter reorganizi-rati delo domov za stare za nudenje dnevnega. varstva, raztičnih interesnih dejavnosti in različnih drugih vrst pomoči starejšim v svojem okolju.
—  Z večjim družbenim vrednotenjem in materialno stimulacijo moramo   spodbujati   rejništvo,   predvsem   za   otroke   z motnjami v duševnem razvoju.
—  Na   področju   reševanja   romskega   vprašanja   moramo prednostno  rešiti  problem  lokacij  in urejanja bivalnih pogojev romskih družin. Smiselna je zagotovitev lokacij za posamezne družine v naseljih, kjer Romi že živijo. Enako pomembna naloga je vključevanje romsicih otrok v šplo in odraslih v zaposlitev.
—  Dolgoročni razvoj Dekliškega vzgajališča Višnja gora in Delovno varstvenega zavoda Poaikve bomo uskladili na republiški ravni.
Raziskovalna dejavnost
Raziskovalne naloge, ki jih financira Občinska raziskovalna skupnost Grosuplje, so usmerjene v iskanje pogojev za izboljšanje življenja in dela v občini Grosuplje: hidrogeološke raziskave, razvojni projekt odvoza in odlaganja komunalnih odpakov, razvoj mešanih kmetij, razvoj vrtalnega stroja v DO Black & becker.
17
Omejeni finančni okviri ne omogočajo razvoja raziskovafne dejavnorti, ki bi lahko pomagala razreševati ključne razvojne probleme na ravni občine. Raziskovalna dejavnost bi morala imeti za cilj pridobivanje, asimilacijo in ustvarjanje novega znanja ter njegovo uvajanje v družbeno prakso. Prispevala naj bi k ustvarjanju takšnih družbenih pogojev, ki omogočajo pravilno vrednotenje znanja in njegovo vključevanje v družbo in gospodarstvo.
Osnovne naloge, ki naj bi jih uresničili v raziskovalni dejavnosti v prid njenemu ustreznejšemu in kvalitetnejšemu vključevanju v proces družbene reprodukcije, so uveljavitev pozitivne kadrovske selekcije, izboljšanje opremljeoosti razisko-valnega dela, preseganje drobitve raziskovalnega dela in zagota-vljanje ustreznih koncentracij raziskovalnih potencialov od kadrov do opreme na ključnih razvojnih piojektih ter povezo-vanje in doslednejša delitev dela med raziskovalnimi organizaci-jami v vsej Jugoslaviji. Uresničevanje teh nalogpaje povezano z objektivno potrebo širše družbene skupnosti po raziskovalnem delu kot prioritetnem produkcijskem faktorju naŠega kvalitet-nejšega gospodarskega in ce\ovitega družbenega razvoja.
Raziskovalne skupnosti bj morale v večji meri kot doslej postati mesto oblikovanja ključnih projektov vfunkciji uresniče-vanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, vključ-no s prestrukturiranjem gospodarstva, ob katerih bi se združe-vali zainteresirani uporabniki in izvajalci ter bi jirn sredstva, združena preko raziskovalnih skupnosti, pomenila začetno vzpodbudo za neposredno menjavo dela.
Upoštevaje, da bo v nadaljnem družbenem razvoju razisko-valna dejavnost v okviru celotnega inovativnega procesa ustva-rjala ključne razvojne pogoje, bi morali do leta 2000 povečati delež sredstev v družbenem proizvodu, namenjenem razisko-valnemu delu, na vsaj 2,4%. Združena sredstva naj bi bila namenjena predvsem temeljnim raziskavam v funkciji vzgoje kadrov in obriavaljanja njihove inovacijske sposobnosti ter oolgoročnim raziskavam v naravoslovno-matematičnih, tehnič-nih, bio-tehničnih in medicinskih vedah, ki so posebnega ponena za skladen razvoj raziskovalne dejavnosti, ter razi-skavam na področju družbenih in humanističnih ved, ki imajo poseben nacionalni pomen.