ài r T'p!~y' f NASA KOMUNA glasilo občinskega odbora socialistične zveze delovnega liudstva VIČ-RUDNIK Let o I. Ljubljana, 15. julija 1961 Številka 5-6 Potrošnja mora rasti sMadno s proizvodnjo S POKONGRESNE KONFERENCE SZDL: NAŠA KOMUNA V NOVEM EKONOMSKEM SISTEMU Na pokujigresni občinski konferenci SZDL, ki je bila 19. junija, so udeleženci ocenili, kako se novi ekonomski ukrepi uveljavljajo v naši občini. Konferenca, ki sta se je udeležila tudi predstavnik Glavnega odbora SZDL Sergej Vosa ja k in predstavnik Okrajnega odbora SZDL Franc Nebec je bila skrbno pripravljena. Ugotovitve so bile namreč večji del dobro podkrepljene s podatki iz posameznih kolektivov. S posebno anketo pa je tudi Občinski odbor SZDL ugotavljal, kakšno finančno sliko ustvarja ocena poslovanja po novih instrumentih. Rezultati ankete povedo, da se bo delež kolektivov v ustvarjenem dohodku povečal v industriji od dosedanjih 52o/o na 68o/o, v grabeništvu od 63o/o na 76o/0, v trgovini pa od 67Va na 761/2. MESEC VELIKEGA UPORA JUGOSLOVANSKI NARODI PRED DVAJSETIMI LETI Letošnje leto je v celoti posvečeno spominu na težke, vendar pa najslavnejše dni v zgodovini hasih narodov. Preteklo je dvajset let, odkar se je ponosno ljudstv o, ki ljubi svobodo, goloroko uprlo z najmodernejšim orožjem opremljenemu okupa-torju. Razen nekaj pušk, ki jih je ob razpadu ®|nre Jugoslavije zakopalo v zemljo, ni imelo to •jUdstvo, ko je začelo na svojih tleh uničevati okupatorja, ničesar drugega kot visoko zavest in junaško srce. P™ streli, ki so naznanili oboroženi upor, so počili^ že jidija meseca 1941, le nekaj dni po sovražnikovem napadu na Sovjetsko zvezo. Upor Jo pripravila KPJ, ki je vojna ni iznenadila. Rila J® takrat že močno zakoreninjena med ljudskimi “»^žicami 1:1 jih je nenehno opozarjala, da sta acizem in fašizem največja sovražnika naše svo-oue in da se jima je treba upreti z vso silo. ^''ost svojim načelom je CK KPJ že 4. julija .‘ji ustanovil v Beogradu Glavni štab partizan-U' odredov Jugoslavije in pozval vse jugoslo-Vaiiske narode k oboroženemu uporu. Sabotažne .. clJo, ki so bile že dotlej, naj bi prerasle v par-]zamske akcije, sabotažne grupe pa v partizanske ^ute. Zaradi te velike odločitve sc zdaj 4. julij uicnuje .,Dan borca“ in ga praznujejo vsi narodi • ugoslavije. V letošnjem jubilejnem letu je bila Ila ,a dan osrednja jugoslovanska proslava v Tito-vi*11 ' zicu- Za osrednjo proslavo so prireditelji Z '//..v fitovo Užice zato, ker je bilo to mestece uisce prvega osvobojenega ozemlja, ki je po zaslugi naših prvih borcev začelo nastajati že av-Susta 1941. Dne 26. septembra je bilo tam posve-/uonje voditeljev vstaje iz posameznih republik 1 Y.I, rajin. Iz Slovenije sta se posvetovanja ude-ZJ a tovariša Miha Marinko in Franc Leskošek, u»t<> pa ^ Edvard Kardelj. To ozemlje je bilo ^ubodno do novembra 1941, ko so pripravili * ln<'1 ® (pomočjo Četnikov prv o ofenziv o in sta se norala Glavni štab, ki se je preimenoval v Vr-« °vui štab, in CK KPJ umakniti iz zahodne Sr-'T * * * * v vzhodno Rosno. >. 1 uda, ponosna Slovenija s svojo herojsko Ljub-jaaio ni zaostajala v velikem uporu. Njena Komu- Mirko Jamar, predsednik sveta za družbeni plan in finance pri ObLO Ljubljana - Vič - Rudnik med čitanjem referata „Naša komuna v novem gospodarskem sistemu“. mistična partija se je kot sestavni del KPJ odlično znašla. Že takoj prve dni po okupaciji, dasi je bila Slovenija razdeljena med tri države in zato v izredno težkem položaju, je 27. aprila Partija organizirala vseljudsko Osvobodilno fronto. Obenem pa je tudi že ustanavljala vojne komiteje, ki so takoj po 22. juniju, ko je situacija dozorela, prižgali plamen oboroženega upora. Na Jelovici, Mežaklji. v Savski in Savinjski dolini, na Pohorju, na Dolenjskem, na Notranjskem, v Beli Krajini, na Molniku, Mokrcu in Krimu, povsod so se zbi- rali prvi borci, prva puška pa je počila 22. julija v okolici Rašice. 22. julij — „Dan vstaje" je zato tudi postal naš slovenski narodni praznik. V Ljubljani, ki je bila srce naše ljudske revolucije, bo letos na ta dan veliko zborovanje. 250.000 glav a množica bo počastila spomin na veliki upor, ki je rodil tudi veliko zmago, katere sadove danes uživamo. Ob vsaki taki veliki slovesnosti, ki nas osrečuje in nas navdaja s ponosom, se tudi s hvaležnostjo in s spoštovanjem spominjamo vseh borcev za našo svobodo. Zlasti se spominjamo tistih, ki so dali svoja življenja za to, da lahko danes gradimo svojo socialistično domovino ter se pod vodstvom prvoborca ljudske revolucije tovariša Tita v sodelovanju z drugimi naprednimi silami sveta borimo za tiste vrednote, ki so naj-bolj potrebne vsem delovnim ljudem na zemlji: za enakopravne odnose med posamezniki, za ekonomski razvoj in svobodo vseh dežel ter za mir in enakopravnost med narodi. Živela naša socialistična domovina! Živel naš dragi tovariš Tito! Z udeležbo na centralni proslavi DnCVci VSlfljc 21. julijci zvečer bomo najlepše nanifestirali veliki pomen zgodovinske obletnice Skladi v anketiranih gospodarskih organizacijah' se bodo po teh podatkih povečali za okoli 80 0/0; prispevek v občinski investicijski sklad pa bo za več kot 100 0/0 večji. Po podatkih ankete zatrjujejo podjetja, da bi rabila še okrog pol milijarde dinarjev obratnih sredstev. Na konferenci so v razpravi še premalo podčrtali, kako zahtevno vlogo bodo morale v izpopolnjenem ekonomskem sistemu odigrati subjektivne politične sile. V skopo odmerjenem času pa tudi ni bilo mogoče dovolj temeljito obdelati vseh področij družbenega udejstvovanja. Prav zato bo, problematiki kmetijstva, šolstv a in drugih javnih; služb treba posvetiti pozornost s posebnimi de-lovinimi sestanki. Referat o vplivu ukrepov za stabilizacijo tržišča v paši občini je imel predsednik občinskega sveta za družbeni plan in finance Mirko Jamar. Poudaril je, da imajo zadnji uprepi namen ustvariti čimbolj ugodne pogoje za hitro naraščanje proizvodnje, prav tako pa hočejo tudi vskladiti potrošnjo z realnimi možnostmi. Ukrepi ne nameravajo zmanjšati potrošnje, pač pa jo hočejo le obdržati v tistih številčnih okvirih, ki jih napovedujejo družbeni plani. Konferenca je sprejela tele sklepe in ugotovitve : • Socialistična zveza in vse ostale družbenopolitične organizacije v občini morajo pristopiti k široki akciji za pojasnjevanje sprememb v našem ekonomskem sistemu. Sproti je treba preučevati vse probleme, ki se pojavljajo v zvezi z zadnjimi ukrepi za stabilizacijo tržišča. Nadeljevanje na 2 strani. Prebivalcem naše občine! 22. julija letos bo minilo 20 let od začetka revolucionarne vstaje slovenskega ljudstva. OSREDNJA PROSLAVA BO 21. JULIJA OB 20.30 URI V LJUBLJANI j Iz vse Slovenije se bo udeležilo slav ja okrog 250.000 ljudi. Glavna prireditev bo na prostoru v severnem predelu Tivolija, razne kulturne, športne in zabavne prireditve pa bodo po raznih mestnih predelih. V Ljubljani urejujemo že vrsto stvari, da bo proslava čimbolj uspela in da bomo dostojno sprejeli goste. Ustanove in organizacije pripravljajo kulturne in športne programe, hitro napredujejo dela za ureditev prostora na nekdanjem velesejmu in v Tivoliju, popravljajo se ulice in pločniki, Ljubljana dobiva vsak dan več sodobne ulične razsietljave, delajo se načrti za doslej največ ji ognjemet v Ljubljani, trgovinske in gostinske zbornice se pripravljajo, da bodo labko postregle vsem udeležencem proslave. Za lepši izgled Ljubljane v tistih dneh mora prispevati vsak njen prebivalec. Slavnostno razpoloženje naj se izraža na vsaki hiši. Okrasimo jih čimbolj slavnostno, odenimo jih v cvetje in zastave. Z nekaj dobre volje in prostovoljnega dela lahko uredimo okolico mnogih hiš. Že sedaj razmislite, kako boste okrasili Vašo hišo, uredili bližnjo okolico in začnite čimprej s pripravami in delom. Z množično udeležbo na osrednji proslavi 2L' jidija zvečer in z lepo urejenimi hišami in ulicami bo Ljubljana manifestirala razpoloženje, vredno njene vloge v naši revoluciji. OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA-VlČ-RUDNIK Potrošnja mora rasti skladno s proizvodnjo (Nadaljevanje) , • Pri pojasnjevanju teh ukrepov je treba poudariti, da ni prišlo do njih zaradi novega sistema, temveč zato ker svoje prakse nismo prilagodili novemu sistemu. To nam hkrati narafcuje, da se borimo proti birokratskim težnjam vodstev nekaterih podjetij, ki zvračajo vso krivdo za trenutne težave na nov ekonomski sistem. Izvajajo tudi pritisk za korekturo predpisov', namesto da bi računali na lastne sile in tudi na intenzivnejše izkoriščanje lastnih zmogljivosti ter vseh rezerv' podjetja. • Ljudski odbor komune zlasti pa gospodarske organizacije morajo v bodoče posvetiti vso pozornost investicijski politiki, da investicijska vlaganja v osnovna sredstva ne bodo presegala lastnih možnosti, in da bodo kar najbolj ekonomično vložena. Pri tem pa je treba paziti, da vendarle ne bodo bistveno prizadete investicije družbenega standard a. • Občinski investicijski sklad naj se orientira predvsem v investicije, ki so neposredno povezane s potrebami prebivalstva, kot je trgovina, obrt, komunalne naprave, družbeni standard in podobno. Za investicije v gospodarstvu naj v večji meri skrbijo podjetja iz svojih skladov. • Občinski ljudski odbor naj svoj proračun prilagodi tako, da ne bodo okrnjena sredstva na-manjena za družbeni standard (šolstvo, socialno varstvo, zdravstvu, komunalne naprave) ter naj zlasti skrbi za to. da ne bi prišlo do šablonskega linearnega zmanjševanja potrošnje. • Kljub težavam, ki se pojavljajo z ukrepi za stabilizacijo