Anton Lenich, 609 Jones St. Eveleth, Minn. 3-17-33 MARC 1 P Albin 555 _2_S BI. Karol_ 3 N 4. Postna 4 P Kazimir 5 T Felicita n 6 S Fridolin S5 7 C Tomaž, akv. 8 Jan.od Boga _9_S Frančiška__ 10 N Tiha nedelja H P Koleta LOV PRVI SLOVENSKI OST E SMERIKI T* vero in narod I"« pravico in resnlčo — od boja do tvum*! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V XOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsI najstarejši in najbolj priljubljen (slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (NO.) 43. CHICAGO, ILL,., SOBOTA, 2. MARCA — SATURDAY, MARCH 2, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Utrjeno mesto Viborg, ki leži v finski drugi obrambni liniji, utegnejo Rusi v kratkem zavzeti. — Po padcu tega mesta bo Rusom napadanje znatno olajšano. — Tudi po drugih delih fronte pričeli z živahno aktivnostjo. Helsinki, Finska. — Glavna oporna točka, ki jo imajo Finci tik za svojo Mannerheimo-vo linijo, namreč mesto Viborg, bo, kakor jasno kažejo znamenja, v kratkem padla v roke prodirajoči ruski armadi. ■Tekom zadnjih par dni,so se sovjetski napadalci približali mestu na štiri milje in ga zdaj 2 uspehom lahko obstreljujejo 2 vsake vrste artilerijo. Po Mannerheimovi obrambni liniji, ki je podobna Magi-notovi in Siegfriedovi črti na 2&padni fronti, bijejo Rusi neprestano že skozi celi mesec m počasi, toda stalno zavzemajo finske utrdbe, drugo za drugo, da so zdaj končno prebili skozi vso glavno linijo. Posrečilo pa se jim je to samo na skrajnem zapadnem krilu; so pa tudi svoje glavne .napade koncentrirali na ta del, do-čim je ostali del Mannerhei-move linije,zlasti na skrajnem Vzhodu, takorekoc nedotaknjen. Zdaj imajo, Rugi pi'pcl seboj še drugovrstne utrdbe, med katerimi je glavna mesto Viborg. Sklepajoč iz dosedanjih ruskih uspehov, ni videti za Fince nikakih izgledov, da bi mogli to drugo linijo držati. Da so mogli Rusi doslej razmeroma le počasi prodirati, je eden vzrokov v tem, ker v ozki vrzeli, ki so jo napravili skozi Mannerheimovo linijo, niso mogli postaviti na fronto dosti vojaštva. T o \vrzer pa stalno razširjajo in tako se Pričakuje, da bodo mesto Viborg v kratkem obkolili. Kakor hitro b o d o zavzeli sovjeti še to zadnjo pomembnejšo trdnjavo, bo postala vojna za nje v velikanski meri olajšana, ker bodo fronto razširili in se s tem poslužili Prednosti, ki jo imajo pred Pinci, namreč številčne nad-moči; na daljši fropti bodo iahko postavili v operacijo več vojaštva. A ne samo na jugu, marveč vzdolž cele finske meje so Ru-Sl te dni začeli z večjo živahnostjo; zlasti na skrajnem se-Veru so prisilili Fince k umiku V(?č milj daleč. -o- V STARODAVNEM GROBU NAŠLI BOGASTVO Kairo, Egipt. — S svečanimi ceremonijami so zadnjo Kl'edo otvorili neki starodavni gr°b v San El IIagar, katere-ga je teden prej odkril fran-Coski starinoslovec Montet. V Srobu je počivalax mumija Kralj & Psousennesa, ki je ži-Pred kakimi 3000 leti. Po-niumije so našli v grobu udi ogromno bogastvo, obstoječ iz dragocenih kovin in "rakih kamenov. Tako je bila flava mumije obdana z masko 12 čistega zlata, poleg nje 0GRI Z ASTRA-ŽILI ČEHE V franc, poslaništvu baje skritih 40 Čehov. Budapesta, Ogrska. — Na pritisk Nemčije so ogrske oblasti dale zadnjo sredo zastra-žiti tukajšnje poslopje francoskega poslaništva ter uvedle strogo preiskavo nad vsakomur, ki bi poslopje zapustil, ali skušal priti vanj. Nemčija, pyavijo, je baje ugotovila, da uhajajo iz čeških pokrajin tajnim potom preko meje na Ogrsko številni moški ga materijala, vojaške starosti, zlasti bivši častniki, ter se zatekajo tukaj na francosko poslaništvo. To jim izda potni list, s katerim odidejo na Francosko in tam stopijo v armado. Kakor trdijo, je točasno skritih na poslaništvu okrog 40 takih ubežnikov. Ogrska je nastopila, ko ji je Nemčija zagrozila, da bo smatrala jja kršitev nevtralnosti, ako teh pobegov ne bo ustavila. FINSKA DOBI POSOJILO Zakon, po katerem bo posojilo omogočeno, odobren. Washington, D. C. — Po dolgem prerekanju je kongres zadnjo sredo končno odobril zakonski predlog, po katerem bo omogočeno, nuditi Finski posojilo 20 milijonov dolarjev. Ta dan je sprejela predlog poslanska zbornica, dočim ga je senat potrdil že pred dvema tednoma. Zaradi kočljivO-sti zadeve se je v zbornici vršilo glasovanje na tajni način, da se tako izognejo poslanci kritike od te ali druge strani. Zakon pa izrecno določa, da se posojilo ne bo smelo uporabiti za nabavo vojne-marveč le za nakup živil, zdravniških potrebščin in podobnega. HABSBURŽAN OBIŠČE AMERIKO Washington, D. C. — Koncem tega tedna prispe v A-meriko habsburški nadvojvoda Oton, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla. S Portugalske se je odpeljal z aero-planom proti New Yorku v četrtek. Med svojim obiskom ;treh tednov, k>ar namerava ostati v Ameriki, bo skušal Oton pridobiti javno mnenje, da mu bo naklonjeno pri njegovem -prizadevanju, da/ zasede prestol svojega očeta po končani vojni. V New Yorku namerava obiskati financirja Morgana, v Washingtonu pa pričakuje, da bo sprejet od predsednika Roosevelta. Iz Zed. držav bo odšel v Kanado, kjer bo skušal ustanoviti avstrijsko legijo za bojevanje na strani Anglije in Francije. -o-- AMERIKANEC V GOSTIH PRI RUSKEM KOMISARJU Moskva, Rusija. — Ameriški poslanik Steinhardt se je zadnjo sredo odzval povabilu na obed pri sovjetskem ,'zun. komisarju Molotovu. Obed .je trajal tri in pol ure in sovjetski krogi se izražajo, da je potekal v prijateljski atmosferi. Kakor se povdarja, se je pri tem nudila prilika za odkrit razgovor o raznih zadevah, v katerih ste obe deželi zainteresirani. HRVATI ZOPET RAZGRAJALI Zagreb, Jugoslavija. — Pristaši 30 separatistov, ki so bili začetkom tedna aretirani, so vprizorili zadnjo sredo v tukajšnjem mestu divje demonstracije, zahtevajoč, da se morajo aretiranci izpustiti. Mase razgrajačev so se s kriki: "Doli z Jugoslavijo — živela neodvisna i i r v a š k a !" spopadli s policijo rezultatom, da je 150 vročekrvnežev nih. s končnim bilo okrog aretiranih, EDEN ROOSEVELTOV ODIDE NA FINSKO London, Anglija. — Iz urada, kjer se rekrutirajo prostovoljci za Finsko, se je, v sredo objavilo, da bo mednarodni brigadi, ki %o šla Finski na pomoč, najbrž načeloval major Kermit Roosevelt, 50 let stari sin bivšega ameriškega preds. Theodore Roosevelta. Mož je stopil v angleško armado takoj ob izbruhu vojne. -o- ŽENSKE VLADALE DVEMA MESTOMA 29. februar, prestopni dan, je dan, ko imajo po tradiciji ženske neomejene pravice. Te pravice so jim bile v raznih manjših mestih tudi uradno priznane. Tako so jim v Auro-ri, 111., in v Jolietu izročili za ta dan v roke celokupno mestno upravo. V Aurori so dekleta dejala, da bodo uporabila svojo oblast v to, da bodo — aretirale samce. -o--■ OMEJITEV ZA JUDE V ITALIJI Rim, Italija. — S 1. marcem je stopil v Italiji v veljavo zakon, sprejet lansko poletje, s katerim se je občutno pritisnilo na J u d e. Mnogih poklicov, kakor zdravniškega, advokatskega, ar hit e ktsk e ga, TEŽKA ODJMITEV Vsaka od bojujočih se držav zahteva od nevtralcev, da morajo biti ti "nevtralni" na njeni strani. KRIZEMJVETA — Gibraltar. — Admirali-teta je v sredo zvečer objavila, da je bilo v času od 2. do 25. februarja ustavljenih tukaj pet ameriških ladij, plo-večih proti vzhodu, in dve vozeči v zapadno smer. Ena od njih je bila zadržana 98 ur. — Mexico City, Mehika. — Predsednik Cardenas je v sredo predložil načrt; za preureditev oljne industrije. V njem je vključen .predle^;' a, znižanje plač, a obenem tudi za zbiranje sklada za odkup oljnih vrelcev od tujezemskih lastnikov. — Berlin, Nemčija. — Italija je dovolila, da bo šlo letos 30,000 njenih kmetskih delavcev na delo v Nemčijo. Tudi v prejšnjih leti so iz Italije odhajali v Nemčijo sezonski delavci. FRANCOSKE IGRALNICE ZOPET OTVORE Pariz, Francija. — Igralnice v Nice in Cannes, ob francoski Rivieri, katere uživajo mednaroden sloves, nameravajo s 15. marcem zopet otvori-ti. Ob" izbruhu vojne so jih iz-premenili v bolnice Rdečega križa, toda odredilo se je, da bodo pacijenti prepeljani v druge kraje, da bodo prostori zopet lahko oddani svojemu prejšnjemu namenu. Francija pač žqli, da bi bogati tuje-zemci tudi med vojnim -časom našli v njej zabavo in ji donašali denar. Iz Jugoslavije Žalosten dogodek v opekarni na Zgornji Ložnici pri Žalcu na Štajerskem, kjer je zemlja zasula dva delavca. — .V Sloveniji je bila lani dobra letina za vino. — Smrtna . kosa in drugo. itd. Judje ne bodo smeli več izvrševati. Bruselj, Belgija. — Razne izjave vodilnih osebnosti v bojujočih se državah so bile zadnjih par tednov takega značaja, da so nevtralne države, zlasti te, ki leže v za-padni Evropi, po pravici razburile, kajti cikale so na možnost, da se bodo morale te države prej ali slej odločiti, na katero stran se bodo postavile. Povrhu pa je prišel še incident z nemško ladjo Alt-mark, kateri je jasno pokazal nevtralcem, da bo njih nevtralnost spoštovana le toliko časa, dokler se tej ali drugi bojujočih se držav ne zdi primerno, da jo v svrho svojih interesov krši. Pripomniti pa je, da javno niti Nemčija, niti Anglija ne zahtevate, da bi katera teh držav stopila v vojno. Vsaka zahteva od njih le "strogo nevtralnost;" s tem pa meni vsaka tako nevtralnost,ki bo njej v prid, torej "nevtralna na moji strani." Razumljivo je zato, kake občutk* imajo te države, ko se dve sosedi za njih "nevtralnost" trgate ter pri tem tudi ne štedite s prikritimi grožnjami. V spominu je še, ko je pred par tedni lord angleške admi-ralitete, Churchill, opozoril nevtralne države, naj kažejo svoje simpatije "pravi strani," in, da to stran tvorite seveda Anglija in Francija. Takoj nato so se oglasili naziji ter posvarili ter države,, da bodo smatrali sovražnim činom vsako kazanje simpatij drugi strani. Te dni pa se je zopet oglasil nemški propagandni min. Goebbels in zabičal nevtralcem, naj bodo nevtralni ne samo v vojaškem oziru, marveč tudi v političnem. S tem je menil, da morajo Iljig vlade pritisniti na javno mnenje, zlasti na časopisje, da ne bo to kazalo nikake naklonjenosti zapadnima zaveznicama. Ker imajo te države svobodo tiska,bo to nov problem za nje. Težko prizadeti rodbini Celje, 31. j an. — V ponedeljek popoldne se je dogodila pri delu v opekarni inž. Unger-Ullmanna na Zg. Ložnici pri Žalcu huda nesreča, ki je terjala dvoje človeških življenj. V ponedeljek okrog 13.30 sta opekarniška delavca Franc Verdev s Plevne pri Žalcu in Pavel Maloprav & Polzele kopale blizu opekarne zemljo za izdelovanje opeke. Verdev je podkopaval zemljo v dolžini 6 m in je podkopal že en meter. Nad njim je bila poldrugi meter debela plast zemlje. Poleg njega je Maloprav odmetaval zemljo iz jarka. Verdov je presekal zemljo tako globoko, do koder je bila zmrzla. Ker se pa zemlja ni hotela zrušiti, jo je šel še dalje podkopavat. V bližini Ver-deva in Maloprava sta dva delavca sekala na vrhu zemljo. Očividno se je zaradi stresi j a-jev teh udarcev zrahljala debela plast zemlje nad Verde-vom in Malopravom. Zemlja se je vsula na oba delavca in ju pokopala pod seboj. Ostali delavci so takej prihiteli na pomoči in so začeli odkopavati zasuto zemljo. Ko so Verde-va in Maloprava eno uro pozneje odkopali, 'sta bila že mrtva. Na kraj nesreče so poklicali banovinskega zdravnika dr. Ločniškarja iz Žalca, ki je ugotovil, da sta delavca umrla zaradi zadušitve. Verdev zapušča ženo in 2 in pol leta starega sinčka, Maloprav pa ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. V zvezi z nesrečo so orožniki ovadili državnemu tožilstvu ravnatelja opekarne Bruna Fischerja, ki je nemški državljan. Fischer pravi, da kritičnega dne ni pregledoval zemlje in da morajo pri preseka-vanju zemlje zapustiti rov. Huda nesreča je prebivalstvo globoko pretresla in vzbudila splošno sočutje s kruto prizadetima rodbinama. -o—s— VOJNA SE ZA NJE KONČALA pa Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" Je Stala jlfn £ izrednimi dragocenost-bo smatrajo ta grob po _ £astvu, ki so ga našli v kakor tudi po njegovi ^odovinski znamenitosti polnim grobu kralja Tutan- kamen a, odkritemu pred ka-srebrn zaboj, napol-1kimi 20. leti, in iz raznih napisov v njem upajo prodreti še bolj globoko v tajinstveno staroegiptovsko zgodovino. O kralju Psousennesu se domneva, da je bil tast kralja Solomon a. Posadka nekega nemškega podmornika, ki je prišla v angleško vojno ujetništvo potem, ko je bil njih submarin potopljen. Slika kaže, ko jih v nekem angleškem mestu peljejo v internacijo, kjer bodo ostali do konca vojne. Neža Kunstelj,rojena Parkelj, ki je bila rojena v Škocjanu pri Mokronogu, kjer so njeni starši imeli posestvo in ugledno gostilno pri "Parkljevih." — V Mariboru je umrla Marija Javšnik, zasebnica stara 58 let. — V celjski bolnici je umrl Alojz Sekič, posestnik iz Kostrivnice star 37 let. Kovnica denarja v Dolenji Prekopi V Dolenji Prekopi na Dolenjskem je oblast zasegla po-narejalce denarja. Vlivali so ga pri Oostetu v mavčne modele. Zanimivo je, da so se pri tam delu udejstvovale tudi ženske. Krivci so bili prav občutno obsojeni in sicer je glavni krivec Nemčie dobil poldrugo leto strogega zapora, G oaic -deset■»■■ivtesseeev,- Kra-šovčeva šest mesecev, Nemči-čeva mati pa štiri mesece. -o- Nesreča pri spravljanju drv Pri spravljanju drv je padel težak hlod na nogo 66 letnemu občinskemu revežu Jožefu Šoštariču na Gomilskem in ga močno poškodoval, da so ga morali spraviti v celjsko bolnico. —-—o'-- Podlegla opeklinam Po tritedenskem trpljenju zaradi hudih opeklin je v celjski bolnici izdihnila Tatjana Medvešček, 33 letna žena pisarniškega ravnatelja iz Celja. -o—— Rubežni v Sloveniji Kakor se poroča iz Ljubljane, so rubežni v Sloveniji napram letu 1938 in 1937 lani številično znatno padle. Pri 49 okrajnih sodiščih, ki spadajo pocl pristojnost ljubljanskega apelacijskega sodišča je bilo lani zaznamovanih 67.-757 raznih rubežni, predlanskim pa 71.897. Rubežni so v Sloveniji dosegle rekord 1. 1937, ko jih je bilo 73.670. ——o- Lep pridelek vina v Sloveniji Ljubljana, koncem j an., 1940. — Lanska vinska letina je bila \ Sloveniji prav ugodna. Tako kakoVost kot količina sta bili prav zadovoljivi. V naslednjem podajamo nekaj številk o vinogradih in pridelkih v lanskem letu ter v lfetu 1938. Obrana površina vinogradov je znašala 1. 1938 27.088 ha, lani pa 27.241, pridelek pa je znašal 1938 394.481 hI, lani pa 448.017 hI. Na 1 ha je znašal pridelek 1. 1938 14.7 hI, lani pa 16.5 hI. Površina vinogradov se je od 1938 na 1939 povečala za 0.4%, pridelek na ha za 12,2 ^ , vsa količina pa za 12.4%. Smrtna kosa V Ljubljani je v mestnem zavetišču sv. Jožefa umrla 18 let presedel v zaporu, pa se ne da miru V Slovenski Bistrici so pred kratkim prijeli 70 letnega vlomilca Štefana Pihlerja, ki je šele malo prej prišel iz kaznilnice. Mož je presedel v kaznilnici že 18 let svojega življenja. Komaj so ga izpustili, si je kupil v Mariboru vozno karto in se odpeljal do Slovenske Bistrice, kjer je ponoči poskušal vlomiti v Rastei-gerjevo restavracijo, pa so ga i. Profesorja je napadel Na gimnaziji v Glini je neki profesor med odmorom pokaral dijaka tretjega razreda, ki je bil zelo razposajen. Dijak je pa skočil na profesorja in ga s pestjo udaril po obrazu. Dijak je bil izključen iz vseh gimnazij v državi. Btran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 2. marca 1940 zagospodaril na svetu: ALI STALIN Z KOMUNIZEM IN (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs 2-64 ——• ......... TARZAN IN OGENJ V THORU •«« him WWfift* riM ti ■ ....... "»J f'l • V" «•» tlWttfj: KF.AIVKL' SYNDICATE. I nt" Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raaun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1S49 W. Cermak RcL, Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto----------------------------------$5.00 Za pol leta ------------------------------2.50 Za četrt leta .............................. 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______________________________________$6.00 Za pol leta _________________________3.00 Za četrt leta ................—...........— 1.75 Posamezna številka ........................ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________________________...$5.00 For half a year _______________________ 2.50 For three months _________________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________________________________$6.00 For half a year ________________________ 3.00 For three months ______________________ 1.75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. iluzij glede trenutka, ko bo res mogoče doseči mir, in pravi v svojem odgovoru Rooseveltu, da dobro pozna velike ovire, ki se še postavljajo na pot sporazuma med vojskujočimi se narodi. Treba bo — pravi papež — da se sedanje razmerje med vojskujočimi se silami bistveno izpremeni, preden bo mogoče začeti delo za pomirjenje brez strahu, da bi se moglo izjaloviti. Papež nato opozarja, kako zelo sta se on in njegov predhodnik prizadevala, da bi se bili evropski spori poravnali po lojalnem sporazumu. Ta prizadevanja bo papež nadaljeval, ne ozirajoč se na vse težave, ker se dobro zaveda, kako se na ta način mir pripravlja po odobravanju, ki ga je prizadevanje rimske stolice deležno od vseh neštetih prijateljev miru, naj pripadajo katoliški Cerkvi ali ne. In to je pač najmočnejša moralna opora in ozračje, iz katerega se bo polagoma izcimila tista velika sila, ki bo narekovala mir. Prav s tega stališča je ogromne važnosti, — pravi Pij XII. —, da se je predsednik velike zveze severnoameriških držav postavil v prvo vrsto onih ki hočejo zastaviti vse svoje sile za vzpostavitev miru Papež na koncu poudarja, kako mu je bratovska in topla vzajemnost med starim in novim svetom posebno lju ba tudi zaradi tega, ker predstavlja skupno obrambo proti Glas iz večnega Rima oživljevalci katoliške misli in duhovnega življenja, ker obenem v smernicah vedno vpoštevajo tudi to, kar je poleg materialne strani tudi stran dušnega obstoja za vsakega katoličana. Če vse to premišljujejo, se nehote vprašamo: Ali bi sploh mogli ostati brez takega dnevnika? Ali bi sploh bilo mogoče kljubovati brez verski odpadniški sili, ki se poslužuje vseh sredstev svojimi dopisi in poročili v "Prosveti", ker izrablja tudi prispevke katoliških članov za pobijanje verskih resnic. Kako hvaležni moramo biti vsem tem našim rojakom, prvič, ki so se zavzeli pred blizu 50 leti, da so ustanovili A. S. z požrtvovalnostjo in potem vzdrževali vsa leta. Pomislimo malo, kolikim ljudem je ta "GORE LIST" ohranil versko prepričanje in na drugi strani, kolikim je tudi pridobil nazaj, ko so ga že poprej izgubili. Mi kar preveč pozabimo take Komaj je minulo šest mesecev, ko divja druga svetovna vojna, že beremo v najrazličnejih listih in revijah iz obeh vojnih taborov, kako ogromne pa tudi usodepolne so njene posledice na gospodarskem in — kar le malokdo registrira — na socijalnem polju. Moremo naravnost govoriti o revoluciji, ki utegne zelo globoko poseči v strukturo vsega sveta in človeštva, čigar politično in gospodarsko življenje se bo razvijalo v oblikah, ki jih danes še ni mogoče začrtati. Na vsak način vidimo zaenkrat samo neizmerne žrtve, ki jih morajo narodi prenašati v tej vojni in ki jih čutijo enako globoko na obeh straneh. Prizadeti so vsi stanovi od vrha do tal, toda kakor nam odkriva znana angleška revija "New Statesman and Nation", najbolj tr pe delavski sloji, nameščenec in takozvani mali človek ter kmetič tudi v državah, ki razpolagajo z ogromnim bogastvom in gospodarskimi rezervami. Mezde so ostale iste, ali se niso veliko dvignile, ker se je bati inflacije, denar se povsod razvrednotuje, postale so potrebne odredbe, ki zahtevajo žrtev na račun ne samo dostojnega življenja, ampak že nekaterih nujnih potrebščin. Stroške vojne nosi predvsem večina neimovitega prebivalstva, dočim tako-zvana plutokracija na tej in oni strani zasluži in more pretežno večino žrtev odvaliti na preprosti narod. Moremo si predstavljati, kako bo ta slika izgledala čez eno leto ali več. Ta slika je bila tudi pred očmi vrhovnega pastirja katoliške Cerkve, ko je te dni odgovoril predsedniku Združenih držav Amerike Franklinu Rooseveltu na njegovo božično pismo od 24. decembra lanskega leta, v katerem je ameriški predsednik papežu sporočil, da bo poslal v Vatikan izrednega zastopnika Združenih držav z namenom, da bi se v stalnem stiku s poglavarjem katoliške Cerkve ustvarjalo razpoloženje za mir in se proučevali pogoji za sporazum in zopetno sodelovanje narodov na podlagi krščanske kulture. V svojem odgovoru Pij XII. predvsem opozarja na veliko bedo in pomanjkanje ter obenem nemoralno razdejanje, ki ga je že v kratkem času povzročila vojna. Ljudske množice — ugotavlja papež — komaj čakajo miru in vrhovni poglavar katoliške Cerkve se popolnoma stranja z ameriškim predsednikom, da mora vsakega krščanskega državnika predvsem skrbeti ogromno breme, ki ga je vojna naložila na rame malega človeka. "Poznamo" — tako pravi papež — "po svoji lastni vsakdanji skušnji, kako globoko je hrepenenje po miru, ki navdaja ljudska srca. Čimbolj se širi vojna ter neposredne in posredne posledice položaja, ki ga je ustvarila; čimbolj se rušijo podlage gospodarskega, socialnega in družinskega življenja po železnem zakonu nadaljevanja vojne in čimbolj je to življenje prisiljeno, da\hodi po poti žrtev in vsakovrstnega pomanjkanja, tembolj raste želja po miru in volja, da bi se našla sredstva, ki bi fiam ga mogla vrniti." Predvsem podčrtuje Pij XII. moralne posledice vojne, ki ruši družinsko življenje ne samo zaradi tega, ker trga družinske vezi in oropa družino njenega poglavarja, ampak tudi zato, ker prepušča človeka na bojnem polju najhujšim razrušilnim nagonom in ga oprošča mnogih moralnih obveznosti normalnega življenja, v katerem delujejo zavore sovraštva, ki so v vojski popolnoma odstranjene. To usodno dejstvo se ne ustavi, ko se ustavi vojna, ampak še dolgo zastruplja življenje narodov in najosnovnejšo celico države, družino. Papeževo pismo nato zopet v nasprotju z raznimi vojnimi cilji, ki jih oznanjajo odgovorni državniki in drugi činitelji javnosti, poudarja edini pravi vojni cilj, ki je pred očmi papežu. "V trenutku" — pravi poglavar katoliške Cerkve — "ko bo šum orožja ponehal in bo dana realna možnost, da se doseže pošten in zdrav mir v skladu s postavami pravice, bo na pravi poti samo tisti, ki združuje politično oblast s polnim in jasnim razumevanjem tega, kar zahteva glas človečanstva, in goji v svojem srcu globoko spoštovanje za tista načela življenja, ki jih uči Kristusov evangelij. Samo taki možje bodo mogli ustvariti mir, ki bo poplačal ogromne žrtve, ki jih je vojna t od ljudstva zahtevala, in bo utrl pot za mednarodno'soživljenje v duhu medsebojnega zaupanja in plodovitega političnega ter kulturnega sodelovanja." Seveda si papež ne dela nobenih "mrzlemu valu brezbožnih in protikrščanskih napadalnih! lin razrušilnih namer, ki hočejo izsušiti vire, iz katerih je .važne stvari preveč smo površ-naša kultura črpala svoje sile in svoj preporod." Vse to 1,1 in Premal° znamo cenitl lde' pomeni veliko tolažbo in zadoščenje, pa tudi neprecenljivo moralno podporo, ki jo zagotavljajo vse ustvarjajoče pozitivne sile sveta poglavarju katoliške Cerkve, da more vršiti v sedanjem tako težkem in usodnem času svoje, od Boga naloženo poslanstvo, ne da bi se omajala njegova trdna ale, ki so nad vsemi drugimi vrednotami, kar jih imamo za najdražje med nami. Vzemimo na primer vsaj en primer: "Poglejmo verno katoliško družino, ki je vse življenje v "Prosveta", odpadejo že v dobi, ko bo kmalu od njih Bog tir j al račun. Poglejte rojaki, tam se trudi misijonar da dobi take, ki niso tako odgovorni za sebe, kot bodo odgovorni pa naši rojaki, ki so vero in Kristusa zavrgli, kar so mnogi storili to ravno potom dnevnega in neprenehnega veri nasprotnega časopisja! Ali ne vidite da je tukaj nekaj, kar se lahko očita tudi nam! Nam, nam pravim, sodrugom naših rojakov smo krivi, ki smo jim dopustili da so se odtujili! Mi nismo dovelj gledali na to, da bi jih odvrnili od prilike! Po prilikah se zabrede v zmote, te prilike so časopisi: Dobri in slabi časopisi! Ce bi mi katoličani storili toliko za širjenje in ohra-njenje katoliškega časopisja, kakor si prizadevajo maloštevilni agitatorji (z izjemo seveda, ker pri tem iskoriščajo "Prosveto" kot tako, ki je drugače članska in bi morala biti nevtralna, kar se jim lahko šteje še tisočkrat bolj v strupeno zlo) so ti agitatorji neumorno na delu, žene jih strast hudobije odpadništva, kjer jim zli duh obeta plačilo tega sveta, za plačilo po smrti se pa itak nebrigajo. Ko bi mi katoličani vsaj skušali mož ob mo- vera v zmago dobrih sil nad slepimi strastmi razdejanja,|™jvečji skromnosti požrtvoval-,žu pisati in povdarjati, ter tudi & 1 - no sodelovala, da je vzgojila nebrzdane oblastiželjnosti in grdega egoizma. SE, VAM PRIDRUŽUJEM! Cleveland, O. Oglasili so se dopisniki v A. S. za obnovo letne kampanje: BOG ŽIVI VAS! Uredništvo je pripravilo fino izbrane nagrade. To nam spričuje oglasnik v nagradah za te, ki se naroče. A. S. je navezan in odvisen edino na naročnike. A. Š. nima nobene molzne kravice, za to pa je še toliko večji ponos za katoličane, da ga vzdrže. A. S. je vedno naše gore list. Vedno žanesljiv prijatelj iskrenih katoličanov in pravičen zagovornik sv. resnic. Pri tem je starosta in steber, neomajan voditelj vernega slovenskega katoliškega naroda v Ameriki. Mnogo berem, najljubši mi je A. S. V njem ni polemike in strankarstva ter sebičnosti, kar se na žalost najde drugod. Ko se zvečer vsedem k mizi in večerji je prva zadeva po molitvi pred jedjo v rokah A. S. Prva stran ti jasno pove v naslovih za svetovne novice, ki so zelo lahko lage v kolikor dopušča prostor, za kar smo naročniki listu zelo hvaležni za priobčevanje poučnih razlag. Četrta stran je pa gotovo za mene najbolj zanimiva, ta stran zavzema v par zadnjih kolonah "PISANEGA POLJA" Rev. J. M. Trunk, župnik cerkve sv. Jožefa v Leadville, Colo. Pred :sem gre moja roka na tem, da čitairi prvo četrto stran, da bi jo pozneje ne pre zrl. Kdor želi zvedeti resnico v zagovarjanju verskih odnosa j ev napram tem, ki vporabijo vse kar jim pride pred oči da bi za temnili ugled sv. cerkve in njenih voditeljev. G. g. Trunk je v tem sijajen razlagalec, on jih prav na kratkočasen način tako lepo okrtači, da imamo čitatelji velik užitek ko beremo "Pisano Polje". Ne vem kako bi bilo težko pozabiti, če bi prišlo tako, da bi mož opešal ali drugače prenehal. Cast možu in tisočkrat hvala za tako sijajna poročila s pojasnili na zvite, največkrat iz trte zvite zavijanja "Prosveta- kakšno svetovno središče, z dnem, kakor je datiran A. S. je redno točno na mizi vsak dan. Tudi novice iz domovine so redne in sveže na prvi strani vsak dan. Uredniška stran je lahko razumljiva in tudi zanimiva, podučna, večkrat poseže v njo še č. g. župnik J. M. Trunk. Cast mu! Za tem sledijo dopisi iz širne Amerike, to je nekaj izvan-rednega, kar dokazuje da je A. S. glasilo vseh slovenskih fara. Sledijo potem še drugi zelo poučni in znanstveni dopisi in raz- in grdili. Rev. Trunku mimogrede od moje strani izrekam tisočkrat čast! Tudi vam zastopniki in dopisovalci ki se trudite da pišete in zbirate naročnine za dnevnik, ki je odvisen samo od dobre volje katoliških družin. S tem vršite del misijonskega posla, za kar vas tudi blagrujejo voditelji sv. cerkve. Cast tudi vam! Dalje čast dopisovalcem in poročevalcem iz naselbin. Ti so crepkega sina člana družine, ki je po dobrosrčnem negovanju svpjih staršev, katerim je dušna sreča njih otrok največji blagoslov, da je ta sin vstopil v du-hovski stan. Prvo se je moral odpovedati vsemu, kar je človeku za ta svet največje vrednosti. Obljubiti je moral, da bo služil izjemno le za božji vinograd, kot posvečen duhovnik, da bo ljudi negoval za posmrtni ži-velj v duhu vere in svetosti do smrti. Toda, s tem še nismo pri kraju, ta duhovnik je zaželel iti še dalje, v tujino, v misijone med tuje nevedne in nepoznane ljudi, da bi še tem, ki še niso nikoli slišali o veri in Bogu prižigal in razodeval o sv. evangeliju. Tu ta duhovnik deluje v revščini in v pomanjkanju gledajoč na Boga, ki nagraduje svoje služabnike z krono večnega življenja po smr ti. Ali nimamo takih misijonarjev kar cele vrste in to še iz naših vasi in fara v domovini, ki slove daleč po svetu? Ali ni to velikanska čast, za ljudi, ki se imamo za katoličane? Vsak pa meten človek spoštuje iz dna srca, vsakega misijonarja kot naj večjega dobrotnika revnih in zatiranih — nesrečnih ljudi! Zdaj pa malo poglejmo v na še vrste. Slišali smo, koliko tru da je predno kdo more postati misijonar. Svetu odmreti in vse mlado življenje zapustiti itd. ka kor smo slišali. Po tujinah hodi da išče take, ki še o Kristusu niso nikoli slišali, ki tudi niso za svojo nevednost odgovorni, ka kor bodo odgovorni za zlobno in zamišljeno skovane nakane na ših odpadnikov, kateri gredo za tem, da kolikor je mogoče, naših ljudi odvrnejo od Kristusa svoje sorojake in sovaščane, ki so bili po njih starših z velikim trudom in naporom vzgojeni sv. veri in preživeli že toliko let, pa na nesrečo take tovaršije in takega berila kot ga servira sosedom ponuditi borbenega zagovornika A. S., da bi ga ljudje orali, bi obvarovali marsikaterega rojaka pred padcem v tabor odpadništva. Mi bi s tem izvršili veliko in hvale vredno delo podobno onemu delu požrtvovalnih misijonarjev. Z našo nemarnostjo in komodnostjo pa dopuščamo, da se redčijo vrste teh, ki so poprej verovali, sedaj pa, ko se že bliža jesen njih življenja, pa odpadejo v največjo nesrečo brezverstva, da, z drugo besedo ji lahko rekel, v prokletstvo. Kaj sledi za smrtjo odpadnika vemo vsi da je zgoraj omenjeni izraz: "Prokletstvo!" Tako pri-pomoremo mi, če ničesar ne storimo za širjenje verskega pre pričanja, kar je vse zapopadeno v tem namreč, da se doseza največ z širjenjem dobre besede Za to pa dobro vedo tisti, ki gredo za tem da za njih od padništvo rabijo tudi besedo. Oni to store, kakor že zgoraj omenjeno celo na račun samih katoličanov, ker to pišejo v njih časopis, za katerega plačujejo katoličani. To je vseh krivic krivica! To je največja zaušnica za katoličane od strani lastnih rojakov, ki so zašli s poti verskega prepričanja. To so najnesrečnejši rojaki med nesrečnimi, Bog se jih usmili! Kdor si hoče kaj zaslužiti pred Bogom naj deluje za širjenje katoliškega časopisja, naj bo to že kakor nanesejo okolnosti, če je mladina kjer se ne čita slovenščina, pa naročite ameriški katoliški list, drugače pa so prvi slovenski katoliški listi. Rojaki, strup se izganja z strupom! Toda, mi ne bomo rabili strupa, marveč le oija, da zacelimo rane, prizadejane po odpadnikih. C e bomo le nekaj storili in dosegli bo nam šteto za veliko. Borba je začela, gre se, kdo bo Stari Jergec in pa ribniški dekan sta se nekoč skregala do dobrega. Niti pozdravljala se nista več, če sta se srečala. In se zgodi da sreča Jergec dekana o mraku sredi trga. Dober večer" uide Jergcu nehote. Morda ga ie pozdravil v svoji zamišljenosti ali pa da dekana res ni spoznal. Ko mu je pa dekan odzdravil "Bog daj dober večer," ga je spoznal po glasu, žal že prepozno. Pa ni prav nič pomi-šljal. Obrnil se je in zavpil po trgu: "Ho, ho, — mna, mna, gospod dekan — ne velja!" — in je šel svojo pot. * Paznikov Francek ni bil s svojo pametjo ravno na najboljši nogi. Zato je največkrat služil pri Cenetu za pastirja. Kadar se mu je pa te službe zazdelo dovolj, je vrgel ža-kclj čez ramo in šel beračit, toda le po trgu in bližnji okolici. "J a, Francek, kako pa da beračiš?" ga je ogovorila hišna gospodinja. "Vajste, mama, tak rajvež sem! Osemdeset lajt sem že spounu, pa najmam ne očeta ne matere!" Raznikov Francek je imel tudi harmoniko. Vedel je za vse godove boljših tržanov in vsakega je prišel počastit s škripanjem svojega starover-skega instrumenta in primernim voščilom. Niti dekana ni izpustil, saj ga je imel v pra-tiki debelo podčrtanega, ker mu j.e vsakokrat padla svetla kronica. Pa se je zgodilo, da je stari dekan umrl in da je Ribnica dobila novega, ki še ni bil posvečen v Raznikove običaje. In stoji nekega dne Raznikov Francek v farovški veži, pa ga novi dekan povpraša: "No Francek, kaj bi pa ti rad?" "Vejo, sem pršu ranem' te- hant' za gut voščit!" * Njega dni so tudi v Ribnici veliko nemškutarili, kakor povsod v boljših družbah. Stari kapišon Pirker, po rodu Ko-čevar, je imel navado, da je dostikrat rabil znani nemški verz: Lieb' Valerland, magst ruhig sein! Po vojni pa je za nove razmere verz po svoje poslovenil: Ljub' domovino, pa miren bod'! . Mar ni bil stari Pirker duhovit in dalekoviden človek? SOCIJALIZMOM: ALI BO NAROD SLEDIL GLASU NAJVIŠJEGA PASTIRJA Pi-ja XII, ki sedi na stolu sv. Petra in vodi delo, ki ga je vsta-novil in z lastno krvijo in smrtjo na križu zapečatil sam Stvarnik neba in zemlje. Komu naj sledi do slej vedno veren slovenski rod! Katoliški tisk naj govori! Anton Grdina Ko je divji velikan Mungo na Athei-no povelje pograbil Tarzana, Janncttc in velikana Ukah-a, jih je peljal pred kraljico. Zopet so stali .pred njo, ki jih je divje gledala s prestola. "Ti si ubil mojega leva, mogočnega varuha mojih zakladov in vsega bogastva mesta in dežele Tohr," •'Zadene te po postavah boga Pantu in postavali kraljice Athec obsodba na smrt," .ie povedala kraljica. Toda, komaj je bila izrekla, je dostavila bolj mehko: "Toda jaz bom prelomila postavo Fantu in te ohranila pred obsodbo, toda s tem pogojem, da mi obljubiš, da boš ostal pri meni." 'KJdgovori hitro, kajti moja potrpežljivost je, kratka. Boš ostal ali — umrl s svojimi prijatelji?" — "Nobene poti do rešitve ne vidim," zamrmra Tarzan. "Ne! ne bomo te pustili da se žrtvuješ za nas. Preveč ti dolgujemo in jaz bi raje umrla, ko da ti to napraviš," reče odločno Jannette. "Tudi jaz sem istih misli kot Jannette," hitro reče Perry O'Rourke. — "Jaz tudi," pristopi naglo Major Burton odločno. "Tudi jaz ne maram svoje prostosti za ceno da izgubiš ti svojo," se pririne k Tarzanu Paul D'Ar-not. "kajti biti tukaj zaprt v tem rae-fstu je strašnejše od smrti." VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1940: JOSEPH OBLAK, ml. predsednik. JOHN PRAH. tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik. IZREKEL INTERDIKT Clevelandski nadškof Schrembs, ki je pred kratkim proglasil takozvani in-.terdikt nad f a rani neke italijanske cerkve zaradi njih nepokorščine. RUSI RUŠIJO FINSKE UTRDBE '■Sdimaa.1. !AEKI3ALMl LADOGA VI BOR 7finč/0/ v takih svotah, kakor tu navede-j ne, namreč v ravnih svotah po j | sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 i dinarjih. To radi praktičnosti izplačil. Kdor želi poslati pošiljatev po- ► tom kabla (brzojavu), lahko sto- j | ri po znižani ceni za $1.00, kar je < treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le J za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70................. 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.5.0.................J 0Q0 Di.n Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.90............... 100 Lir Za $ 11.50................ 200 Lir Za $ 17.00............... 300 Lir Za $ 28.00................ 5W Lir Nakazovati pošiljatve, da bi se J izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. (Dalje) Ker sem prišel v Ameriko, da sklenem nove zveze domovine z ameriškimi Slovenci, zlasti, da jih pridobim za ožje sodelovanje z našo Izseljensko zbornico,z našim Izseljenskim muzejem in z Družbo sv. Rafaela, nisem smel prezreti tudi tistega dela ameriških Slovencev, ki je svetovno nazorno drugače usmerjen. Zato sem obiskal pri uredništvu "Enakopravnosti" g. Šabca in g. Grila. Bil sem izredno ljubzeni-vo sprejet in sem našel tudi na tej strani popolno razumevanje svojega poslanstva in obljubo za skupno sodelovanje vseh ameriških Slovencev v vprašanjih, ki so nam vsem skupna in ki nujno zahtevajo skupen nastop, brez vsake kakršnekoli razlike med nami. Prav hvaležen sem jima in upam, da jima je moj obisk dokazal, da smo katoliški Slovenci vsekdar pripravljeni iti z njimi skupno v vseh vprašanjih našega naroda. Obisk dr. Kerna je bilo tudi prijetno srečanje s človekom, katerega sem pred leti dobro poznal. Ta delavni mož je veliko pisal. Izdal je prvi angleško-slo-venski slovar, ameriško-sloven-sko čitanko in "Spomine", kar vse je dragocen donos k slovenski izseljenski literaturi, in mu bo ohranilo trajen spomin kakor med ameriškimi Slovenci tako tudi tu doma. V četrtek me je popeljal Mr. Grdina v moj nepozabni Lorain. Še danes imam dragocen spo-minček — zlato uro — ki mi ga je dal Lorain, kjer sem bil nekoliko mesecev župnik in mi je še danes žal, da nisem tam ostal, za kar me je prosila župnija in tudi pokojni škof Horstman. Toda za kar sem se odločil, sem tudi storil in zapustil Lorain 1. marca 1908. in odšel v New York. Malo časa sem bil v Lorainu, toda zelo sem vzljubil to župnijo i in še še danes z veseljem spominjam lepih dni, katere sem tam preživel, Rev. Slaje, lorainski župnik, me je sprejel z njemu lastno prijaznostjo in me povabil, da sem prenočil pri njem, da sem tako lahko obiskal nekaj svojih dragih prijateljev, predvsem svojega rojaka in sošolca Mr. Josipa Svete in njegovo družino, Mr. Ambrožiča in še več drugih. V cerkvi sem videl sliko sv. Cirila in Metoda, katero mi je naredil naš slikar P. Blaž Farčnik. Veliko zelo prijetnih spominov se mi je obnovilo tiste ure, ko sem bil tam v Lorainu. Obiskal sem tudi narodni dom, katerega mi je z veseljem razkazoval Mr. Po tokar. Pravkar zidam, tu doma doma farni narodni dom pri mo ji fari. Škoda, da nisem videl tega zelo praktično urejenega doma preje, ker bi bil našel marši kako novo misel, ki bi naredila naš dom tukaj še bolj praktičen in prijeten. Za soboto in nedeljo sem imel napovedana predavanja v župni- jah sv. Vida, sv. Lovrenca in sv. Kristine. Povsod sem govoril o tem, "kako je danes doma v državi?", o delu službe sv. Rafaela in Izseljenske zbornice in o potrebi sodelovanja ameriške Slovenije s temi organizacijami, kar bi bilo samo v korist narodu tu doma, še bolj pa v korist ameriškim Slovencem samim. Zlasti sem videl, da so ameriški Slovenci o dejanskih razmerah v Jugoslaviji popolnoma napačno poučeni, oziroma, da niso prav nič poučeni, da prav nič ne vedo, kako se je naša mlada lepa država razvijala do danes. Tudi sem videl, da naši državi sovražna propaganda tudi med ameriškimi Slovenci ni spala in ne mirovala, temveč marljivo izkoriščala razne napake bivših režimov tu doma in z njimi ščuvala proti državi. Kako bridke so bile opazke, katere sem moral večkrat slišati o nasprotovanju Srbov proti konkordatu, o tem, da po naših konzulatih ni bilo nobenega slovenskega uradnika itd. Zato se mi je zdelo nujno potrebno, da razvijem med ameriškimi Slovenci ves potek razvoja naše države od začetka do danes, da povem in razložim vse napake, ki so se zgodile in da vzbudim novo zaupanje in novo ljubezen do države in naroda. Obstoj našega naroda in države zahteva, da ustvarimo nazaj novo mogočno narodno in državno skupnost z nami doma in našo krvjo na tujem. Naš izseljenec mora vzljubiti svojo domovinsko državo in postati nanjo ponosen kakor so vse druge narodnosti v Ameriki vsaka ponosna na svo* jo. Ako tu ne uspemo, smo vedno v nevarnosti, kaj se zna z nami kakega lepega dne zgoditi. Za tako majhen narod in majhno državo je to življenjskega pomena. Res je že zelo pozno in silno veliko zamujenega, nekaj morda za vedno, vendar pa sem videl, da ni še vse prepozno, da bi se še dalo nekaj doseči, Šlo bo le silno težko in bo zahtevalo od države in od nas tu doma velikih žrtev in veliko dela. Zdelo se mi je zato, da je moja sveta dolžnost od mojega naroda in moje države, da to priliko izrabim do skrajnosti. Res mi tega tu doma ni nihče naročil, ali naložil kot nalogo mojega obiska v Ameriki. Vendar pa sem bil prepričanja, da smo vsi in vsak posameznik tu doma in na tujem dolžni storiti in izrabiti vsako priliko, da delamo v tem smislu. Zato sem nameraval prva dva meseca mojega ameriškega obiska izkoristiti zlasti za to delo, da tudi pri tem pozabim nase, na svoje zdravje in na svoje tihe namene, katere sem imel s tem svojim obiskom. (Dalje prih.) NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgo< dovinski zemljevid z 32. strain . ni. Sobota, 2. marca 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Strati 3 PREDSEDNIK JE IZDAL PROGLAS 0 LJUDSKEM ŠTETJU L 1940 Washington, D. C. — V pro-Siasu, izdanem iz Bele Hiše, Predsednik Roosevelt poziva vse na popolno sodelovanje za izvedbo šestnajstega Desetletnega Censusa in označuje tako sode-io van je kot "eno izmed dolžno-Ktl dobrega državljanstva". Predsedniški proglas je bil naslovljen na vse prebivalstvo, 1^2,000,000 ljudi, ki stanujejo znotraj mej Združenih držav in Njihovih teritorijalnih in preko-niorskih posestev. Na nikak način ne mdre nikdo trpeti nikake škode — predsednik naglaša —, ako poda zahtevane informacije, kajti: Census nima nič opravljati s Plačevanjem davka, vojaško ali P°rotniško službo, obveznim podajanjem šole, priseljeniškimi Uredbami ali z izvrševanjem ^teregakoli zveznega, državnega oziroma mestnega zakona ali ^aredbe. Nikomur se ni treba a ti, da bi se količkaj razodelo Slede kakega posameznika, oz. njegovih poslov. V zaščito pra-in interesov vseh onih, ki po-uJo informacije, je ob pretnji f^'ogih kazni prepovedano vsa-ernu uradniku Censusovega u-?ada, da bi razodel kakršnokoli lnforrnacijo, ki pride do njegova znanja." Popolno besedilo proglasa, ^Pisanega od Franklin D. R°osevelta, kot predsednika, in overovljenega od Cordell Hull-a, ržavnega tajnika, se glasi sledeče: ŠESTNAJSTI DESETLETNI CENSUS Predsednika Združenih držav Amerike PROGLAS UVAŽUJE, da se bo v zmislu kongresa, odobrenega 18. 1939, 46 Stat. 21, vršil ?e,sbiajsti Desetletni Census clruženih držav, začenši od pr-aprila tisočdevetstoštiride-Setega leta; in , uvažuje, da ta Censtis, ki 0 Pomenjal stopetdeseto oblet-ico prvega ljudskega štetja v ^ruženih državah, je po Ustavi Uruženih držav potreben, da se °loči, koliko zastopnikov naj saka država ima v Reprezen-ativni zbornici; in UVAŽUJE, da informacije, Poizvedene ob letošnjem popisu, °rajo podati popolno in tačas-v1 dejansko sliko o ljudstvu, hi-farmah, tovarnah in drugih u'ih dohodka tega'naroda, da ni0l'emo pretehtavati učinke te- žavnega desetletja, ki se sedaj zaključuje, in se znamo umno ravnati za bodočnost; ZATOREJ, jaz, Franklin D. Roosevelt, predsednik Združenih držav Amerike, s tem proglašam in oznanjam, da po zgoraj omenjenem zakonu kongresa je dolžnost vsake osebe, čez osemnajst let stare, da odgovori na vsa vprašanja v popisnih polah, ki se nanašajo na posameznika ali na družino, h kateri spada, in na farmo ali hišo, kjer se on oziroma njegova družina nahaja, ter na vse druge popisne podatke, ki jih zakon zahteva, in da kdorkoli se brani odgovoriti, zapade kazni. Edina svrha Censusa je zagotoviti splošne statistične informacije o prebivalstvu, poslovnih delovanjih in dohodnih virih dežele, in odgovori se zahtevajo od posameznikov le v svrho, da se omogoči sestava takih splošnih statistik. Na nikak način ne more nikdo trpeti nikake škode, ako poda zahtevane informacije. Census nima nič opravljati s plačevanjem davka, vojaško ali porotniško službo, obveznim pohajanjem šole, priseljeniškimi odredbami ali z izvrševanjem kateregakoli zveznega, državnega oziroma mestnega zakona ali na-redbe. Nikdo se ni treba bati, da bi se količkaj razodelo glede kakega posameznika oziroma njegovih poslov. V zaščito pravic in interesov vseh onih, ki podajo informacije, je ob pretnji strogih kazni prepovedano vsakemu uradniku Censusovega urada, da bi razodel kakršnokoli informacijo, ko pride do njegovega zna-nja. Življenje in svoboda v prosti demokraciji imata za posledico potrebo raznovrstnih vzajemnih akcij za skupno dobro. Pripravno, popolno in točno odgovarjanje na vprašanja, ki jih popisni uradniki postavijo na vsako osebo, bi se od iste moralo smatrati kot ena izmed nalog dobrega državljanstva. VZPRICO TEGA sem jaz spodaj zabeležil svoj lastnoročni podpis in dal pritisniti pečat Zdurženih držav Amerike. DANO v mestu Washingtonu tega 9. dne februarja in v Gospodovem letu tisočdevetstoštiri-desetem ter v letu Neodvisnosti Združenih držav Amerike sto-štiriinšestdesetem. FRANKLIN D. ROOSEVELT Po predsedniku: CORDELL HULL, drž. tajnik PREBIVALSTVO ITALIJE SE MNOŽI maiHLv V Italiji že od 1. 1871 redno ,SaHih deset let štejejo pre-1Va'ce države. Te številke ;:0vejo, da je V Italiji zmeraj prebivalcev. Umrljivost je in °v manJ'ša> rojstev je več .. Več, in zaradi novih pokra-Eritreje in Libije, Tienci- ln Trsta' Eti°PiJe in Alba" se je prebivalstvo seveda e bolj povečalo. ž>le 31. decembra 1871 je 8 ol° v Italiji 26 milijonov osel'154 ijudi in prišl° 94 (V 1 kvadratni kilometer. 2 50 let nato, leta 1921, je ]ju°. v Italiji že 38,449.000 k tai; torej 10 milijonov več tj leta 1871. Ko je bilo šte-Prebivalstva 21. aprila, so lini 4M51.617 duš. Musso-slei -V odredil> da naj bo od-let v e Ijudstva vsakih pet v Dl °ktobru 1939 je živelo in v ltalijanskih pokrajinah 462 on! provincah Libije, 44,-je ljudi. K temu številu toeV dodati še 12.000.000 He /'alcev italijanske Vzhod-* fc\r . e> V(3Č ko 140.00 duš konceh otokov in 8000 iz ko jihslJ. v Tiencinu, medtem Je v Albaniji po štetju iz leta 1938 približno 1,057.-000 prebivalcev. Zdaj deluje posebna k'omisija italijanskega instituta za statistiko, ki bo tudi albanske prebivalce pravilno preštela in prištela. Naslednje splošno štetje bo leta 1941. Če pomislimo, da je že zdaj več ko 58 milijonov prebivalcev v Italiji, jih bo 1. 1941 brez dvoma že 60 milijonov. Po vsem tem vidimo, da je število prebivalstva v 70 letih naraslo v Italiji bolj kot v vsaki drugi sedanji državi. GLASOVANJE V GENERAL MOTORS Washington, D. C. — V 59 tovarnah, ki jih lastuje avtomobilska družba General Motors Sirom enajstih držav, .se bo vršiio glasovanje, pri katerem si ima delavstvo izbrati ali CIO, ali AFL, cla ga zastopa pri kolektivnih pogajanjih. Glasovanje je odredil vladni delavski odbor in, kakor se pričakuje, se ga bo udeležilo, okrog 150,000 delavcev. Usten to PALANDECH'S YOGOSLAV AiEilCAM Every Saturday, 3 to 4 P. M.ST ATI ON W HIP 1480'kilocycles? - (First Station oh Your Dial) Announced in English and . Dc/dieatcd' lo ali the ; ' S?rbsjČroat)s,šn,d. Slovenes , I'caturiiuj 11 program of CLASSICAL and FOLK MUSIC Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 2. marca 1940 ESETI BRAT Pisano polje Spisal Job. Jurčič J. M. Trunk Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1940: Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 32nd Pl. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak* Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaiu, ako član umrje. To je izvanredna usodnost za vsakega Slove-nca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. takih, k,i vam režejo vratove, še sami si jih porežite, da ne postanete — imperialist^ ker taki-smejo biti le drugi, ka$ Slovan naj — šuti. Math Vogrich, La Salle, III., se ni pustil ugnati v kozji rog, ko je prišel Molek s "Pomotami." Zopet je najvažnejše — finski zaliv. Dobro pove, čemu nad 20 let baje ni bilo take potrebe. Po "vešča-ku" Gardnu pride tudi "ve-ščak" Molek s — Trstom, Reko, Albanijo, Kitajsko. . .in kliče za pričo — Lenina, ko pravi: "Lenin in sploh v s i boljševiki, kakor tudi socialisti, so bili neizprosni sovražniki imperializma in bi naskočili vsakega, ki bi sugestiral ali zahteval kakšna "pristanišča" . . .". Seve, seve. . . ko govorijo taki — veščaki! Hitler ima pristanišč, da nič kaj, in če bi zahteval še Trst, bi delal to, kar je vsaj nameravala narediti, če bi ali če bo, Rusija (Stalin sem ali tja), in Lah ima pristanišč, da nič kaj, in je vzel Trst in Reko in po Albaniji Jugoslaviji zaprl Jadran. . .in če bi kak Slovenec zdaj zahteval Trst, ko so Slovenci popolnoma odrezani otl morja, dasi so na morju, ali kak Hrvat zahteval Reko, ali Jugoslavija p r o s t Jadran. . . bi bili Slovenci, Hrvatje in Ju-goslavani — agresivni, militarism in imperialistični. To so — veščaki, da se celo najbolj vernim socialistom nekaj svita v glavah, in poleg tega ti veščaki še nekako zahtevajo, da naj si vsaj Slovan še nam prereže vrat, ker še ni dosti takih, ki režejo Slovanom vratove. Saj je moralo biti res predrzno iti le imperialistično, ko je do 30 miljo-nov Slovanov v Poljski dobilo vsaj eno pristanišče, in Hitler jim je takoj pokazal, /da je to le — imperializem, in baje bi ga bil še — Lenin pohvalil, ko bi ne bil že pod drnom. Grdi Slovani, ki se predrzne-jo zahtevati kaka — pristanišča. . .in so zato tako grdi imperialist. Pri ti priliki veščaku Molku in Gardnu lahko na uho povem, da so 1. 1919 v Parizu, ko so rezali kruh za Rusijo, Angleži nameravali izločiti Rusijo ne le od finskega zaliva, celo iz in od vsega Ledenega morja, ker so prav resno delali na posebni "državi" "Arhangelsk", ki bi obsegala vso severno Rusijo, pa so le prišli nekoliko do besede tudi — Rusi, ki so bili brez besede, in se Angležem ta — neodvisna država ni posrečila. Naj vprašata pri socialističnih odposlancih narodne vlade. Hej, Slovani, premalo je še Deseti brat ni hotel med gosti sedeti. V svoji navadni obleki je stal sredi hiše, zdaj pa zdaj se glasno zakrohotal, in ke-dar so godci kako novo ubrali, vzdigoval je nerodno bose noge, metal je visoko od sebe in s peto bil ob tla, kakor bi hotel plesati. i * O Dolfu je malo drugega povedati, kakor da je imel kupico vedno med prsti. "Naj Krjavelj pije! Povedal nam bo, ali je res hudič na svetu," pravi starešina Matevžek. "O res, to pa to, saj sem ga jaz presekal, na dva kosa sem ga presekal!" zavpije Krjavelj vesel, slastno povžije dar iz kozarca in brž je bil pripraven, svojo povest praviti. "O svoji ženi naj pove, zdaj smo na že-nitovanju!" — zavpije deseti brat. "Kaj je bil kdaj oženjen Krjavelj?" vpraša Krivec. "O, bil, bil;" odgovori Krjavelj, "sveti Kozmas mi jo je bil dal, Bog mu daj dobro, vsi sveti so mi jo pa vzeli, mojo Urško, Bog jim te grehe odpusti, jaz jim jih ne bom nikoli pozabil, kaj menite!" In nakremži se Krjavelj in se namrda, nabere lice v čudovite gubance, razvleče usta na široko, stisne oči in si jih začne brisati s pestjo ter zatuli čudovit jok, da so se nekateri smejali, nekaterim pa se je začel smiliti. "Nič ne jokaj, brate!" tolaži ga deseti brat, "tvoja Urška ni bila latvice kislega mleka vredna. Zakaj bi tulil in solze po-cejal za njo." "Kaj lažeš!" srdi se Krjavelj. "Povej rajši, kako sta se zmenila, koliko časa sta bila vkup," pravi Krivec. "Kako se bova seznanila!" odgovori Krjavelj, "jaz sem dejal ti, ona je dejala ti, pa je bilo vse. Jaz sem za pečjo ležal, pri Bučaru je bilo, pa trebuh me je bolel." "Zakaj ga nisi ozdravil tako kakor kozo?" vpraša deseti brat. "Zato, ker se nisem domislil. — Trebuh me je bolel; kar pride Bučar in mi pove, da je Hrvatom, ki so prašiče čez hosto gnali, ena takih živali v travo polegla." "Crknila!" "Kaj lažeš, ni bila crknila, samo hoditi ni mogla več. Jaz nisem imel kaj jesti, pozabim trebuh in grem živinčeta iskat. Tam pri cesti je bilo stegnjeno. Jaz po-primem za prednje noge, — takole, — potegnem vso žival čez hrbet, eno nogo čez s eno, drugo čez drugo ramo, zadnje so mi pa doli pod hrbtiščem po mojih nogah opletale in rilec je čez mojo glavo ijaprej molel takole! Težko sem nosil, grozno so me slabosti obhajale pa mrak se je delal in trebuh me je bolel. Tačas sem Boga klical na pomaganje, ali nič ni izdalo. Kar mi je na um prišlo: ti Krjavelj, danes je sveti Kozmek in sveti Domen, to sta bila dva konjederkina brata, sta ljudi zdravila in dobra dela doprinašala; prosi ju, onadva ti bosta pomagala, da boš imel manj težave s prašičem. In ko sem roke povzdignil ,spustil sem ponevedoma obe gnjati, prase mi je zmuznilo po hrbtu na tla, rilec mi je še klobuk posnel. In potlej sem prosil svetega Kozmeka, naj mi pride na ramo pomagat ali naj pa vsaj eno živo dušo pošlje, ker sam nisem mogel praseta zopet na ramo spraviti, kakor je pred bil." (Dalje prih.) ra primera — ki se bo, Kakor le v gredoč omenimo, komu naših bravcev ve-gasta in robata zdela, katero pa mi že iz ljubezni do svojega rokavnjača morda enostransko sodimo in ji višjo ceno dajemo, kakor bi jo dajal kak mirnejši mislec — ta primera se je nanašala na leseno ostenje, črvivo brunovje in opuščeno streho lesene Dražarjev ehiše. Vešči ljudje so si pravili v Obrhku, da bi bila Franceljno-va mati, stara, togotna Dražarka, ki je med lanskimi pasjimi dnevi popustila Obrhek in šla Boga gledat od obličja do obličja, kaj lahko popravila svojo domačijo, zlasti ker so bile dražarske njive najboljše v obrškem polju, ko ne bi imela ženica priskutne navade, vsak krajcar za žganje in bel kruhek potrositi. Znano jim je bilo, da se je bila rajnea te malo ženske navade navzela od svojega umrlega moža, ki se je bil v mladih letih pri brambovskih' vojskah ob francoskem času s to božjo pijačo seznanil. Obrške sosede, ki so bile tako ljubeznjive, da so jo včasi obirale in čez zobe vlekle, bile bi ji še odvezo dale za to slabost, ali to, da dolgove dela in ne misli, kaj bo. sinu Franceljnu pustila, to je bilo v njih očeh Ipujše ko tisti mutasti grehi, ki se še ne ve, kaki so. Nobena izmed njih ni hotela očesa za-solziti, ko so lani sosedo pokopavali. Brž potlej se je slišalo, da bo Miha izpod Gaja, poglavitni dolžnik, prodal Dražarijo, ker mu Francelj, novi gospodar, ni mogel plačati, kar je imel Miha tirjati. In zdaj se je dejalo, da je dolg plačan, pismo je bilo narejeno, Francelj s Krvičevo hčerjo oklican in zdaj je bilo pirovanje! Napravljeno smo imeli celo rešto kvant, kako so Obr-ščanke ugibale, kje je mladi sosed denar dobil; ali ker so manj imenitne, nočemo ž njimi častitih bravcev dolgočasiti. Pogle-dimo rajši v hišo, dasi je razkopana, lesena in stara, tako dolgo ne bo na kup padla, da mi ven pridemo. Zbrana je bila v hiši lepa druščina ljudi. Če rečem, da so jim godci godli, razume se že samo po sebi, da so bili vsi vesele in židane volje; zakaj godci in mala nebesa — to sta pravemu Slovencu dve misli ali dva razumka, ki ju ne more vselej naravnost ločiti. Ženin in nevesta, vsa v veselju, sta sedela za mizo, upehana od plesa. Krivec in Kri.včevka sta bila tako dobre volje, da že od svoje svatovščine semkaj ne tako. Zlasti je bila poslednja, dasiravno sicer skopa, na današnji dan vse predrugačena. Dostikrat je vstala izza omizja, jemala razne potvice in mesne jedi iz skled in je nosila tjakaj k peči, kjer je na ostanke prežala vsa nada prihodnjgea Obrhka, otroci obojega spola ubožnih in premožnih Obrščanov. Med to krdeljo je sedel tudi naš prijatelj Krjavelj in se je mastil s kostmi, ki so mu od vseh strani na obiranje letele od mize. Cvet vsega društva pa so bili poglavni naši znanci, Kvas, deseti brat in Dolef, dasi so se razno obnašali. Kvas je tiho sedel na voglu in opazoval ljudi in navade. Kmetje, sosebno starešina Matevžek, ki je v kotu sedel in nekatero neumno in smešno razdrl, imeli in šteli so si za veliko čast, da je svatovščina imela gosposkega gosta. Zato so pa pokladali najtolstejše in najlepše prigrizljaje predenj. V "Prosveti" iz dne 6. feb-t. 1. na 2. str. v 1. koloni: ". . .sami v Moskvi priznavajo, da sovjetski režirA ni mogel v 20 letih svojega obstanka zgraditi več ko 15.000 milj novih železnic. V vsi Rusiji je danes 55 tisoč milj železnic.. i Slab transportni sistem ,ie kriv, da Rusija izvaža danes manj olja in lesa kot je za časa korumpiranih carjev.. " Na isti strani v 5. koloni: nedvomno so bile dosežene v Rusiji velike stvari v razmeroma kratkem času. Primitivna poljedelska država se spreminja v moderno industrijsko državo. Produkcija se je zvišala in storjena je bila podlaga za višji življenjski standard v bodočnosti. Brezposelnost je bila odpravljena in je do neke meje poskrbljeno tudi , za ekonpmsko zaščito. . ■" Kakšna je Rusija? Nočcfli cepiti dlak, ampak. . . ali si mandelc ali bajbca? IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. Naša prihodnja redna me- katero je dano na karti. Clan-sečna seja se bo vršila v nede- stvo je prošeno, da opravi svo-ljo dne 8. marca, točno ob jo velikonočno dolžnost na dveh popoldne. Vabljeni ste, dneve označene na karti, ako da se vdeležite v velikem šte- je to le mogoče, vilu. Ako ste zaostali z svojim Ta teden so bile razposlane asesmentom ste prošeni, da to karte na vse člane. Zelja na- poravnate kakor hitro mogoče, šega duhovnega vodje je, da S sobratskim pozdravom se članstvo ravna po navodilu. Jos. J. Kobal, tajnik. Izgleda, da je moralo le nekaj zašumeti v rdečem taboru, ko so tam videli sodb" Irvinga Pflauma. Urednik Molek pride že drugokrat z bri-zgalno in gasi. Meni gre le za Pflaumovo sodbo o strate-gičnem pomenu finskega zaliva, katerega je Rusiji zapVla Anglija in postavila Finsko za vratarja. Vse drugo je prepir za kozjo brado, in PflaurtV ki prizna strategieen pomen, sam govori, da "je Rusija pred mišljeno napadla Finsko. . .in] se uvrstila med agresivne, mi-litarične in imperialistične dri žave. . ." bržkone, ker bi bila morala molčati še naprej i'1 ostati lepo mirna v angleški kletki. Pflaum piše za ameri-lcansko javnost, in tu se more zdaj pisati le o napadu, vse drugo je celo nevarno. Kdo naj bi priznal pravico do stra-tegične potrebe, dosti je, da se to omeni, in potem pika. NENAVADNE NEBESNE burškem. PRIKAZNI V NEMČIJI V zgornjem Harzu pa so Iz Pomorjanskega poročajo, opazovali v času zadnjem šči- da so tam v noči od 7. na 8. pa nenavadno nebesno prika- januar opazovali nenavadno zen. Ščip je plaval na zapad- močan polarni sij. Pojavil se nem nebu. Ob 6. zjutraj so je najprvo kot rdeč, v zeleno šinili iz njega štirje enako- prehajajoč sij med oblaki in merili žarki, ki so prehajali v se je počasi pomikal proti se- ost, tako da je bila luna po- verozapadu. Po treh četrtih dobna ogromni zvezdi. Okrog ure re je spremenil v svetlo te tvorbe je nastal ozek sve- bel soj, ki je razsvetlil noč ka- tlobni krog, nad tem pa .širok kor mesečina. Podoben' pojav svetlobni pas, ki je žarel v so opazovali tudi na Meklen- vseh mavričnih barvah. nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED S1.50 Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Katoličani so tako močni) kakor je močno njihovo katoliško časopisje. L^lllllIBSillBIfilfSllllE^Iil^lBiinfaimillllilBlIIIIBlinBlll^ i ^ Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST |j| 1801 So. Ashland Avenu* Tel. Canal 0523 (3 Uradne ure: rsak dan od 9. g I zjutraj do 8:30 zvečer. ^IIIIIBIIIIIBI9IIBI!!IIBIIIIIBB1IIB!I!I!B!II:]BII'||BIIII!BIIIIIB|I'I'B<<>1 dobite v knjigi DR. H. M. LANCASTER DENTIST Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL. Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana a svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI H Louis J. Zefran »zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. giM 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois llPl^ Phone Canal 4611 iSilillS NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili »t pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.,— Cene zmerne. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS