[N«jy*<£ji ,1.,,— Ui dmmwwJk w Z Ji dr**wwh V^nmUo - - - I&00 I Za pol lota.....$3.00 S Za New "York celo leto • $7.00 GLAS NARODA Tke largest Slovenian Daily sn the United State*. aadTjegaT Holidays. 75,000 Reader«. List slovenskih delavcev Y AmerikL TELEFON: CHelssa 3—1242 Entered m Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 37. — Stev. 37. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 13, 1937. — SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. 60.000STAVKARJEV BO ZAČELO V PONDELJEK DELATI V dvanajstih dneh bo produkcija zopet normalna milica bo demobilizirana; g0verner murphy odlikovan; splošno povišanje mezd Montažne tovarne še ne bodo mogle obnoviti obratovanja, ker ni na razsolago dovolj sestavnih de« lov — Pri pogajanjih, ki se bodo začela v torek, bodo urejene zadnje podrobnosti. — Stavkarji v St. Louisp še vedno piketirajo pred tovarno. položaj na Španskem Pri zavzetju Malage je fašistom pomagalo štiri tisoč Italijanov. — V Madridu imajo republikanci uspeh. MALAGA, Španska, 12. feb. — Italijanski vojaki, katerih število cenijo na 4000, so pomagali generalu de Liano pri zavzetju Malage in sedaj čisti jo mesto in okolico. Fašistične čete niso zadele na rikak odpor, ko so zavzele Časabcrinejo, Campa fašističnih aeroplanov in vsi letalci so bili ubiti. Ministrski predsednik Francisco Largo Caballero je izdal ukaz, po katerem morajo bili vsi moški od 20 do 45 let pripravljeni na splošno mobiliza-eijo. GIBRALTAR, 12. februarja. — V Malagi čaka 2000 republikanskih ujetnikov na obravnavo pred vojnim sodiščem. Po-fctavljenih je bi'o več sodišč, ki »eprestano zaslišujejo ljudi, ki so na sumu, da so naklonjeni republikanski vladi. Neko poročilo iz Bilbao pravi, da so republikanski aero plani bombardirali fašistični križarki Canarias in Baleares v Biskajskem zalivu. Križarki ste bili najbrže potopljeni. mehiška vlada zapira cerkve Governer Aleman je ukazal cerkve zapreti. — Komunisti zahteva j o, da ostanejo zaprte. MEXICO CITY, Mehika, 12. februarja. — Nad 20,000 katoličanov se je polastilo 11 cerkva v Orizabi v državi Vera Cruz ker jih je pod pritiskom komunistov goverucr Miguel Aleman ukazal zapreti ob 8 zjutraj. Na governerjevo povelj j so vojaki obkolili cerkve, popoldne pa so prišli ljudje in cerkve zopet odprli. Pri tem jim vojaki niso branili. Nekaj časa je izgledalo, kot da bo prišlo do kakega spopada in trgovci so naglo zaprli■ trgovine. Toda katoliški voditelji so svojim pristašem svetovali, da se zdrže vsakega na silja. Tudi governer Aleman je prišel v Orizabo ter je množici rekel, da se morajo obruiH na zakladniški urad v glavnem mestu, če hočejo imeti cerkve • :dprte. Katoličani so se obrnili na predsednika Cardenasa s prošnjo, da na kak način odredi, da so cerkve odprte v državi Vera Cruz. V mnogih državah je bila že olajšana stroga cerkvena posta va in je bilo dovoljeno postaviti posebne odbore, ki uprav ljajo cerkve. DETROIT, Mich., 12. februarja. — General Motors Corporation si na v9o moč prizadeva spraviti produkcijo na isto višino kot je bila pred stavko. Upa, da se ji bo to najkasneje v dvanajstih dneh oosrecilo. V ponedeljek se bo vrnilo na delo šestdeset tisoč delavcev. Družbeni uradniki so izdelali načrte, po katerih bodo začele tovarne obratovati. Montažne tvornice bodo še par dni počivale, ker nimajo na razpolago dovolj sestavnih delov. Packard Company je izjavila, da bo povišala delavcem plače za dva milijona dolarjev na leto. — -I 2,500 delavcev bo dobivalo po pet centov več na uro. Isto povišanje bo uveljavljeno tudi pri Chrys-]erju in pri General Motors. Governer Murphy, ki ima velike zasluge, da je bila stavka tako uspešno končana, se je odpeljal včeraj v New York, kjer mu bo podelila American Irish Historical Society zlato kolajno za "izredne zasluge v javni službi". A. N. Benson, glavni poslovodja National Automobile Dealers Assaciation pravi, da bo mogoče kmalu izvršiti vsa naročila. V Anderson, Ind., so člani United Automobile Workers of America zaključili stavko v nekem gledališču, kjer so odločno protestirali proti mestnim oblastim, ker baje niso dovolj ščitile unijskih zborovanj. V St. Louisu United Auto. Workers še vedno piketirajo pred zaprto Fisher-Chevrolet tovarno v protest proti ustavnemu povelju, ki prepoveduje piketiranje. V Flintu Mich., izjavljajo častniki, da bo jutri demobiliziranih tisoč mož narodne garde. Na-daljnih 2300 jih bo odpoklicanih, ko bodo začele obratovati tovarne General Motors. V Clevelandu se bo že danes vrnila tretina de-lavcev v Fisher Body tovarno. Lokalna unija je protestirala proti takojšnjemu povratku na delo, čes, da še ni odglasovala glede sporazuma, ki je bil sklenjen v Detroitu. Cim kasneje bodo začele obratovati tovarne za karoserije, tem dalje bodo morale čakati montažne tovarne. V Flintu so inšpicirali zastopniki zavarovalnih družb in uradniki General Motors tri tovarne, v katerih so štrajkarji 43 dni "sedeli". Pri tem so ugotovili, da bo treba marsikaj popraviti, predno se bo obratovanje obnovilo. V Lansingu. glavnem mestu države Michigan, je izjavilo vodstvo alkoholne oblasti, da bo od nedelje naprej zopet dovoljeno prodajati opojne pijače. V torek ae bodo sestali zastopniki United Auto- Workers of America in zastopniki General :ije ter rešili še nekaj podrobnosti, iflfiL .. ■ ' i ivpa. KRALJ JURIJ JE BAJE BOŽJASTEN LONDON, Anglija, 12. feb. Ker je magazin " Cavalcade poročal, da so razširjene govorice, da je kralja Jurija zopet napadla božjast, je bil zaplenjen. Vlada je izdala povelje, da je iz magazina izpuščen odstavek, ki piše o tem. Ta odstavek se glasi: " Okoli londonske borze in med člani parlamenta je razširjena govorica, da je 'kralja zopet napadla božjast.'' '' Cavalcade" bo zopet objavljen, toda z izpuščenim odstavkom o kraljevi bolezni. Urednik magazina je glede tega rekel: "Samo beseda 4'zopet'' je povzročila vso sitnost." PRED MADRIDOM, 12. feb. — Fašistično poveljstvo objavlja, da je bilo pokopanil* 1300 republikanskih vojakov, ki so padli v bojih za cesto, ki pelje iz Madrida v Valeneijo. General Motors bo zastopal podpredsednik W. S. Knudson, delavce pa Homer Martin. Pri tej priliki se bodo dogovorili, katere določbe naj veljajo za vse in latere le za nekatere tovarne. John L. Lewis, predsednik odbora za industrial no organizacijo, je obhajal danes svoj 