trga se moramo boriti za večjo proizvodnjo pri istih proizvodnih kapacitetah. Zavzeti se je treba za to, da bodo delovni kolektivi in občinski organi vodili takšno politiko razporejanja sredstev, da bo z njim zagotovljeno planirano naraščanje proizvodnje. • Delovne kolektive je treba zainteresirati za čim boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, za odkrivanje notranjih rezerv, znižanje proizvodnih stroškov, za večjo produktivnost in za boljšo kvaliteto proizvodov'. Hitrost uveljavljanja izpopolnjenega gospodarskega sistema pa bo odvisna tudi od tega, kako bomo prednosti sistema tolmačili delovnim kolektivom. • Z vso resnostjo se je treba lotiti uvajanja decentraliziranih oblik poslovanjja (uvajanja eko-pomskih enot) in s tem tudi samoupravljanja. .Vse to pa n® sme biti izvedeno kampanjsko, temveč na osnovi temeljitih ekonomskih analiz in j>a računov. • Zaradi kritičnega pomanjkanja obratnih sredstev morajo podjetja z vso resnostjo pristopiti k izterjavi terjatev, delati na tem, da se obratna sredstva čim hitreje obračajo in da se zmanjšajo nepotrebne zaloge materiala in izdelkov. V prihodnje pa morajo delovni kolektivi v večji meri začrtavati svoj razvoj na podlagi lastnih sredstev. Le teh bodo v bodoče morali čimveč nameniti za obratne namene. • Sindikalne organizacije in delavski sveti podjetij morajo čimprej kompleksno obravnavati probleme svojega podjetja in na osnovi teh določiti naloge, ki jih porajajo izpopolnitve gospodarskega sistema ter ukrepi za stabilizacijo tržašča. Vodstva podjetij, organi delavske samouprave in politične organizacije v podjetjih so odgovorni za razpoloženje v kolektivu in naj ne računajo na pomoč političnih forumov in ljudskega odbora, če se bo po njihovi krivdi situacija zaostrila. Prav zato je nujno, da vodstva podjetij in politične organizacije v podjetjih izdelajo jasne načrte poslovanja v novih pogojih. • Občinski ljudski odbor, n jegovi organi, predvsem pa zbor proizvajalcev bodo morali stalno spremljati poslovanje gospodarskih organizacij in skrbeti, da se bosta letošnji družbeni plan in proračun nemoteno izvajala. • Da pa bodo organi ]ljudskega odbora in drugi zmogli nadzorovati izvajanje družbenega plana in če bo potrebno tudi takoj intervenirati, je treba potrebnimi podatki in analizami o stanju gospodarstva in družbenih služb v komuni. • Za uspešno spremljanje in preučevanje tega, kako se gospodarske organizacije prilagajajo izpopolnjenemu gospodarskemu sistemu, bo treba pri občinskem odboru SZDL ustanoviti gospodarsko komisijo, sestavljeno iz gospodarstvenikov in družbenih delavcev'. Izvršni odbor je pooblaščen za imenovanje članov te komisije. Tako, kol streljanje mimo tarče NEKATERE SINDIKALNE PODRUŽNICE ŠE NISO ZNALE POISKATI PRAVE VSEBINE DELA Z novimi gospodarskimi predpisi so se znašle sindikalne podružnice v takšnem položaju, da morajo dosti bolj resno kot kdaj koli doslej razmišljati o smotrnem gospodarjenju. Kolektivi namreč spoznav ajo, da se na tržišču ne bo mogoče uveljavljati brez kv alitetnih izdelkov' in če njihove cene ne bodo konkurenčne. Prav' zaradi tega pa bo seveda treba izboljšati marši Kak tehnološki proces, prilagoditi organizacijo dela; skratka kolikor se le da zmanjšati stroške proizvodnje. Ljudem v gospodarskih organizacijah postaja vse bolj jasno, da izhod iz trenutnih težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ni v zmanjševanju fizičnega obsega planirane proizvodnje, pač pa v preusmeritvi izbire izdelkov ter v iskanju vseh notranjih rezerv. Zastavlja pa se vprašanje, kdo je odgovoren, «la bo gospodarska organizacija lahko čimprej prebrodila eventualne trenutne težave. Logika ne-Katerih je takšnale: delovni kolektiv je nosilec delavskega samoupravljanja in potemtakem lahko odgovornost za vse neuspehe pač naprtimo vsem članom delovnega kolektiva. V težavni situaciji hi torej lahko sklicali ves kolektiv in mu očitali nezrelost ter gospodarsko nesposobnost. Vendar, ali ne bi po takšni logiki tudi Zvezna ljudska skupščina z vsemi svojimi organi v težavni situaciji lahko odklonila sleherno odgovornost in jo naprtila vsemu prebivalstvu FLRJ. Rilo bi torej skrajno krivično, če hi si izvoljeni predstavniki kolektiva le oh doseženih uspehih trkali na prsi za vse neuspehe pa bi dolžili ,.nerazgledano" članstvo kolektiva. Nimam namena govoriti o dolžnostih vseh samoupravnih in političnih organov v gospodarski organizaciji; hotel bi povedati le nekaj misli o dolžnostih izvršnih odborov sindikalnih podružnic v spremenjenih pogojih gospodarjenja. Skoraj povsod je že jasno, da sindikat ni nikakršna trgovina in da ne obstaja zaradi tega, da bi moral skrbeti za drva, za ozimnico, dopuste in za izlete članstva. Izvršni odbor sindikalne podružnice kolektiva je dejanski politični preilstav-nik kolektiva in je kot tak odgovoren za vso gospodarsko politiko v podjetju, zato mu nikakor ne sme biti vseeno kako delujejo centralni in obratni delavski sveti. Da, tako bi moralo biti! Pa si oglejmo predmet razprave oziroma dnevni red seje izvršnega odbora ene izmed takšnih maloštevilnih sindikalnih podružnic, ki jim kot kaže še ni uspelo najti prave vsebine dela: 1. pregled sklepov zadnje seje, 2. nabava drv in premoga za kolektiv', 3. skupinski izlet (datum in kraj) in 4. razno. Predsednik je torej pričel sejo, ugotovil je sklepčnost in tudi to da so bili sklepi zadnje seje uresničeni. Sklep o drugi točki dnevnega reda je bil takšen, tla bodo upravo podjetja naprosili za osebni avtomobil, s katerim bosta dva ali trije člani odbora podružnice odšli pogledat drva, «la bodo lahko ugotovili kakovost in ceno. Naslednji sklep: dobava premoga naj bi se letos ne zavlekla tako kot po navadi v pozno jesen. Sklep o tretji točki dnevnega reda je bil tak, da bo izlet 16. julija. O kraju izleta se bodo dogovorili na množičnem sestanku kolektiva. Zadnja točka dnevnega reda pa je na zapisniku registrirana takole: o letnem dopustu štirih članov podružnice v Ne-rezinah naj razpravlja centralni delavski svet ter določi regres za njihov dopust. Tovarišu X naj kot vestnemu in dolgoletnemu članu kolektiv a na predlog izvršnega odbora, direktor podjetja odobri štiri dni izrednega dopusta; podjetje pa naj prispeva tudi nekaj denarja tako kot ostalim, ko so bili le ti upokojeni. Sklenili so še naj bi tarifne postavke na oglasni deski prikazali tudi v neto zneskih. Razen dveh pripomb, ki so zadevale tarifno politiko, so še predlagali, naj bi centralni delavski svet razpravljal o odpadnem železu. Tega naj bi prodali, gotovino pa bi odstopili sindikalni podružnici. In še nekoliko kasno sprejet sklep, da bodo za obrat naročili Delavsko enotnost, pa je bil dnevni reti izčrpan. Človek bi dejal, da v obratu tega podjetja pravzaprav sploh ne poznajo resnejših problemov. Ali je zdaj, ko so se jim v skladišču pričele kopičiti zaloge in ko se morajo lotevati proizvodnje novih artiklov', res najbolj aktualno, da sindikalna podrežnica razpravlja le o drvali, izletu in o prodaji starega železa. O zadnjem bi dejal le toliko, da so najbrž še tudi drugi, veliko primernejši načini za zbiranje sredstev. Ali takšen način pridobivanja sredstev naravnost ne spodbuja članov' kolektiva k temu, tla bi bilo pri proizvodnji čimveč odpadnega materiala? Neke vrste gospodarski kriminal, kajneda? To je torej primer, ko v podjetju zaradi nerodnosti in najbrž nekoliko primitivnega pojmovanja zaradi enega samega jlinarja ne vidijo deset ali morda celo sto tisoč drugih. Prav je sicer, da izvršni odbor sindikalne podružnice skrbi tudi za ozimnico, za Kurjavo in izlete, vendar pa te stvari nikakor ne morejo biti jedro delovanja sindikalne podružnice. Te stvari so šele drugotnega pomena. Je pa veliko pomembnejših stvari, ki se tičejo osnovne dejavnosti delovnega kolektiva. Z reševanjem vprašanj s tega področja bodo sindikalne organizacije vplivale /ia izboljšanje življenjskega položaja članov kolektiva; bolje organizirana proizvodnja pa b’o namreč omogočila tudi večje osebne dohodke v podjetju. Člani kolektiva bodo gotovo spoznali, da je takšna delovna smer dosti bolj pravilna, pa če tudi bodo morali morda odšteti kakšenkrat nekaj več denarja za kurjav o ali za ozimnico. Le z reševanjem proizvodnih problemov se bo sindikat lahko tako uveljavil, da bo v resnici takšna delavska organizacija, ki vedno upošteva in se zavzema za koristi svojih članov. j ]\j Delavski svet »Ilirije* je sprejel pmvilnik o delitvi dohodka in osebnega dohodka po obračunskih enotah Zapiski ob razgovoru v ljubljanski Tobačni tovarni NA PRVEM MESTU: REKONSTRUKCIJE Ce nihče drug, "vsaj večina kadilcev prav dobro pozam Ljubljansko tobačno tovarno. Pravzaprav Oe toliko tovarno, kot njene izdelke, ki so si utrli pot po esej Jugoslaviji in so si znali pridobiti potni list tudi v čezmejne države. Zanimivo pa bi bilo poznati tudi tobačno tovarno in kolektiv, ki dela v njej. Seveda pa je treba potem tovarno obiskati in se pogovoriti z ljudmi, ki z vsem srcem delajo v tej skupnosti. Med novinarji je navada, če te nihče ne povabi — se povabi sam. In mi smo se povabili na takšen razgovor. Mogoče smo motili sestanek, ki je bil prav ta dan in na katerem so razpravljali morda o povečanju pro-izvodnje, o prodaji svojih izdelkov ali o rekonstrukciji. Tega nismo vprašali. O teh problemih pa smo zvedeli v razgovoru z uslužbenci Ljubljanske tobačne tovarne. „Ne vem, kje naj bi začela pripovedovati!” se je zamislila tovarišica Bobova, ki smo jo najprej sjnapadli« zn razgovor. „Ko sem hodila še v šolo in sem morala narediti prost spis, tedaj sem v edno prosila svojo mamo: Prosim te, povej mi samo prvi stavek in potem bom znala sama!