Esi E TT E q2? SE IK E DECEMBER 1984 • ST. 24 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA —D- LETO XXV Zmoremo več Stara resnica je, da je naj slabše zadovoljiti se z doseženim, kajti to slej ko prej vodi v nazadovanje. Merilo za našo uspešnost je v veliki meri količina in kvaliteta proizvedene preje. Zavedamo se, da ne po količini ne po kvaliteti proizvodov še ne zadovoljujemo širših družbenih potreb. V naših srednjeročnih planih smo si zato zastavili nalogo, da dosežemo tudi te cilje. Mislimo, da so naši razvojni programi dovolj realni in nam to omogočajo. V letu 1985 planiramo proizvesti 7.779 ton preje, kar je približno toliko kot smo v letošnjem letu proizvedli v rednem delovnem času. Preja, ki smo jo proizvedli z nadurnim delom ni računana v planu. Predvidevamo, da bomo z aktiviranjem dela novih proizvodnih kapacitet povečali proizvodnjo šele v letu 1986, ko naj bi izdelali že okoli 8.160 ton preje. Vendar pa naši kupci tudi v letu 1985 pričakujejo od nas več kot 8.000 ton preje. Postavlja se vprašanje ali smo sposobni in na kak način doseči te količine že v letu 1985. Odgovor mora biti pritrdilen. Kljub temu, da smo letos povečali proizvodnjo v rednem delovnem času za okrog 8 %, lahko z maksimalno angažiranostjo vseh delavcev in z maksimalnim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, ob ugodni oskrbi s surovinami in ugodnih klimatskih pogojih te dosežke še izboljšamo. Vsekakor pa samo to še ne bo zadostovalo za proizvodnjo 8.000 ton preje in je zato nujno, da še naprej z nadurnim delom proizvedemo dodatne količine preje. Geslo — zmoremo več in bolje, nam mora biti stalno vodilo pri našem delu, kajti le to bo nam in delavcem, ki predelujejo našo prejo, omogočilo v tej težki gospodarski situaciji ohraniti ustrezen socialni položaj. Franc Lesjak (ml.) Vsem bralcem želimo srečno in veselo novo leto j V TEJ ŠTEVILKI Na 2. in 3. strani: • podrobneje poročamo z letne- ga sindikalnega sestanka ker želimo tudi ostale člane, ki niso bili prisotni, seznaniti s povzetki razprav. ________ Na 4. in 5. strani: • objavljamo del letnega plana za prihodnje leto. Zaradi določe- nih razlogov so posamezne točke še odprte in v času tiska te številke Predilca, o njih razpravljajo delegati delavskega sveta. Objavljamo tudi delovni koledar, ki pa bo verjetno malenkostno spremenjen (za 3. izmeno). Na 6. in 7. strani: • novoletna anketa. Deset sodelavcev je ocenjevalo, vsak s svojega delovnega področja, katere va- žne naloge nas čakajo v prihodnjem letu. __________ Na 8. strani: • predlagamo novost! Vzajemna pomoč delavcev. O tem bomo razpravljali na sestankih SDS. • Prednostna lista za dodeljevanje stanovanj v 1. polovici prihodnjega leta. Preberite tudi ostalo! i Letni sindikalni sestanek Štirinajst dni pred iztekom leta, v soboto 15. decembra 1984 smo se sestali člani sindikata na svojem letnem sestanku, kot navadno, v dvorani na Stavbah. Ker je dvorana premajhna za vse člane, so ti na sestankih SDS določili svoje predstavnike, ki so jih zastopali. Skupno je bilo od 250 vabljenih 163 prisotnih. Na začetku je predsednik kratko poročal o delu sindikata v tem letu. Med drugim je dejal: Predsednik Ivan Markelc bere smernice za prihodnje leto »Najbolj množična aktivnost sindikata je potekala po sestankih samoupravnih delovnih skupin, na katerih smo obravnavali letno poročilo o gospodarjenju v preteklem letu in četrtletna poročila za letošnje leto. Delavci so ob teh poročilih podajali predloge za odpravo določenih pomanjkljivosti, ki so jih opažali pri vsakodnevnem delu, in ki bi lahko pripomogle k boljšemu gospodarjenju. Bila pa je to tudi priložnost za temeljito informiranje gospodarskem stanju delovne organizacije in o možnostih za doseganje planiranega dohodka in osebnih dohodkov. Pri sindikalnih aktivnostih po samoupravnih delovnih skupinah so pomembno vlogo odigrali vodje samoupravnih delovnih skupin, kot sklicatelji sestankov in razlagalci večine gradiv v javni razpravi, za kar se jim zahvaljujem in pričakujem tako odgovorno vključevanje še naprej. Pri tem sprejemamo tudi upravičeno kritiko nekaterih vodij, da so pri teh aktivnostih pogrešali preslabo angažiranje članov izvršnih odborov sindikata, kot osnovnih nosilcev sindikalnih aktivnosti v samoupravni delovni skupini. V veliko pomoč sindikalni konferenci so njene komisije. Njihovo delo ocenjujemo kot zelo dobro, saj člani komisij, tako kot tudi drugi sindikalni aktivisti, opravljajo to delo poleg svojih rednih delovnih obveznosti, marsikateri član komisije tudi v svojem prostem času.« Sledila so poročila blagajnika, nadzornega odbora in komisij. Pred razpravo je predsednik prebral delni načrt osnovnih organizacij ZS za prihodnje leto. Vsi so ob vabilu tudi dobili ta načrt, tako da je bil vsem že bolj ali manj znan. Vseeno naj povzamemo glavne naloge. » Največjo težo aktivnosti nameravamo tudi v prihodnje razvijati na sindikalnih aktivnostih vseh delavcev po sindikalnih delovnih skupinah, ker na ta način najbolje zagotovimo aktivno sodelovanje vsega članstva pri oblikovanju stališč sindikata. Kot je iz delovnega programa razvidno, bomo glavno skrb namenili aktivno- stim za doseganje ne samo planskih, temveč tudi nad-planskih rezultatov poslovanja s katerimi moramo zagotoviti realizacijo razvojnega programa pa tudi takšne osebne dohodke delavcev, ki bodo blažili padanje realne kupne moči in družbenega standarda. Seveda pa doseganje rezultatov ne bo enostavno in lahko. Zahtevalo bo veliko truda vseh delavcev, pri čemer bomo morali v sindikatu celo spodbujati tiste oblike dela (nočno, nadurno, ob prostih dnevih), proti katerim bi se, v normalnejših pogojih gospodarjenja, borili. Aktivnosti sindikata in strokovnih služb za področje delitve po delu in rezultatih dela ne smejo prenehati z delom sedaj, ko smo pravilnik že sprejeli. Spremljati moramo izvajanje teh določil v vsakdanji praksi in predlagati ter pripravljati dopolnitve za tista področja, za katere se bo utemeljeno izkazalo, da v sedanjih aktih niso bila ustrezno opredeljena. Zahtevali bomo tudi primerjave naših odnosov delitve dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov z določili panožnega sporazuma tekstilne industrije Slovenije in ocenjevali odstopanje in njihovo utemeljenost. Dejstvo je, da smo v sedanjem sindikalnem delu v naši delovni organizaciji posvetili premalo aktivnosti varstvu pri delu in se mogoče preveč zanašali na dobro organizirano strokovno službo s tega področja. Tudi o preprečevanju alkoholizma smo doslej več le pisali in premalo konkretnega naredili, čeprav priznavamo, da ta problem v naši delovni organizaciji obstoja. V sindikatu bomo spremljali položaj zlasti tistih delavcev, ki bodo s svojimi življenjskimi razmerami na robu socialne varnosti in skušali vse oblike sindikalne pomoči razporejati pravično med tiste delavce, ki jo bodo v resnici potrebni. V nadaljnjem razvoju želimo čim več aktivnosti sindikata prenesti na celotno članstvo in v tem je napredek dela sindikata v naši delovni organizaciji.