Izhaja i Ljubljani vsaki petek. Glasilo jugoslov. soc. demdRT Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta 1'36 K. — Za Nemčijo za celo leto 5’96 K, za pol leta 2'98 K, za četrt leta 1‘49 K. — Za Ameriko za celo leio 7-28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rok opisi se ne vračajo. Štev. 25. V Ljubljani, dne 22. junija 1906. Leto IX. NASLOVI: Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se lista: Uredništvo »Rdečega Prapora*1, Idnbljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo „Rdečega Prapora11, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Pred odločitvijo. Za delavstvo vseh narodov v Avstriji se približuje odločilna ura. Odkar se je proletariat vf tej državi zdramil ter vstopil v boj za svoje pravice in za svojo bodočnost, se je zgodilo marsikaj, kar je bilo pomenljivo za njegovo življenje; pretrpel je težke čase, opazoval je marsikateri izpremembo, ali tako-važne ure še ni bilo tekom v?eh teh desetletij, kakor je sedanja, ko se ima odločiti, kakšen bode temelj političnega življenja avstrijskih narodov v dogledni prihodnosti. Gotovo ima prebivalstvo v tej državi tudi v sedanjem času različijeJrski^i in težke skrbi Marsikatero vprašanje . staji na dnevnem redu javnega življenja. Kaotične so razmere vtem konglomeratu različnih narodov; stotera nacionalna, gospodarska, kulturna in druga nasprotja se križajo, tako da je politika v Avstriji labirint, kakršnega pač ni nikjer na svetu. Ali ravno zato je v tem trenolku samo eno vprašanje važno, namreč tako važno, da zaostajajo za njim vsa druga vprašanja. Volilna reforma! Vse drugo lahko se počaka. Volilno reformo je treba rešiti na vsak način. Vse drugo Ustek. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Ko pa je šel spat, se je čutil vendar zopet strašno osamljenega. Zajec za črevlje bil pripravljen, copate niso bile na pra-vem mestu in v spominu na nekdanjo lju-beznjivo nego se mu je srce omehčalo. „Ne, v peklu naj se zaradi mene ne peče, res clamat ad dominum; jaz imam zopet vse, ^ar mi je vzela, škoda je torej povrnjena njena duša rešena. Seveda, ako bi bili dobili sorodniki ta denar, bi bila prokleta večne čase. O, gospod, odpusti ji, kakor j' odpuščam jaz, ko sem dobil zopet svoj denar.“ S to blaženo mislijo je župnik zaspal. Morda odpusti tudi njemu ljubi Bog, mora počakali, ker se brez volilne reforme ne more rešiti nobenega druzega vprašanja. Vsaka ureditev perečih zadev, tudi če se jo kakorsibodi izvrši, je samo nominelna in samo provizorična in pomeni samo izgubljanje časa, dokler ni rešena volilna reforma, kajti novi volilni red je temelj, ki bode šele mogoče, zidati na njem; kar se zgodi poprej, visi v zraku in se lahko po novih volitvah popolnoma podere. Ali izpoznanje o absolutni potrebi volilne reforme še ni prodrlo v najzacfnje kote tistih krajev, kamor bi moralo dospeti. Državni zbor, ki ^ poklican, da izvrši zgodovinsko delo, ne razume svoje znamenite naloge; število sovražnikov volilne preosnove je še vedno večje, kakor število njenih prijateljev in čeravno so se razmere v državnozborskem od-siku za volilno leformo nekoliko izboljšale, je zaupanje vendar popolnoma neumestno, kajti iz prepričanja ne dela odsek. Die wabie Liebe isl das nicht. Gospodje v odseku lahko pripovedujejo kolikor hočejo, kako so„ zavzjeti za volilno reformo; samim besedam‘^e ne more več verjeti, ker dejanja pokazujf jpi več kakor pol leta ravno nasprotno. Fu tudi Že se barantači v odseku sporazumejo, še ni dosežen cilj. V parlamentu je sicer navada — in v avstrijskem bolj kakor kje drugod — da plenum potrdi, kar je sklenil odsek. Toda pri stvari, proti kateri se je toliko spletkarilo, kakor proti volilni preosnovi, je treba gospodom neprenehoma gledati na prsle. Kadar bode zakon o novem volilnem redu razglašen v državnem uradnem listu, bodemo veijeli, da je stvar v redu; prej pa ne more izginiti nezaupanje. da je danes ob samem štetju in računanju pozabil na večerno molitev in na komplet. Le ponoči, ko se je zbudil enkrat, se je kesal, da' je v naglici daroval Miciki tako lep tolar. In okno je bilo tudi še odprto. Ej, mrtve kuharice je vendar manjkalo; ona ne bi bila nikoli prezrla kaj takega. Zunaj je zapihal veter, pa je prinašal neprijeten duh v sobo, smrad je prihajal od sežgane slame iz kuharičine postelje. Župnik je potegnil pernico črez ušesa in sanjalo se mu je o polnih stotisoč forintih. To so bile tekom nekaterih tednov lepe sanje, ne le po noči, temveč tudi ob belem dnevu. Ali svet je hudoben, odkar se nahaja v znamenju liberalizma, pa dela na njem toliko svobodomiselnih advokatov za hudiča. Nekega lepega dne je dobil gospod župnik od takega odvetnika pismo v zadevi zapuščine po rajni kuharici. Gotovo je bil s hudičem z zvezi. Kaj takega! Račun naj Delavstvo mora biti pripravljeno n a vse. Približuje se namreč ura, katere se ne sme zamuditi. Ako ne pride volilna reforma v kratkem pod streho, bi se lahko zgodilo, da bi bilo sploh prepozno. A za nas veljajo besede, ki jih je izrekel tudi cesar v svojem razgovoru s poslancem Krama Tom: Po dosedanjem volilnem reda se ne sme toč voliti. Za nove volitve je potreben nov volani red. Cim manj je upanja, da ga izdela parlament, tem večja mora biti moč, s katero poseže di lavstvo vmes. Konferenca socialno-demokratične stranke • na Dunaju je sklenila resolucijo, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista. Resno je njeno besedilo, kakor je resen položaj in kakor je resno mišljenje delavstva po celi državi. Ravno tako resno pa bode tudi dejanje, ako bode potrebno. Gospodje v odseku se bridko pritožujejo nad socialno-demokratičnim terorizmom; ali te solze ne ganejo nobenega srca, ker se jim predobro pozna, da so hinavske. Volilna reforma je naloga tega državnega zbora in če je sam ne zna izvršiti, se mu mora pomagati. Prigovarjalo se je gospodi že dosti. Dokazov imajo dovolj, da zahteva prebivalstvo nov volilni red. Ako pa sami ne store, kar ljudstvo zahteva, tedaj ne gre drugače, kakor da se ljudstvo samo poloti dela. A delavstvo nima kdovč koliko sredstev. Kar jih je bilo blažjih, jih je že porabilo; govorilo se je na shodih, pisalo se je po časopisih, peticioniralo se je in demonstriralo. Kadar pa taka sredstva ne zadostujejo, je treba poseči po ostrejših in delavstvo nima več druzega orožja, nego politično stavko. Kakor bi podal, račun o svojem poštenem premoženju . . . Kaj pa je to takemu brezbožnemu odvetniku mar? Hudič seveda ni imel ničesar opraviti s tem, ali s kuharičinim denarjem se je zgodilo ravno tako, kakor nekoč s spovedno tajnostjo. Tudi Micika ni mogla držati jezika za zobmi, nego je pokazala svoj lepi pruski tolar, ki je bil zanjo cel zaklad, prijateljici. Kajpada ji je morala, čisto zaupno, povedati, kako je prišla do krasnega Srebrnjaka. In tako so šle s srebrom napolnjene nogavice, seveda le čisto zaupno, od ust do ust, ter so končno v dosti kratkem času dosegle tudi ušesa kuharičinih sorodnikov. S srebrom polne nogavice, pa še take od župriij&ke huharice, so pa za advokata ppsebna reč. Posledica je bila za odvetnika mastna pravda. Gospod župnik vendar ni mogel dopustiti, da bi ga ogoljufali taki ljudje za njegovo najsvetejše imetje in če je še kje kaka pravica, mora zmagati v* tem procesu. se ni ustrašilo nobenega druzega sredstva, dasiravno je vsak boj zahteval težke žrtve, se tudi zadnjega ne ustraši. Čas hiti in kmalu pride morda ura, ko bode treba nastopiti brez pomisleka. Bodite pripravljeni, da ne iznenadi odločilna urn nikogar! Volilna reforma in delavstvo. Dunaj, 18. junija. (Dopis.) Danajsko delavstvo je priredilo včeraj impozantno manifestacijo za splošno in enako volilno pravico, s katero je potrdilo, da popolnoma odobrava sklepe socialno-demokratičnega strankinega vodstva in zadnje konference. V rotovški «Volkshalle» se je vršil shod, kakršnega tudi Dunaj še ni videl. V ogromni dvorani je bilo prostora le za majhen del udeležencev, velika večina pa je morala ostati na trgu pred rotovžem in v sosednih ulicah. Ljudje, ki ne pripadajo stanki, cenijo število udeležencev na 50 do 60 tisoč. Ker so bile po vseh okrajih procesije, so izdali prireditelji shoda parolo, naj sodrugi iz posameznih okrajev ne pridejo v skupinah, da se ne izležejo konflikti s procesijami; vsled tega so prihajali udeleženci posamezno ali pa v prav malih gručah. Dasiravno je bil naznanjen začetek shoda za 9. uro dopoldan, so stali vendar že ob 8. reditelji z zastavami pred rotovžem in table z napisi so pokazovale prostor za vsak posamezni kraj. Kmalu se je pokazalo, da je bila ta ureditev zelo potrebna. Kajti davno pred deveto uro je bilo v dvorani in na trgu že vse natlačeno ljudstva. Tako se je iz nameravanega shoda izlegel velikanski miting, ki se je raztezal po celi okolici rotovža in govoriti je bilo treba ne le v dvorani, temveč tudi na raznih mestih pod milim nebom. Shod je otvoril občinski svetovalec so-drug Vinarskj s kratkim nagovorom, poudarjaje. da je delavstvo dunajsko s svojo ogromno udeležbo pokazalo, da je pripravljeno na vse. Že pri Vinarskyjevih besedah so doneli od vseh strani strastni klici «general štrajk*. Potem je bil izvoljen občinski svetovalec Reumann za predsednika, ki je predstavil shodu starega Krona w e t t r a , enega prvih bojevnikov za splošno in enako volilno pravico v Avstriji. Zborovalci so ga glasno pozdravljali. Prvo besedo je imel poslanec sodrug S c h u h m e i r , ki je dejal med drugimi: ♦Konferenca iz cele države je pokazala, da je delavstvo vseh avstrijskih narodov pripravljeno na splošno stavko. Že danes dajemo drju. Adlerju, ki je član odseka za volilno reformo, pooblastilo, da reče gospodom, Ali vendar ni nič pomagalo. Liberalizem je požrl že celo pravico z dlako vred. Niti to ni pomagalo, da je z britko žalostjo v srcu vzel težki kuharičin zaklad iz svoje skrinje, pa ga položil v cerkveno blagajno, hoteč tedaj voditi- pravdo v imenu preganjane in teptane uboge cerkve. Na koncu se je moral on, ki je znal vedno le seštevati, naučiti tudi odbijanja in od svojih stotisoč je moral iti še dalje nazaj, kakor je že bil, preden je doživel to nesrečno pravdo. Ali sedaj je bilo treba, da se povrne zopet pravica v deželo. Zato je bilo potrebno, da doseže preganjana duhovščina zopet staro moč, ki mu jo je prokleta svobodomiselnost že skoraj izpulila iz posvečenih rok, da mora zasužnjena cerkev zopet objeti vse ljudi s svojimi zveličevalnimi rokami. Zato so ga sedaj po končanih pridigah vselej bolele roke, ker je tako tolkel po prižnici; pobožne poslušalce pa so bolela ušesa in tisti, ki so prihajali, da bi slišali besedo božjo, so začeli polagoma izostajati, kar je ki sede tam: »Sedaj Vam pokažem jaz, kaj znam.« Nič druzega ni treba, kakor da stopi k oknu in nam da znamenje, in začela bode stavka, kakršne še ni videla Avstrija * Poslanec dr. S e i t z je naglašal, da vlada nima potrebne moči, da bi stopila sovražnikom volilne reforme na kurje oči. Kolosalen vtisk je naredil govor poslanca Daszynskega. Med drugimi je dejal: «Take shode, kakršen je današnji, se prireja po celi državi, celo v Galiciji, kjer jih prirejajo ubogi rusinski kmetje. V Novem Sovči je bilo na shodu 25.000, v malih Kopečincih celo 30.000 ljudi. Ako je resnica, da je treba priboriti vsak napredek na ulici, bodi tako. (Klici: Rusija!) Kdo pa so tisti, ki se nam postavljajo na pot? (Klici: Roparji! Lopovi!) Ne recite »roparji*, recite — Per-gelt. Ne recite «sleparji*; rccite Baernreiter; ne recite «tatovi»; recite Malik in Stein. Mi jih ne psujemo; samo imenujemo jih. Kajti kakor Harodeževo, bode nekoč njih ime pomenilo sramoto. (Klici: Judež!) Ako bi poskusili, voliti še enkrat po sedanjem volilnem redu, ne bi ostal tak parlament niti pet minut skupaj. Moralična pravica je tudi močnejša, kakor oborožena sila. In če morajo za sva ko ceno padati žrtve, tedaj obljubujemo, dane bodo padalo samo v naših vrstah. Tem besedam je sledil viharen aplavz, ki se skoraj ni hotrl pvleči. Potem so govorili dr. Ellenbogen, dr. K r o n e n -w e t t e r in dr. A d 1 e r ; poslednji je predlagal sledečo resolucijo, kije bila soglasno sprejeta: «Današnji shod, ki se ga udeležuje mnogokrat desettisoč delavcev izjavlja: Delavno ljudstvo vseh narodov, na milione državljanov, pričakuje z naraščajočo nepotrpežljivostjo, da postane splošna, enaka in direktna volilna pravica končno zakon. Delavno ljudstvo opazuje z naraščajočo nepotrpežljivostjo, da ovira mala, a brezvestna klika privilegirancev parlament in odsek za volilno reformo, da bi dal ljudstvu končno njegovo pravico in izvršil volilno ftformo. Dunajsko delavno ljudstvo izjavlja, da ne bode mirno gledalo, kako se zavlači volilno reformo, temveč bode nastopilo proti temu zločinu zoper ljudstva in državo z vsemi sredstvi in brez obzira na vse žrtve; prvi korak v tem boju pa bode tridnevna splošna stavka na Dunaju.