« Res sem se moral nasmehniti. Prav rad bi povedal prva stavek, ko pa sam tako malo poznam tobačno tovarno. ,,Mogoče bi začela pri vaši proizvodnji? Povedali bi mi kaj o vaših problemih, načrtih? O skrbi za delovni kolektiv, skratka o vsem, kar vas teži in s čemer imate opraviti pri svojem vsakdanjem delu.« Takoj sem vedel, da sem se malce zaletel, kajti če bi mi hotel kdo pripovedovati o vsem, kar sem vprašal, potem bi najbrže sedela dva dni skupaj in še nama ne bi zmanjkalo besed za razgovor. Spomnil sem se namreč na problem prodaje izdelkov’ Ljubljanske tobačne tovarne in Ha številne peripetije, ki so se dogajale v tistem obdobju. Toda kolektiv je vztrajal pri svojem in zmagal. „Kljub vsem oviram, ki smo jih morali prebroditi, smo uspešno plasirali svoje izdelke po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvo. Povem naj le to, da je prav slovensko trzisce izredno zanimivo. Menda plasirajo svoje blago na slovenski trg prav vse tov arne tobačnih izdelkov v Jugoslaviji. Da smo obdržali svoj ugled, smo se morali potruditi z izboljšanjem kvalitete cigaret in z dobro izbiro. Rili smo prvi, ki smo na željo kadilcev začeli izdelovati filter cigarete. Ustanovili smo svoje lastne prodajalne in poslovne enote. Tako zdaj sami prodajamo svoje izdelke direktno potrošniku. Na trg gre 50 o/o naših izdelkov brez posredništva kakšnih drugih podjetij. In to pomeni za nas precejšen uspeh.« In tako smo se našli v polnem razgovoru in med perečimi problemi, če tudi sem hotel zvedeti najprej nekaj običajnih podatkov o tobačni tovarni. Nisem namreč vedel doslej, da je tobačna tovarna stara že nad 90 let in da njeni uslužbenci ter delavci delajo v istih stavbah, kot pred 90 leti. Celo na nekaterih istih strojih. Zamislite si potem delo na zastarelih strojih različnih tipov in konstrukcij! Nemogoče, bo marsikdo vzkliknil! Tega so se dobro zavedali tudi člani delovnega kolektiva Ljubljanske tobačne tovarne. V takšnih pogojih dela je kolektiv sam Pakiranje cigaret iskal in odkrival notranje rezerve in celo vlagal svoje osebne dohodke za najnujnejšo obnovo. Toda vse to bi bila kapljica vode v morje, če ne bi začeli s temeljito rekonstrukcijo tov arne. Ko so lani člani delovnega kolektiva ob koncu leta dajali obračun svojega dela so med drugim ugotovili tudi tri značilne probleme, s katerimi so se morali spoprijemati med letom. O prvem smo že govorili: to je ureditev prodaje v svojih' lastnih poslovalnicah in prodajalnah. Naslednji problem je bil — in bo še nekaj časa tudi ostal — rekonstrukcija tovarne. Nekaj novih strojev so že dobili. Nekaj jih še morajo, saj bodo svojo proizvodnjo cigaret in tobačnih izdelkov kar najbolj modernizirali ter na mesto zastarelih namestili sodobne stroje. Z njimi ne bodo samo povečali proizvodnjo, temveč znatno izboljšali tudi kvaliteto svojih izdelkov. Predvidevajo, da bodo stroje dobili že do konca tega leta in s tem zaključili prvo obdobje obnove tovarne. Vse izdatke bodo krili iz svojih skladov in rezerv. Prvemu obdobju oijnove tovarne bodo sledila še druga obdobja. V dveh do treh letih bodo celoten postopek izdelave cigaret popolnoma modernizirali, izboljšali kvaliteto in povečali tudi asortiman. Doslej so izdelali v Ljubljanski tovarni letno 1937 ton tobačnih izdelkov, od tega 1814 ton cigaret (leta 1960). Letos imajo v načrtu izdelavo 1950 ton cigaret, skupno tobačnih izdelkov pa 2098 ton. Po rekonstrukciji tobačne tov arne bodo dnevno izdelali osem do devet ton tobačnih izdelkov’ ali letno približno 2300 ton, v glavnem seveda cigaret. Predvidevajo, da bo celotna rekonstrukcija končana do leta 1965. In da ne pozabimo še na tretji problem! Gre za nagrajevanje po učinku. Sistem nagrajevanja po učinku pri njih še ni v celoti izdelan. Računajo, da bodo rešili ta problem že v drugi polovici tega leta in bodo s •prihodnjim letom že lahko nagrajevali po učinku v posameznih ekonomskih enotah. Ob koncu so nam v Ljubljanski tobačni tovarni še zaupali, da bodo naredili vse, da bi izboljšali kvaliteto svojih izdelkov, da bodo kot doslej iskali možnosti za izdelavo novitet (ena izmed zadnjih so mentol cigarete s filtrom —■ Nord) in da bodo prilagodili vso svojo proizvodnjo zahtevani potrošnikov. 2e ko smo se poslavljali, so nam naročili, naj zaželimo v njihovem imenu vsem občanom in njihovim odjemalcem ob dnevu vstaje — 22. juliju, obilo uspehov pri bodočem delu za dvig življenjske ravni delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. mladina in idejno vzgojno delo V začetku junija je bil plenum ObK LMS Vic-Rodmik na katerem so obravnavali idejno vzgojne probleme. Dosedanje idejno vzgojno delo je seveda temeljilo na zanimanju mladine in tako so delovale šole za življenje, marxistioni krožki, debatni klubi; mladinsko politično šolo pa je končalo 15 mladinskih aktivistov. Naj večja ovira, da bi bilo idejno vzgojno delo še bolj pestro so pre-Btajhna finančna sredstva in premajhno število predavateljev' za mal.vistične krožke. Program za naslednjo sezon oobeta organiziranje šol za življenje v večjih občinskih središčih, dva oddelka Mladinske politične šole in popestri-l*v programa debatnih klubov ter marvističnih krožkov. Uvedli bomo tudi novo obliko za seznanjanje mladine z aktualnimi vprašanji — ,,Mladinsko tribuno«, ki bo enkrat mesečno v dvorani tobačne tovarne. Da bi izboljšali delo aktivov LMS bomo izvedli vrsto seminarjev za mladinske aktiviste. ŠE 0 LUTKOVEM ODRU Lutkovni oder pri TV’D Partizan Vič ima že ^6 letno tradicijo. Ze pred vojno je bil med ®rnaterskimi odri na vodilnem mestu. V štirih otih svojega delovanja so pripravili 116 predstav. '' pretekli sezoni pa je bilo 28 predstav in sicer trikrat „2ogica nogica, dvakrat „Prigoda mladega K ai ina”, enajstkrat .,Sneguljčica«, šestkrat „Jan-° in Metka" in šestkrat „Tinček med Žižki«. Pri y*‘h predstavah je bilo 11.417 gledalcev, od teh j 9 mladine in 2407 odraslih. Obisk dokazuje, .a ima oder stalen krog obiskovalcev in da so fince kvalitetne. Igralska družina šteje 24 oseb, teh jih je 14 mladincev oziroma mladink. rav bi bilo, chi bi se ta dejavnost uveljavila tudi P° drugih krajih naše občine. PIV Telesna kultura terja boljše materialne pogoje IZ DELA TVD PARTIZAN IG Telesnovzgojna dejavnost se je začela na Igu razvijati dokaj pozno, saj so šele leta 1958 zasadili prve krampe in lopate na zapuščenem in malokoristncm šolskem vrtu. Nastali sta prvi igrišči za odbojko in rokomet in na telovadišču so ob koncu šolskega leta 1958/59 učenci šole že imeli svoj prvi telovadni nastop. Kot so prej pomagali pri gradnji, tako so se začeli ,na dograjenem telovadišču zbirati tudi vaški mladinci. Pritegnili so jih načrtni in organizirani treningi odbojke, kasneje pa tudi rokometa. Šolska mladina je kasneje dogradila še igrišče za med dvema ognjema in dokončala atletsko stezo ter jamo za skobe. Lani so montirali še rip stole, plezalne drogove, na telovadišču pa so namestili tudi drog in bradlo, ki sta do tedaj v kleti spominjala na delo predvojnega Sokola. Dobili so torej prijeten kotiček za zbiranje mladine, ki ga obkrožajo zeleni mladi topoli. Po pičlih treh letih šteje društvo že okrog 100 aktivnih članov. Članstvo se udejstvuje v odbojkarski sekciji, v okviru katere sta članska in pionirska ekipa v minulem obdobju odigrali že okoli 30 tekem. Rokometna sekcija ima člansko in moško ter žensko pionirsko ekipo. V kratkem času je sekcija dosegla prav lepe uspehe in zdaj tekmuje v dolenjski rokometni podzvezi. Namiznoteniška sekcija deluje že približno leto dni in vključuje okrog 2Ò pripadnikov. Razen teh pa je aktivna tudi sekcija za orodno telovadbo. Do nedavna je imela le člansko in pionirsko vrsto, zdaj pa je zaživela še ženska vrsta. i i Delovati bi začela tudi že nogometna sekcijja, vendar pa zdaj tisti člani, ki se navdušujejo za to športno zvrst še zmeraj ugibajo kako bi prišli do primernega prostora za nogometno igrišče. Dva člana društva, ki sta končala tečaj za smučarske vaditelje bosta lahko svoje znanje posredovala tudi ostalim članom; že jeseni ali pa naslednje leto pa bo kot računajo, začela z delom tudi košarkarska sekcija, saj že zdaj gradijo igrišče. Na zadnjem občnem zboru društva so spet sprejeli kopico nalog, vendar pa navdušenja in dobra volja članov zadevata na precejšnje finančne težave. Članstvo je pripravljeno še marsikaj storiti, da bi bili uspehi društva kar naj večji, vendar pa tudi najboljša volja in prostovoljno delo ne moreta docela nadomestiti potrebnega denarja. Brez najosnovnejših materialnih pogojev’ bi delo v društvu nujno moralo zastati. Prošnja za finančno pomoč pri krajevnih organizacijah in podjetjih ni naletela na najboljši odziv. Nekaj materialne pomoči je doslej nudila le Kovinska industrija Ig. Po sporazumu s šolskim odborom bi bilo del šolske drvarnice mogoče preurediti v garderobo in shrambo za rekvizite. Načrta brez najskromne j -ših sredstev seveda ne bo mogoče uresničiti, pa tudi pomanjkanje športnih potrebščin bodo še naprej občutili pri delu, če se stanje v društveni blagajni ne bo popravilo. T. G. SEPTEMBRA NOVA ŠTEVILKA „NAŠE KOMUNE« Tokrat smo izdali dvojno številko ..Naie komune« za mesec julij in avgust. Vse naročnike pa prosimo, da vzamejo to na znanje. Uredništvo se je za to, odločilo tako, ker bodo ljudje na dopustih, na podeželju pa preobremenjeni z raznovrstnimi deli. Tudi s tiskanjem lista bi imeli velike težave. Septembra izide 7. številka „Naše komune«. Na robu Barja pod Krimom leii vas Jezero. Pod vasjo je posnet ta motiv — malo znane lepote ljubljanske okolice. Že mnogi kopalci poznajo to jezero in njegovo toplo vodo Socialno varstvo razvojem ne sme zaostajat,! za gospodarstva Priporočilo Ljudskega odbora za ustanov.tev Centra za socialno varstvo Občinski ljudski odbor je dne 10. junija na skupni seji obeh zborov poslušal in obravnaval poročilo sveta za socialno varstvo in poročilo sveta za varstvo družine. Svet za socialno varstvo je že večkrat na slojih sejali razpravljal, kako nuditi pomoč državljanom, ki so ostali brez sredstev, posebno pa priložnostnim delavcem in dninarjem, ki zaradi starosti ne morejo več opravljati nikakršnega dela. Takih oseb je največ na mestnem področju. So pa še*druge osr.be, ki jim je potrebna pomoč. Gre za socialne in kadrovske podpore, za podpore žrtvam fašističnega nasilja, podpore bolnikom, ki bolehajo za TBC, za oskrbnine v socialnih in zdravstvenih- zavod ili. za osebe, ki so pod skrbništvom in tudi za pomoč invalidom. S povečanjem območja občine se je povečalo tudi število varovancev, vseh je sedaj 1876. Socialne podpore dosegajo visoke zneske, saj ho kot se računa letos v ta namen izplačanih 12.480.000 dinarjev. Podpore socialnim podpirancem so minimalne, saj znašajo v povprečju 3250 dinarjev na enega podpiranca. Občinski ljudski odbor je letos s proračunom namenil 39,760.000 dinarjev sredstev za varstvo odraslih. Večji del tega gre za socialne podpore in za oskrbnine v zdravstvenih zavodih. Zdaj je prenesena na občinski ljudski odbor tudi skrb za financiranje stroškov zdravljenja v bolnišnicah za daševne bolezni, v katerih je 38 bolnikov. Stroški zdravljenja so zelo visoki, saj znaša mesečina oskrbnina v bolnišnici v Polju 44.046 dinarjev. Tudi v drugih socialnih zavodih, kot v Domu na Bokalcih, v Domu počitka v Ponikvah itd. skrbi občina za 110 oskrbovancev, za katere plačuje mesečino oskrbnino od 11.000 do 16.500 dinarjev. Dom na Bokalcih ima zdaj 346 oskrbovancev, od katerih je pretežni del starih in onemoglih. Zavod ima sodobno urejeno knjižnico, lastno kinodvorano s kinoprojektorjem in tudi lasten avtomobil za manjše izlete tako, da opravlja svojo nalogo humano, v skrbi za našega državljana. Uspešno reševanje problemov s področja socialnega varstva pa zahteva tako strokovno službo, ki bo odvojena od upravne službe ObLO. Opravljal jo l>o center za socialno delo, ki se bo ukvarjal z vsestranskim proučevanjem, z izvajanjem preventivnih ukrepov in z obravnavanjem individualnih razmer državljanov, ki so potrebni družbene skrbi. Bazen tega bi se eenter za soci- Tudi o nezakonskih rojstvih' se vodi pri ObLO evidenca., Od leta 1955 do sedaj je bilo izven zakona rojenih 498 otrok. Največ nezakonskih mater je iz vrst nekvalificiranih delavk, manj je kvalificiranih delavk, še manj uslužbenk in le nekaj jih je iz vrst brezposelnih, študentk in vajenk. Največ mater je starih od 20 do 25 let. Nezakonski očetje so večinoma iz vrst kvalificiranih delavcev v starosti od 20 do 30 let. Svet za varstvo družine skrbi in nudi pomoč nezakonskim materam pri ugotavljanju očetovstva, pri urejanju preživnine za otroke, skratka pri reševanju gmotnega položaja. Veliko družbeno zlo so tudi razveze zakonov-. Od leta 1955 jih je bilo 271. Iz razvezanih zakonov izhaja 400 otrok, ki so bili po sklepih sodišča dodeljeni v- varstvo pretežno materam. Le v 21 primerih so bili otroci dodeljeni očetom. Matere so v- največ primerih zaradi socialnih, stanovanjskih in drugih okoliščin po razvezi zakona ogrožene in se ne morejo zadostno posvetiti svojim otrokom, kar le-tem še bolj greni življenje. Nad mladoletnimi otroci razvezanih staršev pa opravlja poseben nadzor pristojni uprav ni organ. Zaradi razvez zakonov in zaradi alkoholizma ter stanovanjske stiske s asta ja j o tudi problemi z vzgojo in prehrano nedoletnih otrok. Svet za socialno varstvo in svet za varstvo družine skrbita za 58 rejencev, za katere iz proračuna plačujeta rejnino v znesku od 6000 do 9000 dinarjev mesečno. V občini imamo tudi 52 otrok — posvojencev. Od tega števila je II takih, ko posvojitelja nista v nikakršnem sorodstvenem razmerju s posvojencem. Posel en problem je tudi vzgojno zanemarjena mladina. Svet je do sedaj razpravljal že o 51 mladoletnih prestopnikih, ki se vdajajo brezdelju, potepuštvu, prostituciji ter drugim kaznivim dejanjem. Največ je primerov, ko najdejo mladoletniki slaln zgled pri svojih roditeljih. V raznih v zgajališčih, dečjih domovih, otroških vrtcih, mladinskih domovih itd. ima ObLO 120 otrok in mladincev, za katere ho po predvidevanjih letos 21,520.000 dinarjev izdatkov. Za otroke je letos pripravljenih devet izmen počitniških letovanj ob morju in na Logu pod Mangartom. Občinski ljudski odbor je na ločenih sejah obeh zborov obravnaval tudi druga vprašanja. Največ so odborniki razpravljali o poročilu predsednika upravnega odbora stanovanjskega sklada. Stanovanjski sklad ima zdaj že nad milijardo di- alno delo ukvarjal z vprašanji skrbništva, posvo-* narjev sredstev, ki so namenjena za kreditiranje jitev, rejništva-* mladoletnih' prestopnikov, raz- stanovanjske gradnje. Odbornik iz prve volilne veze zakonov in sploh z vprašanji skrbi za od- enote se ni strinjal z investicijsko politiko stano-rasle. (Pe poscbej za bivše borec in invalide NOB), vanjskega sklada, ker le-ta vse preveč kreditira ObLQ js jl^rej sWcnjl, da JmT Čimprpj . ustanovil, stanovanjske gradnje na mestnem območju ob-zavocrzlr socialno delo. cine. Za podeželje pa je zelo težko ali sploh ne- Predsednik sveta za varstvo družine je poro- mogoče dobiti kredit za stanovanjsko gradnjo. ___________ ________ _______ _______poro _ . _ cal, da je v občini pod skrbništvom 42 mladolet- Prav l)i bilo. da bi iz občinskega stanovanjskega nikov. .Sest jih je v domovih, za 24 mladoletnikov sklada dodelili 10 20o/o sredstev prosilcem . . podeželja. skr Im* posamezni državljani, ostali pa živijo pri svojih sorodnikih. Posebno skrb posveča svet 182 otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na seji so potrdili pravila veterinarske postaje in cenik za veterinarske storitve ter pravila delavske univerze. Občinski zbor je po poročilu mandatno imunitetne komisije razpisal nadomestne volitve za izpraznjeno odborniško mesto Premru Staneta, Idi je bil izvoljen na 21. volilnem območju. Volitve bodo 6. avgusta na terenu Tobačne tovarne. Na skupini seji obeh zborov je bil imenovan za direktorja strojno-traktorskega podjetja Mila« Starin. Ustanovljen je bil tudi odbor za posojila iz občinskega investicijskega sklada. Dosedanji predsednik sveta za šolstvo pri ObLO je zaradi preobremenitve zaprosil za razrešitev, zato je ObLO na predlog komisije za volitve in imenovanja izvolil za novega predsednika sveta za šolstvo Riharda Kneza. ObLO pa je v tem mesecu imel še eno sejo, na kateri je poslušal poročili predsednika sveta za gradbene zadeve in predsednika sveta za urbanizem, potrdil urbanistični program in zazidalni načrt za Krakovo in Mirje. Zazidalni načrt ohranja centralni del ribiškega naselja v Krakovem kot zgodovinsko in kulturno znamenitost. Na sefi eo sprejeli še več odlokov, med njimi tudi odlok o pokopališkem redu. Na predlog stanovanjske skupnosti Milan Cesnik so odborniki sprejeli tudi sklep, da se kopališče Kolezija dodeli v upravo stanovanjski skupnosti ker se pričakuje s tem boljše gospodarjenje. Lepa proslava 20-lelnice ljudske revolucije na Igu Krajevni odbor SZDL na Igu je z ostalimi organizacijami vred z najbolj množično povojno prireditvijo 18. maja proslavil 20-Ietmico ljudske revolucije. Za tako množično praznovanje so se odločili predvsem za to, da bi videli kako je socialistična zveza sposobna aktivizirati članstvo za tako zahtevne akcije. V veličastni povorki, ki se je dopoldne pomikala mimo tribune, na kateri sta bila med drugimi predstavniki organizacij tudi sekretar občinskega komiteja ZKS inž. Slavko Jakofčič in predsednik občinskega odbora SJDL Jože Žumer, so prikazali bogato povojno dejavnost vseli društev, družbenih organizacij in uspehe krajevnih gospodarskih dejavnosti ter šolskega in pošolskega izobraževanja. V sprevodu se je zvrstilo okrog 500 ljudi, gledalcev pa je bilo kakih 1500. Za zastavonošo so šli v pisanih narodnih nošah pari pod rdečimi dežniki. Šolska mladina je v sprevodu prikazala vso šolsko dejavnost, pokazali so se mladi zadružniki, taborniki; šolarji pa so demonstrirali tudi dosežke šolskega tehničnega pouka. Organizacija Rdečega križa je v kraju pripravila posebno izložbo s prikazom dejavnosti, članstvo pa je z značkami in torbicami Rdečega križa pokazalo kako je v minulih letih porastlo število članstva. Sodelovala je tudi strelska družina ..Mokrc“, potem pa še gasilska društva fg. Matena in Jška Loka. V sprevodu tudi ni manjkalo članov organizacije ZB in Z ROJ ter podoficirjev. Tudi društvi Partizan in k’UD fg sfa gledalcem posredovala svojo pestro dejavnost. KUD je z ozkotračnim filmom v sprevodu prikazal koliko kino predstav so pripravili od leta 1948 in kakšen ' je bil obisk. Na posebnem vozilu je bila scena z maskiranimi igralci vred, s čimer so prikazali svojo dejavnost člani dramske sekcije. Pripadniki Partizana s > prikazali v so športno razgibanost v 'društv u in tako so se razen telovadcev in igralcev raznih športnih iger v sprevodu zvrstili tudi kolesarji, mopedisti im avtomobilisti. Lep prikaz svoje dejavnosti so nudile tudi kmetijska zadruga, kovinska industrija, obrtno mizarsko podjetje in opekarna Draga. Pred spomenikom padlih in žrtvam fašistič-jnega terorja je bila kratka žalna slovesnost* ko J[ia se je sprevod končal, so pogostili borce, parti-jzainke matere in goste. V popoldanskem delu proslave je podpredsednik občipskegg ljudskega odbora Tone Zupančič razv il prapor krajevne organizacije ZB in po uvodnih besedah o velikem pomenu narodno-osvobodilnega boja in povojne gradifve se je pričel telovadni nastop, na katerem ao sodelovali .šolska mladina in pripadniki TVD ^Partizana. POJASNILO! V četrti številki našega lista v sestavku /. naslovom „Program dela občinskega sindikalnega sveta Vič-Rudnik” je tiskarski škart izpustil iz predsedstva tov. Mino Kunaverja. Oprostite mu! Iz domačih lurisličnih krajev DA BO TURJAK ŠE BOLJ OBISKOVAN Turjak, ki je znana zgodovinska točka predvsem iz časa NOV, doslej ni bil obdelan kot zgodovinski in turistični kraj. Turistično društvo Ljubi jama-Rudnik namerava urediti okolico gradu in zadružnega doma, kjer se iz dneva v dan zadržuje več turistov. Ker je zadružni dom na Turjaku, ki naj bi razen kmetijstvu služil tudi turizmu, zanemarjen, je bil dosežen sporazum s kmetijsko zadrugo Velike Lašče o preureditvi do-»na do 22. julija. V ta ma m en je turistično društvo Ljubljaina-Rudnik dodelilo 250.000.— dinarjev, ostala sredstva pa bo dala na razpolago Kmetijska zadruga Velike Lašče. Te dni so elani Turističnega društva Ljubljana-Rudnik s pomočjo nekaterih uslužbencev kmetijske zadruge Velike Lašče že ■očistili teren za domom. Ko bodo dela opravljena, bo 1 ur jak še bolj privlačna točka za nedeljske izlete. Vsi obiskovalci pa bodo pri zadružnem domu našli primerno in ceneno razvedrilo, saj je tamkaj velik prostor za igrišča itd. TURISTIČNA POSTOJANKA NA KRIMU Z otvoritvijo doma na Kureščku v mesecu aprilu 1951 se je izkazalo, da rabimo še več takih postojank, ki naj bi služile oddihu in razvedrilu. Ena od mjm bo tudi na Krimu. V ta namen si je te dni posebna komisija že ogledala teren in določila mesto, na katerem bo stala koča. j o izdelanem programu bi zgradili poslopje velikosti 10 X 10 metrov. V spodnjem prostoru bo 'eeja soba za obiskovalce koče, sanitarije in soba za oskrbnika, v pritličju bo gostinska soba s ku- binjo in verando, iz katere bo razgled skoraj po vsej Sloveniji. Koča bo razen spodnjega dela grajena iz brun po zamisli ing. arh. Marjana Šavlija. Za izvedbo zamisli je že imenovan poseben odbor, ki računa, da bo dom zgrajen do konca me-®eca septembra t. I. Do vznožja te postojanke ze grade cesto, ki ho služila tudi gozdarstvu. Sredstva za to postojanko so na razpolago iz kreditov za razvoj turizma. Računajo, da bi prihod-uje leto pod kočo na Krimu zgradili večji restavracijski objekt, oktdi ku erega bi *po potrebi gradili tudi objekte za prenočitev, laves itor koče bo Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik. KOPALIŠČE NA JEZERU PRI PODPECI l urističao društvo Ljubljana-Rudnik s podod->oroiu v Podpeči ureja za kopalce okrepčevalnico Tri jezeru. Le-ta bo improvizirana v kozolcu, ki £a j C v ta inamea za čas sezone dal na razpolago tovariš Zalar z Jezera. Ker je jezero oddaljeno od Ljubljane le I I km odnosno I km od Podpeči, je to najhližja točka za nedeljske in popoldanske izlete, zlasti še, ker je jezero dostopno z vsemi vozili. Naravno jezero dna lepd lego in bo zato navdušilo vsakogar, že vo bo prvič obiskal ta zares lepi kotiček blizu Ljubljane. „DOM NA KUREšCKU« Pred mesecem dni je bil dom na Kureščku Malo komu znan. Po enem mesecu pa se je poka-že vsa upravičenost gradnje, ki jo dokazuje lnno$iČni obisk. Ob lepem vremenu obišče Ku-t^scek ob delavnikih do 40 avtomobilov', ob ne-eljuli j>ii od 100 do ‘250. Raz&i njih pa seveda dur mnogo motoristov in pešcev. Skratka, dom kljub temu, da je prostonninsko okaj velik, ob nedeljah ne more sprejeti vseh gostov. Ker zaprti gostinski prostori ne zadoščajo Potrebam, bodo na jasi nad domom uredili samo-jostrežbo z improviziranimi prodajnimi mesti ta-^ bo preskrba tudi ob navalu zadovoljiva. , Delavci, ki bi svoj diipust preživeli v domu, >0«o imeli pri bivanju nad osem dni 10o/o popust ■Pri ccni prenočišča m hrane. Potrebno bo racionalnejše izkoriščanje sredstev v šolstvu Letošinji družbeni plan je za osnovno dejavnost 37 šol (namenil 242 milijonov dinarjev'. S tem planom pa ini bila zajeta dejavnost šol za odrasle, zavoda za pedagoško službo in delovanje delavske univerze. Z novim zakonom o samostojnem finansiranju šol, je bil tudi v naši občini ustanovljen sklad za šolstvo. Vanj se stekajo predvsem proračunska sredstva. Sredstva sklada so namenjena za investicije, za tehnično dokumentacijo in za večje adaptacije. Sredstev v skladu bo na razpolago |nekaj nad 234 milijonov, z njimi pa naj bi finansirali vso osnovno dejavnost šol, pa tudi potrebe delavske univerze, šol za odrasle in zavoda za pedagoško službo, ki so ga v občini ustanovili po ukinitvi tovrstnega okrajnega zavoda. Sredstev bo torej očitno premalo. Odlok občinskega ljudskega odbora o kategorizaciji šol je le te razvrstil v pet kategorij. Odločilen je bil kriterij koliko sredstev je na posamezni šoli potrebnih za šolanje enega učenca. Računi so pokazali, da je občinsko povprečje 38.200 dinarjev na enega učenca. 33.000 dinarjev odpade na osebne izdatke, llo/0 ali 5700 dinarjev ti a operativne in 4o/o ali 1500 dinarjev na funkcionalne izdatke. Stroški na enega učenca se gibljejo od 21.000 dinarjev na osnovali šoli Mohorje, do 65.000 dinarjev na osnovni šoli Zapotok. Šolske proračune pa precej obremenjuje slabo stanje šolskih zgradb. Šole v tehničnem in sanitarnem pogledu še ne izpolnjujejo takšnih pogojev, ki bi bili zaželjeni. Osnovne šole Notranje gorice, Cmi vrh, Dobrova, Brezje, Žažar, Turjak, Dvorska vas, Škofljica, Pijava gorica in Krvava peč sploh še nimajo vode. V vsej občini je le pet telovadnic, zato nekatere šole gostujejo v prostorih kulturnih domov in v telovadnicah Partizana. Tehnični delavnici sta v vsej občini samo dve in še ti dve sta slabo opremljeni. Za pouk gospodinjstv a tudi ni osnovnih pogojev. • ČiMPREJ BO TREBA ODPRAVITI KRITIČNO POMANJKANJE PROSTOROV Letos so pričeli z večjimi gradnjami in adaptacijami starih šolskih' poslopij. Takšno akcijo je narekovalo veliko število šoloobveznih otrok. Naj omenimo le najnujnejše gradnje: osnovna šola Trnovo bo v letošnjem Letu potrebovala 80 milijonov dinarjev, s čimer bodo pridobili 18 novih učilnic. Osnovna šola „Oskar Kovačič" ima neprimerne prostore in za gradnjo nove šole bodo letos potrošili 40 milijonov dinarjev (za 12 novih učilnic). Nadaljujejo tudi z deli pri gradnji osnovne šole na Vrhovcih, kjer bodo pridobili dve učilnici in delavnico za tehnični pouk; za usposobitev teh prostorov pa ho potrebnih še vsaj 5,5 milijona dinarjev. Dela za usposobitev treh novah učilnic in delavnice za tehnični in gospodinjski .pouk na osnovni šoli Brezovica bodo terjala osem miIijooov dinarjev. Računajo, da bosta šoli v Trnovem in šola ..Oskar Kovačič" dograjeni do pričetka šolskega leta 1962/63. Šoli na Vrhovcih in na Brezovici pa naj hi bili usposobljeni že do pričetka prihodnjega šolskega leta. Pereče je tudi pomanjkanje šolskih prostorov na osnovni šoli Preserje, kjer se jim obeta tretja izmena. Za adaptacijo prostorov v zadružnem domu bi tamkaj potrebovali poleg sredstev krajevnega samoprispevka še tri milijone dinarjev. Težavno stanje pa je tudi na Igu, kjer so že sedaj imeli pouk v treh izmenah. Da bi tamkajšnji strelski dom preuredili v učilnice, bi poleg sredstev krajevnega samoprispevka rabili še tri milijone dinarjev. Kritično je tudi pomanjkanje prostorov' na osnovnih šolah Vič I. in Vič II. v Ce omenjenih večjih adaptacij ne bo mogoče opraviti že letos, bodo morali na šolah uvesti tretjo oziroma četrto izmeno pouka. Za vse naj-bolj nujne primere novogradenj, za nadaljevanje gradbenih del in za adaptacijo bo potrebnih 122 milijonov dinarjev. Tehnični krožek na II osemletki na Viču NOVI ŠOLSKI ODBORI BODO IMELI ŠE ZAHTEVNEJŠE NAl.OGE Dveletna mandatna doba šolskih odborov se je iztekla ob krineu minulega šolskega leta. Dosedanji šolski odbori so bili precej aktivnejši na podeželju kot na mestnem območju. Na splošno pa so se vsi šolski odbori ukvarjali pretežno z vprašanji materialnega značaja. Niso se zadosti poglabljali v' učne uspehe, v prizadevnost učiteljskega kadra, niso upoštevali, da se morajo učni programi prilagajati potrebam in krajevnim značilnostim, člani šolskih odborov pa se tudi niso odločilno ukv arjali z namestitvami in razrešitvami učnega osebja itd. Dejav nost šolskih odborov pa je vendarle jasno opredeljena, saj morajo skupno s šolskimi vodstvi skrbeti za popolno upravljanje šole. To se pravi, da bo v prihodnje moral biti delokrog mnogo širši kot je bil doslej. Samostojno finansiranje šol bo od članov novih šolskih odborov' terjalo še dosti večjo zainteresiranost in prizadevnost, saj so šolski odbori zdaj kot organi družbenega upravljanja skoraj izenačeni z delavskimi sveti po tovarnah. In še na kratko o otroških varstvenih ustanovah: te delujejo na mestnem odmočju in so jih začetkom letošnjega leta prevze'e v upravljanje stanovanjske skupnosti. Gre za otroško ustanovo Malči Beličeve in za ustanove v Koleziji, Trnovem in v Rožni dolini. Z dotacijami ljudskega odbora krijejo le osebne izdatke vzgojnega osebja, ostali del oskrbnine za otroke pa plačujejo starši sami. Takšna je torej na kratko problematika, ki v jubilejnem letu naše ljudske revolucije narekuje pospešeno dejavnost organov družbenega upravljanja v šolstvu. PIV PODPREDSEDNIK OBČINE JE SPREJEL NAJBOLJŠE PIONIRJE V sredo 21. junija popoldne so napolnili dvorano Občinskega ljudskega odbora Vič-Rudnik najmlajši državljani. S tremi avtomobili so se pripeljali iz oddaljenih šol najboljši pionirji. Štirideset pionirjev, ki so se izkazali kot najbolj prizadevni v pionirskih igrah je posedlo okrog bogato obložene mize. Podpredsednik občine tov. Tone Zupančič jih je v krajšem nagovoru pozdravil, jim čestital ter jim zaželel še mnogo uspehov. Z njimi se je zadržal preko tri ure. Pionirji so mu pripovedovali svoje doživljaje iz šole in svoje načrte za počitnice. Skupno so potem zapeli nekaj partizanskih pesmi, nakar so avtomobili pionirje spet odpeljali domov. PROMETNA VZGOJA NA DOBROVI Zaradi naraščajočega zanimanja dobrovskih pionirjev za tehniko in promet so na šoli organizirali prometne krožke. V njih so se zlasti starejši pionirji seznanjali s prometnimi predpisi in znaki ter z osnovami motoroznanstva. Z zanimanjem in z vztrajnostjo so pionirji redno obiskovali predavanja in vaje. V okviru prometnega krožka so izdelovali tudi prometne znake, modele, prometne skice itd. Od petdeset prijavljencev je uspešno opravilo izpite za bronasto in srebrno pionirsko prometno značko 47 pionirjev. Sedaj si> se opogumili in se pripravljajo še za pridobitev zlate prometne značke. Delo svetov pri ObLO Ljubljana-Vič Za izvajanje upravno-izvršilnih nalog pri Ijud-ekem odboru je bilo (na prvi seji občinskega zbora i!n zbora proizvajalcev ustanovljenih 18 svetov. Sveti kot politično-izvršilni organi ljudskega odbora izvajajo vsak na svojem področju politiko ljudskega odbora in usmerjajo delo uprave v skladu s to politiko. Iz analize dosedanjega dela lahko ugotovimo, da so bili sveti razen dveh izjem zelo aktivni. Sveti so po združitvi vseh treh občin imeli že po tri do sedem sej, na katerih so obravnavali najbolj aktualne probleme. Aktivnost svetov se še posebno odraža na področju financ in gospodarstva, vendar pa tudi na področju družbenih služb ne bi bile upravičene negativne pripombe. Sveti so na svojih sejah med drugim preučili v tej kratki dobi že 36 odlokov in jih predlagali za sprejem ljudskemu odboru. Ti odloki se nanašajo predvsem na delovno področje financ, gospodarstva, komunale in družbenih služb. Razen tega so sveti sprejeli tudi dve odredbi. Povprečna (udeležba na sejah svetovje 80—90o/o. To govori O pravilni izbiri kadra. Pri vsem delu pa |ne moremo prezreti dejstva, da se sveti še preveč ukvarjajo z drobnimi individualnimi problemi, z reševanjem individualnih vprašanj, pri čemer pozabljajo na svoje bistvene naloge. Med zadevami, ki sicer spadajo v pristojnost svetov je namreč cela kopica garancijskih izjav, razpolaganj z zemljišči SLP, od ločanj o izjemnih dovoljenjih za zidanje hiš izven gradbenih okolišev, razprav o cenah (zdravstvenih uslug, proizvodov), odločanj o izdaji obrtnih dovoljenj, o razpisu mest učnega osebja in o podeljevanju individualnih socialnih podpor. Teh in sličjnih zadev je v delu svetov zelo veliko. Zaradi takih vprašanjj se morajo sveti sestajati zelo pogosto, sicer se (nabere za nrihodnjo sejo toliko materiala, da ga nikakor ni mogoče obdelati na eni sami seji. Sveti so torej stalno obremenjeni z drobnimi vprašanji, zaradi katerih se ne utegnejo dovolj posvetiti obravnavanju osnovnih vprašanj in problematike, ki obstaja na področju sveta. Sodelovanje v svetih je torej doka jnaporno; seje so dolgotrajne in pogosto nezanimive, delo svetov pa ni niti politično načelno niti načrtno. Člani svetov isami čutijo, kaj spada po naravi v njihovo pristojnost in kaj ne, zato obravnavajo individualne zadeve običajno zelo formalno, brez kakršne koli diskusije. Ce upoštevamo, da so sveti politično-izvršilni organi ljudskega odbora, ki izvajajo vsak na svojem področju, politiko ljudskega odbora in da usmerjajo delo uprave v skladu s to politiko, nam je njihova naloga dokaj jasna. Naloga svetov je predvsem politično in načelno obravnavanje vprašanj splošnega pomena, zavzemanje načelnih stališč glede družbeno najpomembnejših vprašanj, predlaganje splošnih ukrepov za reševanje takih vprašanj in splošno politično usmerjanje dela uprave, ki pri reševanju konkretnih primerov neposredno izvršuje zakone in druge predpise. Funkcija svetov torej ni v upravnem delovanju, pač pa je njihova naloga, da spremljajo stanje ira» potrebe ter obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za zavode in organizacije na ustreznem-področju. Sveti potem predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise, ukrepe in priporočila. Določajo pa tudi dokončno beseililo osnutkov predpisov in ukrepov, ki jih izda ljudski odbor» Naloga svetov je tudi, da Usmerjajo delo upravnih» organov s (svojimi smernicami in da nadzorujejo njihovo delo. Za uspešno delovanje in odgovorno opravljanje nalog pa je seveda potrebna samostojnost svetov» Dejavnost sveta od članov ne zahteva nujno nekega specialnega strokovnega znanja in delovanja na določenem področju, pač pa zahteva dobro-poznavanje ciljev, ki naj jih doseže družbena skuplnost z u!strežno dejavnostjo, splošno informiranost o stanju stvari in razumevanje tega stanja v okviru družbenega dogajanja. To so sposobnosti, ki jih običajno označujemo kot politične sposobnosti. Te sposobnosti pa člani na šili-svetov imajo in zato upravičeno pričakujemo, tla-bo delo svetov plodno tudi v bodoče. BRIGADA — ŠOLA BODOČIH UPRAVLJAVCEV 24. junija se je v Horjulu začela naj večja delovna akcija mladine naše komune. Na njej bo sodelovalo 500 mladincev in mladink. V 1» riga tli bodo imeli tudi foto, radio in avto-moto krožek. Posebnega pomena pa bo tudi to, da bodo brigadirji sami odločali na brigadnih konferencah o-delitvi dohodka brigade. Naša fcomuna v Ijuds&i revoluciji BITKA ZA TURJAK kot se je spominja tov. Jože Ahec Ko je kapitulirala Italija se je Prešernova brigada, ki je kasneje napadla turjaški grad, nahajala v Dolenji vasi pri Ribnici. Italijanska letala so jo opazila in jo pričela obstreljevati. Kasneje se je začela približevati kolona avtomobilov, tankov in topništva, ki je prihajala iz Ribnice. Štela je skupaj z belogardisti okoli dva tisoč mož. Prešernova brigada se je začela z njimi pogajati in jim prigovarjati naj oddajo orožje, sami pa lahko gredo kamor hočejo. Italijani so v to pri- t volili, razen nekaj duhovnikov in belogardistov, ki so se trmasto umikali proti Turjaku in Ljubljani. Naslednji dan, nekako ob’ 8. zjutraj so se Italijani začeli vdajati. Belogardisti so večinoma pobegnili. Italijanom so partizani zaplenili precej orožja, predvsem tankov in topov. Prevzela jih je šeroerjeva brigada, ki je ravno takrat napadla plavogardiste v Grčaricah pri Ribnici. Prešernova brigada je nato odšla proti Turjaku. Kmalu nad Raščioo jih je v smrekovem go-dičku napadla manjša zaseda belogardistov, ki je obenem služila kot straža. Bitka je trajala vse popoldne, vso noč in še dopoldne 12. septembra, ko so belogardiste potisnili v grad. V teh bojih je izgubilo življenje osem borcev. Neko tovarišico so belogardisti ujeli in jo odpeljali v grad. Kasneje smo zvedeli, da so jo še isti dan ubili, ker ni hotela ničesar povedati. Prešernova bri-» , gada je začela oblegati grad in bitka je trajala šest dni in šest noči. Takrat so našli zavetišče v turjaškem gradu belogardisti iz Kočevja, Dolenje vasi, Ribnice, Sv. Gregorja, Dob re [Milja. Velikih Lašč, Zvirč, Ambrusa, Žužemberka, Zagradca, Krke, Boštanja, Police, z Rudnika, Orel in iz Škocijana. Vseh je bilo okrog 1500. Nekaj belogardistov je potem odšlo v Zapotok, približno 700 do 800 pa jih je -ostalo na Turjaku. Iz teh je bila organizirana brigada Krim, ki sta ji načelovala kaplan Malovrh in Franc Žuraj. Belogardisti so imeli okrog gradu skopanih več jarkov, in so iz njih streljali na prihajajoče partizane. Dne 13. septembra je Prešernova brigada pod poveljstvom Dušana Švare odšla s tanki proti gradu. Krogle iz pušk in mitraljezov niso zadržale tankov. Belogardisti so bili zato prisiljeni, da so se iz jarkov umaknili v notranjost gradu. Del Piešemove brigade se je ukopal na hribčku nad gradom od koder so neprestano obstreljevali grad s puškami in mitraljezi. Kmalu so spoznali, da je njihovo orožje prelahko za stene gradu, ki bo bile debele tudi do sedem metrov. Dne 15. septembra okoli poldne je štab Prešernove brigade predlagal razgovore z oficirji belogardistov. Do pogajanja je prišlo v gostilni Ahec na Turjaku. Sam gostilničar Jože Ahec je šel v grad, da bi sporočil pogoje štaba Prešernove brigade. Ko je prišel v grad, ga je čakal kaplan Malovrh, in mu zatrjeval, da do oficirjev ne more, in da so pripravljeni pogajati se le s poveljstvom. Sprejel pa je predlog in dejal, da lahko pričakujejo odgovor naslednjega dne. Ta čas pa naj vlada premirje, da se ne bi prelivala kri. Ahec pa Turjak v ognju in dimu (po originalni fotografiji iz boja za zavzetje te največje belogardistične postojanke) je zahteval, naj pogoje vendarle sporoči oficirjem. Ti so obljubili, da pridejo. Minila je že več kot ena ura, pa jih še vedno ni bilo. Ahec je šel zato mi zahtevo štaba pono\no v grad, češ, da je že čas, da pridejo. Oficirji so se tedaj ravno pripravljali za odhod. Ura je bila tri popoldne, ko so belogardistični oficirji Franc Žuraj, Perme in Hrovat prišli na pogajanje v gostilno pri Ahecu. S strani Prešernove brigade pa so prišli: tovariš Dule, Hribar in Pero Popi-voda. Belogardisti so predlagali svobodno cono, mejila pa naj bi cesta. Štab Prešernove brigade se s tem ni strinjal. Dejali so, tla ne poznajo nikakršnih con. „Z nami ali proti nam,“ je dejal tovariš Dule. Pogajania so «o razbila in začelo se je ponovno obstreljevanje. Belogardisti so spoznali težavnost položaja in so zato peti dan obstreljevanja sami predlagali pogajanja, štab Prešernove brigade je zahteval brezpogojno predajo. Belogardisti so privolili in dejali, da bodo kot znak zanjo izobesili belo zastavo. Belogardisti pa so premirje izkoristili za to, da so si napolnili čutare z vodo, ki je v gradu niso imeli. Vodovodno cev so jim namreč presekali partizani; v vodnjaku, ki je bil na gradu, p» je bila voda neužitna, ker so prej metali vanj razne odpadke. Pet dni so si žejo gasili le z vinom in konjakom, ki ga je bilo v gradu okoli 500 litrov. Približno čez pol ure so torej belogardisti) razobesili belo zastavo pred glavna vrata gradu. Partizani so se začeli spuščati proti gradu, toda i belogardisti so pričeli tedaj streljati. Boj se je zato še bolj razplamtel. Prav v tem odločilnem trenutku je z gradu skočil turjačan Tone Levstik,, ki je bil prej belogardist in je pojasnil situacijo-v gradu. Kasneje je padel v spopadu z belogardisti. Se isti večer so dobili partizani dva soda bencina. Piipeljali so ju do najbližje hiše hkrati z motorno gasilsko črpalko. Nameravali so grati f politi z bencinom in ga zažgati. Poizkus se je ponesrečil, ker so bile cevi tako izsušene, da je»-že po nekaj metrih zmanjkalo bencina. Šesti dan obleganja proti večeru se je vrnil iz» Grčaric topniški oficir in pripeljal topove. V noči med 18. in 19. septembrom so se pripravili na odločilen napad. S sedmimi granatami so napravili majhno odprtino, po 32 grantah pa so že porušili del obzidja. Grad se je vžgal, nekaj partizanov bombašev se je približalo gradu in po lestvah splezalo čez zid. Stanje v gradu je bilo mučno zaradi neznosne vročine. Belogardisti so panično begali iz sobe v sobo, da bi si rešili življenja. Med samim bojem so duhovniki neprestano maševali — oblečeni v vojaške obleke in? oboroženi. Vse to pa jim ni pomagalo. Na povelje1 je Prešernova brigada vdrla v grad skozi vrata.. Partizani so pozvali belogardiste naj se vdajo. Belogardisti so spoznali, da je ves odpor zaman. Vdajati pa so se pričeli posamezniki, pa tudi večje skupine. Največji zagrizcnci pa so se zbrali, v zadnjem koncu gradu in se branili še dve uri... Končno so se tudi ti vdali. Partizani so začeli z gašenjem gradu. V kletif pa so našli nekaj tovarišev, ki so jih belogardisti /a[irli in so napad srečno preživeli. V cerkvi je po klopeh ležalo veliko mrličev in ranjencev. Vse preživele belogardiste so Imrci Prešernove brigade odpeljali v Velike Lašče. Od tam pa so jih po zaslišanju nekaj spustili domov, preostale ini voditelje pa so odpeljali v Ribnico in v Kočevje,, kjer je bil potem znameniti Kočevski proces. Naša občina včeraj, danes in julri O PUBLIKACIJI DELAVSKE UNIVERZE Delavska univerza občine Vič-Rudnik bo v okviru praznovanj 20-Ietnice ljudske revolucije izdala publikacijo z mas'ovom: „NASA OBČINA VČERAJ, DANES IN JUTRI". Delo, ki bo opremljeno tudi s slikovnim materialom, bo obsegalo okoli 80 strani v ciklostilu in bo razdeljeno na tri dele. Prvi del bo obsegal kratek pregled narodnoosvobodilnega boja na območju naše ■občine, drugi del turistični, kulturno-zgodovinski in gospodarski pregled, tretji del pa bo zajel problematiko in načrt petletnega razvoja naše občine v letih 1961—1965. Publikacija ni znanstvenega značaja, pač pa je pisana kot učni pripomoček oziroma scenarij k 150 čmobelim in barvnim diapozitivom ter ima Kamen seznanjati naše občane v besedi in sliki z Babna gora — Glažarjeva bajta v kateri je prebival IGF spomladi 1943.. leta ■Značilnostmi preteklega, sedanjega in bodočega razvoja občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Ne glede jni to pa bo okvir publikacije dovolj širok in vsebinsko utemeljen, da bo dragocen pripomoček ^sakomor, ki se bo hotel seznaniti z zgodovino in 'perspektivami naše občine. Resedilo je napisal prof. Tomaž Weber. Vse zainteresirane organizacije, še posebej pa ■^ks in sindikati v ustanovah ter v podjetjih lahko Karoce omenjeno publikacijo pri Delavski uni-C'zr? Vič-Rudnik, Dolenjska cesta št. 47 (Dom 5>ZDL), tel. 20-756, s čimer si pridobe tudi pra-^co do izposojanja pripadajočih diapozitivov. Ali veste? ‘ da sta se bivši NK Odred in bivši NK Krim združila in da funkcionirata pod novim imenom NK Odred-Krim, uporabljata pa igrišče NK Krima. da je šolsko društvo Kovinske šole Brdo „EL-RO“ priredilo uspešno vajensko tekmovanje v streljanju, v šahu, v namiznem tenisu in v (nogometu. ~ da |M) Občinska zveza za telesno vzgojo Vič-Rudnik poslala 34 članov Partizana in šport-hili društev v tečaje za inštruktorje in sodnike v raznih disciplinah. da je TVD Partizan Podpeč zelo delaven in da je v času 20. obletnice ljudske vstaje priredil skupno s sosednimi društvi različna tekmovanja. ■ «la je VK Savica uspešno sodeloval pri otvoritvi turistične sezone na Ljubljanici. «la ima Knjižnica na Rudniku „Vinko Simončič" registriranih 1597 bralcev. ' «la bo treba odbor TVD Partizan Škofljica poživeti, «la Im) postal bolj delaven. / «la je PK Ljubljana pričel s plavalnim tečajem za novince na kopališču ..Kolezija". ' “ «la v TVD Partizan Brezovica, Polhov Gradec m Škofljica ne potrebujejo vodniškega kadra in zato niso nikogar prijavili za tečaj. ZBOR VOLIVCEV ..KRIM" IN GALJEVICA PREDLAGA! Na zadnjih zborih volivcev Krima in Galjevice ^ razpravljali «) vskladitvi območij Krima, Riul-tolka in Barja. Zkora volivcev sta predlagala občinskemu ljudskemu odboru, da za območji Barja in Rud-*ùka, ker obsegata predvsem kmečki predel, usta-h°vi krajevne odbore, ki naj bi prevzeli posle stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost Krim bi potem segala V8e «lo Londona in bi tak-žrtvovalnosti! Tudi terenski odbor RK Tobačna tovartna pripravlja v proslavo 20-letnice ljudske vstaje počastitev in pogostitev" najstarejših občanov tega terena. Pred nami je tudi zelo važna in nujna naloga, da bomo med šolskimi počitnicami poslali na okrevanje precejMije število otrok v obmorske — klimatske domove RK: na Debeli rtič in Beli križ. Tu gre za predšolsko, šolsko in vajeniško mladino, zlasti za takšno, ki je socialno in zdravstveno ogrožena. Občinski odbor RK pa ima kar precejanje skrbi z iskanjem denarnih sredstev za izvedbo te naloge. Prav zato pa apeliramo na vsa podjetja, da z razumevanjem sprejmejo naše aktiviste, ki nabirajo dobitke in denarna sredstva za tradicionalno tombolo ZB Rožna dolina. Yr letošnjem letu bo namreč tudi občinska organizacija RK pomagala pri izvedbi te tradicionalne tombole v mesecu septembru. S tem se ji obeta vsaj nekaj finančnih sredstev za lažjo izvršitev obveznosti do mladine. Prijetno letovišče v Rovinju je sprejelo letos že dvesto otrok iz naše občine V borovem gozdičku ob morju si nabirajo zdravja injse prijetno zabavajo J USPEHI PODJETJA „TEKSTILKA« Pred enim letom je ObLO Ljubljana-Rudnik ustanovil obrtno podjetje ,,Tekstilka", ki je začelo obratovati v zapuščenem poslopju v Vrblje-liju. Mladi kolektiv, ki šteje zdaj že preko 40 delavcev" je v tem kratkem času adaptiral stavbo z lastnimi sredstvi ob delni pomoči ObLO Ljub-Ijana-Rudnik. Naložba investicij je bila upravičena, saj ima podjetje, ki je začelo takorekoč iz nič, danes že dev et milijonov prometa na mesec. Podjetje izdeluje vse vrste industrijske vate, Povpraševanje po njej pa je večje od zmogljivosti kolektiva. Prizadevnost kolektiva, da se je obrat tako naglo razvil, zasluži vso polivalo. MLADINSKI AKTIV Z LEPIMI NAČRTI Stari aktiv ljudske mladine v Dvorski vasi je «locela prenehal z delom in zato so letos morali ustanoviti nov mladinski aktiv". Le ta je za osmi marec — «lan žena — pripravil proslavo s petjem, recitacijami in z enodejanko „Mati“. Sedaj pripravljajo še eno dramsko delo, s katerim nameravajo proslaviti 20-letnico ljudske vstaje. Mladina namerava zdaj nabaviti tudi televizijski sprejemnik, urediti odbojkarsko igrišče in olepšati vas. Za te načrte pa jim razumljivo primanjkuje finančnih sredstev. Ce bo gozdna uprava ugodno rešila njihovo prošnja potem se bodo lotili akcije za zbiranje lesa. Pri vaščanih seveda ne bodo naleteli na gluha ušesa, saj si razumljivo tudi oni želijo da bi bilo v vasi nekoliko več življenja. POŠKROPIMO KROMPIRJEVE NASADE Pri pregledih krompirišc je bilo ugotovljeno, da kmetovalci ne ravnajo po izdanih navodilih o zatiranju koloradskega hrošča in plesni. Ker hrošč in plesen lahko napravita precej škode, ki vsekakor vpliva na zmanjšanje pridelka krompirja je nujno, da kmetovalci s pomočjo razpoložljive zadružne mehanizacije poškropijo krompirjeve pasade ob pojavu druge generacije hrošča oziroma ob pojavu krompirjeve plesni. Krompirjeva plesen lahko v kratkem času, ko so za njen razvoj ugodni pogoji, uniči krompirjeve nasade, posebno ranih sort, ki so manj odporne. Plesen napada liste, stebla in gomolje. Na listili se je plesen marsikje pojavila sredi junija. Na listnih robovih so vidne temnorjave pege, ki se zlasti ob vlažnem vremenu večjo in razširijo na vso listno površino. Obolela rastlina v nekaj dneh okuži vso njivo. Razen tega, da plesen uniči listno površino in prepreči pridobivanje hrane, povzroča tudi gnitje gomoljev. Zoper plesen moramo škropiti, preden se bolezen razširi z bakrenim apnom, bordojsko brozgo ali s superkuprenoksom (1 do 2o/o). Najbolje je da istočasno z dodatkom svinčenega arzenata (0,7), lindana ali pantakana škropimo tudi proti koloradskemu Iirošču. Pridelovalce krompirja opozarjamo, da je treba plesen in koloradskega hrošča obvezno zatirati. SPRAVILO SENA IN UPORABA SUŠIL Letošnje deževno vreme zelo ovira spravljanje sena. Ob neugodnem vremenu sušeno seno je dostikrat brez vrednosti za krmljenje, tolikšne so izgube. Kolikor pozneje kosimo travo po cvetenju, toliko manj vsebuje hranilnih snovi zlasti še beljakovin. Pa tudi pridelek otave je manjši. Kljub slabemu vremenu je s travnikov možno spraviti dobro krmo in to s siliranjem ter s sušenjem na sušilih. Za siliranje je najprimernejša mlada trava prve košnje. Sušenje na sušilih se pri nas žal še zelo malo uporablja, vendar ima veliko prednosti pred sušenjem na tleh. Zlasti v slabem vremenu se precej zmanjša izguba hranilnih snovi. Na sušila lahko naložimo kar sveže pokošeno in mokro travo. Izmed sušil so se najbolj obnesli zasilni žičjni, latasti in vrvasti kozolci brez strehe. Postavimo jih v smeri najmočnejšega vetra. S tem preprečimo, da bi jih veter prevrnil. Sv ežo krmo lahko obesimo tudi na ostrvi — smrekova drev esa s prikrajšanimi vejami. Ta način sušenja je že močno razširjen na Koroškem in Tolminskem. Prihranek hranilnih snovi pri sušenju na sušilih bo že ob prvi uporabi poplačal vse stroške in trud. Na tleh bi smeli sušiti le tedaj, kadar labko zanesljivo računamo z lepim vremenom. P RASICI A RDEČICA (Nadaljjevanje) Poginulega prašiča (kakor tudi nobene druge poginule živali) ne smemo odstranjevati po lastni volji ali prevdarku; za tako opravilo imamo posebno urejeno veterinarsko pomožno službo (ko-njači in mrhovišča), ki neškodljivo in celo koristno odstranjujejo živalska trupla. V Zg. Kašlju (občina Ljubljana-Moste-Polje) imamo že več let v obratu majhno tovarno za predelavo živalskih trupel, ki jo imenujemo kafilerija. Tu živalska trupla predelajo v kostno moko in tehnične masti. Živalska trupla spadajo torej v tovarno za predelavo. Doma ali nekje za vasjo zakopana živalska trupla so stalni vir raznih obolenj, nevarnih za živali in ljudi. Posebno nevarnost predstavlja truplo, če je zakopano tako, da ga izpira tekoča studenčna voda. Ta raznaša kužne klice na daleč in ogroža ljudi ter živali. Nevestni ali morda tudi slabo poučeni ljudje mečejo živalska trupla celo v tekoče vode, s čimer povzročajo bližnjim in oddaljenim krajem veliko gospodarsko škodo. Dejanja kot so predelovanje poginulih prašičev v salame, klobase in druge mesne izdelke ter prodaja v gostinske obrate, menze ali na živilskih trgih pa so kriminalnega značaja. Posledice takšnih dejanj so težke okvare človeškega zdravja ali celo smrtni primeri. Zelo neodgovorno je tudi poklanjanje trupel raznim potepuhom. Živalska trupla torej tja, kamor spadajo! ; Včasih je treba za prašičjo rdečico obolelega prašiča vendarle zaklati. Meso takega prašiča je za človeško hrano neškodljivo, če je prašič zaklan kmalu po nastanku bolezni. Pri daljšem trajanju bolezni pa se meso posebno pa še notranji organi tako spremene, da dobijo nenormalen videz, duh in okus ter take sestavine, ki so škodljive človeškemu zdravju. Koža takšne živali je lahko uporabna ali pa tudi ne. „Koteks1! ima razne pri-pomočke in postopke po katerih usposobi za uporabo tudi kože živali zaklanih zaradi različnih obolenj. Po vsakem zasilnem zakolu je seveda treba na posvet v najbližjo veterinarsko postajo, kjer vam bodo veterinarski strokovnjaki dali potrebna navodila, in vas po potrebi obiskali na domu. Matko Cerar PESTRA RAZSTAVA Dobrovskih pionirjev V okviru programa Jugoslovanskih pionirskifž iger so pred koncem šolskega leta priredili pionirji osnovne šole Dobrova razstavo svojih izdelkov in zbranega narodopisnega gradiva. Razstavo* ki je bila skrbno in okusno pripravljena, si je' ogledalo veliko število obiskovalcev iz bližnje in daljnje okolice. Razstavljali so ne samo različno tehnične izdelke, modele, učila, slike in risbe, temveč tudi zelo zanimive in številne narodopisne' predmete, ki so jih pridno zbirali med šolskim letom. Obiskovalci so se zlasti navduševali nad pisano zbirko starinskih panjskih končnic, starega orodja, orožja in posodja, lepih vezenin itd. V posebnem kotičku so pionirji z razstavljenimi pokali in diplomami prikazali tudi svoje športno in kulturno udejstvovanje. Življenje in dosedanje delo dobrovskih pionirjev so ponazarjale tudi različne fotografije in sestavki. Pozornost med obiskovalci je vzbudil tudi tisti del razstave, ki je-prikazal v sliki in besedi narodnoosvobodilno borbo v Dolomitih. ZA ZDRAVO PITNO VODO SVET ZA KOMUNALNE ZADEVE LJUDSKEGA ODBORA O GRADNJI VODOVODA Že lani so v nekaterih krajih začeli graditi vodovode, ki še niso dokončani. Tako še ni dokončan vodovod na Brdu, kjer zaradi pomanjkanja materiala ne morejo dograditi odcepa za del naselja Vrhovci, mimo tega pa tudi še ni izdelan dopolnilni načrt za razširitev vodovodnega omrežja za del Brda in Vrhovcev. Treba bo povečati črpališče in zgraditi nov rezervoar. Vodovod na Brezovici: Treba bo obnoviti cevovod, kar je bilo letos v programu, pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo mogoče izvesti. Stroške za to obnovo cenijo na osem milijonov dinarjev. Vodovod Vnanje gorice: Na zalogi je ves potrebni cevni material. Letos so opravili sondače za dokončno določitev črpališča. Na osnovi sondažnih izvidov bodo napravili investicijski program in glavni projekt, potem pa bodo pričeli z gradnjo. Vodovod na Igu: Izdelan je investicijski program in projekt. Z deli pa še niso začeli, ker ni še nabavljen ves potrebni material. Dela vodi odbor vodne skupnosti, ki ima sprva v programu oskrbo naselja Ig, s tem da bodo usposobili obstoječi rezervoar in napravili začasen priključek na obstoječe črpališče na Igu. Vodovod Preserje -Po d peč: Končano je zajetje. Odbor vodne skupnosti je že začel z izkopi za vodovod do rezervoarja. Imajo že ves material za prvo etapo gradnje. Vodovod Dobrova: Z deli so začeli lani. Delo vodi vodoVodni odbor Dobrova. Vodovod bo verjetno dograjen že letos. .Vodovod Ž a ž a r : Letos so v aščani zara-dili zajetje, nabavili so črpalko in zdaj kopljejo jarke za cevovod do rezervoarja. , Vodovod Horjul: Za gradnjo nov ega zajetja in cevovoda do obstoječega rezervoarja so izdelani načrti, ki jih je priskrbela še bivša Poslovna zveza. Krajevni odbor se je letos lotil akcije za zbiranje finančnih sredstev za prvo etapo. Le-ta ol sega gradnjo novega zajetja in cevovoda do obstoječega rezervoarja. Druga etapa pa obsega gradnjo omrežja za naselje. Za prvo etapo bodo prispevala sredstva gospodarske organizacije, drugo etapo pa bodo financirali iz krajevnega sa mo p ris pevka. Manjše vodovode pa gradijo tudi v Planini in v Zalogu. Dela bodo večinoma opravili vaščani sami z lastno delovno silo in z lastnimi sredstvi. Za nova vodovoda, ki naj bi ju gradili prihodnje leto v Plešivici in Dvoru, bodo opravili vodne preiskav e. Letos so dogradili dva vodovoda: na Butaj-novi v dolžini 6000 m in v Lubgojni v dolžini 500 m. Dela so opravili pretežno prostovoljno in s krajevnim samoprispevkom. LO je ta dela le delno finansiral. Podjetje Mestni vodovod, ki oskrbuje mestni del občine, bo napravil še manjkajoče priključke-v Daljni vasi in v Škofljici. Delajo že na konzumnem vodu na Škofljici, začeli pa bodo tudi z deli na vodovodu v Daljni vasi. Mestni vodovod1 je zamenjal cevovod v Rožni dolini, po Škrabčevi cesti in Cesti VI. Predvidena je tudi preložitev vodovodnih cevi ob Tržaški cesti v dolžini 500 m* zaradi nove cestne trase. še enfzat oišfti SOS 8. junija 1961 je objavil v „Dnevniku“ dopis-nikar J. S., članek o stanju opreme na I. osnovni šoli Vič. To stanje zgovorno prikazuje s fotomontažo, ki je upravičeno vznemirila javnost, istočasno pa postavila vprašanje, ali je res tako-Ali je mogoče, da nekateri učenci osmih razredov na popolni šoli našega glavnega mesta nimajo' stolov in morajo zato med poukom sedeti na tleh, ali stati naslonjeni na stene. Ali vsega tega ni videlo šolsko vodstvo, učiteljski kolektiv in ali je tudi šolski odbor držal roke križem. Resnici na ljubo moramo ugotoviti naslednje: šole nabavljajo opremo iz proračunskih in investicijskih sredstev sklada za šolstvo. V Ljubljani so zadnja leta že mnoge šole nabavile novo opremo. Priznati je treba, da so pristojni družbeni organi v šolstvu posvečali tudi temu problemu potrebno skrb. Morda edinstven in skoraj neverjeten pa ss zdi opisani primer, ki še posebej meče senco na šolski odbor omenjene šole. Pre-pričani smo, da je šola prav gotovo imela toliko-sredstev, da bi lahko nabavila manjkajoče stole že v začetku šolskega leta, če že ni mogla zamenjati celotne opreme v razredih. Dejstvo je, da so v tem letu finančna sredstva omejena, vendar to nikakor ne opravičuje navedenega stanja, saj bi imelo vodstvo šole možnost priskrbeti manjkajočo opremo v skrajni sili tudi brezplačno od kake druge ljubljanske šole, ki je staro toda še uporabno opremo zamenjala z novo. Takih zamenjav se je v trenutni stiski posltižila že marsikatera šola. Šola pa bi si lahko zagotovila sredstva za tak nujen primer tudi iz drugih postavk proračuna, na primer iz sredstev za vzdrževanje šole, ali pa iz dotacij gospodarskih organizacij, ki sojih ..smotrno” uporabili za ekskurzije. Želimo, da fu ne bili več potrebni podobni članki in klici na jvomoč — da bi organi družbenega upravljanja ne trpeli takšnih nevzdržnih prilik. PIV Urejuje uredni&ki odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado Tiska Tiskarna Šolskih delavnic tehniikih iol v Ljubljani