« Za tem so se zvrstili razpravljale!. Prvi je spregovoril Andrej Kralj, direktor finančnega sektorja. Zelo obširno je obrazložil poslovanje v tem letu in možnosti za naprej. Povedal je, da se je situacija tekom leta izboljšala, v primerjavi s predvidevanji v začetku leta. To so omogočili krediti, s katerimi smo si preskrbeli dovolj surovine. Da smo kredite lahko vračali, smo se povezovali z našimi partnerji, ki so nam izdelke plačevali tudi v devizah. Zaradi teh pogodb, ki smo jih bili dolžni v roku izpolnjevati, smo morali delo organizirati tudi v nadurnem času. Vrednost prodaje bo v tem letu preko 440 starih milijard dinarjev, proizvodnja bo višja za 8 odstotkov, do konca leta bo 120 starih milijard dinarjev dohodka. Osebni dohodki bodo večji za okrog 65 odstotkov, povprečni osebni dohodek bo dosegel 3 milijone starih din, naj nižji pa ne bo manj kot 2 milijona starih dni. Tudi za sklad skupne porabe je toliko sredstev, kolikor jih bomo potrebovali. Za prihodnje, je dejal Andrej Kralj, se potegujemo za mednarodni kredit za investicije v višini 2 600 000 US dolarjev, ki bi ga vračali 10 let. Več o tem bomo še tako ali tako pisali. V glavnem, blagovni krediti so nam izboljšali likvidnost in pa dejstvo, da smo stare kredite vrnili in nam sedaj ni treba plačevati dragih obresti. Udeležba na sestanku je bila boljša kot lani Predsednik občinskega sindikalnega sveta, Janez Kres je v razpravi pozitivno ocenil delo sindikata v Predilnici in opozoril na nekatere pomanjkljivosti pri delu komisij, kot so: preslaba udeležba članov kolektiva na proslavah, prireditvah v občinskem merilu ter neor-ganiziranje pogrebnih govorov ob smrti naših upokojencev. Kljub temu, da DPO dobro sodeluje je opozoril, da je potrebno sodelovanje še okrepiti, ker so pred nami volitve v skupščinske organe in kongresi. Franc Lesjak st. je spregovoril o varstvu pri delu, zdravstvu, posebej pa je poudaril, da bi morale ustrezne službe pokojninskega in invalidskega zavarovanja hitreje spreminjati varstvene ter druge dodatke, da bi delavci dosegli pravice, ki jim pripadajo. O socialnem stanju v DO je spregovoril tudi Kristo Rupnik. Tako kot Lesjak je tudi on menil, naj bi se naše delegacije zavzemale za spremljanje odnosov na področju zdravstva in socialnega varstva. Socialna služba naj bi izdelala merila za ugotavlja- nje socialno prizadetih delavcev, saj so dosedanja (7.000 din na člana družine) že zdavnaj nerealna. Opredelili naj bi tudi odnos do delavcev, ki so večkrat v bolniškem staležu. Ada Medvešek je opozorila, da bi se morale posamezne komisije med sabo bolj povezati in tako zagotoviti, da npr. ne dobijo novih stanovanj tisti, ki so socialno že tako ogroženi, in potem niso sposobni poravnati svojih obveznosti. Vsa poročila in predloge iz razprave smo sprejeli. Pod naslednjima točkama smo sprejeli finančni načrt osnovnih organizacij ZS za leto 1985, ki ga je prebrala Mija Baš, nato pa izvedli nadomestne volitve nekaterih članov OO in sicer: v predpredilnici je bila izvoljena namesto dosedanjega Staneta Koleša — Zvonka Avbelj; v sukalnici pa namesto Adija Češka — Cveta Juvan, iz sukalnice efektnih sukancev, so dodatno izvolili Marjana Janežiča. Smernice srednjeročnega finančnega načrta delovne organizacije za obdobje 1986—1990 je obrazložil Vin- Poročevalci in razpravljale! Mija Baš, bere finančno poročilo Ada Medvešek ko Keržan, vodja oddelka za plan in analize. Direktor proizvodnega sektorja Franc Lesjak je poudaril pomen izvajanja investicij v našem srednjeročnem obdobju ter vpliv le-teh na obseg proizvodnje. Pri izdelavi smernic so bile upoštevane predvsem usmeritve po: povečanju proizvodnje do takšne mere, kot jo zahteva širša družbenopolitična skupnost in izvoz, izboljšanje kvalitete preje, izdelavi preje, ki nam daje večji ostanek dohodka ter čimbolj šem izkoriščanju surovin. Poudaril je, da so predvidene investicije zelo racionalne in nujno potrebne, če hočemo še naprej povečevati obseg proizvodnje, boljše izkoriščanje surovin, kvalitetnejšo prejo, itn. Zavedati se moramo tudi, da je socialna varnost drugih delavcev (naših kupcev) odvisna od našega dela. Zato bodo verjetno potrebe po nadurnem delu tudi v naslednjem letu, saj je povpraševanje po preji izredno veliko. Nadurno delo naj bi sindikat tudi v bodoče podpiral. Pod drugimi aktualnimi nalogami je Martina Kralj Vinko Keržan Andrej Kralj Predsednik občinskega sveta ZSS — Janez Kres opozorila na pomembne naloge sindikata v naslednjem letu, ko se bomo pripravljali na volitve v skupščinske organe ter tudi na volitve v delavski svet, njegove komisije in izvršilne organe. Poudarila je glavne naloge in pri izvajanju priprav. Ker ima sindikat veliko drugih nalog, je predlagala, da sindikalna konferenca imenuje poseben organ za kadrovsko koordinacijo za potrebe teh volitev. Delovni osnutek Pravilnika o vzajemni pomoči Predilnice Litija je obrazložila Vlasta Grom. O osnutku bomo razpravljali po samoupravnih delovnih skupinah in bo obrazložen tudi v posebnem prispevku te številke Litijskega predilca. Na koncu je predsednik sindikalne konference Ivan Markelc čestital trem našim predicam: Joži Balant, Emi Erjavčevi in Dragici Črček k izrednemu uspehu na zveznem tekmovanju predic, saj so dosegle odlično 2. mesto in jim izročil priložnostna darilca. Ob prijetni glasbi Vilija Kralja smo končali sestanek in tovariško srečanje. M. M. in V. Ž. Vlasta Grom, poroča o delu komisije za oddih Adolf Pajtler, poročilo nadzornega odbora Plan predilnice Litija za