* Mnogo govornikov je govorilo pred rotovžem. Po shodu so odkorakali udeleženci v vrstah v svoje okraje. Ko je trajal shod, ni bilo nikjer videti policije. Red so vzdrževali delavski reditelji sami. Po shodu je bil samo pred parlamentom močan kordon po- še bolj povečalo župnikovo jezo. Če so bile njegove pridige že prej zelo slane, so bile po tistem nesrečnem procesu naravnost poprane. Seveda je bilo tudi v Gospojni dosti ljudi, ki so bili sami dosti bistri, da so lahko razločevali politiko in vero, pa zato niso prav verjeli političnemu evangeliju svojega župnika. Večina pa je bila vendar v slepem zaupanju na strani božjega namestnika. Mej temi zaupnikovimi prijatelji je bil tudi gospod mlinarski mojster Gros, seveda ne iz prepričanja, temveč iz modrosti, ker je hotel s pomočjo klerikalne večine ostati župan. Raz ven tega pa ni mogel biti na strani liberalnega učitelja, ker je dobil njegov sin prosto mesto od škofa. Lepa tiha dolina je bila tako mnogo let pozorišče strankarskega boja, ki so ga vodili trdoglavi kmetje bolj temeljito in sovražno, nego politični nasprotniki v mestih. V krčmi se navadno ni nič govorilo o težkih volih in dobrih konjih, temveč pri pivu so razmotrivali kmetje to, o čemur je pri- licije, a tudi tu je ostalo vse mirno. Pač pa je bilo po celem mestu slišati delavsko pesem in socialistično koračnico. »Slovenskega Naroda" zadnji apeL Dolgo časa smo pustili naše liberalce pri miru. Ali bil bi neodpuščen politični greh, ako ne bi vendar pokazali, kako velika je še vedno hinavščina te stranke, ki izza zadnjega občnega zbora neprenehoma trdi, da se hoče demokratizirati in da se bojuje za splošno in enako volilno pravico, v resnici pa ruje proti vsakemu izboljšanju volilnega reda ravno tako jezuitično, kakor Franko Steinova vsenemška tolpa. Povedati je treba, da so slovenski li' beralci sovražniki volilne reforme in vse, kar so v zadnjem času govorili in pisali o svoji ljubezni do splošne in enake volilne pravice, je bila hinavščina. Videli so, da je taka politika nevarna za obstanek njih stranke in zalo so zagodli na novi struni. V resnici pa so ostali, kar so bili. Dokaz za to je »Slovenskega Naroda* članek »Zadnji apel* v 134. številki. «Kdor od Slovencev — pravi »Narod« — bo v danih razmerah glasoval za vlado (čitaj: Za volilno reformo!), ta je izdal življenske interese svojega naroda.* Na to je treba odgovoriti jasno in brez ovinkov: «Kdor od slovenskih poslancev bode glasoval pri odločilnem glasovanju proti volilni reformi, je sovražnik delavstva, sovražnik slovenskega naroda in stori greh, katerega se mu ne more odpustiti nikoli.* Že večkrat smo povedali, da imajo slovenski poslanci popolnoma prav, ako izkušajo pridobiti kaj več slovenskih mandatov na Štajerskem in na Koroškem, nego jih imajo Slovenci po vladnem načrtu. To se razume samo po sebi. Tudi za nas bi bilo to koristno, kajti več mandatov pomeni manjše volilu® okraje in čim manjši so okraji, tem preje imajo tudi delavci upanje, da pridejo do svojega zastopstva. Vse, kar se stori v tem oziru, je torej opravičeno. Absolutno nedopustno pa bi bilo, preprečiti volilno reformo sploh, ako se ne bi doseglo vsega, kar Slovenci zahtevajo. «Narod» pravi, da so se shodi na Koroškem in Štajerskem izrekli, da raje nobene volilne pravice, nego tako, kakršno je predložila vlada. Vsi shodi se pač niso izrekli v tem smislu; tisti pa, ki so se, so storili veliko neumnost, za katero je edina olajševalna okolnost ta, da niso vedeli, kaj delajo. Volilna reforma, ki jo je predložila vlada, je nedvomno zelo pomanjkljiva. Nihče ne čuti tega tako, kakor socialni demokratje. digal gospod župnik in često je pomagala trda pest, da se je vlilo v neverujoče glave pravi nauk. Seveda je gospod župnik sam preprečiL da ni dobil njegov politični evangelij več pristašev. Izza tiste nesrečne pravde, ki je naredila tako veliko luknjo v njegovo bi*' gajno, je mislil le na to, kako bi dopolnil zopet svojih stotisoč. To pa je bilo mogoče le tako, da se zniža izdatke do skrajnosti-Ali pri tem zistemu varčnosti niso ostajal* posli dlje kakor največ leto dni; kuharica za kuharico je odhajala, samo kaplani s0 morali ostajati. Takemu kaplanu se pač ne godi tako dobro, kakor kmečkemu hlapcu« v imenu svete pokorščine mora ostati in nit* zaradi lakote se ne sme pritožiti, ker bi sC drugače pokvaril celo bodočnost kot neza-dovoljnež. Ali gospod župnik je moral tudi P°' večati svoje dohodke. Štolnino za pogreb se je prav praktično zaokrožilo navzgpr* Bogati kmetje so morali plačevati, da se jIlB je delala tema pred očmi, čeravno sicer nis° Priloga »Rdečemu praporu" št. 25. Brez pretiravanja se lahko pravi, da je imela vlada pri svojem delu največjo skrb s tem, kako sestaviti volilne okraje, da ne dosežejo socialni demokratje tistega zastopstva, ki jim Ure po njih številu. Ravno tako je določba enoletnega nepretrganega bivanja v volilnem okraju naperjena naravnost proti socialnim demokratom. In še marsikatera druga točka nam daje dosti povoda za opravičene pritožbe. Toda socialni demokratje so pripravljeni, pretrpeti marsikatero škodo, ako se doseže volilno reformo brez tistih ogromnih žrtev, ki j>h zahteva skrajni boj delavstva. Ako izvrši Parlament volilno preosnovo, tedaj jo sprejme delavstvo tako, kakor jo izdelajo stranke v nmjsebojnem sporazumu, ker ima za to pre-tehtne razloge. Vsi razlogi delavstva pa ve-tjaljo še v večji meri za slovenski narod, ki b* manifestiral nezaslišano politično nedo-sPelost, ako bi se uprl reformi. Zavijanja »Slovenskega Naroda* imajo edini namen, zatemniti nivstvo reforme in taktični položaj. Za slovenski narod pomeni volilna preosnova, tudi če nam ne bi dala hiti enega mandata več, nego po vladnem hačrtu, ogromen napredek. Nikakor se ne da utajiti, da priznava reforma načelo sploš-hosti in enakosti. Liberalci so pač toliko stari političarji, da bi lahko- razumeli, kaj poceni zmaga načela, tudi če ne pride takoj v svoji absolutnosti do veljave. Dokler hhamo kurialni volilni red, ni za izboljšanje Političnih razmer nobenega pozitivnega temelja. Ako bi ostal sedanji zistem, bi Slovenci še sto let lahko čakali, preden bi dosegli le še kak mandat in vprašanje je, ali he bi slovenski narod sploh izginil prej, nego to se v Avstriji uveljavilo splošno in enako volilno pravico. Kadar pa zmaga načelo, je Vsak napredek že vsled tega olajšan, kir je Predmet prihodnjega boja le še formalen, ne Pa principielenr. Število mandatov, ki ga pri* *hava načrt vlade Slovencem, je vsekakor spoštovanja vreden in reči se mora, da se toovenci v tem oziru sploh nimajo veliko pritoževati. Kaj naj pravijo šele Rusini, ki so napram Poljakom res tako prikrajšani, kakor hoben drugi narod? YTarnanje o štajerskih in koroških Slovencih je v nacionalni stranki zelo neumestno. ‘toši liberalci smatrajo vendar v Slovencih Orodno enoto. Ce ni vsa narodnjaška ne-°dvisnost samo za bankete in komerze, tedaj Morajo biti štajerski in koroški Slovenci zakopani, ako sedi v parlamentu le en sloven- poslanec, kajti njegova dolžnost je pač, ne skrbi le za kakšnega ljubljenčka v svo-jem volilnem okraju, temveč za narodne in-rese vseh Slovencev. In slovenskih poslan- cev bode toliko, da bodo pač lahko storili tudi kaj za Štajerce in za Korošce. Z narodnega stališča — saj o socialnih razmerah itak ni govoriti z našimi liberalci je največji pomen volilne reforme ta, da jodo imeli Slovani v novem parlamentu večino, dočim so bili doslej vedno v manjšini. )a slovanska večina po vladnem načrtu ni taka, kakor bi odgovarjalo razmerju prebivalstva, je res. Zato se pa vendar ne sme utajiti dejstvo, da ostanejo Slovani brez reforme sploh v manjšini. Kako pa naj bi Slovani dosegli tako večino, kakor jo zahtevajo? S tem vprašanjem se »Slovenski Narod* še nikoli ni pečal in ravno to bi bilo važno. Volilne reforme ne izvrši vlada, temveč izvesti jo mora parlament. Od vlade se je lahko zahtevalo, da predloži parlamentu načrt in da nastopi zanj z vsem svojim vplivom. Delo pa se mora zahtevati od parlamenta. In v tem parlamentu imajo doslej Nemci večino. Brez njih se ne more izvršiti nobene volilne reforme. £dor hoče torej, da se sploh izvede volilno reformo, mora računati z Nemci in logično e, da ne more biti preosnova nič druzega, cakor kompromis. Bilo bi zelo lepo, ako bi Nemci izpoznali in priznali, da gre Slovanov več mandatov, nego jih določa vladni načrt. Političar pa mora vedeti, da odloča v političnem življenju politična moč, ne pa idealizem. Krivično je, da zahtevajo Nemci več mandatov, kakor bi ih mogli terjati po svojem številu; toda krivično goralidol — razumljivo je in treba je gledati, kako se pobotati ž njimi. Politične moči imajo Nemci danes več, nego Slovani, pa je zalo tudi rabijo. A volilna reforma roče izpremeniti to razmerje; povečati hoče jolitično moč Slovanom in zmanjšati nemško moč. »Slovenski Narod* pa ima toliko predrznosti, da zahteva od slovenskih poslancev, naj glasujejo proti temu izboljšanju in naj ohranijo nemško večino! »Slovenski Narod* protestira proti povečanju slovenske politične moči, ki bi šele dala Slovencem sredstva za bodoči napredek 1 In to se upa zahtevati v imenu narodnosti! Tudi slovenski delavci apelirajo zadnjikrat. Slovenskim poslancem pravijo, da je njih kategorična dolžnost, omogočiti volilno reformo in kdor bi jo preprečil, naj se pripravi, da bode za to odgovoren delavstvu. Nam ne meče reforma mandatov y naročje. Za nikogar ni tako krivična, kakor za nas. Ali v politiki je treba vedeti, s kakšnimi močmi se lahko razpolaga. Delavstvo je imelo toliko moči, da je spravilo volilno reformo čakali, ako je umrl zakotnik. Hlapci so to°rali po cel teden delati zastonj, ako jim župnik v eni minuti blagoslovil malega toroka. Vendar si je pridobil gospod župnik *°Pet velike zasluge za občino, ko je bilo toba zidati novo šolsko poslopje. Moderna ?*a je bila v njegovih očeh velik sovražni ki se približuje cerkvi in liberalne starše smatral za svoje rojstne osebne sovraž-toe. Nikakor torej ni mogel dovoliti, da bi e zidalo večjo šolo in da bi se odprlo nov [jzred, kajti za tretji razred bi moral priti d* tretji učitelj v vas. Čemu naj bi mu ' tok svobodomislec, ko je imel že z dvema 'toljima dovolj? Glavni vzrok njegovega od-jj?to proti stavbi nove šole pa je bil ta, da v to* moral kot veleposestnik in kot naj-pi davkoplačevalec v občini tudi sam kaj t/ toi za šolo, ne da bi imel kaj otrok, ki Jto pošiljal tja. (v to°slej so bili vendar tako srečni časi u*4 n* ‘meto mč izdatkov za šolo. Staro 0 Poslopje je propadalo. Čemu bi se iz ria dnevni red. Ako bode treba, bode imelo tudi toliko moči, da prepreči ohranitev dosedanjega volilnega reda. »Slovenski Narod* še nikoli ni povedal, kje imajo liberalci tisto moč, da bi izpilili ravno tako reformo, kakor ji jo sami radi želeli. Te moči sploh nimajo in zato je njih dolžnost, da omogočijo tak compromis, kakršen je v danih razmerah naj-joljši. To je njih naloga in zavedajo naj se tega. Ako provzročijo intrige, da parlament ne reši volilne reforme in bode delavstvo prisiljeno, porabiti skrajna sredstva, tedaj bode tudi natančno vprašalo, kdo je kriv, da mora s stavko priboriti, kar bi bili gospodje v par-'amentu lahko mirno izvršili. In slovenski poslanci naj bodo prepričani, da se bode obračunalo tudi z njimi, ako bodo med krivci. Kdor prepreči volilno reformo, je sovražnik delavstva in izdajalec naroda; glede tega nas ne preslepe niti najslajše besede »Slovenskega Naroda*. dalo le en novčič zanje, ko bode treba zidati novo. Novega pa ne bode treba, ker je ob čina zadovoljna s starim. Naj je tudi prihajal nalog za nalogom od oblasti, gospod župnik je znal vselej pomagati županu z dobrim svetom, kako klerikalni občinski zastop lahko pokaže osle liberalni oblasti. V tem boju proti šoli je imel župnik skoro celo občino za seboj, ne le svoje strankarske pristaše, temveč tudi svobodomiselne kmete; kajti kadar se gre za denar, se tudi najhitrejši napredek hipoma ustavi. Enkrat bi se bilo pač malodane zgodilo, da bi bil sam delal propagando za novo šolo, ko je v svoji gorečnosti dejal, da ne ostane niti en dan župnik v Gospojni, ako bodo zidali novo šolo, temveč odide v kakšno župnijo, kjer vladajo še katoliške šolske razmere. Za novega župnika, ki ne bi prekoračeval štolnine tako, kakor župnik Šuster, bi bili Gospojnčani zamenjali celo novo šolo. Podučitelj je natančno izračunal, da bi kmetje od visoke štolnine, ki jo mo Politični odsevi. Državni zbor se peča z obrtno r e- o r m o. Mavidezno je zanimanje za to stvar velikansko; malokdaj se je oglasilo za kak zakon toliko govornikov, kakor za to reformo. To prihaja odtod, ker bi si vsi-za prihodnje volitve radi zagotovili glasove malih obrtnikov, pa jim sedaj sipajo pesek v oči, da se vse kadi. Celo vlada je zagodla njih melodijo ; minister Fort, ki ima sicer v raznih rečeh precej moderne nazore, je govoril prav tako, kakor bi bil parlamentni obrtnijski odsek res našel Kolumbovo jajce: Kako je mogoče rešiti male obrtnike. Govoril je celo učeno. A vendar je vse le prazna pena. Prav dobro je to povedal socialno - demokratični govornik poslanec E 1 d e r s c h. Minister F o r t je sprožil misel, da se osnuje pri vladi poseben obrtniški svet. Poslanec Eldorsch je dejal, da tej misli ne bi bilo ugovarjati, naglašal pa je, da se v nobenem takem svetu ne misli na delavske interese. V industrial-nem, v poljedelskem, v železniškem svetu nima delavstvo sploh nobenega zastopstva, V delavskem svetu pa niso delavci sami, temveč poleg njih je tudi podjetništvo in pa tako-zvana kurija dvornih svetnikov. Kadar bode sprejeta volilna reforma, bodo taki sveti sploh izgubili svoj pomen, ker bodo imeli razni in-teresentje priložnost, spraviti svoje interese neposredno potom svojih izvoljenih poslancev do veljave. Neumno, je trditi, da so socialni demokratje sovražniki obrtnije. V mali obrt-niji je vposlen skoraj milion delavcev in však rajo plačevati župniku, prav lahko prihranili obresti za šolo. V teh letih boja za svobodo in pravice duhovščine je postal župnik Šuster celo v klerikalnih krogih spoštovan in priljubljen ljudski govornik, ki je tudi na zunanjih shodih rad stopil na govorniški oder in z močnim glasom grmel proti svobodomiselnosti, ako se ga je dobro plačalo iz bogate strankine blagajne. Sedaj je celo bolje poznal zakonske knjige, nego evangelij. Ko je prišel zopet burni čas deželno-zborskih volitev, ga je torej klerikalni volilni odbor nastavil kot kandidata za kmetske občine raminškega okraia. Da bode ljudski prijatelj izvoljen z veliko večino, je bilo nedvomno; v strankini blagajni je bil tekom let nabran že bogat volilni sklad. Izvolitev župnika Šusterja je bila za njegovo stranko tem bolj vprašanje časti, ker je bil njegov liberalni nasprotnik ravno tisti advokat, proti kateremu je izgubil pravdo za srebrne nogavice. Dalje prih. \ pameten človek mora zato razumeti, da tudi socialni demokratje ne žele, da bi se mali obrtniji slabo godilo. Samoumevno se nam zdi, da vlada takorekoč industrializira malo obrtnijo in onemogoči proizvajanje s stroji, kajti samo na tej poti ima obrtnija še bodočnost. S predlogi obrtnega odseka glede vpeljave izpitov in podobnih reči pa socialni demokratje nikakor ne morejo soglašati. P o m o č n i š k i i z p i t bi bil le za to, da bi se šikaniralo pomočnike. Tak izpit je nepotreben, čeravno je opravičena zahteva, da naj se vsakdo kaj nauči. Ali vsega, kar je treba znati za kako obrt, se ne da dokazati z nobenim izpitom; Kako naj bi bila sestavljena n. pr. izpitna komisija za mizarje, ko je v mizarski obrti 47 raznih strok, ki se zelo razlikujejo med seboj? Kako naj bodo sestavljene komisije na deželi, kjer je cela-vrsta različnih strok združena v kolektivni zadrugi? Taki izpiti nimajo druzega namena, kakor vpeljati nekak numerus clausus in preprečiti utemeljitev samostalnih eksi=tenc. Nasprotno se lahko trdi, da ima država dolžnost, dati vsakomur priložnost, da si lahko s poštenim delom zasluži svoj kruh. Glede izpitnih taks se lahko omeni, da je mnogo zadrug, ki žive zgolj od pristojbine vajencev. Poslanec E 1 d e r s c h je prav umestno kritiziral dokaz sposobnosti, zlasti v trgovini. Protislovje, ki ga obrtni odsek ni opazil, je že v tem, da ima vsakdo, ki je podal dokaz sposobnosti, tudi pravico do izvrševanja trgo vine, dočim se na drugi strani zahteva za trgovino poseben trgovinski dokaz sposobno sti. Določbe o raznih trgovskih družbah jemljejo obrti priložnost za združitev s kapitalom in ravno s tem bi bilo mogoče, povzdigniti obrtnijo. Kar se tiče posredovanja dela, se mora zahtevati, da naj upravljajo to stroko delavci sami; v skrajnem slučaju bi morale biti posredovalnice sestavljene enako iz podjetnikov in delavcev. Gospoda t odseka za volilno reformo pase še vedno lenobo, pri tem pa stoka zaradi terorizma socialnih demokratov. Poslanec Malik, eden najzagrizenejših sovražnikov splošne in enake volilne pravice, se je na zadnji seji repenčil, da se ne more trpeti »socialno demokratičnega terorizma* in je predlagal, naj odsek v odgovor na socialistično žuganje ustavi svoje delo na 14 dni. Dr. Adler mu je zelo hladnokrvno odgovoril in njegov neumni predlog je bil odklonjen. Sicer ima vsenemški gospod Malik prokleto malo pravice, pritoževati se. O »terorizmu* socialnih demokratov ni bilo več kakor pol leta nobenega sledu. Delavci so tako potrpežljivo čakali na začetek dela v parlamentu, da se jih je moralo smatrati že skoraj za zaspance. Kaj mislijo Mahkovci, da bodo delavci tako mirno čakali do sodnega dne? Gospodje naj store svojo dolžnost, pa bode takoj konec našega »terorizma*; ali krasti bogu in ljudstvu dragoceni čas, kadar se jim pove, da se ne bode mirno prenašalo take tatvine, pa kričati, kakor bi se jih drlo — to ne pojde. In če ljudje Malikove sorte ravno žele, utegnejo dobiti še drugačne dokaze, kako sodi ljudstvo o njih. Na Hrvatskem dobiva novi zistein polagoma vidne oblike. Dočim je grof P e j a -č e v i č , izstopivši iz »narodne stranke, ostal ban in je priznal reško resolucijo kot temelj vladnega programa, odstopijo vsi trije predstojniki vladnih oddelkov in na njih mesta pridejo novi ljudje. Sestava vlade bode samo provizorična; novi predstojniki ne pridejo iz vrst hrsatsko-srbske koalicije, ki hoče definitivno ureditev šele takrat, kadar se snide novi sabor na podlagi splošne volilne pravice. Za sedaj so predlagani za podbana bivši veliki župan dr. Vladimir Nikolič-Podrin-s k i , za predstojnika pravosodja advokat dr. B a d a j iz Zemuna, za predstojnika učnega oddelka pa odvetnik iz Belovara dr. Roj c. Glede velikih županov vlada mnenje, da bi bilo najbolje, če bi ostala njih mesta za sedaj prazna, pa bi se jih imenovala šele tedaj, kadar se pokaže nova parlamentarna situacija vsled volilne reforme. Madjaronska se stranka čimdalje bolj razpada. Mnogo njenih udov je že izstopilo in pripoveduje se, da vstopijo večinoma Frankovo »čisto stranko prava*. Nekdanji predstojnik oddelka za uk in bogočastje, dr. Iso K r š n j a v i , je baje že vstopil v omenjeno stranko, ki ga je svoječasno srdito in naravnost neplemenito napadala. Se prav pred kratkim je mož v < Oesterreichische Rundschau* povzdigoval stari režim v nebesa in iz Frankove stranke se je naravnost nor čeval. Danes je njen član. Druga pravaška stranka, »hrvalska stranka prava*, je začela izdajati svoje glasilo «Hr-vatska*, ki je le po tem zaniivmo, da je klerikalno. Stari Starčevič je pope zaničeval in jih je v svojih spisih smešil, kjer jih je le mogel. Njegovi nasledniki oboje barve jim lezejo pod kuto. Upati je le, da spravi splošna volilna pravica tudi na Hrvatskem druge ljudi na dan, kajti od večine sedanje koalicije ni majo Hrvatje pričakovati rešitve. Demisija ruske vlade je že demontirana. Peterburška brzojavna agentura trdi, da sploh nikoli ni bilo govora o takem koraku G o r e m y k i n a. Bolj verjetno je, da se je res mislilo na to, ker so poročali o stvari zelo resni ruski listi, da pa se je bodisi vlada ali pa car drugače premislil. Torej je jasno, da bode boj med dumo in med vlado nadaljevan. V francoskem parlamenta je vlada predložila svoj program, v katerem naglaša, da je potrebno, napraviti v proračunu najnatančnejše ravnotežje in da je v ta namen treba poskrbeti za nove dohodke. Vlada naznanja, da bode predložila zakonski načrt o splošnem dohodninskem davku, ki ne bode zadel toliko dohodke od dela, kakor dohodke od kapitala. V daljšem izvajanju naglaša potem vlada, da je potrebno izvršiti demokratične reforme, zlasti starostno zavarovanje delavcev, ter bode vlada skrbela, da se dotične zadeve v senatu reši čim prej. Nadalje naznanja predložitev načrta za uredbo razmer, ki izvirajo iz delavskega ugovora; vlada izreka, da je njen namen varovati razvoj uradniških zvez in podati državnim uslužbencem nove garancije proti samolastno sti, da pa vlada uradnikom ne bode pri znala pravice do stavke. Nadalje napoveduje vlada predlog za s p o š n o amnestijo in za reformo vojnih sodišč. Končno naglaša izjava, da bode vlada z vsemi silami skrbela za ohranitev miru in zvez z aliiranimi državami in bode verno varovala ugled in pravice Francije. Predlog za amnestijo, ki ga poda vlada, bode obsegal osebe, ki so bile obsojene tekom stavk v okraju Pas-de-Calais in Fressenoville, ne pa pariških pismonošev, ki so bili tudi zaradi prestopkov ob času štrajka obsojeni. Ministrski predsednik pripušča ministru za javna dela B a r 11 o u , da zopet nastavi pismonoše, ki so