57. rojstni dan. Zdravstveno stanje—lotila se ga je namreč mfluenca—se mu je precej izboljialo. tuhačevski osumljen Maršal je izginil iz Moskve. — Njegovo ime je pri zadnjem procesu o-menil Kari Radek. — Tudi postni komisar Jagoda je na sumu. MOSKVA, Rusija, 3 2. feb. — Preiskava ruske tajne policije GPU. se je sedaj posebno obrnila na dva visoka sovjetska uradnika. To sta vojni pod-komisar maršal Mihael Tuhačevski ter komisar za pošte iti brzojave Henrik G. Jagoda. Maršal Tuhačevski je po svojem činu drugi najvišji častnik za maršalom Klementijem K. VoroŠilovom. Ozračje v Moskvi je i>oluc sumničenja, odkar se je prejšnji mesec pričel proces proti 17 Trockijevim pristašem, od katerih jih je bilo 13 ustreljenih, štirje pa so bili obsojeni ;ia večletno ječo. Tuhačevsk,-jevo ime je omenil pri obravnavi Karl Kadek in od onega dne je Tuhačevsk" izginil iz Moskve. Uradno pa se zatrjuje, da se Tukačevski nahaja v Sočiju ob ( rnem morju. Radek je rekel, da je maršal Tuhačevski poslal k njemu ge-?ierala Vitokva Putno po ne katere stvari. General Putna, ki je bil vojaški atašej v Tokio, Berlinu m v Londonu, je bil v avgustu od poklican iz Londona in je bii takoj aretiran, ko je bilo njegovo ime omenjeno v procesu proti Zinovijevu in Kamenevu ter drugim 14, ki so bili vsi u rtreljeni. Pri zadnjem procesu je državni pravdnik Andrej Višinski natanko izpraŠeval Radeka o Tuhačevskem, najbrže v namenu, da bi maršala očistil vsake semnje. Radek je Višinskemu rekel, da Tuhačevski ni bil zapleten v zaroto, katere je bil obdolžen Radek. Aretirani so bili že trije pod-komisarji in podkomisar za težko industrijo Gregorij Pjata-kov ter železniški podkomisar J. A. Livšič sta že bila ustreljena. Tuhačevski je vedno veljal za zelo zmožnega in zvestega vojaškega poveljnika. Jagoda, ki je bil nekoč načelnik GPU, je bil pri prvem procesu v avgustu odstavljen kot komisar za notranje zadeve ter je bil i-nienovan za poštnega komisarja. Pri zadnjem procesu pa mu je bil tudi odvzet naslov komisar za državno varnost. Sedanji njegov naslov ni znan, četudi ima še visok urad. MOSKVA, Rusija, 12. feb.— Poveljnik rdeče armade v Sibiriji general Vasilij konštanti-DoviČ Bluecher je listn "Izve-3tja" iz Harabovska brzojavno 'sporočil, da je is japonskih u- francija hoče imeti proste roke Francoski kabinet b o razpravljal o vmešavanju v špansko vojno. --Poljska bo posredovala • mr v« •• pn Nemčiji. PARIZ, Francija, 12. fob.— Francoski kabinet bo imel jutri sejo, na kateri bo razpravljal o tujem vmešavanju v špansko državljansko vojno, ker nevmeševalni odbor ni mo gel preprečiti pošiljanja prostovoljcev na Špansko. - Glasilo ministrskega predsednika Leona Bluma "La Po-pulaire" pravi, da bo vlada prcklicala svojo izjavo glede nevtralnosti ter si bo obdržala proste roke, ako Nemčija in Italija takoj ne prenehate s po Šiijanjem prostovoljcev španskim fašistom. Znano je, da je Rlumova vlada vedno naklonjena španski republikanski vladi. Prepovedala pa je francoskim pro stovoljeem hoditi na Špansko, ker je upala, da bodo isto storile tudi druge države. Posebno je vznemirilo francosko vlado poročilo, da je pri zavzetju Malage pomagalo generalu de Liano 12,000 Italijanov. Francoska vlada je tudi žejo ozlovoljena, ker je Nemčija zahtevala, da Francija svojo vojaško zvezo z Rusijo prekliče, ali pa tako premeni, da bo mnogo izgubila na svoji va. žnosti. Poljski poslanik v Parizu Lukasewicz je bil nedavno pri poljskem vnanjem ministru Josipu Becku v Monte Carlo ter je bil zatem "prijazno" sprejet pri vnanjem ministru Yvo-nu Delbosu. Po mnenju političnih opazovalcev ti poslanikovi obiski potrjujejo govorico, da bo Poljska prevzela vlogo posredovalke med Francijo in Nemčijo. Francoska vlada se je odločila, da bo špansko republi kansko vlado dejansko podpirala, ako Nemčija in Italija takoj ne prenehate pošiljati prostovoljcev na Špansko. LONDON, Anglija, 12. feb. — Nemčija in Italija ste sprejeli načrt nevmeševalnega odbora, da bo pri mednarodnem nadzorstvu na Španskem udeležena tudi ruska mornarica, čemur ste se do sedaj upirali. S tem pa še niso odstranjen* vse zapreke: Portugalska nam -rec na noben način noče,dovoliti, da bi bili na njeni straui meje kaki mednarodni opazo -valci, ki bi pazili na Špansko. ogromni izdatki za angl. armado Anglija bo najela dve miljardi dolarjev za voj< sko. — Ta načrt je svarilo za Nemčijo. LONDONN, Anglija, 12. feb. — Finančni minister Neville Chamberlain je v poslanski zbornici rekel, da bo vlada najela dve miljardi dolarjev v vojaške namene, ker sedanji državni dohodki ne zadostuje, da bi bilo mogoče postaviti zadostno obrambo dežele. Samo letos bo izdauih $8.">n,-/>00,000 za povečanje obramb". Nameravano posojilo bo porabljeno v petih letih, vrnjeno pa bo v 30 letih. Natančne podrobnosti o tem načrtu bo vlada objavila prihodnji teden. Finančni minister pa ni povedal, kje bo vlada vzela to posojilo. Ameriški denarni trg jo. Angliji zaprt, ker ne odplačuje svojega vojnega dolga Združenim državam. Zato bo vlada morala gledati za notranje posojilo. Ker je Chamberlain to posojil o omenil istega dne, ko je nemški podanik Joachim von Ribbentrop v vnanjem ministr stvu vložil zahtevo za vrnite v kolonij, so mnogi krogi mnenja da je hotela Anglija s tem Nemčijo posvariti. • Poslanik Ribbentrop je imel five uri razgovor s stalnim vna-njim tajnikom viscountom Ha-lifaxom, ki nadomestuje odsotnega ministra Edena. Uradno poročilo o razgovoru samo pravi, da je Ribbentrop povedal mnenje svoje vlade o mnogih vprašanjih. DESETIČ OČE WILKESBARRE, Pa., 11. februarja. — 73-letni John H. Brown je postal danes oče desetega otroka. Njegova žena je stara 41 let. radnih listin razvidno, da namerava Japonska v kratkem pričeti vojno z Rusijo, da ji V jame vghgdnji del Sibirije^ BLUM ROTI DELAVCE PARIZ, Francija, 11. feb.^ Ministrski predsednik Blum je danes solznih oci rotil devet tisoč zidarjev in stavbinskih de-iuvcey, naj ne zastavkajo. Ce bi zastavkali, bi svetovna raz etava ne mogla biti otvorjena dne 1. maja. in Francija, poseb-iiO pa Pariz, bi imela ogromno izgubo. Delavci zahtevajo petnajst odstotno povišanje plače. ROJSTVO V KRALJEVI DRUŽINI 1 RIM, Italija, 12. februarja. Italijanska prestolonaslednik princesa Marija Jose je povila sina. Krščen bo na ime svojega starega pčeta, Viktor Enuir mkL _ -Z.'