leto 1985 Pogoje poslovanja naše delovne organizacije ne moremo izdvojiti iz splošnih pogojev gospodarjenja naše najširše družbeno-politične skupnosti, zato se moramo dotakniti izstopajočih problemov poslovanja v Jugoslaviji za prihodnje leto. Ko pripravljamo ta plan, žal še vedno ne poznamo izhodiščnih pogojev gospodarjenja. Vemo le to, da bomo vse tisto, kar ne bomo dosegli v stabilizacijskih prizadevanjih v letu 1984, morali nadoknaditi v planskem letu 1985. To pa je izredno zahtevna naloga, ker že tekoče ne moremo slediti nalogam, ki bi jih morali doseči, če se želimo kasneje izvleči iz ekonomskih težav. Poleg obveznosti odplačevanja velikih dolgov tujini, želimo še v letu 1984, po hitrem postopku, sprejeti v zveznih skupščinskih telesih še zakon o pokrivanju tečajnih razlik v našem go-spodastvu in bankah. Breme trenutnih nepokritih tečajnih razlik presega 2.300 milijard din (ali 230 bilijard starih din) in še vedno raste. S predlaganimi rešitvami, v pripravljenem novem zakonu, želimo preiti na dosledno, sprotno pokrivanje tekoče nastalih tečajnih razlik, da bi prekinili njihovo kopičenje, dosedanje negativne tečajne razlike pa naj bi razmejili na daljša časovna obdobja (10 let za organizacije OZD, 15 let poslovne banke in 30 let Narodna banka Jugoslavije.). Ker smo pretežno uvoznik surovin, v sklopu tekstilne industrije Jugoslavije pa tudi najuspešnejši izvoznik, je gotovo, če bodo sprejete predlagane rešitve, da bomo zopet najbolj (po- sredno ali neposredno) obremenjeni pri izravnavanju negativnih tečajnih razlik. Kot vir za njihovo izravnavo obljubljajo tudi posebne takse na uvoz in druga plačila, kar bi predstavljalo dodatno obremenitev uvoza. Vprašanje je tudi, kako bomo z našimi cenami proizvodov zmogli slediti predvideno, 50 % inflaciji in 25 % devalvaciji tečaja dinarja v odnosu na USA $ (kar tudi ni verjetno). Na bančne kredite z izjemoma visokimi obrestmi, tudi ne smemo računati, ker bo obremenitev bank s poravnavo starih in tekočih negativnih tečajnih razlik, še večja kot doslej. Računati moramo z večjo obremenitvijo celotnega prihodka in zmanjševanjem akumulacije oziroma reprodukcijske sposobnosti, do kolikšne mere, pa nam bo jasneje nekoliko kasneje. Nakopičene gospodarske težave bomo premagali samo z zavestjo, da je potrebno še več in bolje delati v slabših pogojih go- spodarjenja, če si želimo kdaj vrniti družbeni in osebni standard, kakršnega smo že imeli. Lažje je pričakovati slabše in biti presenečen z boljšim. Delavci naše delovne organizacije smo imeli doslej takšne izkušnje, morda jih bomo imeli tudi v bodoče. Delovni koledar V vsaki četrti koloni posameznega meseca je prikazan koledar za neproizvodne službe, ki je v prostih dneh, ob praznikih usklajen s proizvodnim sektorjem. Težišče dela ob sobotah naj bi bilo prenešeno na hladnejše mesece, tako kot letos. Koledar za transportne delavce je lahko malo drugačen od predlaganih, zaradi specifičnosti njihovega dela. Tako ne moremo točno predvideti določenih večjih raztovarjanj in natovarjanj ob sprejemu surovine ali opreme ter večjih pošiljk preje, zato prepuščamo transportni skupini, da uravna svoj koledar po potrebah dela. Enako velja to za remontne delavce. Grafični prikaz koledarja z legendo (osnutek). V času, ko je bilo gradivo za to številko Predilca v tisku, so se sestali delegati delavskega sveta in so razpravljali tudi o premiku delovne sobote (za 3. izmeno) v juniju, ki naj bi jo prestavili v hladnejši mesec. Sedaj ko berete ta časopis je to že odločeno in je bilo objavljeno v Informacijah. nsolidarno. rTIizravncM ^t[službeOPraznik sprosti dnevi asobote Plan zaposlovanja Tudi za leto 1985 smo načrtovali potrebe po delavcih z ozirom na optimalno zasedenost strojev za doseganje načrtovane proizvodnje.Z intenzivnim zaposlovanjem želimo doseči tudi povečanje produktivnosti dela, kot osnovnim ciljem večje poslovne uspešnosti. Čeprav težko, bomo morali vztrajati in zaposlovati predvsem tiste delavce, ki imajo že zagotovljene vsaj minimalne pogoje dela in življenja. V letu 1985 bomo potrebovali okoli 1.020 delavcev, to pomeni za pet ljudi več, kot ocenjujemo, da smo jih povprečno zaposlovali v letu 1984. Tako bomo morali nadomestiti vse upokojitve in iskati še novih ljudi. Plan zaposlovanja je izdelan podrobno po vseh oddelkih in sektorjih, mi pa se zadovoljimo le z njegovo obrazložitvijo. V letu 1985 bodo končali program izobraževanja naši prvi štipendisti, ki jih bomo kot pripravnike za nedoločen čas zaposlili v proizvodnem sektorju. V proizvodnem sektorju potrebujemo: 3 delavke za snemal-ke na flayerjih, 4 delavke za snemalke v predilnici sintetike, 13 delavk za snemalke v predilnici bombaža, 12 delavk za snemalke v sukalnici, 1 delavca za vzdrževalca strojev v sukalnici, 1 delavko za čiščenje strojev v sukalnici. Planiramo predvsem novo zaposlovanje snemalk, delavke, ki sedaj opravljajo ta dela, pa bi napredovale za posluževalke strojev. Priliv iz šole ne bo zadostoval za vse potrebe proizvodnega sektorja, zato bomo morali zaposlovati tudi delavce brez ustrezne strokovne izobrazbe, vendar z najmanj končano osnovno šolo. V planu predvidevamo tudi zaposlitev pomočnika glavnega direktorja. V kadrovsko splošnem sektorju planiramo nadomestne zaposlitve za čistilko, referenta za požarno varnost in gasilca. Ostale potrebe bomo krili z lastnimi viri, z notranjimi prerazporeditvami. V komercialnem sektorju bomo morali zaposliti nove skla-diščno-transportne delavce pri zunanjem transportu ter novega delavca za skladiščenje gotovih izdelkov. V sektorju vzdrževanja potrebujemo dodatno zaposlitev ključavničarja pri montažni skupini, planiramo pa tudi novo delovno področje tehnolog II, kamor bo razporejen delavec, ki je na poklicni rehabilitaciji. V planu nismo upoštevali zaposlitev za določen čas v času šolskih počitnic in zaposlitev za določen čas v počitniškem domu Novigrad. Po večjih proizvodnih enotah načrtuj eno za leto 1985 takšno povprečno število zaposlenih: predilnica 478 ( + 53) sukalnica 103 ( + 13) efektna sukalnica 37 previjalnica 77 ( + 1) Skupaj 695 + 67 Ostale službe 258 Vsi skupaj 1.020 (Številke v oklepajih povedo število ljudi remontne skupine, čistilne kolone in rezerve). Med poslovnim letom se število zaposlenih po teh