bili takrat odpuščeni. Roška doma je dosegla vendar uspeh, čeravno se še ne more reči, kako velik bode pjegov pomen v praksi. Goremyki-novo ministrstvo je demisio-n i r a 1 o ; za njegovega naslednika so imenuje Stišinskega alipalzvolskega. Nemogoče je še reči, ali pomeni to, da je car definitivno sklenil vladati z dumo, ali pa je to samo igralska fmta. Upliv Trepovega ,e na dvoru še vedno velik in car, ki je bil ves čas neodločen, ne daje pač s svojo osebnostjo nobene garancije za bodočnost. Duma gre brezobzirno svojo pot in vidi se, da je jripravljena na vse. Debate so radikalne prej ko slej in o kakšnem slabotnem oportunizmu ni videti nobenega znamenja. Zanimiva je rila seja zadaje sobote. Na dnevnem redu je bilo agrarno vprašanje. Med drugimi je govoril član delavske stranke A n i k i n. Dejal je: »Vsa zemljišča bodo pripadla kmetom in nemogoče bode, delovati proti volji celega naroda. Mi smo pokazali ministrom vrata; oni pa ne gredo. Oni nimajo niti sramu, niti vesti. Kmet v takem slučaju ne bi ostal na svojem prostoru.* Predsednik je vstal, hoteč poklicati govornika na red, cela zbornica paje A n i k i n u burno p 10 s T k a 1 a , ki je zaključil svoj govor s sledečim* besedami: »Ruski narod nas je poslal sem, da zahtevamo svobodo in zemlje. Izrekli sm° se za načelo ekspropriacije. Ministri odklanjaj1? to. In mi smo odgovorili: Zapustite svoj prostor!* Ko je Anikin odšel s tribine, ga je zbornica glasno aklamirala. Kmetski poslanec Pervoščikov (član skrajne desnice) Je predlagal, naj se izreče caru zahvalo za aifl' nestijo (ki pa je prav malenkostna). Zbornica je sprejela njegove besede z značilnim mol' kom; samo nekateri so žvižgali. — Novi p°J slanci, ki so bili izvoljeni na Kavkazu, sam* socialni demokratje, so došli v Peterburg >n so bili v dumi sprejeti s prisrčnimi čestitkami. Dopisi. Iz Idrije. Socialno - demokratična org®' nizaeija v Idriji je izdala za občinske volitve, ki se vrše že 25. in 26. t. m., sledeči proglas: »Volilci tretjega razred®- Klerikalci pripravljajo zavratni napad 113 našo občino. V roke bi radi dobili saj drug0 mesto na Kranjskem, ko prvega ne morejo* Nami n njih je črn kot je črna njihova stranka! Zato, volilci, na krov! Idrija ni **? nikdar ni bila klerikalna; ne dopustimo torej sedaj, da tudi na zunaj ne bode imela čr*1? svoje sence. Volilci! Spodaj navede*11 možje so se na javnem ljudskem shodu d°e 17. t. m. enoglasno potrdili kot taki, »* so vredni in zmožni zastopati koristi obč*J narjev proti vsem in vsakomu r! Sam* jih tudi poznate, so možje izmed vaše srede, so zastopniki rudarjev, obrtnikov in posest' nikov. Volilci! Kdor hoče prav storiti, v° naj te-le može za odbornike v tretj®111 razredu: Kokalj Ivan II., rudar in P°' sestnik; 2. Kobal Franc, rudar in P°' sestnik; 3. M o h o r i č Ivan, rudar in P°' setnik; 4. S m u k I v a n, posestnik; 5. T r a t n * * ' i h a, mizar; 6. Tukač Ivan, rudar posestnik; 7. Velika nje Ivan rudar posestnik; 8. Uršič Alojzij, rudar in P°' sestnik; za namestnike pa: Ginibur* Franc, knjigovez; Breitenberger Anto*1' rudar in posestnik; Morovec Simo*1! rudar in posestnik; Vončina Andrej rudar in posestnik. — O uspehih b001 poročali. Trst. (Nekoliko analize.) »Edinost* *°! že od nekdaj navado, da se rada od čksa 0 čiisa obregne ob neslogo kranjskih Slovenc0” kar ima posebni namen, da pri taki pr*10*' nosti pohvali tržaško slogo. Potem pa se **ag \adno vname boj v časopisju in razvije polemika o slogi in neslogi. A za člov£k ’ ki pozna ^lovence sploh in tržaške Slove*1^ posebej, so take debate ničeve; kdor 1° koliko študira socialno in narodno živij0^ ter psihologijo tržaških Slovencev, vidi ta* h da ljudje, ki pišejo fulminantne pole**1* članke, ne poznajo niti splošnih razmer i*1 ^ oslah v vsej svoji modrosti vendarle . Slovencu Narod ni, kakor mislijo nekia1 zanešenjaki, imaginarno bitje, ki se ga 8. idealizirati po mili volji, temveč je slcalL|0 ljudi m iz lastnosti vseh posameznikov soj: ,0 komponirajo lasnosti naroda, ki so nekaj konkretnega, ker se lahko opiše, definira, * g statira, česar se pa ne more konstatir® ^ svojega — recimo — estetičnega stal'S6«'. Sloga tržaških Slovencev je velika Par°^i-la sloga je prazna fraza; ona živi v b^jjjo čenju nekaterih narodnjakoy, ki slepo » nje eksistenco, ker — hrepene po njej, 8 ?a delajo škodo sami sebi in narodn* 8 Slovencev. . \i Značaj tržaškega Slovenca, P°r°Ie.c mnalnosti družabnega življenja sonarodo je postal v trajni dotiki z življenjem trg0 ^ega velikega mesta zelo nestalen. Tržaški Slovenec je otrok; v njegovem značaju ni nič Jekla, vsled tega je oportunist; posledica popolnoma neizbirčnega oportunizma pa je ta, postane često pravi kameleon. S pravim otroškim navdušenjem zapoje zdaj »Hej Slo-vani!» in zdaj zopet «Viva Dante». V navzočnosti slovenskih narodnjakov bo zmerjal Italijane z vso strastjo besede; v družbi Habjanov bode psoval Slovence — eden zaradi soglasja z družbo, drugi morda za kozarec ; yina. Zjutraj pojde v cerkev molit, popoldan ^°de ploskal ateističnim besedam govornika I svobodomisleca. Videl sem dostikrat Slovenca, I je sedel z naravnost zoprno bahatostjo v ‘Narodnem domu», da je vsaka gesta izrasla; «Tudi jaz sem narodnjak!*; popoldan Je korakal za rdečo zastavo in zopet se je 1(li fravno tako bahal, da je — socialist. Prepričanja pa ni bilo ne dopoldan, ne popoldan. podlega samo svoji okolici, kateri se pri-‘agodi iz pomanjkanja individualnosti. V mno-8*h pa je nekaj liričnega, nekaj mehkega; Prevzame ga splošno razpoloženje, zdi se mu *epo in, kar delajo vsi, to stori tudi sam. Zvrsten predmet za hipnozo je. Pesem, zabava, temperamentna beseda, vse mu lahko sugerira občutke, ki niso njegovi. Tako se lahko zgodi, da objame v hipnem razpolo-‘ Senju, brez vsakega pametnega razloga, ve3 . Raztopljen svojega najhujšega sovražnika; roko ■ poljubil svojemu zatiralcu, ako se poniža, da izpregovori ž njitn nekoliko besed. In v f tistem trenotku veruje celo sam, da je to ■ njegovo »prepričanje*. Kdor pozna ta dejstva, ne more verjeti ^ slavljeno slogo in če bi bili gospodje okoli ‘Edinosti* odkritosrčni, bi morali sami prir *nati, da ne verjamejo, kar pišejo, ker so *ttieli dosti priložnosti, da bi se bili prepričali o dejanskih razmerah in vsled tega o absolutni ničevosti sloge. V uredništvu narodnjaškega lista vendar dobro vedo, da se ,l,iti njihovi pristaši ne podvrgavajo sklepom franke in če ne bi imeli strankarskih priganjačev — »zaupniki* jim pravijo — ki bi $ri vsaki priložnosti vplivali nad druge, bi se t i*joalu razblinila celo zunanja slika «sloge>. £0 velja skoraj enako za mestne in za oko-^Čanske Slovence. Naslanjati se — v svrho sloge — na Idrije volitve, je zelo kratkovidno in nespametno. Za tako kratkovidnost bi bilo treba Pfeskrbeti dobre naočnike. Ali naši narodnjaki imajo rajši iluzije, kakor izpoznanje Jesnice, ki je predpogoj za vsako resno delo. zato se ne smejo čuditi, da so že bili va-^ni in da bodo še. Sicer pa ni mogoče, za večne čase vta-! Jevati resnico. V njihovem taboru ni več tako, ! *^°r je bilo nekdaj. Mandič n. pr. po-, J*ja svoje društvo z zastavo na veteransko ,!*8vnost, R y b a f pa polaga vabilo ad akta. ; nekaterih društvih se'opazuje razvoj raznih i h.uj- Tudi v političnem društvu »Edinost* I* Več tako, kakor govore v javnosti; tudi j*®1 so razna nesporazumljenja in vidi se prve j ^^eze novih struj. Doslej se je vsako novo J hitro zatrlo; ali pa se jih bode moglo edno zatirati — v imenu sloge. 1 ^ Stara fraza tržaškega narodnjaškega re-pftoarja je bila ta, da. pri nas ni ne libe-! ne klerikalizma; duhovniki so narodni . elavci in nič druzega. Vsa svarila so bila °n v steno. In sedaj se vidi, kako slabo ^°dkovana je bila tista teorija. Po okolici in . ttiestu nastopajo popi že s klerikalno agi-^c‘jo po uprav Šušteršičevi maniri. V Rojanu trudita pop Juriča (odnosno Jurizza, lia • ^že) ‘n njegov namestnik z ustanav-^anjem slovenskih klerikalnih društev. s. °^Por se je že izcimila nekaka »liberalna* ^ ®v' ^vanu Je ravno tako; po drugih • seh se opazuje začetke nove ere. V mestu I *avs^avne£a P°Pa Guština, voditelja l»ol°da ^v’ Nikolaja, ki je izgubil skoraj po-ftastl0lria nar°dni značaj. On in drugi popi $a PaC v narodnem taboru, delujejo rU Zanrbtno zase in vsi njih cilji so klerikalni. Bospodje pri «Edinosti* se ne zmenijo za to, kakor bi ne videli, da postajajo različne struje od dne do dne bolj očitne in da ni daleč čas, ko mora pričeti boj kakor na Kranjskem. Ako pa pride do tega, je vprašanje, ali ostane stara stranka na sedanjem stališču. Ce ostane, bodemo imeli še eno strujo več in to bode gotovo še slabše, kakor je na Kranjskem. Novih struj pa ne vodijo zgolj »narodni možje*, temveč ljudje, ki so študirali tržaškega Slovenca in so deloma vsaj izpoznali njegov značaj, pa napeljujejo sedaj na temelju svojega izpoznanja vodo na svoj mlin. Iz njega hočejo sedaj napraviti pravega strankarskega človeka. Izza vsega, kar sem navedel, pa ni dvomljivo, da je precej lahko, pridobiti ga, ako se konsekventno, s stalno mislijo na smoter vpliva nanj. Stara stranka ni razumela tega. Hotela je imeti samo Slovence, brezbarvne Slovence, Slovence brez stalnih nazorov, brez poznavanja novega razvoja, brez zanimanja za vse, kar se godi izven domače fare. In tako je Tržačan — ako ni že pobegnil — ostal samo Slovenec, narodnjaki pa bodo kmetu v svojih zapiskih lahko zabeležili sad svojega greha. Toda lahko bi bili veseli, ako ne bi imel greh drug’ga sadu, kakor da uniči dosedanjo puhlo »slogo*. Toda vmes je še nekaj druzega, kar ne škoduje samo stari stranki, temveč narodu sploh. Njeno dosedanje delo je s svojim večnim hrepenenjem po nemogoči slogi zakrivilo kulturno zastalost in grozno apatijo do izobrazbe in omike, ne le med nižjim ljudstvom, temveč tudi v takozvanih boljših krogih. Danes se ne more reči, da bi imeli v Trstu slovensko inteligenco, pač pa živi med Slovenci pravo sovraštvo do izobrazbe, zaničevanje in preziranje vsake omike. Ko se je ustanovilo v Trstu čisto izobraževalno društvo »Ljudski oder*, je vprašal eden slovenskih narodnih voditeljev nekega našega predavatelja, ali bode tudi on zanašal kugo modernih teženj med »naš* narod. Akademičurji 'feo sklenili, prirejevati po Trstu in po okolici predavanja. Ako niso priredili doslej še niti enega, verjamemo radi, da toni njih krivda. Ali uzrok je to, da nima menda noben narod toliko renegatov, kakor Slovenci v Trstu. Vsako javno izražanje modernejših misli, je prepovedano — v imenu sloge, da se ne bi izzivalo »konservativnih* elementov; duševnega življenja ni v narodnem taboru, umstvenega druževanja ni in kdor ne more živeti brez tega, si mora poiskati priložnosti drugod. To ga odpelje v nasproten tabor in če morda v začetku še nima druzega namena, kakor da poišče drugod duševne vspodbuje, katere ne najde med Slovenci, ni treba nič druzega, kakor da se mu to nekolikokrat očita, pa pokaže sploh hrbet Slovencem in »postane* Italijan. Tako je končno uničena še tista sloga, ki bi bila mogoča, namreč sloga v narodnosti, za katero je svoboda splošnih nazorov nujno potrebna. Gospodje so hoteli absolutno slogo in s tem so dosegli, da so bili — vsaj prej — Tržačani, ki so se imenovali Slovence, res složni, da pa se je njih število neprenehoma krčilo. In če bi to trajalo še nekaj časa, bi ta krasna sloga končno sploh ubila tržaško Slovenstvo. Nam je seveda vseeno, ali stoje naši nasprotniki v eni stranki, ali v dveh, ali v treh. Pokazati smo hoteli samo, da nimajo pravice trditi, da delajo za narodnost, ker ni nič tako nevarno slovenski narodnosti v Trstu, kakor njih predpotopna, naivna taktika. Ravno tako tudi nimajo pravice, naenkrat pisariti o izobrazbi, ker dajejo s tem sami sebi zaušnice, oni, ki so bili doslej naj večja zapreka izobrazbe, iz strahu, da bi izobrazba izpodkopala njih slogo, ki je samo izgladila tla klerikalcem. Kar se je moralo zgoditi, se že godi. Duhovščina napeljuje vodo vedno očitneje na svoj mlin, reakcija, če še tako slaba v začetku, je neizogibna in tako prihajajo svobodomiselne struje. To se godi v masi na-rOda, ki ni poznala doslej ničesar druzega, nego Slovenstvo, ki ni nikoli razumela, da ima tudi Slovenec lahko nazore izven narodnega vprašanja. Svet se vrti in človeštvo napreduje. Bilo bi pač žalostno, ako se to ne bi dotaknilo tudi Slovencev, ki bi moral i drugače v svoji stagnaciji enostavno segniti. Zato pozdravljamo prva znamenja »nesloge* med tržaškimi Slovenci, ker ta pojav poka-zuje, da še žive in daje upanje, da se okrepčajo in pomlade. Iris. Zaveden delavec in prijatelj delavstva ne pije Koslerjevega piva! * Iz stranke. Politični odbor jugoslovanske soc.-dem. stranke v Tustu naznanja s tem pristašem, da se od sedaj naprej vrše vsako sredo od l/»9. uri zvečer v Delavskem domu I. nadstropje v dvorani pek. organizacije disku-z i j e. Pristop je prost in dovoljen vsakomu. Kdor ima le kaj časa naj ne zamudi te prilike. Vsako sredo se po končani debati voli tudi dnevni red za prihodnjo konferenco. Domače stvari. Resnoba. Preobrat na Hrvatskem je bil od vseh prijateljev konstitucionalne svobode odkritosrčno pozdravljen in ne more se tajiti, da je bil velikanskega političnega pomena. Ali takoj od začetka smo naglašali, da tudi od hrvatske koalicije ni prav mnogo pričakovati, ne le zato, ker je buržoazijska in ker je v njenih vrstah najmanj tistih elementov, katerim je pripisovati moderne politične nazore, namreč naprednjakov, temveč tudi za-raditega ne, ker je pestalo njih prijateljstvo s frazerskimi, dolgojezičnimi Košutovci preveč debelo. Hrvatski koaliranci imajo nekako eks-altirano zaupanje do teh ljudi, ki vendar nimajo nobene druge misli v sebi, kakor na-puhnjeno idejo o madjarskem globusu in posedujejo ravno toliko radikalizma, kolikor . ga je pač treba, , da se njih malenkostne osebice lahko malo postavijo. Omenili smo že, da prihajajo hrvatski koaliranci s to neskončno zaupljivostjo v jako nevaren položaj. Prav tako je, kakor bi si zamašili ušesa, kadar n. pr. govore nemadjarski poslanci v ogrsko-hrvatskem parlamentu. To je gotovo velika zadrega, kajti Slovaki, Srbi in Rumuni so imeli pravico pričakovati, da naj lejo pri Hrvatih močno, vsaj moralno podporo, sedaj pa morajo videti, da se hočejo radikalni Hrvatje samo prikupiti Košutu in ostalim napuhnjen-cem. To pobratimstvo pa dobiva že naravnost smešno lice. Zadnjič je bilo nekoliko Košutovcev v hrvatskem klubu in tam je predložil grof B a 11 h a n y i, naj se ma-djarski in hrvatski poslanci med seboj tikajo. Glasni Elyen in Živio-klici so zadoneli in uboga brzojavna žica je morala to razglasiti po celem svetu, kakor da se je zgodil kdovd kako važen državen dogodek. Zadnjič je predsednik hrvatskega sabora, ki je tudi delegat v ogrsko-hrvatskem državnem zboru, položil prisego kot član odseka za inkompatibilitet. Po raznih predigrah je prisegel in sicer hr-vatsko; zadnje besede: Tako mi bog pomagaj, je pa povedal madjarsko. In zopet velikansko navdušenje in zopet je dobil brzojav opravka. Kadar se takim praznim, med dijaki pomembnim, za odrasle ljudi pa otroškim stvarcam pripisuje tako politično važnost, da se z njimi vznemirja javnost po vsem svetu, se je zelo bati, da so politični nazori precej plitki in od take politike Hrvatje tudi nimajo pričakovati rešitve. To pa je žalostno za vse, ki bi radi, da bi še na jugu enkrat konsolidirale stvari. Spomin na bitko pri Kustoci obhajajo (štiridesetletnico) slovesno preživeči bojevniki v Ljubljani. Ti možje so večinoma iz delavskih slojev, vendar pa piirede svojo veselico pod znanim protektoratom na Koslerjevem vrtu dne 24/1. m. Zavedni delavci ne hodijo na Koslerjev vrt, S takim ravnsnjtm se žali delavstvo. Društvene vesti. Zaveza železarskih in kovinarskih delavcev avstrijskih; vplačevalnica Ljubljana se nabaja v Frančiškanske ulice št. 8, I. nadstropje. Vsako soboto je vplačevanje doneskov, vpisovanje novih članov, izplačevanje podpor; potujočim članom pa vsak dan izven nedelje. Posredovalnica dela. Izdaja knjižnice samo v sobotah od 6. do 7. ure zvečer. Dopisovanje na Josipa Berdajsa, upravništvo •Rdeči Prapor». Shodi. Javen ljudski shod priredi jug. slov. šoc. dem. stranka v Trstu v veliki dvorani »Narodnega Doma* v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri zjutraj. Dnevni red: Odločilni boj za splošno volilno pravico. Poroča sodrug E. Kristan iz Ljubljane. Delavci! Pridite v velikem številu na ta shod, da pokažemo vsem sovražnikom volilne reforme, kako nezmiselne so vse njih spletkarije proti temu političnemu postulatu delavstva, v dosego katerega je pripravljeno poseči tudi po 'najskrajnejših sredstvih. Delavci! Posnemajmo naše češke, nemške, poljske inru-sinske tovariše; pokažimo, da smo jim vredni sobojevniki ter prihitimo v velikem številu manifestirati naše želje in našo neupogljivo voljo. Dunaj. V torek, 19. t. m. je bil na Dunaju pekovski shod, katerega se je udeležilo 2500 pekovslSh pomočnikov. Shod je soglasno sprejel sledečo resolucijo: »Da- našnji shod pozdravlja z veseljem, da hoče vodstvo stranke proklamirati kot prvo svarilo znamenje tridneno stavko, ako bi sovražniki volilne pravice v odseku ustavili delo. Shod obljubuje svečano, da se bodo pekovski pomočniki polnoštevilno udeležili splošne stavke, da pomagajo skupno z ostalim delavstvom pravici ljudstva do zmage». Izjava. Urša Volker, krčmarica v Trbovljah, je tožila mene podpisanega, ker sem jo dne 81. maja 1906 opsoval. Pri obravnavi mi je pa na mojo prošnjo odpustila in jaz izjavljam s tem, da sem jo psoval le vsled nepremišljenosti ter zoper njo ne vem ničesar slabega in se zahvaljujem, da mi je olpustila. Na Laškem, 15. junija 1906. » Jožef Zupe«. Izjava. Podpisani, član občnega konsumnega društva v Trbovljah, izjavljam, da obžalujem in preklicujem s tem vse razžalitve napram poslovnim osebam omenjenega društva, katere sem izustil v svoji nepremišljenosti, nahujskan oa raznih nasprotnikov konsumnega društva. Uvidim, da vodstvo ni moglo ugoditi moji zahtevi, vezano na pravila, zatorej se zahvaljujem, da se je sodnijsko preganjanje ustavilo proti meni. Trbovlje, meseca junija 1906. Fran Kos, rudar. Izjava. Podpisani izjavljam, da sem očital pri občnem iboru kontumnega društva v Zagorju, dne 10. maja 1.1. gosp. Mihaelu Čobalu, da je naročil skladiščarju Ivanu Ostrožniku naj daje odjemalcem slabo mero in da je nekaj gnilega pri g. Čobalu, le vsled nesporazumljenja in da ne morem o g. čobalu kaj takega trditi. Preklicujem s tem one trditve. Alojzij Strajner, delavec. I! berite in širite svoj lis® i| uuimolj „Rd. prapor*1« 4 , ,Bdeči prapor" naj ne manjka v noben* delavski hiši. ,,Rdeči prapor" naj ne manjka v nobeni gostilni, kavarni in brivnici, kamor delavci zahajajo. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje? za celo leto K 5 44, za pol leta K 2'1% za četrt leta K 1’36. — Za Nemčijo: za celo leto K 5-96, za pol leta K 2'98, za četrt leta K 1*49. — Za Ameriko: Za celo leto K 7*28. Posamezne številke stanejo 10 vin. * Skrb vnln dloje Jt poivrftni druZinski l^n desetletnici svojega društva na vitu in na travniku pod goz- ljuuijallonl lili£aljl dičem g. Job. Plankarja na Du- najski cesti. — Sc deluje slav. meščanska godba iz Kranja. Iz prijaznosti sodeluje slav. pevsko društvo ♦ Ljubljanski Zvon*. — Na velikem plesišču bo svirala gedba g. A. Zorniča. — Najraznovrstnejša zabava. — V mraku čarobna razsvetljava. — Začetek ob 3. uri popoldne. — Vstopnice v predprodaji po 20 vin., pri blagajni po 30 vin. za osebo. Otroci so vstopnine prosti. dobivajo v Ljubljani: v Šelenburgovih ulicah v trafiki g. Šečarka, na glavnem trgu v trgovini g. Fr. Igliča, na Sv. Petra cesti v trafiki g. Kanc* h. St. 12. na Delt n jt ki cesti v gottilni g. Plankarja, na Glirnah v gostilni pri «Koio?cu>. V Spod. Šiški: v trsflki državnega kolodvora. Vstopnice te M BALKAN 7rst Nova zgradba — 70 elegantnih sob. — Llft. — Električna razsvetljava. — Kopel)!. — Cene zmerne. Kavarna in restavracija. Počkaj & 3(091. 10-2 haloga In tovarna pohištva vsake vrste Aleksandra Levi Minzija Trst — Plazza Rosarlo 2 — Trst (šolsko poslopje) Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. §J i i I I 1 i i I I m I t $ * Kavarna „Clr>ior)c" preje „Tedesco“ se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Prva kooperativistično urejena ir gostilna v ulici S. Glovannl v Trstu. Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organizi' ranih sodrugov v Dalmaciji-Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor «Arbeiter-Zeitung» in voratore': Izituiatelj in odgovorni urednik Josip Berdajs. Tiska Iv. Fr. Lampret v Kranju-