^ w ■ ^jtišiC , -t-tri^ -'L. i. GLAS T* A ROD A" New York, Saturday, February 13, 1 937 THE LARGEST SLOV EN F DAILY IN TJ.S7A. "Glas Naroda" IA Oorpontka) Owned and Published by 9LOVENIO PUBLISHING COMPANY fttmk Btknf, Vwtdent__L Treaa. Plaoo of bnrteiM of tbo corporation and idilmwi of above officers: IM Wert 1M OliiH, e# MietiMaw. New I«k CUr, N. L "GLAS NABODA" _(Volee o> the People)_ toned ■very Day Blreept Sundays and HoUdty« Sa cele leto Telle ea Ameriko In Kanado .....................$6.00 la pol leu....................$3.00 la fietrt leta..................$1.50 Za New York ea celo leto $7.00 Za pol leta.................... $8.60 Za Inozemstvo n celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Bnbecrlptlon Yearly $0.00 OopleS bres podplat ln osebnosti se ne prlobCujejo. Denar naj se blagovoli poHlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi prejfinje bivališče naansnl. da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement **Glss Naroda" Ixnaja vsaki dan izrišem*! nedelj le praznikov -GLAS NARODA**. 21$ W. 18th Street. New feck. N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 nemcua, rusija in japonska Japonski zunanji minister je lani spomladi izjavil, da vojne s Sovjetsko Rusijo ne bo. dokler bo on vodil japonsko zunanjo politiko. To je tudi zelo verjetno. Japonska je podpisala pogo-troo i. Nemčijo v nadi, da bo s tem izzvala vojno. Japonskim politikom je jasno to, kar ni jasno nemškim, da bi se namreč vojna proti Rusiji ne dala lokalizirati. Anglija, ki bi brez dvoma rada videla konec državnega kapitalizma v Rusiji, iwnioro dovoliti, da bi nastala z zmago nad Rusijo v Nemčiji bojevita železna pest, ki bi se ji potem nihče ne mogel zoperstaviti, niti Anglija sama. Japonski politiki računajo s tem, da bi prišlo zopet do vojne v*e Evrope proti Nemčiji, če bi Nemci izzvali vojno z Rusijo. Japonci bi v tem primeru kaj lahko prodali svoj vpliv in svojo pomoč na Daljnem vzhodu kakor so to storili leta 1914 Vse druge države bi bile zaposlene z Nemčijo. Japonci bi pa lepo mirno posneli smeta ud. Japonska noče vojne na življenje in smrt z Rusijo, ona bi rada samo brez odpora pc-basala vso severno in del srednje Kitajske. Japoncev je preveč na domači zemlji, še bolj kakor Italijanov, in zato se morejo izseljevati. Za svoje izseljenje bi pa radi Japonci izsilili ali kupili koncesije v Avstraliji. Od Rusije bi radi dobili zlepa in brez vojne polovico Sahalina in Vladivostok. Zato so besede japonskega zunanjega ministra, da se Japonska ne bo zapletla v vojno z Rusijo, zelo verjetne. Velika škoda za Nemčijo, da so v Berlinu te besede preslišali. Usodno je, da je imel Berlin vedno dobre vojskovodjo, redko pa dobre diplomate in državnike. Mnogo argumetnov govori za to, da Japonci svoje vojaške zveze z Nemčijo ne vzamejo resno in odkrito. Njim zadostuje to, da so po sklenitvi pogodbe pomaknil/ svojo vojsko k sovjetski meji. Nasprotno pa ne vidijo, kako se je s tem poslabšal njihov lastni položaj. Brez te pogodbe bi najbrž vsaj zdaj še ne bilo prišlo do tega, da sta si Anglija iii Francija svečano obljubili medsebojno pomoč. Pogodba je pa škodovala tudi preračunljivim Japoncem, ki utegnejo svojo politiko na Daljnem vzhodu še drago y>lača-ti. Japonska je namreč že več let sama na .pra^*" državljanske vojn«. DENARNE POSILJATVE '———— ■ » »■ i. ——» ... . ..........mm Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO talLH _ Ma IN $ B.M _ Din. 2M t 7JM _ Dim. SM llLlt _ Din. SN mM - Din. MN _ Dim. 29M ▼ ITALIJO k Za $ ----Ur 1$$ $ 12.25-----Lir 20$ $ 30.00-------Ur 50$ t 5T«$___Ur 10M $112.5$______Ur 2$09 $1(7.50---Ur 3000 warn MM O MM M BMDAJ HITRO MMNJAJO BO MAVMDMMM OMMM PODV3ŠMMM BPMMMMMB1 GORI ALI DOU In I III m I vetjih iiiNi kal zgoraj navedemo, bodisi v dinarjih aH ■rak dovolj oJcom «e bdjk pogoje. ttrUkCOJk ▼ AMMUftaiH POLAaJM la hp le Ml i t «— 1> postati_9 Lil na*- " • ...................ntJi - •» _$io^- m^ - • _$2L— »N^ ^ Z ..........HUi nas miin m rtu«tu ro ciai mm ka m- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda^ ' » f Skrivnost rdečih sodišč. Ves svet se čudi, kako je mogoče, da so pri sedanji sodni obravnavi v Moskvi vsi politični obtoženci, katere je Stalin postavil pred sodni stol, tako enostavno vise priznavali m se takorekoč sami sodili. Isto se je godilo že pri prvi veliki obravnavi, pri kateri je bilo že tedaj toliko nekdanjih vodilnih glav ruskega boljševizma obsojenih na smrt. Takrat je ves kulturni svet zmajeval z glavo, kako je kaj takega mogoče. Obtoženci so takrat tako odgovarjali, ^a je moral vsakdo dobiti vtis, da so to manj vredni ljudje. Sedaj pa se je to ponovilo z drugimi obtoženci, izmed katerih je 13 obsojenih na smrt pred puškami, štirje pa na težko ječo od 8 do 10 let, med njimi voditelj ruske revolucije in njen duhovni početnik pisatelj Radek. Vse svetovno časopisje se sedaj znanstveno peča s tem vprašanjem. Najbolj zanimiv članek prinaša v tem oziru londonski list "Daily Mail." Ta mpiše priča, ki je sam bil pri obravnavi, tako-le. "Že od mladih nog sem živel v Rusiji ter sem bil tamkaj tudi vzgojen. Poznam može in žene, ki so }>ostali sovjetski vodje. Kot dijak sem bil z najbolj slovečiml med obtoženci celo prijatelj. Ko pa sem jih sedaj videi pri obravnavi, ki se je vršila v nekdanji plemiški dvorani v Kremlju, skoro sem ni mogel verjeti niti svojim ušesom. No glede na to, da vsak Rus navadno vse taji in ni nikdar kriv, je bilo obnašanje in govorjenje jetnikov tako čudno, da niti za hip nisem več dvomil, da možje, kakršni so Radek, Sokolnikov, Piatakov, Sereforijakov in Muralov nikakor niso več tisti in da niso pri sebi. Ti možje, katerim je bilo vse življenje ena sama debata in dokazovanje, so pa sedaj pred sodiščem govorili stvari, ki so jih pripravile pred puškine cevi. Kako naj to uganko razumemo? Večina ljudi na Ruskem je prepričcVna, da je tega kriva hipnoza. Tako si ljudje šepeta ie razlagajo po cestah in tovarnah, več kakor šepetati pa si tamkaj nihče ne upa. Hipnoza, ki jo tamkaj uporabljajo, .je taka: Jeniko pripeljejo v velik prostor, ki je razsvetljen z umetno lučjo. Tam vse skupaj zbero ter morajo tako molče stati po pet ali celo deset minut, ne da bi kdo smel spregovoriti kako besedo. Ko so hip-notizer in njegovi pomočniki zasedli svoje prostore, večino svetilk ugasnejo. Gorita še dve ali pa ena sama. Nato morajo jetniki nepremično zreti v te svetilke. Med tem pa eden izmed pomočnikov z dolgočasnim glasom bere nekak samo-govor, ki v glavnem vedno znova ponavlja to, kar je treba jetnikom »ubiti v možgane, da bodo potem ponavljali. Med tem hipneftizer drugega za drugim hipotizira. W Lo traja kako uro. Ves ta čas pa nad jetniki dolgočasno zveni glas bralca, ki vedno bere svoj sa-mogovor. Če se enkrat ne posreči, se poskus ponovi večkrat, dokler uspeh ni dosežen. Lahko si torej mislimo, da mora tako postopanje v nekaj dneh zlomiti vsakogar. Volja je zlomljena in zavest izgine docela. Nato pa začno posameznike zasliševali. Tamkaj jih posamič hipnotizirajo ter jim sugerirajo izjave, kakršne hočejo imeti. Tipnotrzem je v Rusiji sploh zelo razvit. Uporabljajo ga za vsakovrstne namene. Zlasti pa Rusi radi s hipnotiz-mom zdravijo pijance in druge zločince. V Rusiji je znano, da so 4 glavni policijski preiskovalni sodniki obenem zdravniki. O tem v Rusiji mnogo govore. V Rusiji je tudi znano, da kandidatom za sodnike v notranji upravi svetujejo, naj obiskujejo še nekaj medicinskih tečajev, da si tako j>ovečajo svojo vrednost in sposobnost. Kot dijak sem poznal Grego-rija Diamanta, ki se sedaj piše Sokolu i kov. Prej je bil sovjetski poslanik v Londonu. Sam sem ga videl, ko ga je nekdanja cartska tajna policija zaslLševala. Zato pa tudi vem, kako je ta mož znal tajiti in se zvijati v najtežjih okolnostih. Isto velja za Piatakova in Serebrija-kova. Kar pa se posebej tiče še Radeka, v vsej Rusiji slovi kot imeniten debater v političnih debatah. Toda Kari Radek, ki je sedaj stal pred tem sodiščem, je docela drugi mož. Pripoveduje stvari ter je podoben Hamletu, ki svojo vlogo pretirava. Bodisi on kakor tudi Sokolnikov govorita docela drugače. Sokolnikov je na primer vse življenje govoril z značilnim naglasom, ki je bil samo njegov. Sedaj pa sem videl, da Sokolnikov tega nagla'sa ni več imel. Sokolnikov je imel tudi staro navado, da je zanižal, kadarkoli je kaj premišljeval. Vsi njegovi londonski znanci so poznali to njegovo navado. In sedaj — za čudo — tega Sokolnikov ni več delal. naroČila za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz domovine naravnost na svoj na slov. Knjigarna Glasa Naroda. IŠČE SE izvežbane SlVALKE na ženskih slamnikih, fino delo, dolga sezona. Vprašajte pri: SANDRA HATS, 40 W. 37th Street, New York City. ' (3) Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Narod*" 216 W. 18th Street New York City PožUjite takoj, da bodo dobili.za praznike! IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za. leto 1937 25c Cena s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. KAVALIRSKI TAT V NIČI. Rudnik, kjer 8e je zgodila katastrofa, kaže strašno podo-Ik>. Med žrtvami je baje tudi neki nemški inženjer, z imenom Rus. Silovitosti eksplozije najbolje opozarja dejstvo, da je zletelo 20 ton težko električno grebalo v rudniku v zrak ka'kor otroška igrača. VOLKOVI KRVOLOKI. Peter Zgaga Ko se je te dni vračala znana francoska pisateljica Oolette ml neke predstave v Niči domov jo je napadel moški, ter ji iztrgal iz rok torbico, v kateri' je bilo med drugim 3000 frankov gotovine. Naslednji dan je prejela Colette po pošti pismo z uropanimi bankovci in z naslednjim opravičilom: "Madame, gotx>vo i?e boste čudili mojemu pismu. Toda nisem si mogel nikakor dovoliti, da bi obdržal denar pisateljice knjig "Mon eter" in "Clau-dine". Ljubim vaše knjige, ker me spominjajo na'lepše dni mojega življenja. Kljub stiski, ki me je prisilila, da sem vam u-kradel ročno torbico, se čutim prjmoranega, da vam vrnem denar. Bil bi neznansko srečen če bi mogel to osebno storiti, toda to se ne more zgoditi iz razumljivih razlogov. Ostati moram pač v senci. Prejmite izraze mojega odličnega spoštovanja. Tat." Colette je objavila to pismo v listih, ki izhajajo v Niči ter so potem tiska zahvalila napa dalou za -denar in kavalirstvo. TISOČ VREČ SMODNIKA JE EKSPLODIRALO. V čilskem rudniku za pridobivanje bakra v Anacondi se je primerila nedavno strahovita eksplozija, ki je zahtevala več nego sto človeških žrtev. Nesrečo je povzročrla iskra, ki je pred časom vžgala tisoč vreč. smodnika. Moč eksplozije je bila tolikšna, da se je vse podzemlje treslo kakor ob močnem potresu. Zemski skladi se dolgo niso mogli umiriti in so se majali tudi še potem, ko j«» eksplozija končala svoje razdejanje. Iz Cemovic v nekdanji provinci Bukovini poročajo o grozljivem doživljaju zdravnika dr. Konstantina Graneja, ki je bil pozvan k nekemu hudo bolnemu kmetu ter so ga na poti domov napadli gladili volkovi. Zdravnik je sedel v saneh brez orožja ter je poganjal konja, ko je začutil za seboj zavijanje, ki mu je razodelo, da gre za njegovo sledjo trop volkov. Konja sta postala nemirna in sta kmalu s sanmi zdirja-la dalje, zdravnik pa je ostal sam sredi ceste. Volkovi so prišli do njega, prevrnili sani in tulili. Dr. Grane je mislil, da je po njem. Toda imel je sreča. Zveri se je rajši ucvrle za pobeglima konjema. Zdravnik je obležal nezav<-sten v sne-gu. Našli so ga naslednje jutro z zlomljeno nogo, katero si je zdravnik pokvaril pri padcu z vozila na cesto. Nekaj sto metrov od zdravnika so legali ostanki raztrganih konj. ki so ju volkovi razmesarili in jk>-žrli. Podoben strahoten poživljaj je imela tudi skupina kaznjencev, ki so jih poslali v Kišine-vu kidat sneg na ce^to. Možje so bili z lopatami v rokah na delu, ko je od nekod pridrvel trop lačnih volkov. Med zvermi in kaznjenci se je razvila pravcata bitka. Slednji so se branili z lopatami in krampi, dočim so pazniki streljali s službenimi revolverji. Paznikom in kaznjencem se je napo-slel posrečilo ukrotiti zverine ter jih zapoditi v beg. Po tej bitki so ugotovili, da je obležalo nič manj kakor 13 volkov ranjenih in onemoglih sredi ceste. Toda tudi človeške žrtve ni so izostale. Dva kaznjenca sta bila tako oklana, da so ju morali nemudoma prepeljati v bolnišnico, kjer se borita s smrtjo. naročnike v West Virgin! j i in Pcnnsvl-vaniji opozarjamo, naj ne čakajo potovalnega zastopnika, ker ga ne bo k njim. Oni, ki jim je naročnina potekla, naj jc pošljejo naravnost na upravo "Glasa Naroda*'. — Uprava Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koča od tam, Je pstrehne. d* Je poafen v vseh stvareh. Vsled nale dtflgn* letne sknftoje Via iwiifi dati najbolj** pojasnila ta todl vse psti ubns preskrbeti, fe Je potovanje udobno ln hittfc. se trn- opno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi piiidithi vse, bodisi preinje sa ponataa dovoljeni* potni liste, vlteje In sploh vse, kar je ca potovanje pslrebns v najbltrejian časa, In kar je glsvno, za najmanjSe strofike. Nedriarljanl naj m odteftaje ie zadnjega trenutka, ker predno se dobi h Washington povratno dovoljenje. BHNTfEY 1 KHIfllV* raits torej takoj an biiaplsfao navodila la zagotavljamo Vin, da boote poceni In lJiIoi gsisToll. SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Tr**»l Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. ___--- O TUJKAH IN NEZNANKAH Zdi se mi, da sem nekoč pi ^al o tem, toda koristno stvar je treba večkrat povedati, posebno če enkrat ne zaleže. :Toda ne bojte se, dragi rojaki in rojakinje, ne bom pisal 0 tujih in neznanih ženskah, pač pa o tujih in neznanih besedah, ki povzročajo dosti ne-priiik, če človek ne pozna njihovega pomena. Celo domače besede nekateri tako zmaličijo, da uiso za nikamor. Vzemimo besedo "predsed-nik". Dobe se dopisniki, ki dosledno pišejo "preeednik", kar nikakor ni pravilno. Predsednik vendar predseduje, kar ni tjavendan. Zato je predsednik. Vsak društveni predsednik je "prccednik'' samo tedaj, ko g& precej a. Nekateri pišejo 41 vabilo na pitnik" ter vabijo na piknik. Izraz "pitnik" je sicer nepravilen, napačen pa nikakor tm, ampak je prilagoden razmeram. Menda ni bilo še nobenegn slovenskega piknika brez pitja, in zato bi se dalo oprostiti tistim, ki pravijo piknikom "pit-iiiki". "Board of Health" le malo-!;do pravilno izgovori. Naši rojaki pravijo povsem preprosto "portofliell", kar seveda ne diši po zdravju. Tudi beseda *4lease'* dela :iekaterim preglavice. Pravijo ji enostavni 4'list", kar se tudi da oprostiti, ker je taka po- 1 godba skoro vedno napisana na | listu papirja. Mnogo newyorskih rojakinj ooznam, ki pravijo kinematografu "mufenea", ženski ročni torbici pa "paka-bu'\ Pa je res v ženskem pocket-booku strahovit "buuu", če zahaja dedec preveč v Tretjo ali v Peto. Tuje besede zavedejo vča.-i človeka v veliko zadrego. Ce ti kdo takšno besedo zabrusi, res ne veš, če bi rekel ja ali ne. Znan mi je naprimer slučaj, ko je rekel rojak Marjanci, da mu je jako simpatična. Ko so jo vprašali, če ve, kaj to pomeni, je odvrnila : — Nak. ne vem, kaj pomeni, toda za vsak slučaj sem ga dvakrat vse kala za uho. In zgodilo se je tudi, da je dragi rojakinji mož nenadoma zbolel. Skuhala mu je gomiljc in tav-žentrož, fijolice mu je na masti stenstala, z araiko ga je na. mazala, lopatiko mu je dala pi ti, nazadnje ga je pa še s pri ? adno repo pokadila, pa ni vse skupaj nič pomagalo. Kar ležal je, potil se je in stokal. — Nak, umreti mi pa ne sme —si je mislila, — časi so slabi, pri slamnikih ni nič, rent je treba plačati, in za funt pork čapsov moraš dati skoro petir-trideset centov. Kar živi naj in naj dela — je pametno sklenila in poklicala dohtarja v hišo, ki je bolnika otipal, ošlatal in oslušal, pa ni mogel ničesar dognati. Skrbna ženica je stala vsa preplašena poleg postelje in se ozirala zdaj v bolnika, zdaj v zdravnika. — Hm, — je dejal zdravnik, — ne vem, kaj bi bilo. Ali je kaj takega pojedel, ali je kaj takega popil t — Jedel ni nobene take stvari in pil ni nobene take stvari, — je pojasnila ljubka ženica. — Ali je ponoči kaj fantaziral? — je vprašal zdravnik. S tem vprašanjem jo je spra vil v nemalo zadrego. Toda le za hip. Seveda, malo nerodno ji je bilo, ko je povedala zdravniku: — O, samo enkrat ali dva-5*1 krat, pa fitto mm. - • -- ■ > - ^. T- •• ~ .r "GL'AS NARODA New York, Saturday, February 13, 1937 TZ7E LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8J9. s ___ U KRATKA DNEVNA ZGODBA |j K. KNU1) K.: VSTAJA MRLICEV Razkropljeni švaa vali a tirali na eno izmed mrtvaških ladij in ga z drugimi vred vrgli raz krov. N jegova nesrečna žena Mar-gerita Lavalle, ni mirovala prej dokler je ni sprejel rdeči policijski komisar. Sovjetski vladi je bilo ja*ko mučno radi te-' ga, da je bil umorjen francoski državljan in Margareti Lavalle je poveljnik Cekistov takoj dovolil, da poišče truplo svojega moža. To je bilo tem lažje, ker je imel Laralle ob umoru belo platneno cbleko na sebi. Bilo je krasnega sončnega * e ptemberskega popoldneva. Nalahno vzvalovano morje v odčeki luki je odnašalo sotee ruskih mater tja v Črno morje. Molče je stala gospa Lavalle zraven potapljača Oregorija Ivanoviča v malem motornem čolnu, ki je plaval proti onim trem mrtvaškim ladjam, ki so • bile še vedno zasidrane zunaj na morju. Bilo je krog enajstih dopoldne, ko je bilo morje toliko mirno, da se je mogel Gregor Iva novic potopiti na dno morja, ki je bilo ondi precej plitvo. SesaHce so enakomerno delovale. Medtem ko je Margareta Lavalle silno razburjena strnit la v ono toško, kje je bil pota ič izginil v morje, je rdeči nj*ki častnik gledal na ka-| » mi* zapotto« are. Ko- la, nakar so pomorščaki takoj potegnili potapljača kvišku. Gregor Ivanovič je prispel navidezno nepoškodovan na krov, a ko so mu odklopili in sneli čelado, je bil mrtev. Pomorščaki so nemo obstopili mrliča. 44Gospa*' je dejal poveljujoči Cekist po brez uspešnem poskusu oživljanja in skomizgnil z rameni. "Vidite — nepričakovan slučaj. Storili smo kakor ste želeli, več pa ne moremo." "Ali ni nobenega drugega potapljača na krovu?'* Cekist se je vprašujoče ozrl ]H) pomorščakih. Mornarji so za korak odstopili. "Možje," je dejala gospa, "deset tisoč rubljev tistemu, ki tni prinese truplo mojega moža!" "Deset tisoč rubljev," je šlo mrmraje od ust do ust, "deset tisoč rubljev!" "Jaz!" je hipno dejal Georgijec Mirko Grusič, ki je služil za kurjača na pomiku. "Deset tisoč rubljev — velja." "Urno!" je priganjal Cekist, "kar ti Francozinja obljubila, bo tudi držale." S stisnjenimi zobmi je kurjač gledal kako so mrtvemu potaplja joču vlačili potapljaško opremo s telesa. Ne da bi zinil še besedico, si je dal mirno deti opremo nase. "Vse v redu, tovarijš?" je vprašal 'Cekist. Georgijec se je oklevaje za-strmel na morje- "Ali bi cigareto!,T Mrko mu je potapljač pogledal v oči. "Naprej." In nato so ga spustili čez krov. Voda se je belo kodrala in nat?.nčno je bilo po vstaja-jočih zračnih mehurjih spoznati, kako je potapljač naravnost tja krenil, kjer so morali biti utopljenci prejšnjega dne. Spet se je Francozinja zastrmela ko očarana preko morja in >pet je Cekist avtomatično štel minute. Tedaj se je zasilna vrv strahotno stresla, da je šlo vsem do kosti. Hlastno so roke vseh zgrabile za vrv. Potegnili so Georgijca z divjimi zamahi navzgor. Le s težavo so mu odpeli čelado. Kri in sline so se mu cedile iz ust in nosu. Mož se je zmedeno ozrl krope sebe. "Kaj pa je?" ara je Cekist nejevoljno nahrulil. "Ali se ti je zmešalo?M "Deset tisoč rubljev" je zasopel hrrpavo Georgijec, "deset tisoč rabljev je, ki plavajo po morju. Popi, buržuji, gene- rali in voja'ki . . ." Nato ie začel rjoveti in besneti, da so ga mogli komaj krotiti. "Ltj tovarišica, ali si že slišala? V bolnišnici leži eden, ki pravi, da jih je videl." "'Koga pa?" "Mrliče! Res ..je dejala tovarišica, ki je bila pravkar prišla iz skladišča za razdeljevanje 'kruha in si je svoj težko pridobljeni hlebec pritisnila na prsi. "Pop stoji pokoncu z razmr-šenimi lasmi med njimi in drži roke kvišku in preklinja nas in me.^to. Pokoncu, sli'site, pokoncu prihajajo mrliči po morju." Vest o zbiranju mrličev se je širila od hiše do hiše; prodrla je v vojašnice rdeče <^arde, v ječe na smrt nlbsojenih tja do ozkih vijugastih ulic in bivališč sestradanih beračev. In Georgijec je v svojih svetlih trenutkih pripovedoval okoli •stoječim, napeto poslušajojo-čim bolnikom in strežništvu o mrličih, ki so mu bili prišli nasproti, ki so stiskali in dvigali pesti in ga niso hoteli pustiti proč. Zvečer so se jele oglašati prve grožnje zoper rdeče oblastnike v Odesi. Zjutraj je izbruhnil v pristanišču štrajk in upor. Tovariš generalni komisar se je naglo pripeljal z avtom. "Kar jc- mrtvo — je mrtvo — butci!" je zalbrusil razburjenim množicam v obraz. "Mrliči stojijo pokonau, ker jili že-Jezje na nogah vleče nizdol in čez tri dni vrže voda vsako truplo na površje. Na delo, tovariši, na delo — in —" "Georgijec jih je videl!" je zakričala ženska z visokim glasom. "Mrliči so se uprli proti vam!" "Mrliči so prekleli mesto in nas in naše otroke!" "In tudi vais, prekleti psi!" je besnela množica. Tovariš generalni komisar se ni zatekel v varstvo pušk svojih Cekistov. "Prostor! Ali . . Kamenje je začelo frčati po zraku. Nihče se ni hotel umakniti. Dvignil je roko v usnjati rokavici. Ko se je bil razkadil smodnikov dim po ozkih tesnih vijugastih ulicah pristanišča, je SRBI! PRIDRUŽITE SE Poklicnemu Izletu V JUGOSLAVIJO ki ga prireja Srbski Narodni Savez pod vodstvom G. BRANKA KEKIČA glavnega tajnika. BERENGARIA Odpluje iz New Torka 19. JUNIJA (preko Cherbourga) Udeležite se, če hočete obiskati grob bla gol »okoj nega kralja Aleksandra. Pozivamo vse člane in prijatelj«.' v Združenih državah in Kanadi, da se pridružijo temu i»omembu> mu izletu. Zahtevajte poseben letak, na katerem je opisan srbski izlet. Za reservaeije se <»hriiite na vašega lokalnega agenta. cu nard white star 25 BROADWAY NEW YORK CITY L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: 100 bil prostor prazen. Tovariš generalni komisar je naglo stopil čez mrliče na tlaku in je vstopil v avto. Daleč zunaj na sireni morju so pa peli neskončni valovi -pesem o mrtvih upornikih, ki so se dvignili zoper rdečo sužnost. UPORABA PAJČEVINASTIH NITK. Skoiaj da ne vemo tega, da so tudi pajčevine ki v pozni jeseni povsod visijo {X) zraku, u-porabljane. Ujxirablja jih zna-stveni mehanik za sestavljanje znanstvenih aparatov. Da pridobijo čim več pajčevin, ujamejo pajke in jih dajo v prazne škatlice za vžigalice. Cez nekaj dni odpro škatlice in dajo pajkom podolgovate klinčke kot nekake lestvice, kjer pajki plezajo navzgor in navzdol. Da se morejo spuščati nizdol, si pajki naj> rede jo svoje fine paj-čevinaste niti, ki jih dotični, ki se s tem bavijo, brž navijejo na majhen žičnati okvirek. Časih zadošča en sam pajek, da so niti navite na 20 takih okvirčkov. Pajek napravi do 100 metrov dolgo nit, preden preneha in ga spet izpustijo. Ko so kakih 12 pajkov prisilili na ta način, da so proizvajali svoje niti, ima mehanik dovolj snovi, da izhaja z njo vse leto. Pajčevinaste niti so za sestavo finih, mehaničnih instrumentov zato pripravne, ker bi se vsaki£na druga snov, pa bodisi, da bj bila še tako nežna, spremenila pod vplivom vročine, mraza ali sopara, le na pajčevinaste niti ne vpliva ničesar. Zato so le te primerne za najfinejše merjenje v znanstvu. V Wernerjevih očeh je zasijalo. "Oporekati moram. Ivan me precenjuje. A ker že govoriva o njem — v njegovem imenu prihajam, d:t se vam zahvalim za vaš potrpežljivi trud, ki st" l njim podpirali njegovo delo.'* Kitine oči so se široko razprle, kakor da ve vedno manj, kaj naj ta obisk pomenja. "Povem naj vam tudi, kako iz srca obžaluje. " Posloviti/' je zajecljala Kiti. "Gospod Forbeek odpotuje? Tako iznenada? In se nm rnudi tako, da ne utrpi niti minute, da —" ni mogla dalje govoriti. Tudi Werner je molčal. V teh prestrašenih dekliških očeh je bila zapisana izpoved, ki ga je navdajala s skrbjo. "Toda prosim vas, gospod profesor, kako :-e je zgodilo? Tako nepričakovano?7' "Oditi mora tako hitro ko mogoče v Monakovo." "Hitro? Tako hitro? Toda—" Kiti je očitne pokazala, da je nejevoljna. "Zato vlak ne bo odpeljal prej. Imel bi še dovolj časa! Ne zamerite, gospod profesor, ne gre tu zame, tod« moja teta je pač zaslužila,' da bi se gospo«! Forbeek nekoliko oziral—" Kiti je premolkni-la in v hipu prebledela. "Priti ne more?" Aii je bolan?" Ranjen? Skriva, da bi ne bil v skr beli?" Zdaj je bil Werner na vrsti z ugibanjem. — "Ivan? Ranjen? Odkod ta vaša sumnja, konte sa?" "Ali vam ni pravil, kaj se je pripetilo? Nesrečno zgodbo z orlom, ki je pobegnil iz klet-Ke?" Kiti so besede vrele iz ust. "('e bi ne bi-io gospoda Forbecka, bi se zame slabo izteklo Zdaj prav tako, kot takrat pri hudourniku. — Pomislite, z obema rokama je zgrabil orla. — Zgrudila sem se na tla — toda tetica je hotela priskočiti gospodu Forbeeku na pomoč in pri tem ji je zasekal orel svoje kremlje v roko. \ •nislili smo, da vsaj gospod Forbeek ni ranjen." 4'Saj res ni: Pomirite se!" "Ne! Taji se tudi pred vami. Zato hoče čimprej v Monakovo." Spet se ji je beseda utrgala. "Toda ne! Bil je vendar na Hubertovein, v če raj celo dvakrat. Ne ujema se!" Zmedeno r:e je ozrla v Wernerja. "Zdi se mi. da govorim nekoliko zmešano. Seveda, čudno ni." Werner je menil, da razume smisel teh b«>-sed. Pole^ vsega, kar je te minute opazil san*. se je spomnil tudi na stvari, ki 11111 jih je pripovedoval Forbeek o Tasilu. Dekle bržkone še iil prebolelo bridkega slovesa z bratom. "Prosim, da mi oprostite, kontesa — nise-n ravna! prav. da sem svojemu mlademu prijatelju ta zadnji obisk—" ležalo mu j«* na jeziku: hotel prihraniti. Popravil se je: "Da sem prevzel zanj to pot. Opustil bi jo, če bi vedel, Ja Ivana nasproti dami, o kateri ste govorili, veže dolžnost. No, zgodilo se je, storjeno je bilo z dobrin, namenom. Prosim vas, zagovarjajte Ivana, če bo vaša teta manj opravičeno nejevoljna, in pišite v.-e na moj rovaš. In vi sami kontesa —" težko je prikrival svojo ginjenost —"ne srdite se nanj! Izkazalo se je, da mora odpotovati z vso naglico, pa mor& urediti še marsikaj. Upoštevajte to in sprejmite njegovo ?!ovo iz moje roke." Kiti se je dvignila in segla Werner ju v roko. Njenim očem se je poznalo, da bolj prisluškuj* vsemu, kar je govorilo v njeni notranjosti, ko besedam, ki so ji bile na uho. "In če bi naneslo, da bi vaša in njegova pot vodila od-le j narazen, ga ohranite v prijaznem .•-pominu. Da teh dni ne bo pozabil, je poskrbljeno. Vi pomenjate zanj preobrat v življenji:. Zbudili ste v njegovi umetniški duši najgloblje -i!c in mu dali moč za delo, ki bo proslavilo ni«' govo ime. In če boste pozneje kdaj čuli: Ivan Forbeek je med prvimi v svoji umetnosti — ooste smeli reči: Jaz sem pri tem pomagala. In ta misel vam bo v veselje. Ali ne, kontesa?*' Kiti ni mogla govoriti. Samo prikimala je, k<; odhajal, se je prestopila, kakor bi ga hotela pospremiti do vrat. Pa ji je pod njeno tipačjo roko zašlo naslonilo stola, in o-tala je tam. >trmeča, kakor bi se bilo dogodilo nekaj nepojmljivega. Werner je zapustil hišo. Ko je stopil iz seii-,'ne verande ven na sonce, ga je dohitel Fric: "Milostna gospodična prosi gospoda profesorja." Werner se je vidno vznemiril. Kaj bi mu mogla Kiti še povedati? Počasi >e je obrnil za slugo. Kot je hotel stopiti v bilja rdnico, ga je lapotil Fric na stopnice. Odšla sta po njih in sluga je odprl vratu. Werner je vstopil in se znašel pred postarno • lamo, ki ji je mogel obraz le nejasno razločevati. ker ga je krila senca ob progi žarkega ^oiica — obraz z veliini potezami starosti in cvetočimi barvami mladosti. DALJE PRIDE FRANCOSKA ARTILERIJA V MAROKU febi Nemčija ne odpoklicala svojih prostovoljcev iz Spans kega Maroka, bi stopila franco- 19 3 7 SLOV ENSKO-AMER1KANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA - 50 CENTOV t Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 Wot 18th Street Mi QL1B yZBDPZ** New York, Saturday, February 1 3, 1937 TBE LABQE8T XUQVENE DAILY 7V VJ93. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA • ZA "GLAS NARODA- PRIREDIL: I. H. 43i PRISTANISCE, KI SO GA PRIČELI NEMCI UTRJEVATI "To je razumljivo, ker ni mogel misliti, da mu bom tako naglo na razpolago. Zelo mi je žal, da Mr. Stanhopeja ni doma. Toda reiel mi je, da je za take ljudi, kot sem pax, v njegovem uradu vedno delo na razpolago. Da} mi je svojo vizitko, tukaj je. In mislim, da je beseda Amerikanea dobra.*' U>ta Mr. Younga se nekoliko zategnejo. Nekaj časa premišlja. lxma nanj ni napravila utiša, kot da je kaka slepar-ka. Mogoče se je Mr. Stanhope v resnici zanimal za to resno nastopajočo dekle. V resnici še tudi ni vzel nobene privatne tajnice, k«*r prave ni mogel najti. Mr. Young je vedel za združenje tvnik in da je bil Mr. Stanhope pred nekaj meseci v Berlinu. In take obljube, kakorsno je dal tej mladi dami, je imel navado držati. Toda Mr. Young ne ve, kaj naj počne ž njo. In tako pravi: 44 Mr. Stanhope želi, da ga te štiri tedne ne nadlegujemo s službenimi zadevami. Zato vate prosim, da se vrnete v štirih tednih." Lona ga presenečena pogleda, toda predno še more kaj odgovoriti, pravi Mr. Young: "Na svidenje, Miss Strassman!" Potrta gre Lona iz urada. Žalostna se vrne v hotel, toda po dolgem izpraševanju se je peljala s podulično železnico, kajti taksija si ni hotela več dovoliti. Vsa obupana sedi v svoji hotelski sobi, čije oprema je kazala skrajno doslednost. Premišljuje, kaj ji je storiti. Ali naj bi čakala na Stanho-pejevo vrnitev, ali si naj skuša najti kako drugo službo. Ali pa bo Mr. Stanhope, kadar se vrne, tudi držal svojo obljubo? Obljubil ji je sicer pred pričami: dr. Friesen je bi; seveda mrtev, toda — saj je bil poleg tudi še ameriški odvetnik. ki je bil tudi iz New Yorka. Kako se že piše? Saj rrts, Mr. Dumby. I)a, ko bi se obrnila na Mr. Dumbyja, — •nogoce ji bo mogel dati kak nasvet? Pelje se v kavarno hotela, pije čaj in nekoliko prigrizne, nate pa pogleda v telefonsko knjigo, kje ima odvetnik Dumby fcvojo pisarno. Naslednjega dopoldneva se pelje s podulično železnico v bližino ulice, kjer je bil Dumby jov urapoldne je bilo. Sedel sem kraj Amazon-ske reke, v senci orjaškega drevesa in sem pisal. Povsod je bilo eno samo zelenje in en sain mir, 1 * iz dal je se je čulo brnenje motorja. - Nenadoma zapazim z enim očesom, da se je v travi nekaj; zganilo. Pogledam in vidim: dolgo, lesketajoče se truplo se počasi plazi pod travami in se bliža mojim nogam. Zdaj se prikaže ozka, trivoglata, temna glava, ki jezlja, se potopi med travo in je komaj za 30 centimetrov oddaljena od mojih čevljev. Kača! Po truplu sodeč, je to mlada kača-vel i-kanska ali nakonda in meri dva metra v dolžino- Ni strupena, a grize. Prva misel: Živo boš ujel! Počasi in previdno skrvim to nogo — zdaj dru-?ro in se dvignem. Anakonda me še ni zapazila. Zdaj vidi m. kako ji glava polagoma izginja v travi. Planem po-koTicu in stojim z nogo na njenem tilniku. Pod travo vso oživi, s krčevitimi gibi se krči truplo, moj sluga, ki je nedaleč čepel, priskoči, pritisne kačino truplo in rep k tlom; imava jo! /e je tu tovariš s čolnom. Držimo anakondo za tilnik. Ni vreče ne zal>oja — brž jermen sem, brž krog vratu kače — že je privezana v čolnu. Drugi tovariš jo fotografira, nato odrinemo. Tako sem prvikrat ^naletel na kačo, ko sem pisal pismo. Že več tednov ?e potikamo po braziljsko-gvajanskili pra-dozdovih, v srcu deviške divjine ob reki Jarv. Nekoč najdemo kačjo kožo v duplini drevesa. Že smo mislili, da ni nobenih kač. A nekoč sedimo v hiši in tedaj vzklikne prepara-tor Raymundo: 41 Kača leži v grmiču ob vodi!" — Brž s puško tja, zakaj kačo, ležečo v vodi, težko dobiš. Polagoma se 'bližamo: resnično je debela, pol drugi meter dolga kača. Tzpro-žim in zadenem. Kača se premetava, da pljuska voda visoko navzgor S kolom jo dvignem in vržem daleč na sipino. Kar naglo je pri *ebi in v velikem loku skoči k vodi. Spet jo z qrorjaeo vržem nazaj. Belordeča je, vitka urna ko podlasica. Raymundo in tovariš kričite, nekdo jo fotografira, jaz jo venomer se-ganjam na suho. Morda bi kdo dejal, da nas je hotela napasti. V resnici pa ni drugega, ko da se boji in ne ve, ne kam ne kod bi. Raymond mi vrže precep, brž zgrabim z njfrn kačo. Kar močno se zagrize vanj. Nato nekaj udarcev; kmaln jo imamo v kozarca alkc/hola. Vse to smo frimali. To je bila prva kača v pragozdu, kjer jih sicer ni, le on« 11 so, kjer je v bližini kaka reka. V svoji indijanski koči smo pri kosilu. Kuhar pravi, da bo pral perilo in potrebuje zato kos mila. Naj si ga vzame iz zaboja, mu pravimo. Tedaj pa iznenada krik groze: Kuhar pri hi ti ves prepaden. Da leži na milu kača jararaea, in ga je skoraj ugriznila v roko! Jara-raca je najstrupenejša brazilj-ska kača. Zares: majhen, temen klobčič leži na milu v zaboju. Sežem z dolgo pinceto m dvignem 1 'živo smrt" iz zaboja. Mlada je še, tanka ko pe-resnik, kratka ko svinčnik a strupena do smrti. Odslej bo treba v vsak zaboj prej posvetiti. To nam je pokazal kmalu drugi primer, ki je težko verjeten. Pozno je že bilo, povečerjali smo že. Ždimo za tri metre dolgo mizo in pijerno kavo. Na drugem koncil mize je gramofon. Radi 1>1 ga navili, tedaj pra vim tovarišu: "Poglej no, v gramofonu je kača." "Kaj?" se začudi oni, a že se začne v nejasnem odsvitu petrolejke, počasi , ko kak čarobni plamen dvigati vrhnji del kačjega trupa iz lija. Više in više se dviga, mala, trivoglata glava živahno jezlja in išče opore. Spet jararaca! Sedimo ko o-kameneli in bolščimo v ta prizor. Strupena kača v gramofonu! Mogoče je bila kača že kak Man v liju. Kaj je neki pri vedlo kačo (io tega, da je splezala na mizo in zlezla v lij gramofona ? Treba je bilo vse preudari-ti, saj je bil ta primer tako čudovit, da skoraj ni bil resnično, sten. Kača se drži trdo pokon-cu. le glava se ziblje iskaje sem in tja. Počasi vstanem, tovariš obsedi; kače ne smemo preplašiti, treba je da jo damo v svojo zbirko. S svojo dolgo pinceto se z druge strani splazim bližje, a kača hoče pravkar na |K)krov gramofona. Tedaj jo urno zgrabim na zatilniku s pinceto. Truplo se lepo nagne in tedaj opazujemo tega svojega strahotnega gosta ob svi- o©< I JMšitP nam ca cene voznih U-itov, reservacijo kabin ln pojasnila za potovanje. * SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Yerk tu petrolejke. Ta kača je neke druge, vitkejse vrste jararace s svetlimi progami. Kar na zunaj je videti, kako hudo je trupena. Xaš sluga, ki mu je desna noga vsa razjedena od strupa kač. vzklikne: "O, to je satan, strašno strupen satan!" Torej smo imeli satana v gramofonu. Damo ga kar brž v alkohol. Naročite se na "Gla„ Nam-la'' največji slovenski dnevnik i Združenih 'lržai>n~*. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! ! IZ BAGiMDA V 8TAMBUL 4 knjige. • slikami. 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nazr Cena __________LM KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, SM strani, a slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nila; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarlb; Med Jezldl Cena ------------LM PO DIVJKM SITKDI8TANT 4 knjige. 694 strani, s slikami Vsebina: Amadija- Beg ls Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena_______....... LM PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strmo! Vsebina: Brata Aiadžija; Koča v soteski; Miridlt; Ob Vardarju Cena___LM SATAN IN iftKARIOT 12 kajig. a slikami, 1994 straal Vsebina: Izseljenci; Toma ietar; Na sledu: Nevar Dosti nasproti; Alraaden ; V treh dellb sveta ; Naročite jih lahko pri: \ Izdajalec: Na lovu; Spet n* divjem zapadu; aefteul milijoni; Dediči Cena ........................S.69 V GORAH BALKANA 4 kajige. s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač dimen; Zaroka z zaprekami: V go.*-»b-njaku; *(ohamedangkl svetnla Cena ....................LM W1NETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Ngo-Čl. lepa Indijanka; Proklestvo zlata: Za detektiva; Med Komanči in Apač!; Na nevarnih potili; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Če*______J M Ž (J T I 4 knjige, s slikami. 697 strani Vsebina: Boj s medved -m; Jama draguljev; Končno —; Rib. ln njegova poslednja pot Ctmm ---------1.M 216 West 18th Street KNJIGARNI!] "Glas Naroda" New York, N. Y. 19. februarja: Bremen v Bremen 'JO. februarja: lie de France ▼ Havre Saturnia v Trst ' "4. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary t Cherbourg 20. februarja: Enropa v Bremen 'SI. februarja: P«ris v Ha\re Rex v Genoa ;{. marca : \ Nouiandie v Havre Uerengaria v Cherbourg 6 marca: Coute die Savola v Genoa 9. marca: Brt-meu v Bremen 10. marca: Queen Mary v Cherbourg Wasbingtou v Havre 12. marca: lie de France v Havre 17. marca: Normandie v Havre IS. marca: K u ropa v Bremen Berengaria v Cherbourg 10. marca: Rex v Genoa "4. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. marca : Suturnia v Trst Paris v Havre 31. ma rtu : Aquitnnia v Cherbourg 1. aprila : lie de France v Havre Bremen v Bremen 3. aprila: Conte di Savoia v Genoa 7. aprila: WasbinRton v Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cehrbourg 10. aprila: Kuropa v Bremen Rex v Genoa 11. aprila : Normandie v Havre 15. aprila: Berengaria v Cherbourg iC. aprila: Vulcauia v Trst 17. aprila: Bremen v Kremen JO. aprila: Koma v Genoa JI. aprila: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg J4. aprila: lie de France v Havre Conte dl Savoia v Geuoa 27. aprila: Europa v Bremen £8. aprila: Normandie v Havre Aquitanla t Cherbourg 1. maja: SatJirnia v Trst 4. maja : Paris v Havre Berengaria v Cfcerlwurg Bremen v Bremen , Washington v Havre 5. maja: Queen Mary v Cherbourg a maja: Rex v Genoa 12. maja: ^uitania v Cherbourg 4. maja: Champlain v Havre Europa v Bremen 5. maja: Conte di Savoia v Genoa 9. maja; Normandie v Havre Manhattan v Havre 0. maja: * Berengaria v Cherbourg '1. maja: Bremen v Bremen 2. maja: Roma v Genoa 5. maja: Lafayette v Havre U. maja: Queen Mary v Cherbourg •8. maja: Paris v Havre J9. maja: Rex t Genoa Advertise in