proizvodnih enotah spreminja, ker si oddelki za posamezne potrebe ljudi medsebojno izposojajo oz. dopolnjujejo. mov vzdrževanja, pomanjkanje delavcev in ostalih pogojev, ki zagotavljajo večjo produktivnost. Cilj stabilizacijskih prizadevanj proizvodnega sektorja je tudi, da rušenje starih prstan-čnih strojev in postavljanje novih ne sme vplivati na zmanjšanje obsega proizvodnje. Računamo tudi na to, da bomo celotno proizvodnjo sproti prodali in se nam zaloge ne bodo kopičile. V spodnji tabeli, kjer primerjamo plan za leto 1985 z oceno proizvodnje v letošnjem letu, opazimo, razen pri rasti proizvodnje efektne preje, povsod padec produkcije v prihodnjem letu. Naj nas to ne moti, ker so v proizvodnjo leta 1984 vključeni tudi rezultati nadurnega dela, za leto 1985 pa načrtujemo le proizvodnjo v rednem delovnem času. Če bi v naslednjem letu morali opraviti toliko dodatnega dela kot v letošnjem letu, potem bi uspeli proizvesti 8.000 ton enojne preje, nič manj pa sukane in previte preje. Manjša proizvodnja brez nadurnega dela, bo seveda vplivala na zmanjšanje našega dohodka in akumulacije. Ce se proizvodnja na zaposlenega ne bo povečala ali ostala vsaj enaka letošnji, se bo to poznalo tudi po nižjih osebnih dohodkih. Strukturo proizvodnje bomo predvsem usmerjali v dohodkovno donosnejše kvalitete, prilagajati pa se bomo morali tudi tržnim zahtevam in surovini, ki jo bomo imeli na voljo. Primerjava plana proizvodnje za leto 1985 in ocena za leto 1984: Predilnica indeks plan 85 ocena 84 ocena 84 bombažna mikana preja 2.407.700 2.630.000 95,8 bombažna mikana OE pr. 901.000 800.000 112,6 bombažna čes. preja 994.000 970.000 98,4 sintetična preja 2.622.800 2.920.000 89,8 sintetična OE preja 424.000 290.000 146,2 SN preja 360.000 300.000 120,0 predpreja 30.000 40.000 125,0 SKUPAJ 7.779.500 7.930.000 97,9 sukana preja 2.758.530 3.000.000 91,5 previta preja 6.048.400 6.200.000 97,6 od tega: enojna previta 2.959.900 3.120.000 94,9 sukana previta 2.758.500 3.030.000 88,9 SIT previta 330.000 - - efektna preja 250.000 233.000 107," Plan uvoza in izvoza, rezervnih delov in investicijskih sredstev, plan prodaje in drugo bomo objavili v naslednji številki Predilca. V. K. Fizična produktivnost Ureditev zasilnega izhoda z montažo požarnih stopnic Za izračun fizične produktivnosti smo upoštevali le neposredne proizvajalce, brez remontnih skupin in rezerve. Všteta tudi ni regeneracija. Pri Zaradi posojanja delavcev iz oddelka v oddelek v primeru pomanjkanja delavcev, so izračuni po posameznih enotah lahko malo varljivi, zato je najboljše, če ugotovimo, da bo produktivnost v vseh proizvodnih enotah Pogoji gospodarjenja, za leto 1985 še niso znani, zato izhajamo pri pripravi proizvodnega plana za naslednje leto s pred- izračunu izhajamo iz razmerja produkcije na efektne ure. Tako dobimo izračun po glavnih proizvodnih enotah: S pričetkom gradnje prizidka predilnice so bile odstranjene požarne stopnice. Montaža novih požarnih stopnic na severni strani novega prizidka je predvidena po končani gradnji. Za obstoječe oddelke predilnice smo morali postaviti nove požarne stopnice. Izdelali in montirali so jih v gradbenem podjetju Beton — Zagorje ob Savi. Stopnice so s pomočjo mehanizacije postavili v enem dopoldnevu. Bodo pokrite. Urejena bosta še prehoda na stopnice iz predilnice bombaža v prvi in drugi etaži. Požarne stopnice so lepo izdelane, izvedba je v skladu s predpisi varstva pri delu in predpisi varstva pred požarom. F. L. Montaža požarnih stopnic. V Predilnici Litija je dovoljeno varjenje le ob prisotnosti dežurnega gasilca. Tokrat dežura Jernej Grilj. Ocena 84 plan 84 prod. ure uro prod. ure uro indeks pred. 7.930.000 810.432 9,81 7.779.500 769.126 10,11 107 vlog. 49.841 50.579 suk. 3.000.000 212.876 14,10 2.798.500 179.658 15,24 108 prev. 6.200,000 111.607 55,55 6.169-900 174.292 49.94 87 ef. s. 273.000 63.577 *', 66 250.000 64.572 *. 8? 106 Plan proizvodnje narastla v letu 1985 za 2,5 %. Delo v podaljšanem času tudi tu nismo upoštevali. Kljub manjši proizvodnji pa bo produktivnost narastla, ker je temu sorazmerno manj načrtovanih delovnih ur. postavko zagotovljenih pogojev za nemoteno proizvodnjo. Tako ne računamo na zastoje zaradi pomanjkanja surovin, proble- Novoletna anketa Kaj bo najpomembnejša naloga v prihodnjem letu Tako sem povprašal sodelavce iz različnih področij in jih poprosil, da se omejijo predvsem na svoje delo. Če so, potem naj opišejo tudi več nalog. Tako sem obiskal sodelavce v komercialnem, proizvodnem, kadrovsko splošnem sektorju in tudi sodelavke ob strojih. Odgovori so dovolj zgovorni in, če boste vse prebrali, si lahko tudi ustvarite celot-nejšo podobo stanja in obveznosti, ki so pred nami. Prvi je odgovoril Viktor Semec — Komercialist prodaje, komercialni sektor: »Ko govorimo o prodaji moramo razločevati prodajo na domačem trgu in prodajo na izvoznem tržišču. Kar se tiče prodaje domačem trgu, bomo morali veliko truda usmeriti na področje cen, ki postaja ob zaostreni gospodarski situaciji in padanju realne kupne moči še bolj tenkočutna zadeva kot doslej. Kot vemo, so cene naših proizvodov veliko odvisne od tečaja US $ in pa našemu in tujemu tržišču in vsekakor bomo morali biti izredno previdni pri dvigovanju cen, če želimo še naprej uspešno poslovati. Izvoz naj bi se v letu 1985 povečal za 14 %. To lahko dosežemo le, če najdemo tuja tržišča za sintetično prejo in pa, če bomo povečali skupni izvoz. Vse težave, ki nas čakajo v prihodnosti bomo veliko lažje prenašali, če bomo ohranili dobre poslovne odnose z našimi kupci oz., da jih bomo še izboljševali.« Lojze Pavliha — pomočnik direktorice komercialnega sektorja: »Prišli bodo časi ko bomo bolj odvisni od prodaje, tako kot je to v razvitem svetu. Skladišča se polnijo, in polna skladišča pri partnerjih se lahko hitro odrazijo tudi pri nas. Misliti bomo morali na prodajo, ker to postaja pomembnejše od same proizvodnje in nabave surovin. Znan je primer tovarne sladkorja v Ormožu, ko ne morejo prodati sladkorja, še lani pa jim je primanjkovalo surovin. Naši prodaji bosta odpirala vrata predvsem konkurenčna cena in kvaliteta. Nabava in prodaja bo morala zavzeti v celi Jugoslaviji, in tudi v Litiji, enako ekonomsko politiko, kot je v razvitem svetu. Občutno bo treba izboljšati kvaliteto na vseh nivojih, od nabave (kvaliteta in cena) do kvalitete izdelkov, z velikim posluhom za poslovnost. Le na tak način bomo lahko uspešni tudi v bodoče. Še to! Več poudarka bomo morali dajati našemu razvoju. Osvajanje novih kvalitet, novih vrst preje in novih surovin. Kljub temu, da je vlaganje v razvoj drago, in ob tem rezultati niso takoj znani, se pa v prihodnosti toliko bolj obrestujejo.« Brane Cenkar — laboratorij: »Prihodnje leto bo potrebna še bolj poostriti kontrolo izdelkov, kot do sedaj. To ni lahko, ker delamo veliko različnih vrst preje, in manjše serije in jih s kontrolo težko dohajamo. Najpomembnejša je kontrola v predpredilnici in v su-kalnici. Na pomešanje raznih kvalitet v laboratoriju ne moremo vplivati, lahko jih pa ugotovimo, kar je ceneje, kot če jo ugotovijo šele v stkanem blagu. Prihodnje leto bomo tudi mi praktično prešli na Tex sistem številčenja preje. Sprva bodo težave zaradi prilagajanja — zlasti v laboratoriju, pa tudi drugod, ko bodo namesto metričnih številk preje (Nm) uporabljali utežne (Tex.)« Franc Lesjak — vodja službe za varstvo pri delu: »Pričakujemo, da bodo uveljavljene spremembe zakona o varstvu pri delu, s katerim se bo povečala odgovornost za to. Prenesla se bo tudi na vse kadre, posebno na vodstvene delavce. Občutili smo tudi premajhno skrb zdravstvenih organizacij iz področja medicine dela, za zdravstveno varstvo zaposlenih, ker večina poklicnih obolenj in okvar nastane zaradi neprimernih delovnih razmer ali opustitve ukrepov iz varstva pri delu. Več skrbi bo potrebno pri zaposlovanju mladine in pri razporejanju invalidov na ustrezna delovna mesta. Varstvo pri delu bo pomembno še zato, ker bo na voljo manj sredstev za te namene. Še bolj bomo skrbeli za preventivno izobraževanje iz varstva pri delu in dosledno izvajanje sprejetih ukrepov, saj so nosilci tega vsi neposredni proizvajalci, vsi zaposleni. Požarnemu varstvu bomo posvetili še več skrbi in to tehničnega, saj nastajajo za-netki največkrat zaradi izrabljenih strojev v proizvodnji. Še bomo razvijali usposabljanja s področja požarnega varstva, ker je veliko požarov zaradi opustitve ukrepov vodstvenega kadra in ostalih. Samoupravni organi skrbijo za varstvo pri delu in varstvo pred požari, in materialno podpirajo vse pobude za načrte modernizacije zastarelih naprav, za tehnično preureditev klimatskih naprav in pri zamenjavi dotrajanih strojev. Naša služba se bo trudila, da bo izpolnila pričakovanja in potrdila zaupanje, ki ga imajo samoupravni organi do nas.« Vera Bric — kadrovikinja: »Prva skrb bo zagotoviti zadostno število delavcev v proizvodnji, pri strojih. Zaposliti želimo predvsem nezaposlene prebivalce litijske ali okoliških občin in tiste, ki se vozijo na delo drugam, v Ljubljano. Za te je naj večja ovira izmensko delo — tudi nočno, ki poruši ves sistem življenja v družini. Za delavce iz bližnje okolice se moramo odločati za to, ker težko zagotavljamo minimalni standard — stanovanje in drugo. Pri novem zaposlovanju bomo sprejemali delavke in delavce, ki bodo imeli vsaj končano osnovno šolo. Prihodnje leto bomo zaposlili že prve predice štipendistke, ki bodo končale leto in pol trajajoče šolanje v tekstilni šoli v Kranju. Ko bomo oddali odločbe za delo in prerazporeditve, kot so predvidene po sprejetem sistemu nagrajevanja, bo potrebno sproti spremljati vsako notranjo prerazporeditev, ki jih bo okrog sedemdeset. Prihodnje leto predvidevamo, da se bo upokojilo 33 delavk in delavcev, od tega 11 predčasno.« Brane Poljšak — vodja 1. izmene: »Predvsem bo pomembno: izpolniti letni plan in skrb za tehnološko in delovno disciplino. Plan je, kot mi je znano, zelo »napet«, visoko postavljen. Če ga želimo izpolniti potrebujemo več, zlasti delavk pa tudi delavcev. Manjkajo nam predice in snemal-ke. Stroji morajo nenehno obratovati še posebno v predpredilnici, v predilnici je manj kritično, seveda če ne gre za zastoje večih strojev in za dalj časa. K doseganju plana bo pripomogla tudi dodatna kapaciteta z novimi stroji. Kar se tiče discipline bi omenil, da je potrebno več narediti pri organizaciji dela, kar še ni tako urejeno kot bi bilo potrebno. Delovna disciplina — tu bi se mojstri morali malo več posvetiti vodenju v svojih oddelkih, potrebno bi bilo malo več kontrole kvaliteti, pomešanju preje in podobno.« Josipa Bilbija, Asima Rekič in Ferida Kozarac — vse iz predilnice v 2. nadstropju so dejale: Josipa Bilbija Ferida Kozarac Asima Rekič »Važno bo, da bomo čim-več naredili in pri tem imeli čimmanj odpadkov. Pri delu moramo paziti, da ne pomešamo preje, da ne puščamo prediva na cevkah, da se vse izkoristi. Če bodo boljše ki-matske razmere, bo tudi manj pretrgov in tudi manj odpadkov. Prihodnje leto bodo pri nas še montirali nove stroje, vendar nas to ne ovira pri delu. Želimo si, da bi prihajale v oddelek bolje sortirane cevke, da se naše snemalke ne bi še s tem zamujale, saj je veliko od njih odvisno, če stroj obratuje ali ne. Ne veselimo pa se načina in čudnih vzpodbud, ko nam na sestanku SDS obljublja-jo»5 točk dol« če katera oddi-de minuto prej od stroja, (saj 5 ali 10 minut prej nobena ne odhaja) in to takrat, ko je zamenjava že prišla na delovno mesto, njim se pa mudi. Z manj točk pretijo še za druge manjše napake, tako tudi, če ni stroj ob zagonu povsem točno nastavljen.« Tov. Bilbija pa je na koncu še dodala, da želi, ker dela v rezervi, da bi prihodnje leto čimveč pripomogla v proizvodnji, da bi pazili na odpadke pri čiščenju strojev, pri menjavi preje, da bi se proizvodnja čimbolj povečala in izboljšala kvaliteta. Andrej Štritof — pomočnik direktorja proizvodnega sektorja »V naslednjem letu moramo nujno nadaljevati z delon na področju doseganja čim večje količine kvalitetno izdelane preje in sukancev. To pomeni obširen paket nalog, ki bi ga v grobem opredelil takole: — nadaljevanje in dograjevanje organiziranja proizvodnega sektorja; — izdelati konkretne zadolžitve za vse izvajalce del v proizvodnji; — s sprotnim in vestnim vzdrževanjem strojev in naprav odpravljati napake, ki negativno vplivajo na kvaliteto izdelane preje; — izboljšati tehnološko disciplino v vseh proizvodnih oddelkih v smislu izkoriščanja delovnega časa in strojnih kapacitet, čiščenja strojev in oddelkov ter preprečevanja velikega števila pomešan j preje različnih kvalitet; — zmanjšati količino vseh vrst odpadkov, kar bo neposredno vplivalo na boljši finančni rezultat poslovanja naše DO. V vodstvu proizvodnega sektorja se zavedamo pomembnosti teh nalog in si bomo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in osebno angažiranostjo prizadevali te cilje tudi realizirati.« M. M. Naše transportno vozilo bo odslej varnejše in voznik je zaščiten pred slabim vremenom. Kabino so izdelali v naši mehanični delavnici. Vzajemna pomoč delavcev V ozdih so razvite različne oblike in načini nudenja pomoči delavcem. Najpogostejša oblika je denarna pomoč iz sredstev sklada skupne porabe. To obliko imamo v naši delovni organizaciji normativno urejeno, s posebnim pravilnikom. Tu nudimo pomoč ob elementarnih nesrečah, v primeru smrti ožjih družinskih članov, v primeru trajnejše bolezni in podobno. Zaostreni stabilizacijski ukrepi in zniževanje realnih osebnih dohodkov, ki so že in še bodo prizadeli delavce v nekaterih ozdih, pa spodbujajo k iskanju najrazličnejših pomoči delavcem, ki so se znašli v materialnih oziroma v finančnih težavah. V takih in podobnih razmerah se odraža ne samo vzajemnost in solidarnost delavcev, temveč tudi pripadnost delovnemu kolektivu. Razlikujemo dve vrsti pomoči. Prva je denarna pomoč v obliki posojila, ki jo mora delavec po preteku določenega časa vrniti, druga pa je denarna pomoč brez vračila — iz sklada SSP. Tudi pri sindikatu v zadnjem času razmišljamo kako bi našim delavcem, ki so socialno naj šibkejši, njihov socialni položaj izboljšali. Že starejša oblika vzajemne pomoči je tako imenovana »samopomoč«. V samopomoč so delavci včlanjeni na prostovoljni bazi. Mesečno varčujejo prostovoljni znesek, ki ga lahko dvignejo kadarkoli želijo, lahko pa iz teh sredstev dobijo tudi posojilo do višine 4.000 din, za dobo 4 mesecev. Ugotavljamo, da bi bilo potrebno tudi to področje normativno urediti, ter tudi nekoliko izboljšati. Verjetno o obveznem oblikovanju sklada vzajemne pomoči ne moremo govoriti (tako naj bi se po novem imenovala dosedanja samopomoč), kajti v tem primeru bi bilo potrebno pravilnik sprejeti z referendumom. Ta sklad naj bi se oblikoval na osnovi prostovoljnosti. Osnutek pravilnika smo obravnavali na letnem sestanku sindikata. Žal razprave, oz. predlogov k osnutku ni bilo, to pa verjetno zaradi preutrujenosti vseh navzočih. Odločili smo se, da bomo ta osnutek pravilnika obravnavali na sestankih samoupravnih delovnih skupin v mesecu januarju, po obravnavi predlogov in pripomb, pa bi ga sprejeli. Člani vzajemne pomoči bi bili vsi delavci razen tistih, ki bi se pismeno izjavili, da ne sprejemajo članstvo v sklad vzajemne pomoči. Osnutek pravilnika o poslovanju blagajne vzajemne pomoči poleg splošnih določb določa članstvo. Član vzajemne pomoči je lahko vsak delavec, ki je vključen v sindikalno organizacijo Predilnice Litija. Dolžnost članov je, da od mesečnih osebnih dohodkov vplačujejo v sklad določen znesek, za leto 1985 je predviden znesek 200 din, se mu oddtegne od osebnega dohodka. Ta znesek se določi na letnem sestanku sindikata, oz. na občnem zboru sindikata. Praviloma tega zneska oz. privarčevanega zneska delavec ne more dvigniti razen v primeru, da mu preneha delovno razmerje v naši delovni organizaciji, oz. izstopi iz članstva. V kolikor se delavec odloči za članstvo v sklad vzajemne pomoči kasneje, dobi pravico do posojila čez eno leto. Član vzajemne pomoči lahko zaprosi za brezobrestno posojilo do višine 20.000 din. Vloge članov se ne obrestujejo. Predvideni roki za vračanje posojila so: — posojilo do 5.000 din se vrne v 2 mesečnih obrokih; — posojilo do 10.000 din se vrne v 5 mesečnih obrokih; — posojilo do 20.000 din se vrne v 10 mesečnih obrokih. Posojilo lahko zaprosi delavec šele potem, ko je že odplačal prejšnje posojilo. Na skladu vzajemne pomoči mora biti vedno na voljo najmanj 40.000 din kot rezerva, ki se sme uporabiti le v najnujnejših primerih (smrt, elementarne nesreče ipd). Za poslovanje tega sklada skrbi tričlanska komisija, katero vodi vodja blagajne, ki tudi vodi evidenco o vplačilih in izplačilih, torej skrbi za dobro organizacijo poslovanja. Za blagajno tudi polnopravno podpisuje, ter materialno odgovarja za vse denarno poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi. Delavec, ki želi posojilo, napiše pismeni zahtevek, ki ga dostavi vodja blagajne, ta pa izplačuje posojila na podlagi vrstnega reda. Pri poslovanju se posvetuje z ostalima dvema članoma. Prednost pri dodelitvi posojila imajo delavci, ki prvič prosijo za posojilo. To bi bile glavne značilnosti in novosti, ki jih prinaša ta pravilnik. V nekaterih delovnih organizacijah je ta oblika vzajemnih pomoči že tradicionalna, ljudje pa so z njo zadovoljni. Ta pravilnik je sestavljen na podlagi izkušenj v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Želimo, da posvetite posebno pozornost obravnavi tega pravilnika, da predlagate dopolnitve in spremembe, ki bi še izboljšale predlog vzajemne pomoči delav- Vemo, da smo v tem času, včasih skoraj vsi v težavah, iz katerih bi veliko lažje »splavali«, če bi imeli na voljo nek sklad, kot je npr. predlagan sklad vzajemne pomoči. Upamo, da se bomo v čimvečjem številu včlanili, in s tem tudi okrepili kreditno osnovo. Vlasta Grom V zbiralnici cevk previjamo odpadno prejo V sukalnici ostane pri previjanju na cevkah različna količina preje, ki smo jo do nedavnega v zbiralnici cevk rezali in prodajali kot odpad »čiste niti«. S tem smo delali veliko materialno škodo. Vodja zbiralnice je dal pobudo, da montiramo v tem oddelku stroj za Kako bomo delili stanovanja Tudi tokrat je že sestavljena prednostna lista, na podlagi katere bodo člani odbora za stanovanjska vprašanja dodeljevali stanovanja v prvi polovici leta 1985, to je od 1.1.1985 do 30. 6.1985. DVOSOBNA IN TRISOBNA STANOVANJA: , ,, 1. Plohl Valentina 295 2. Vozel Karmen 229 3. Marjanovič Joso 206 4. Antonič Nada 197 5. Matoz Mojca 194 6. Ceglar Robert 182 7. Škrinjar Marija 179 8. Senic Stana 179 9. Gajič Stana 174 10. Vincetič Marija 166 11. Zidar Marija 151 12. Ristič Zagorka 142 13. Kaltak Zdenka 136 14. Ivanovič Kata 134 ENOSOBNA STANOVANJA: točk 1. Kaplja Ivanka 271 2. Vodenik Marija 232 3. Sinanovič Senija 227 4. Čulibrk Radojka 220 5. Mahkovec Milena 203 6. Barunčič Nada 202 7. Škorič Mara 202 8. Rakanovič Slavojka 195 9. Laharnar Mojca 189 10. Podlogar Damjan 184 11. Doblekar Marija 178 12. Velič Marija 176 13. Žičkar Ivan 166 14. Odobašič Senija 163 15. Melič Sevleta 160 16. Matoz Peter 157 17. Velagič Devleta 154 18. Erjavec Vida 146 19. Meserko Irena 139 20. Jurič Darinka 138 GARSONJERA: točk 1. Lovrič Ljiljana 183 2. Stojanovič Stojana 160 Prošenj za dodelitev sobe ni bilo, zato so člani odbora za stanovanjska vprašanja sklenili, da bodo proste sobe sproti razpisovali. V letu 1985 bomo kupili tri stanovanjske enote in sicer: — eno enoinpolsobno v I. nadstropju v izmeri 47,38 m* 1 2 — eno dvosobno stanovanje v I. nadstropju v izmeri 60,56 m2 — eno enosobno stanovanje v II. nadstropju v izmeri 44,42 m2 Vse tri stanovanjske enote so v bloku, ki bo predvidoma dokončan konec leta 1985 — (Maistrova ulica 10). Enosobno stanovanje bomo ponudili za zamenjavo tistim delavcem oz. upokojencem, ki so imetniki stanovanjske pravice stanovanja, ki je zanje preveliko. Prošenj za zamenjavo večjega stanovanja za manjše je v zadnjem času veliko, tako da vsem prošnjam niti ne moremo ugoditi, zato pa planiramo reševanje teh problemov dolgoročno. Vlasta Grom Ivan Jelnikar kaže kako izgleda previta odpadna preja (levo) in razrezana (desno) previjanje z vsaj 5 vreteni. Stroj sedaj že obratuje dva meseca. Na njem se previje mesečno ca. 500 kg preje (sintetične in bombažne) za kar je velik interes privatnih kupcev. Tudi cena previtih odpadnih prej je dosti višja, kot pa, če smo jo prodali za čistilne niti, ki nadomeščajo krpe. Ivan Jelnikar Poškodbe pri domačem delu Varno delo z ročno, motorno žago Uporaba ročne motorne žage pomeni zmanjšanje fizičnega napora in bistveno povečanje produktivnosti dela, vendar je s seboj prinesla tudi številne nevarnosti, predvsem: — mehanske poškodbe in — poškodbe oči z ivermi in drugimi odpadki. Pri delu z motorno žago so se pripetile že številne poškodbe, velikokrat tudi zato, ker z njo delajo ljudje, ki strokovno niso usposobljeni za takšno delo včasih celo otroci. Predvideva se, da je v 20 % prišlo do nesreče zaradi nepravilne uporabe žage. Tudi žaga sama mora biti brezhibna. Praviloma moramo uporabljati verige z varnostnimi členkom, zlasti če z žago klestimo. Pozorni moramo biti tudi na naslednje: — pred uporabo namočimo novo verigo čez noč v olje, da so vsi drsni deli namaščeni; — veriga mora biti dobro nabrušena in pravilno napeta — tako, da se členi dotikajo roba letve; — žago popravljamo in vzdržujemo le, če je ustavljena; — pred pričetkom dela uredimo varno stopišče in določimo tudi pot za umik; — pri žaganju žago držimo z obema rokama. Žagamo s spodnjim delom rezila. Z zgornjim delom verige ne žagamo. Prav tako ni priporočljivo žagati z motorno žago nad višino ramen; — žago praviloma vžigamo v primerni oddaljenosti od posode z gorivom. V zadnjih letih so se žage močno izpopolnile, tako, da so novejši tipi žag, ki se dobe tudi v naših trgovinah, varnejši in prijetnejši za delo. Opremljene so npr. z: — amortizerji v ročaju, nekatere pa imajo v ročajih tudi izpušne cevi, da greje; — verigo z omejitvijo globine reza; — elementom, ki varuje dlan, če odleti pretrgana veriga nazaj; — z zaporno tipko na ročaju, ki preprečuje naključno dodajanje plina; — s stremenom za izklop pred ročajem itd. Ko kupujemo motorne žage, se prepričajmo tudi o opremljenosti z varnostnimi elementi. Še o prenašanju motorne žage Večkrat žagamo oz. podiramo drevesa v strminah. V takih primerih je pametno, da žage tudi pri prenašanju na kratke razdalje ugasnemo. Prenašamo jo vedno tako, da je rezilo obrnjeno nazaj. Če z žago ne delamo, mora biti obvezno izključena — ugasnjena! Podiranje dreves V letu 1981 je bilo npr. v SR Sloveniji 729 nesreč pri gozdarskih delih, od tega 3 smrtne. Te nesreče se dogajajo predvsem zaradi: — napačnega umikanja pri rušenju in — nepravilnega položaja pri razrezu podrtih dreves. Na kratko bomo povedali nekaj o varnem podiranju dreves. Prvič, ne podirajmo drevja, če piha močan veter, v gosti megli, mraku in močni zmrzali. Največjo nevarnost za sekače predstavlja padajoče drevo. Zapomnite si: smer umika je vedno nazaj, v nasprotni smeri od padca drevesa in levo ali desno po kotom do 45°. Praviloma vedno pred pričetkom podiranja določite tudi varno smer umika. Pred pričetkom dela odstranite tudi nizkoviseče veje in poskrbite za dobro stojišče. Posebno pazljivi moramo biti pri poševno stoječih, nagnjenih in nagnitih drevesih. Globina zaseka mora biti 1/3 do 1/6 premera drevesa na štoru. Ploskev podžagova-nja mora biti vsaj 2 cm nad višino zaseka. Za usmeritev drevesa v določeno smer moramo uporabljati kline iz mehke kovine ali lesa. Če iz istega štora raste več dreves, je treba podirati vsakega posebej. V strminah se mora drevje podirati od spodaj navzgor. Posebno nevarnost pomenijo obvisela drevesa. Če drevo obvisi, ne smemo: — podirati drevesa, na katerem je obviselo odžagano drevo; — plezati na drevo in od-sekovati veje; — odžagati drevo po krajših kosih; — podirati drugo drevo čez obviselo drevo. Šele ko je drevo podrto in stabilno leži, se ga lahko začne obdelovati (klesti, razžagati) pri tem pa ne smemo stati na deblu. Prihodnjič še o varnem delu s traktorji. Andrej Krhlikar Znanje zagotavlja uspešno varstvo pred požari Več kot 12 tisoč požarov in eksplozij v Jugoslaviji na leto in za več kot 600 milijonov dinarjev škode zaradi njih, samo v Sloveniji, opozarja na pomanjkljivosti pri zagotavljanju varstva pred požarom. V teh stabilizacijskih časih je lahko škoda, ki nastane v požarih, nenadomestljiva ali celo usodna ne le za posameznike, temveč za vso družbo. To je bila glavna misel na Plenumu gasilske zveze Slovenije v mesecu decembru. Štirje katastrofalni požari v zadnjih dveh mesecih letos opozarjajo, da požarna varnost kljub številnim predpisom v praksi ni zadovoljiva. Nezadovoljiva je strokovna vzgoja, zaradi česar se dogaja, da opuščamo požarno-varnostne ukrepe zlasti pri uporabi odprtega ognja. V tekstilni industriji, tako tudi v naši delovni organizaciji, je pri predelavi vlaken stalna nevarnost za zanetke požarov. Okrog 40 zanetkov požarov v letu 1984, je za naše razmere zelo veliko, posebno, če upoštevamo večja požara v melanžirnici in pred-predilnici sintetike. Požarna varnost je zaradi številnih škod in ogrožanja zdravja zaposlenih, dejavnost posebnega družbenega pomena. Požarna varnost je sistem ukrepov, ki preprečujejo nastanek požara, ukrepov, ki zagotavljajo omejitev širjenja požara, ukrepov, ki zagotavljajo reševanje zaposlenih in drugih prisotnih v času požara ter ukrepov, ki zagotavljajo možnost gašenja požarov. Navedene ukrepe označujemo za sistem preventivnih ukrepov varstva pred požarom, ki jih moramo upoštevati na vseh ravneh načrtovanja, graditve in uporabe objektov. Osnovna določila varstva pred požarom vsebuje zakon o varstvu pred požarom, ki je bil sprejet v letu 1984 in objavljen v Ur. listu SRS št. 15. (Nadaljevanje na 10. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) V naši delovni organizaciji smo že pred objavo zakona v pravilniku varstva pred požarom uredili posamezna področja vzgoje, odgovornosti in določili dela in naloge strokovne službe varstva pred požarom. Ta določila v Pravilniku varstva pred požarom Predilnice Litija so skladna z vsebino novega zakona. Dopolniti bomo morali le določila o vodenju evidenc, poročil o požarih in še druge določbe. Izobraževanje pred požari Vsi zaposleni moramo biti seznanjeni z osnovnimi preventivnimi ukrepi varstva pred požarom in znati pogasiti posamezne zanetke požara. Gasilske desetine imajo še poseben plan usposabljanja iz varstva pred požarom. Določena strokovna predavanja oziroma vaje iz varstva pred požarom morajo obiskovati vsi zaposleni, vključno delavci v administaciji. Mojstri in druge vodstvene osebe (oddelkovodje, vodje remonta, vodje delavnic, vodje izmen, preddelavci, vodje skupin) morajo opraviti izpit iz požarnega varstva. Vodje oddelkov in vodje posameznih strokovnih služb so v primeru požara, do prihoda poklicnega gasilca, vodje gašenja. To odgovorno nalogo pa lahko opravljajo, če so strokovno usposobljeni. V naši delovni organizaciji smo imeli že v letu 1983 načrtovan gasilski tečaj za vodstveni kader. Zaradi predvidene in izvedene prerazporeditve vodstvenih delavcev v letu 1984 smo organizirali seminar iz varstva pred požarom za vodstveni kader v mesecu decembru. Na seminar je bilo vabljenih 69 oseb. Udeležilo se jih je 90 %. Štiri osebe so bile opravičeno odsotne zaradi bolezni, v treh primerih odsotnosti bomo preverili, zakaj se vabljeni seminarja niso udeležili. Strokovni del tečaja je imel Institut za varstvo pri delu Maribor. Predaval je priznan strokovnjak iz področja požarnega varstva tov. Jagrovič. Njegovo predavanje je bilo dovolj razumljivo in strokovno utemeljeno. Pri podajanju je predava- varstva Višji predavatelj tov. Jagrovič telj uporabljal vizuelna sredstva — dia projektor in grafoskop. Na predavanjih so bile podane fizikalne osnove gorenja, pravni predpisi in preventivni požarnovarnostni ukrepi v tekstilni industriji. Predavatelj si je ogledal tudi proizvodne oddelke naše delovne organizacije. Zato je opozoril na pravilno razvrščanje tekstilnih odpadkov, čiščenje, red in čistočo. Stene oddelkov imamo velikokrat založene. Zakon o varstvu pred požarom nalaga kršiteljem občutne denarne sankcije. Veliko razprav je bilo pri obravnavi uporabe odprtega ognja. Kuhalniki morajo biti na negorljivi podlagi in z nožicami Na popoldanskem delu predavanja dvignjenimi najmanj 3,5 cm, da je pod kuhalnikom dovolj zračnega prostora za odvajanje toplote. Varimo lahko le pod določenim nadzorstvom, z nalogom za varjenje. Gorljivi predmeti morajo biti oddaljeni od mesta varjenja v odvisnosti: od višine, varjenja, dolžine poti odletavajočih isker, kar označujemo od sile odletavanja, (tlaka), ki je izra- žen v barih in se giblje od 2,5 barov do 7 barov. V odvisnosti od tlaka odletavajočih isker, morajo biti goreči predmeti oddaljeni od mesta varjenja 3,5 do 10 m. V naši delovni organizaciji so za varjenje predpisani posebni po-žarno-varnostni ukrepi. Prihodnjič bomo objavili, kaj so o tem predavanju dejali posamezni udeleženci. F. L. Prisil — Odšli v novembru _ 1. 11. 1984 Viktor JANEŽIČ, Ces. kom. Staneta 17, Litija, predilnica rezerva; 5. 11. 1984 Frančiška RE-TAR, Lupinica 11, Šmartno, predpredilnica 3. izmena; 5. 11. 1984 Helena ČEPON, Praprošče 5, Litija, sukalni-ca rezerva; _1. 11. 1984 Franc DRNOVŠEK, Ces. zas. bat. n. h. sektor vzdrževanja; 6. 11. 1984 Peter RASPO-TNIK, Ces. kom. Staneta 12, mešalnica 1. izmena; 8. 11. 1984 Irena MEDVED, Liberga 2, Šmartno, predpredilnica 3. izmena; 12. 11. 1984 Janja ZUPANČIČ, Ul. solidarnosti 4, Litija, remont predilnice bombaža; 15. 11. 1984 Marko ČU-MURDŽIČ, Trg na Stavbah 3, Litija, sukalnica 2. izmena; 15. 11. 1984 Jože POGAČAR, Zg. Hotič 13, Litija, predilnica rezerva; 19. 11. 1984 Ana GRUM, Gradiške Laze 1, Šmartno, predilnica sintetike 2. izmena. Odšli: Odhod v JLA: 2. 11. 1984 Vojko STRM-LJAN, Prvomajska 2, Litija, montažna skupina; 2. 11. 1984 Roman ČARM- NA, Cesta zasavskega bataljona 60, Litija, mehanična delavnica; 2. 11. 1984 Alenka ZIDAR, Gobnik 25, Gabrovka, predpredilnica 3. izmena; 2. 11. 1984 Marjan POTI-SEK, Lupinica 2, Šmartno, remont predilnice bom.; 2. 11. 1984 Izidor LAMOVŠEK, Cesta komandanta Staneta 9, Litija, predilnica rezerva. Izjava delavke, da ne želi več delati: 6. 11. 1984 Rajka IZLAKAR, Pod ostrim vrhom 37, sukalnica 3. izmena. Izključitev: 8. 9. 1984 Berto KOS, Trg na Stavbah 6, Litija, mehanična delavnica. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1984 zaposlenih 1012 delavcev, od tega 670 žensk in 342 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 24 mladoletnih oseb. J. Zupančič r —---------------—N Izid žrebanja nagradne križanke iz novembrske številke Predilca Izžrebali smo 3 reševalke nagradne križanke v novembrski številki Predilca 1. nagrado, 250,— din dobi Frančiška Tomažič, Valvazorjev trg 9 2. nagrado, 150,— din dobi Helena Hiršel, finančni sektor 3. nagrado, 100.— din dobi Barbara Nejedly, predilnica rezerva v--------------------------------------------v NIMAMO Vajenec se kmalu vrne. »Bi lahko naročili čaj brez »Caj brez limone,« je naro- česa drugega? Limon nima-čil gost. mo.« S2™;'i"v' 881 411 ^ LiS‘ ‘l0biJ° tl,nl “-S-nizacije in upokojenci breafl.Cno ni dom TiskiTIC Gorenj ^kHiskKranjk'Naklada: