Izhaja mesečno
VEfINIK
IflKCUKt Žil Pl Cllil
Leto III. Celje, meseca marca 1933.
SVOBODI N:
j!
Cilji in pota sokolstva so od početka do danes nosti eni in isti. Pokazal nam jih je Tyrs, čigar lik v slovanstvu no bo nikoli zatemnel. Sokolska armada, kakor je že mogočna, še raste in se širi. V tem je dokaz veličine plemenite sokolske ideje in njene živ! jenske moči. V tem je dokaz, da je bilo sokolstvo vselej zvesto sebi in dosledno, da je vselej nesebično in uspešno služilo svojim ciljem, ker sämo zato je šlo nezmagano skozi vse borbe. V teh se je preizkušalo in krepilo, v njih je -pokazalo, da je njegov obstoj potreben uveljavljenju najvišjih slovanskih in človečanskih vrednot, ki se je sokolstvo zanje ' vselej borilo, ne da bi za hip klonilo.
T* ) Jugoslovansko- sokolstvo je tudi danes, ko se utrjujejo temelji naše države in urejuje njeno zdravo notranje življenje, na,~'mestu, ki ga nanj postavlja namen sokolstva. Sodelovati hoče pri vseh naporih, s katerimi se končno uj edin j enemu narodu gradi država, ki naj mu bo v srečo. Sokolstvo dela v smeri duše • Jieigct in telesnega preporoda vsega naroda, ki ga prav vsega hoče združiti pod svojimi prapori. Niti najmanjšega droB.ea-našega naroda tu ne more in ne sme zanemarjati. Družiti hoče vse, ki so sicer ločeni po veri, plemenu, razredu, politični stranki. Ker to hoče, kar V svojem delu neprestano dokazuje, ni, ne bo in ne sme nikdar v ničemer ravnati tako, da bi izločevalo iz svojih vrši le drobec naroda, bodisi, zaradi njegove vere, plemena, razreda ali stranke. Za svojega želi smatrati vsakogar, ki je zaveden in koristen član naroda in države.
V teh svojih kristalno čistih Stremljenjih pa je naše sokolstvo naletelo na nasprotnike, ki so zaščiteni s svojim posebnim položajem na torišču, ki izključuje možato borbo iz oči v oči, hoteli vreči pljunek na, sokolsko čast. Čemu? Cilji sokolstva, ki
so v službi naroda, in države, niso njihovi cilji. Toda temu ni sokolstvo krivo! Da bi ti naši nasprotniki ljubili isti cilj, bi nam tudi pota bila ista. Hoteli so vzeti sokolstvu del naroda,, s tem vzeti mu vsenarodni značaj, ovirati ga v sodelovanju pri ustvarjanju boljše bodočnosti v edinstveni,. veliki in močni državi. Toda napad, ker je bil nemoralen, ni mogel uspeti. Pokazal je te onemoglost gneva, ki že gre čas preko njegovih izbruhov svojo ponosno pot naprej. Pokazal je, kako je med katoliško duhovščino v Jugoslaviji zelo velik oni njen del, ki izpade na sokolstvo kot krivične obsoja in zavrača. Ta, vsega spoštovanja vredna, plemenitega krščanstva in božje ljubezni polna duhovščina deloma tudi sama sodeluje v sokolstvu, ker ljubi tudi državo svojega naroda. Prav po teh dogodkih so se sokolske vrste baš.tam, kjer b,i po računu nasprotnikov se morale razredčiti, se ojačile prav izdatno.
Naše sokolstvo stopa fiaprej! Napadi ga krepijo in čistijo,.;, Samo tisti cilj je-lep, ki , se. je treba boriti zanj. Sokolstvo ko- ; raka! Zaplotniki, zavistniki, obrekovalci ostajajo za njim v poltemni daljavi.-Spredaj pa je svetli, jasni cilj.
Naprej!
r mm
Don Frano Ivaniševič o poslanici katoliškega episkopata
Stari znani narodni borec in prosvetni delavec Don Frano Ivaniševič, častni kanonik splitskega kapitola in urednik »Pučke Prosvete«, je v razgovoru z br. dr. V. Novakom povedal svoje'mišljenje o znani poslanici, katb-liškili škofov:
»V zboru jugosl o venskih katoliških škofov &o mi znane osebe, ki jih globoko spoštujem zaradi' njihove učenosti, česti-tosti in patrijotičnega čustvovanja, pa sem se zares zelo začudil, ko sem videl tudi njihove podpise na oni poslanici', 'ki je po mojem skromnem mišljenju, najblažje povedano, neumestna v verskem in političnem pogledu. Spremljam narodno življenje v naši domovini'od 1880, torej preko petdeset let, ter so mi pri-lično znane kulturne in politične razmere na obeh straneh Drine in Velebita. »Sokol« je izhajal iz Češke, k nam v Dalmacijo pa se je preselil iz Hrvatske in Slovenije. »Sokol« se je v naših svečeniških krogih vedno smatral izključno za eminentno nacijonalno ustanovo, ki poleg krepitve telesnih mišic ima za cilj, da krepi tudi duha, da' bi ga utrdila za obrambo proti prodiranju tujinščine. In nič drugega. Narodni svečeniki podpirali

so to organizacijo, ker -v njej niso nikdar opazili'.niti sledu o brezverstvu. Več pa obratno. Cul senl od mnogih tovarišev župnikov v vaseh, kjer so bili Sokoli,- da so jim Sokoli najboljši kristjani1 in verniki, običajno cerkveni pevci, godbeniki v sokolski godbi, pripravljeni k vsaki uslugi cerkvi, njenim obredom in pobožnostim. Kaj je dr. Tvrš mislil in pisal mi ni znano, toda mislim, da je tudi tu treba razlikovati Tyrša učenjaka od Tyrša sokolaša. Da je Tvrš po> sokolskih četah širil brezboštvo, tega nisem nikdar nikjer opazil. Spominjam se,, da sem 1908. 1. kot delegat jugoslovanskega parlamentarnega kluba na Dunaju prisostvoval velikemu sokolskemu zletu v Pragi, tako tudi 1920. kot član delegacije naše države Jugoslavije, pa sem ob tej priliki videl poleg ostalih odličnikov na tribuni tudi največje dostojanstvenike katoliške cerkve v Pragi. Banketu, prirejenemu
na čast Sokolu, ki ga je zasnoval dr. Tyrš, prisostvoval je tudi nuncij apostolske stolice, za papežem' največji dostojanstvenik katoliške cerkve. Če bi bilo Sokolstvo gnezdo brez verstva in brezboštva, a taki pojavi bi morali najprej nastopiti v'Tyrsevi domovini, potem je gotovo, da katoliška cerkev ne bi bila zastopana na tem'zletu in banketu. Najtežja je politična stran te poslanice. Povsem je ponesrečena in neumestna v tem času in važnem razdobju naše državne konsolidacije, ko se nam nalaga sveta dolžnost,' da se vsi sinovi, vdani tej državi, kateregakoli imena, plemena, vere in poklica, odzovemo očetovskemu glasu našega modrega vladarja Ujedinitelja, ter strnemo naše vrste proti pohlepnim očem tam zunaj, in razdornim elementom znotraj. Niti hoté, niti nehoté ne smemo slabiti našega državnega in narodnega edinstva, ker samo v njem je naš spas. Nihče ne
sme episkopatu odrekati prava in dolžnosti na duševno vzgojo svojih vernikov in župnij, da odstranjujejo strupeno zel na njivi Gospodovi, ako se pojavi. Ali' tudi tu je treba velike veščine ih opreznosti, da se ne zgodi kakor se je evangeljskemu koscu, ki je koseč strupeno zel neoprezen izpodrezaval tudi zdravo pšenico ter storil več škode nego koristi, kakor se je zgodilo,' zdi se mi, tudi s škofovsko poslanico. Treba je bilo predvidevati, kaka reakcija bo nastala, ker so take težke operacije vselej vezane z nevarnostmi, ki naj se jim vešč kirurg, fizični in' duhovni, skuša ogniti. Znati predvidevati se pravi dobro izvršiti1. Povedal sem, da ta direktni nastop proti Sokolu, in sicer Kraljevine Jugoslavije, tangira direktno tudi državo, za katere koristi in ideale se Sokol največ udejstvuje. Zato je mogoče pojmiti tudi občutljivost državnih faktorjev, pa tudi vse javnosti, ki so jim interesi domovine svetinja prvega reda, svetinja, kateri niti 'cerkev nikdar ni odrekala vse njene važnosti, vsega njenega značaja. Kolika bolečina mora prešiniti srce rodoljuba, ki čita italijanske časopise, ki na svoj način tolmačijo ta nastop brvatskega episkopata, prav isti časopisi, ki niso imeli prilike, da kri t i kujejo ali hvalijo svoj italijanski episkopat v pogledu njihovih balil. Neznano mi je namreč, da bi se bili italijanski škofje dvignili proti balilam, ali češki in poljski proti svojim Sokolom. Koliko imamo neprilik v inozemstvu, ki Jugoslaviji ni prijateljski naklonjeno! Nikakor ne odgovarja vestem italijanskih novin, pa tudi onega povampirjenega avstrijskega tiska, ki širi lažne vesti, kako neznosno je stanje katolikov v naši državi. Meni kot staremu svečeniku so dobro znane prejšnje in sedanje cerkvene prilike, pa vam lahko kategorično izjavim: katoliška cerkev ni v bivši avstro-ogrski monarhiji nikdar uživala toliko svobode in podiaore, kolikor danes v Kraljevini Jugoslaviji, Dovolj je, da pogledam na Beograd, kako se tam lepo razvija ’katoliška cerkev, kjer ima pet župnij, Uživa veliko naklonjenost meščanstva, ki pripada z več nego 80% drugi veroizpovedi: pravoslavni. Občina mesta Beograda odstopila je brezplačno prostor za novo katoliško katedralo, ki naj bi se zgradila, in ta prostor je vreden pet milijonov dinarjev! Vse, kar sem vam izjavil, izjavil sem tudi nekaterim škofom z najboljšim namenom, da se ta spor čimprej izgladi, ker je to v korist cerkvi in državi.«
Župni občni zbor
12.	marca 1933 ob pol. 10. uri v Sokolskem domu v Gaberju
Poročilo tajnika
Bratu tajniku Sokolskega društva Plodnopolje.
Poznava se že nekaj let in bila sva si vedno odkrita, prava sokolska pobratima. Kakor veš, je tu župni občni zbor in je treba, da se polože računi o minulem sokolskem letu. Pošiljal •si župi redno prepise zapisnikov upravnih sej, poslal si tudi prepis zapisnika občnega zbora in prepise poročil vseli funkci-jonarjev. Kot poštenjak moram priznati, da si bil v reševanju dopisov točnejši nego jaz in zgodilo se je, da si v svoji sokolski vestnosti opozoril župo na marsikatero stvar, ki bi bila sicer morda pozabljena, Dovoli, da porabim to priliko in ponovim nekatere zanimivosti z vaših društvenih sej, ki naj bodo temelj mojemu poročilu.
Prve dni lanskega januarja ste se pripravljali na društveno glavno skupščino. Vabila ste razposlali 8 dni poprej, objavili občni zbor v časopisju in telovadnici. Sploh imate hvalevredno navado, da vse važnejše razglase, tičoče se naše organizacije, objavljate na deski pred telovadnico. Na Sv. treh kraljev dan ste imeli članski sestanek, da ste se porazgovorili glede nove uprave. Na vašem občnem zboru so bile navzoče 4 petine vsega članstva. Ni Vam bilo treba prelagati občnega zbora na pol ure pozneje, kakor se to rado pripeti drugod vslecl prepičle udeležbe ali netočnosti članstva. Čital sem poročila in me je veselilo, da si niso poročevalci izposojevali snovi drug od drugega, temveč se poročali le to, kar je spadalo v njihov delokrog. Članarine niste mogli znižati, pač pa ste ustanovili fond za praški zlet. Ta ni ostal samo na papirju, saj se je iz. vašega ■društva udeležilo zleta 5 telovadcev in 4 telovadke. Kakor slišim, so se vrnili iz Prage polni navdušenja in so delo v društvu ■dobesedno podvojili. Izdani denar se vam je v resnici bogato obrestoval.
Na skupščini ste se zedinili tudi na dva stvarna predloga za župno skupščino. Po občnem zboru ste se takoj konstituirali. Upam, da ste dobili v upravo brate in sestre, ki bodo prihajali k sejam redno in z zanimanjem sledili razpravam. Onega brata novinca, ki mu je spodletelo in vas je pri seji vikal, pa lepo uvedite v naše sokolsko bratstvo. Na občnem zboru ste pogrešali zastopnika župe. Toda pri tolikem številu edinic ni mogoče, da bi bila župa povsod zastopana. Lani je štela župa 52 društev in 6 čet, letos ima 54 društev in 8 čet, skupaj 62 edinic. Dobili smo 10. julija novo društvo v Pišecah, septembra se mu
je pridružila Huda jama pri Laškem. Sokolsko društvo Šmarje' pri Jelšah je ustanovilo četo' v Slivnici in decembra se je ustanovila kot 8. v župi bratska četa Liboje, matično društvo Petrovče.
Meseca februarja ste imeli drugo redno sejo. Dnevni red ste točno določili. Tako čitam, da so po Vrsti poročali br. načelnik o spremembi urnika in obisku telovadbe,, in isto s. načelnica. Oba sta pristavila, da je bil župnemu načelništvu odposlan telovadni izkaz za januar. Br. prosvetar je poročal, da je odposlal letno prosvetno poročilo in je tudi mesečno, poročilo gotovo. Sestra matrikarica je povedala, da se stanje matrike do pičice ujema s stanjem v župni in savezni matriki in je brez. zamude odposlala župi izkaz o spremembah v članstvu in naraščaju. Samozavestno je še dodala, da je prinesel društveni matrični materijal, ki je pri župi, s seboj brat Burja, in ga primerjal. Našel je samo skladnost. Brat blagajnik je podal izčrpno poročilo o stanju blagajne. Posebej je naglašal, da je župi Še pred 31. januarjem nakazal ves prispevek v poškoclbeni fond za leto 1932. V slučaju poškodbe kakega telovadečega pripadnika ne bo zadržkov radi priznanja odškodnine, zlasti, ker je tudi matrika v redu. Ti nisi mnogo poročal. Ugotovil si le, da je dvema bratoma in eni sestri potekla preizkusna doba. Predlagal si, da se definitivno sprejmejo in vpiše sklep v zapisnik. Omenil si tudi, da je bil veliki statistični izkaz za leto 1931. pravočasno odposlan župi v dveh izvodil), kar ti hvaležno potrjujem, Br. gospodar je poročal o nalomljeni lestvini, s. knjiž-, ničarka je predlagala nabavo dveh novih strokovnih knjig in brat novinar se je pil tožil radi njegovega skrajšanega poročila o občnem zboru.
V	marčni seji mi je ugajalo tvoje zanimanje za brate, ki so pri vojakih, in za one, ki še pridejo k njim. Spisek bratov, ki so morali leta 1932. k vojakom, smo dobili še pred 10. marcem 1932 in vem, da je to tvoja zasluga. Tudi letos si, to že storil. Si vsaj ne boš obteževal vesti, da bi kateri izmed bratov prišel ob ugodnost skrajšanega kaderskega roka. Opozori brata načelnika, naj bratom, ki pridejo letos na, nabor, dopove, da se s sokolsko legitimacijo javijo naborni komisiji in izpovejo, da so Sokoli - telovadci. Naborna komsija jih bo v spisku za novince kot Sokole zabeležila, kar je važno.. Prav je, da ste v seji določili posebnega poročevalca, ki je v stalnem pismenem stiku z brati - vojaki.
V	seji meseca aprila je vzbudilo v meni pozornost poročilo brata; društvenega zdravnika, Izjavil je, da, je zdravstveno stanje telovadečib povsem zadovoljivo1, le pri enem naraščajniku, je ugotovil hibo in mu je moral obisk telovadbe odsvetovati. Na predlog brata blagajnika je društvo nakazalo župi prvo
polovico župnega in saveznega prispevka za leto 1932. in obenem Din 50,— za podporni iond. V tej seji je poročala sestra načelnica, da je uvedla akcijo za 8-dnevno taborovanje naraš-čajnic. Tokrat je prehitela brata načelnika. Na zadnjem vsakomesečnem družabnem sestanku si kratko in poljudno seznanil članstvo z organizacijo Sokola KJ.
Meseca maja ste sklepali o prireditvi v prid brezposelnim. Priredili ste akademijo in izkupiček porabili za domače brezposelne. Tako je tudi mislil predlagatelj na župni, skupščini br. Kurnik. V seji ste odklonili prošnjo politične stranke, da bi zborovala v telovadnici. Drugače tudi niste, smeli ravnati. Izvršujmo državljanske dolžnosti, zanimajmo se za gospodarska in socijalna vprašanja, toda kot Sokoli se moramo zavedati, da sta stranka in sokolstvo različna pojma. Zato tudi oni bratje, ki so se udeležili strankinega shoda v vašem kraju, niso ob tisti priliki nosili sokolskega znaka.. Čuvali so s tem .avtoriteto sokolstva.
V	junijski seji ste se bavili večjidel s pešizleti, ki ste jih že priredili in z domačim javnim nastopom, napovedanim za 17. julij. Kar se tiče opazke brata blagajnika, moram priznati, da je res, da društvo ni prejelo rešitve glede odpisa župnega prispevka za brezposelne in take, ki se sami’ ne morejo vzdrževati. Res je pa tudi, da si je društvo pri zadnjem nakazilu odpadajoči znesek samo odbilo.
V	juliju ste se ozrli, na prvo polovico leta in pregledali med drugim finančno stanje. Nadzorni odbor se ravna po pravilih in pregleda blagajniške knjige dvakrat letno. Sklepam iz tega, ker je župa prejela od vas blagajniško poročilo za 1. polletje, Ta mesec ste imeli tudi javni nastop. Sosednih društev niste vabili, ker bi bili vezani, da morate gostom vrniti obisk; vaša blagajna ne zmore takih žrtev, telovadci in telovadke pa še manj. Hoteli, ste v prvi vrsti pokazati, kaj sami zmorete. Pregledno tabelo o javnem nastopu ste poslali župnemu načel-ništvu. Javnega nastopa niste vezali z veselico, kar je . najboljši dokaz, da gre tudi brez nesrečnega alkohola, Vsa čast vam. Na željo sester ste se dali fotografirati. Od dveh nam poslanih fotografij smo eiio poslali v. Novi. Sad za, savezni-muzej. Gotovo ste obogatili tudi svoj album. Primerjanje fotografij prejšnjih vaših nastopov s sedanjimi, nudi precejšnjo zanimivost, O vašem, albumu’ so se na sokolski razstavi v Beogradu v času od 13. clo 27. novembra 1932 tam navzoči župni starešine laskave izrazili.
Za avgust ste povabili župnega, predli jaka brata Burjo že tretjič k sebi. Bil je navzoč pri vaši upravni seji in imel • na.j-iepšo priliko, spoznati vas bližje. Ugajalo mi je poročilo o javnem nastopu, posebim, ker je bilo do podrobnosti opisano v sejnem zapisniku, Pri seji .si povedali da si poslal izkaz za sokolski.
koledar, ne da bi dobil od župne uprave opomin. V dobi počitnic tak pristavek ni brez podlage in zato ti v imenu urednika brata Verija Čestitam. Odobrili so ti tudi kredit za poslovni papir in kuverte. Pazi, da bodo nazivi na kuvertih in papirju v vijoličasti barvi. Nekateri ne vedo, da se društva poslužujejo vijoličaste, župe zelene in savez rdeče barve. Isto velja seveda tudi za odtise štampiljk. Štampiljko imate, kakor je predpisano in je vzorec odtisnjen pod točko 1 društvenih pravil. Naročili ste jo pri JSM, ki edina pozna, predpise. Na. mestu je bil tudi predlog brata načelnika, da se črta iz društva brat, ki je še le 24 let star, a ni maral obiskovati telovadbe. Kakor sem čital v izvlečku iz zapisnika, je brat načelnik odredil tajni nočni peš-izlet za člane sporazumno z nač. sosednjega društva. Nepričakovano srečanje s sosedi vam je vsekakor napravilo veselje. — Vašo prošnjo na ministrstvo vojne in mornarice smo predložili savezu s priporočilom. Bratski savez nam je vrnil nekaj prošenj, ki so jih društva poslala bodisi direktno Savezu, ministrstvom ali banski upravi. V treh okrožnicah smo prosili društva, naj spoštujejo službeno pot in nam ne povzročajo dvojnega dela,
V	septembru ste se med drugim bavili tudi z neljubo disciplinarno zadevo. Hoteli ste najprvo naprtiti zadevo društvenemu razsodišču, toda po vsestranski razpravi ste le uvideli, da ne gre za spor in žalitev med člani, temveč za disciplinski pre-grešek. Simpatičen nr' je bil predlog brata blagajnika, da se črtata iz društva brata, ki že šest mesecev vkljub opominom nista plačala članarine, dasi nista v gmotnih neprilikah. Poznalo se je, da so počitnice končane, ker smo dobili tudi več dopisov. Poznate dobro naše poslovanje in zato niste nikdar obravnavali dveh različnih zadev v enem in istem dopisu. Še nikoli mi ni bilo treba prepisovati vaših dopisov, ker so bili vselej ločeni po referentih. Za vse odposlane dopise in vloge imate prepise (kopije).
V	oktobru je oblegal upravo br. prosvetar z br. režiserjem. Na vidiku je pač gledališka sezona. Blagajnik je s povdarkom poročal, da je nakazal 4. oktobra župi drugo polovico saveznega in župnega prispevka za leto 1932. in nimata župa kakor Savez pri društvu za leto 1932. nobenih terjatev, še manj seveda za prejšnja leta. Neizogiben je bil tudi tvoj predlog, da se črta iz uprave brat, ki se trikrat zaporedoma ni udeležil upravnih sej in se ni nikoli opravičil. Vztrajati ste morali tudi pri zahtevi, da br. gospodar ne zapusti: svojega mesta, dokler ni položil obračuna društveni skupščini. Njegovi razlogi za izstop iz uprave med letom niso bili zadostni.
Novembrska seja je končala brez posebnih dogodkov. Glavno besedo sta imela br. načelnik in s. načelnica o pripra-
vali za proslavo sokolskega praznika. V upravi se je pojavil smučarski poročevalec. Iz poročila posnemam, da je pri vas za to panogo izredno veliko zanimanje. Ganila me je skrb za revni sokolski naraščaj in deco. Niste dobro situirani, vendar ste obljubili lepe prispevke za Miklavževo.
Malo pred božičnimi prazniki ste imeli zadnjo sejo. Poročali so vsi funkcijonarji. Njih poročila so bila brez izjeme pregledna. Zelo dober utis je napravilo na nas poročilo brata staroste, da se je društvo udeležilo po deputaciji v kroju slavnostne službe božje na Vidovo, na dan Ujedinjenja in na dan rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Govorili ste med drugim o bližajočem se občnem zboru in mislili tudi na pokrajinski zlet v Ljubljani. Brezplačnega premoga se tokrat niste mogli poslu-žiti, ker je bilo društvu premalo odkazanega in bi radi tega bil prevoz predrag. Župa se je trudila, da bi v tej zadevi v prid društvu kaj ukrenila, pa ji ni uspelo. -
Pri razpravi o društvenem proračunu za leto 1933. nam je ugajal nastop brata občinskega odbornika. Zatrjeval je, da bo prošnjo za podporo pri občini najtopleje priporočal in smatra za dolžnost, kot Sokol vselej in povsod z vsemi močmi podpirati plemenita stremljenja sokolstva.
O nas ti nimam dosti povedati.
V župni upravi smo imeli nekaj sprememb. Brat Martin Mastnak je odšel v Maribor kot gim. ravnatelj, brat Stanko Perc je odložil mesto matrikarja, kar je že na župnem občnem zibom napovedal. V župno upravo je bil med letom imenovan brat polkovnik Dušan Gavrilovič. Uprava je izvzemši matrikarja popolna.
Upravnih sej smo imeli 10 rednih, 3 izredne. V upravi so bratje iz Brežic, Sevnice, Zagorja, Hrastnika, Zidanega mosta, Velenja, Šoštanja in Št. Jurja. Vsi ti prihajajo k sejam na lastne stroške in smatram za potrebno, da tak. idealizem podčrtam.
Vložni zapisnik je dosegel številko 2.461, samo za 71 več nego predlanskim. V resnici smo v številu spisov precej napredovali, ker sta se predlanskim vodila zapisnika za tajništvo in matrike nekaj mesecev skupno, česar lani ni bilo.
Župni vestnik nam dela preglavice, ne radi pomanjkanja snovi, temveč radi naročnikov. Imamo društva, ki so pridobila po 26 naročnikov, draga so si naročila komaj po en izvod. Ni še zamujeno in se lahko še popravi. V uredništvu so br. župni starešina, Ž. T. O. in Ž. P. O. Vsebino pregleduje tudi br. pro-svetar društva Celje.
Omeniti moram takozvano vojaško pripravnico za vodje sokolskih čet. Iz naše župe so obiskovali dosedaj trije to šolo, eden iz Orlevasi, dva iz Dramelj, četrti kandidat iz Žusma je v
času sprejema v šolo obolel. Zlasti Dramljam bo šola, dobrodošla, ako bosta brata Izkušnje, ki sta si jih tam pridobila, doma izkoristila.
Sokolsko društvo Šmarje pri Jelšah je s pomočjo dveh požrtvovalnih bratov - strokovnjakov ustanovilo lastno godbo, obstoječo iz 26 godbenikov. Vsi pripadajo kmečkemu stanu, kar je za nas velike važnosti. Z nabavo glasbil se je društvo znatno zadolžilo. Župa bi želela, da bi godba nastopila pri povorki na pokrajinskem zletu v Ljubljani. O nabavi krojev za te brate naj razpravlja župna glavna skupščina.
Kakor lani, se moram tudi letos posebej zahvaliti bratu uredniku »Nove Dobe« in Zvezni tiskarni, ki sta z okrožnicami, poslanimi v objavo »Novi, Dobi«, omogočila brezplačen ponatis.
Zdravo!
Franjo Čepin, župni tajnik.
Poročilo načelnika
Delovanje društev v minulem letu je foilo, kakor to prikazuje priložena tabela, zadovoljivo. Četrtina društev je sodelovala na vseh po župi prirejenih tekmah. Z uspehi, ki so bili doseženi, smo lahko zadovoljni, nikakor pa ne z udeležba. Mnogo društev je, ki razpolagajo z dovolj uvežbanim članstvom in naraščajem, niso se pa udeležila niti ene spodaj navedenih obveznih, prireditev, niti smatrala ža potrebno, da bi se vsaj opravičila. V koliko so posamezna društva sodelovala pri tekmah, je razvidno iz tabele, zato omenjam tu samo čas in kraj prireditev.
Prve župne smučarske tekme so se vršile 28. februarja 1932 pri Celjski koči. Člani so tekmovali na 8 km, moški naraščaj na 4 km dolgi progi. Tekmovalo je vsega osem društev.
Ojd 6. do 12. februarja se je vršil tečaj za. vaditelje (ice) mladine ob udeležbi 21 članov in 17 članic iz 25 društev. Pred-njaški tečaj od 15. do 21. decembra v Celju ob udeležbi 8 članov iz 6 društev in 1 čete.
Župnih tekem na orodju in v lahki atletiki, ki so se vršile
5.	junija v Celju, so se udeležili v viš. odd. 4 člani, v sred. 4 člani, v niž. 28, m. n. v viš. odd. 11. Pri članih je bil vsak oddelekraz-deljen še na štiri oddelke A, B, C, D. S tem smo olajšali dostop k tekmi tudi onim društvom, ki nimajo vsega orodja na razpolago. Kljub temu je pa tekmovalo zopet samo osem društev.
Izbirne tekme v teku na 100 m za sestavo savezne štafete 4 X 100 so se udeležila s po 1 članom društva Polzela, Petrovče, Šmarje, Žalec in z 2 Celje. Brat (Skok iz Petrovč je dosegel najboljši čas ter s tem prišel v poštev za savezno štafeto, ki je tekmovala ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi.
Saveznih preglednih tekem za sestavo vrste sta se udeležila 2 člana iz Celja, 2 izTrbovelj in 1 iz Zagorja. Brat Grielc E. iz Celja je pri tej. tekmi dosegel prvo mesto.
Naraščaj sitih dni vsesokolskega zleta v Pragi se je udeležilo pod vodstvom br. Burje 12 naraščajnikov z naraščajskim praporom celjskega društva. Vrsta naraščaja iz Celja je pri tekmi izmed jugoslovenskih vrst dosegla drugo mestoi. Naraščajnika Štaube Ivan in Meštrov Zvonko sta med Jugoslovani drugi in tretji. Glavnih zletnih dni se je udeležilo Sli članov s tremi prapori, pri povorki je sodelovalo 84 članov, s prostimi' vajami je nastopilo 66 članov. Brat Skok Ferdo' je tekmoval v savezni štafeti, brat Grilec K. v savezni vrsti. V jugoslovanski vrsti je dosegel drugo, od vseh pa osmo mesto. Za časa vožnje v Prago in nazaj ter bivanja tam je bila disciplina naravnost vzorna.
Plavalne tekme so se vršile 14. avgusta v Rimskih toplicah. V prsnem plavanju je tekmovalo 5, v hrbtnem 5 in v prostem 13 članov, v skokih s stolpa 3 člani. Mošk:. naraščaja je tekmovalo v prsnem 10, hrbtnem 6, prostem 12, v skokih 3. Teh tekem so se udeležila društva Celje, Sv. Jurij ob juž. žel., Trbovlje, Velenje, Zagorje in Hrastnik.
Lahkoatletske tekme so se vršile 25. septembra v Celju. Članov je tekmovalo v peteroboju 28, v troboju 50. Moškega naraščaja v troboju 44.
Okrožne tekme v odbojki so se vršile 17. julija na Polzeli. S člani so tekmovala društva Šoštanj, Braslovče, Gomilsko. Z naraščajem Šoštanj in Žalec. Prvak okrožja savin.jsko-šaleskega pri članih in naraščajnikih je bilo društvo Šoštanj. Isti dan so se vršile okrožne tekme spodnje-posa.vskega okrožja. Tekmovala so društva Boštanj, Brežice, Rajhenburg s člani. Prvak okrožaj je društva Rajhenburg. 31. julija so se vršile tekme gornje-posavskega okrožja v Zagorju. Člani so tekmovali iz društev Hrastnik, Zagorje, m. n. in ž. n. Zagorje. Prvak okrožja je Zagorje. V Šmarju pri Jelšah so se vršile tekme šentjursko-šmarskega okrožja. Udeležila sta se jih Rogatec in Šmarje s člani in Rogatec s članicami. Prvak okrožja je Rogatec. 15. avgusta so se vršile župne tekme v odbojki ob udeležbi okrožnih zmagovalcev, v vseh štirih oddelkih je zmagalo društvo Celje. Člani in naraščaj. Celja so tekmovali 8, septembra v Ljubljani na pokrajinskih tekmah. .Moški naraščaj je dosegel drugo mesto ter s tem.dostop k saveznim tekmam, ki so se vršile 25. septembra v Beogradu, kjer je dosegel drugo mesto.
Župnega zleta v minulem letu ni bilo, pač pa so se vršili v okrožjih delni okrožni izleti, ki’ nam pa niso kljub temu, da so se uspešno izvršili, pokazali prave moči dotičnih okrožij. Vršili so se 26. junija v Mozirju in Šmarju pri Jelšah, 14. av-
g-usta v Št. Pavlu pri Preboldu, 7. avgusta v Rajhenburgu in Krški vasi, ter 31. julija v Zagorju.
V	pripravi je bil tečaj za lahkoatleitiko, ki bi se naj vršil v v mesecu avgusta, je pa zaradi premajhne udeležbe moral odpasti. Prijavila so tri društva samo štiri člane.
Župni smučarski tečaj, ki je bil določen, da se vrši, od 25. do 31. decembra na Mozirski planini, je. bil vslecl slabih snežnih razmer preložen na poznejši čas.
Župni prednjaški izpiti so se Vršili 18. decembra ob udeležbi 10 članov in 1 članice. Izpit je naredilo 5 članov, ostali imajo v posameznih predmetih ponavljalne izpite.
Savezni smučarski izpit, ki se je vršil 18. decembra v Celju, so s prav dobrim uspehom naredili štirje br. iz Celja in en iz Hrastnika.
Za saveznega sodnika v odbojki je napravil izpit s prav dobrim uspehom en član iz društva Celje.
Sestanki za predelavo prostih in tekmovalnih vaj so bili trije v Celju. Župni prednjak je vadil v vseh društvih po en ali več dni. Društveni prednjaški tečaji pod njegovim vodstvom so se vršili: Od 19.—24. februarja v Rajhenburgu ob udeležbi 12 članov in 14 članic. Od 11,—16. februarja tečaj za vaditelje(ce) mladine v Celju, udeležba 9 članov, 7 članic in 5 m. n. Od 16. do 21. februarja v Zabukovci za članstvo, 5 članov, 3 članice. Od
9.--14. maja tečaj'za vaditelje mladine v Trbovljah ob udeležbi fi članov in 10 članic.
Župni tehnični odbor je na sedmih sejah razpravljal o zadevah svojega področja. Zbor društvenih načelnikov se je sestal dvakrat k zborovanju. Načelništvo je izdalo , 21 okrožnic. Tajništvo T. O. je prejelo oziroma odposlalo 451 dopisov.
Župni T. O. so tvorili bratje in sestre: Poljšak R., nač., Gruden M., nač., Grobelnik T., I. podnač., Klun F., II. podnač., Zagorje, s. Slana St., I. podnač., Hrastnik, s. Klun D., II. podnač., Zagorje, Križmanič M., zapisnikarica, br. Smertnik J., Prelog M., dr. Dolničar J., Burja St., sestri Lužnik Z., Lojk M., vsi iz Celja, br. dr. Jošt Z. in s. Petriček L., Žalec, br. Prostor J., Velenje, br. Razpotnik S., Rimske toplice, br. Završnik M., Hrastnik in s. Juvane St., Sevnica.
V	komisiji za prednjaške izpite so bili: br. Smertnik J., Bruja St., dr. Jošt Z., Poljšak R. in sestra Gruden M.
Referent za smučanje br. Grobelnik T.
S tem zaključujem svoje poročilo z željo, da si bratska društva dobro ogledajo priloženo tabelo, v kateri je razvidno, v koliko so ona pripomogla k dobremu in uspešnemu delovanju župe.
Zdravo!
Poljšak Rudolf, tč. nač. župe.
Poročilo načelnice
Sestre in bratje!
Pogled v razpredelnico nam takoj izda, kako je bilo tudi z ženskimi oddelki našili društev v letu 1932. Res, izredno malo je društev v naši župi, ki se lahko ponašajo s tem,, da; so se tudi njihove članice ali ženski naraščaj odzvale katerimkoli tekmam v župi. Sicer se je število udeleženih društev —ne pa posameznic — pri tekmah ženskih oddelkov napram zadnjim letom vsaj malo zvečalo, vendar če primerjamo število vseh edinic v naši župi, nas to nikakor ne more zadovoljiti. Ona društva, ki so v tem pogledu prizadeta, upam, da ne bodo gledala ravnodušno svojih praznih okenc v razpredelnici in se bodo v bodoče podvizala prispevati po svojih močeh svoj čim najboljši in čim največji delež k skupnemu delu.
Kratko pojasnilo k podatkom v razpredelnici je še o uspehu vrst in posameznic pri raznih tekmah žen. oddelkov:
Smučarske tekme:
Udeležba 2 društev v skupnem 7 članic in 6 žen. naraščaja.
Uspeh prvih treh posameznic:
Članice: 1. Gradišer Mira, Celje; 2. Karba Cirila, Celje;
3.	Stegu Lili, Celje.
Ženski nar.: 1. Hilinger Nesti, Celje; 2. Flerin Herta, Celje; 3 Šubic Erna, Celje
Tekma na orodju:
Udeležba 5 društev v skupnem 21 članic in 30 ž. naraščaja.
Uspeh vrst in prvih treh posameznic:
Članice:
Višji oddelek: 1. Stegu Lili, Celje 372.75 točk; 2. Zorko Jelka, Celje 370 točk; 3. Fink Anica, Celje 366 točk.
Srednji oddelek: Vrsta: Celje 118.25 točk.
Posameznice: 1. Kovač Mara, Celje 29.75 točk; 2. Proselc Milica, Celje 29.50 točk; 3. Karba Anica in Jak Lija, Celje 24.50 točk.
Nižji oddelek: Vrsta: Celje 161.75 točk.
Posameznice: 1. Gruden Marica, Celje in Kovač Ženica, Št. Jurij ob juž. žel. 39.25 točk; 2. Horvat Anta, Žalec 38.25 točk;
3.	Bartolo Dragica, Hrastnik 38 točk.
Ženski naraščaj:
Višji oddelek: Vrsta: 1. Celje I. 164.50 točk; 2. Celje II. 154.50 točk; 3. Žalec 154.25 točk.
Posameznice: 1. Kukec Manja, Žalec 39,50 točk; 2. Skaza. Herica, Celje 38.75 točk; 3. Fink Marija, Celje 38.75 točk.
Nižji oddelek: Vrsta: 1. Zagorje 120.50 točk; 2. Celje I. 120.25 točk; 3. Celje II. 114.50 točk.
Posameznice: 1. Keibič Marija, Celje 29 točk; 2. Jesih Danica, Zagorje 28.75 točk; 3. Rus Jožica, Zagorje 28.25 točk.
Lahkoatletske tekme:
Udeležba 8 društev v skupnem 23 članic, 36 ž. naraščaja. Najboljši uspeli vrstili prvih treh posameznic:
Članice:
Peteroboj: 1. Križmanič Marjuči, Celje 348 točk; 2. Lužnik Zorana, Celje 336 točk; 3. Proselc Milica, Celje 229 točk.
Troboj: Vrsta: 1. Celje 253 točk; 2. Sevnica ob Savi 191 točk.
Posameznice: 1. Bočnik Danica, Zagorje ob Savi 196 točk; 2: Cigoj Marija, Celje 229 točk; 3. Kveder Oiga, Žalec 126 točk.
Ženski naraščaj:
Peteroboj: Vrsta: Celje 1176 točk.
Posameznice: 1. Skaza Herica, Celje 323 točk; 2. Delakorda Nada, Celje 319 točk; 3. Hilinger Nesti, Celje 290 točk.
Troboj: Vrsta: 1. Celje 367 točk; 2. Zagorje ob Savi 341 točk;
3.	Žalec 327 točk.
Posameznice: 1. Lavrenčič Ester, Celje 132 točk; 2. Slomšek Stana, Šoštanj in Jesih Danica, Zagorje ob Savi 130 točk;
3.	Kozole Vilka, Žalec 128 točk.
Dalje se je vršila v naši župi plavalna tekma v Rimskih toplicah. Udeležba: članice iz Celja 6 tekmovalk in žen. naraščaj iz 3, društev 11 tekmovalk.
V odbojki so tekmovale članice na župnih tekmah le Celje in Rogatec in ženski naraščaj Celje in Zagorje ob Savi, in je iz teh tdkem izšlo Celje kot župni prvak in se je udeležijo pokrajinskih tekem v Ljubljani z dosego 3. mesta v obeh oddelkih.
Končno je bila naša župa udeležena na saveznili tekmah ob priliki IX. vsesokolskega zleta v Pragi in sicer so tekmovale iz naše žup-e v tekmi za prvenstvo posameznic SSS 3 članice in so dosegle naslednja mesta:
3.	Kovač Vera, Celje 857 točk;
9. Križmanič Marjuči, Celje 737 točk;
10.	Lužnik Zorana, Celje 710 točk ter Ročnik Dana iz Celja v savezni vrsti za prvenstvo vrst SSS in je dosegla v vrsti 6. mesto s 531 točkami.
Te nepozabne velike sokolske dneve v zlati Pragi je doživljalo iz naše župe 50 članic, od teh 35 telovadk, ki so zastopale 12 društev ter 7 naraščajnic iz Celja. Disciplina obeh oddelkov
je bila res sokolska, tako, da .se je naša župa častno poklonila spominu Miroslava Tvrša.
Omeniti je še treba, da je v izpopolnitev prednjačiti obiskovalo župni mladinski prednjaški tečaj 17 članic, in sicer iz 13 draštev ter dalje 1 članica 4-mesečni savezni tečaj v Ljubljani, Ni pa le to služilo v izpopolnitev naših vaditeljic, temveč so mnoga društva sama s pomočjo našega, prednjaka br. Burje priredila za svoje vadite! jstvo razne lastne prednjašlce tečaje.
Dogaja se,, da so nekatere edinice, ne mogoče samo novo ustanovljene, ampak tudi starejše brez oddelkov članic oz. žen. naraščaja. Take edinice nimajo . celotnega obsega sokolske vzgoje, zato se moramo na vsak način potruditi, da take nedo-statke preprečimo, tembolj pa tam, kjer je to posledica praznih sporov. Bratstvo je naša domena, v- demokratičnosti in slogi' naša moč in veličina
Sestre načelnice, v ljubezni do sokolskega dela gradite trdne temelje sokolski ideji v naših vrstah, pripravljajte svoje, oddelke vestno v redovnih in prostih vajah ter tudi v tekmah za. našo udeležbo v Ljubljani ob proslavi 70-letnice rojstva našega južnega Sokola, da pokažemo vsemu svetu skupno z našimi slovanskimi brati, da smo verni nasledniki Tyrša in nosilci njegove ideje. In v časih, v katerih živimo dokažimo dejansko naša gesla bratstva, demokratičnosti in sloge.
Z d r a v o !
Almira Grudnova, tč. načelnica.
Poročilo blagajnika
V minulem letu je znašal denarni promet Din 253'54808, prejemki Din 159.294 34, izdatki Din 98 25374, ostane Din 61.040 60.
DOHODKI	IZDATKI
Savezni prispevek . Din	33.440-50	Savezu na prispevkih .	Din	10.879-—
Župni prispevek ...»	24.97L35	Prenos iz župne imo-		
Račun blaga . . . ...»	15.547-49	vine na rač. Saveza .	»	297--
Podpore	»	80.875'—	Župni prednjak . . .	»	28.155-10
Prispevki za tečaje . »	4.460' —	Župna uprava . . . .		25.393-39
		Župni T. O		»	24.263-25
		Račun blaga		»	9.266--
		Saldo			61.040-60
Skupaj . Din 159.294 34		Skupaj .	Din	159.294-34
. • -V
43
AKTIVA		PASIVA
lmovina naložena v	Dolg Savezu . . .	. Din 22.561‘50
Celjski posojilnici . . Din 61.010 60	Dolg na blagu . .	. » 656 —
Terjatve na žup. prispevku Din 1865’— Terjatve na blagu . . . . » 284'—Din 2.149-—	Cisto premoženje .	. » 39.972-10
Din . 63.189-60		Din 63.189-60
»Malejev fond« znaša Din 7.355'—
Bernard Wltavskg
t. č. blagajnik
Pregledali, primerjali s prilogami ter našli v soglasju.
CELJE, dne 31. januarja 1933.
Drago Kralj s. r. Perc Karol s. r.
Dr. Požar Josip s. r. Franjo Šmid s. r. Matko Šmid s. r.
Poročilo prosvetarja
o prosvetnem delu Celjske župe v letu 1932.
Župni prosvetni odbor se je organiziral po lanskem obč. -zboru. Cela župa se je razdelila v 6 prosvetnih okrožij. To je omogočilo lažji pregled dela v društvih. Lahko se reče, da je večina društev s prav dobrim uspehom izvedla prosv. program, ■o'katerem delu je tudi obveščala Ž. P. O. Župni prosvetni odbor je imel tekom leta, pet sej. Od S. P. O. je prispelo 51 dopisov, odposlanih mu je bilo 15. Od društev je prišlo 104 dopisov, poslanih jim je bilo 21. Od okrožnih prosvetarjev in refernetov je prispelo 53 dopisov, poslanih jim je bilo 23. Okrožnic je Ž. P. O. razposlal 18. Skupno je bilo z raznimi dopisi vseh 326.
3. aprila 1932 se je vršil sestanek društvenih pro--s v e t a r j e v, na katerem se je debatiralo o glavnih prosvetnih panogah in naši nalogi. Prisotnih je bilo 31 članov iz 29 društev in čet.
Tekom meseca marca se je vršila po društvih T y r š e v a proslav a. Društva so priredila 35 svečanih sej in 22 Tyrševih akademij. Dvoje društev je izvedlo proslavo samo s predavanjem o Tvršu. Nikakih proslav (oziroma poročil niso poslala) niso priredila društva: Cerklje, Krško, Sv. Peter pod Sv. gorami, Senovo, Vransko, Dramlje ter Sv. Jurij ob Taboru. Na sejah ter akademijah je bilo skupno prisotnih G400 ljudi. Društvi Šoštanj in Celje sta predlagali občinski upravi, cla se imenuje kaka ulica v mestu po dr. Tyršu. Poprsje Tyrša imata društvi Brežice in Celje. Mesto Laško ima Tvršev drevored. Njegova slika se nahaja v 36 edinicah.
JVIeseca avgusta se je vršil v Celju 4-dnevni dramatični tečaj, katerega se je udeležilo 61 članov iz 37 društev in čet. (Od tega 5 iz mariborske in ljubljanske župe.)
O proslavi 1. decembra je poslalo svoja poročila 41 društev in 6 čet. Svečana seja se je vršila v 37' društvih in 6 četah, akademija v 34 društvih in 2 četah. Skupno je bilo v župi prevedeno 62 dece v naraščaj ter 67 naraščaja v članstvo. Zakletvo je položilo 265 članov in 99 članic. V treh društvih so bile razdeljene diplome. Akademijam in svečanim sejam je prisostvovalo 1. decembra skupno 12.800 ljudi. Troje društev je priredilo proslavo skupno s šolsko prireditvijo, dvoje pa z dram. komadom.
Propagandni teden za sok. tisk radi krize ni uspel popolnoma povoljno. Propaganda za naš tisk se je v tem tednu vršila samo v 13 društvih. V to svrho je bilo obdržanih 30 govorov pred vrstami. Izložbe sok. knjig in časopisov so priredila društva Žalec, Rogatec, Kapele, Brežice, Kozje in Sevnica. Izločenih je bilo skupno 112 knjig, 18 časopisov ter 19 drugih predmetov. Pridobilo se je 12 novih naročnikov na Sokolski glasnik, 76 na Solcoliča ter 2 na Našo radost. Skupno 90 v 11 društvih.
S a v e z n e g a p r o s v. točaj a v Novem Sadu se je udeležil br. Hajnšek. Lutkovnega saveznega tečaja v Ljubljani br. Rudež in sestra Tavžljeva.
Župna knjižnica vsebuje 123 komadov. Od tega je idejnih 10, iz sokolske zgodovine 3, življenjepisi 3, tehničnih knjig in prostih vaj 40, iz zdravstva 5, sokolskih1 mesečnikov 24 letnikov, albumov in spomenic 15, čeških knjig 15, raznih 6.
Pregled prosv. dela od strani Ž. P. O. je bil izvršen v 12 društvih in 3 'četah. Pozivu Ž. P. O., da se pošljejo fotografije za župni album,'se je odzvalo le malo društev, ter se je zbralo skupno samo 17 komadov. Istotako so poslala svoje knjige za župno dram. knjižnico samo društva Sv. Jurij ob juž. žel., Sevnica, Laško, Žalec in Petrovče. Skupno 45 komadov.
Zelo neredno so pošiljala svoja mesečna poročila društva:! Bizeljsko, Cerklje, Krško, Medija-Izlake, Krška vas, Senovo, Sv. Križ, Sv. Peter v Sav. dol., Velika Pirešica, Zagorje, Zidani most, Dramlje in Motnik.
V priloženi tabeli so navedeni podatki o prosvetnem delu v naših društvih, sestavljeni iz raznih poročil. Četudi niso povsem točni, vendar v glavnem odgovarjajo faktičnemu stanju. Nikakih letnih poročil niso poslala društva: Kapele, Ponikva, Raka, Rečica ob Savinji, Sv. Križ, Sv. Peter v Sav. dol., Šmartno ob Paki, Velika Pirešica, Dramlje in Slivnica. Podatki za ta društva so se sestavili deloma po mesečnih poročilih.
Društveni prosvetni odbori obstojajo v 35 društvih. Frosve-tarja nimata Medija-Izlake ter Šv. Jurij ob Taboru. Predavanj je bilo v društvih 296. Od teh največ sokolsko idejnih (96) ter iz sokolske zgodovine (59). Največ predavanj so imela društva Šmarje pri Jelšah (32), Zagorje (25), Gornji grad (16), Sv. Je-dert (17) ter Kapele (17). Govorov pred vrsto je bilo skupno 744. Od teh največ sokolsko idejnih (344) ter o telovadbi (105). Največ nagovorov so obdržala društva Sv. Jurij ob j. žel. (128), Gomilsko (53), Zagorje (50) in Žalec (35). Gledaliških predstav je bilo 161 v 41 društvih. Največ predstav so imela društva Sevnica (14), Hrastnik (9), Trbovlje (7), Šoštanj (7), Zagorje (7). Akademij je bilo skupno 71 v 46 društvih. Na prvem mestu sta Rogaška Slatina (4) in Šmarje pri Jelšah (3). Izletov je bilo skupno 209, največ v društvu Žalec (19) ter Braslovče (13). Naročnikov na sokolske časopise je v’naši župi 782. In sicer na Sok. Glasnik 279, na Sokol 106, na Sokoliča 106, na Našo radost 290, na Gim-nastikon 2. Podatki za mesto Celje niso znani. Največ naročnikov imajo društva Laško (44), Trbovlje (62), Zagorje (136) in Sv. Jurij ob juž. žel. (38). Knjižnice obstojajo v 33 društvih s skupno 9.565 komadi. Od teh je strokovnih knjig 1.656 ter 7.909 leposlovnih. Najštevilnejše strokovne knjižnice imajo Celje (370), Brežice (255), Žalec. (124) in Šmarje pri Jelšah (118). Najštevilnejše leposlovne knjižnice imajo Sv. Jurij ob j. žel. (1112), Sv. Pavel priPreboldu (1054), Dol pri Hrastniku (1008) ter Brežice (640). Kinopredstave so se vršile v društvih: Sevnica (75), Celje (14), Trbovlje (8), Radeče (1), Krško (1), Šoštanj (2), ter Hrastnik (1). Koncerte so priredila društva: Šmarje pri Jelšah (4), Krško (3), Trbovlje (2), Brežice (1), Laško (1), Sevnica. (1), Šoštanj (1), Vojnik (1), Griže (1). Pevski zbor obstoja v 14 društvih. Sokolske orkestre ima 16 društev.
Nekoliko društev je priredilo kumanovsko proslavo ter koroški večer, a o njih niso poročala Ž. P. O.
Društveni prosvetni tečaji so se vršili v 6 društvih. In to za novo članstvo v društvih Trbovlje-in Petrovče. V Celju se je vršil 19-dnevni tečaj za češki jezik, v Hrastniku šminkarski tečaj, v Laškem prednjaško-prosvetni tečaj, ter v Žalcu 6-me-sečni tečaj (tedensko po 1 uro o Tyrševem sestavu in vojaški obuki). Gregorčičevo akademijo sta priredili društvi Šoštanj in Dobova Sokolske čitalnice so prijavila društva Rimske toplice, Sevnica in Griže. Operete so uprizorila društva Šoštanj, Krško in Žalec. Sokolsko društvo Gornjigrad je založilo mladinsko igro »Kralj Brkolin«, delo br. Korbana. Aparate za projiciranje slik imata Sevnica in Zagorje, kino-aparate pa Sevnica in Hrastnik. Lastne radio-aparate imata društvi Celje in Sv. Je-dert nad Laškim. Največ sokolskih knjig sta razdelili društvi Žalec in Sevnica, Prvo društvo knjigo »Boj proti jetiki« 30 ko-
madov), drugo društvo knjigo »Pot v sokolsko življenje« (45 komadov). Odsek za treznost je organiziran samo v 3 društvih, istotako tudi odsek za štednjo.
Tekom leta je bilo objavljenih v časopisih 136 člankov in 180 vesti iz naših društev. Svoj budžet je prijavilo samo 17 društvenih prosv. odborov, ki so porabili' 5.190 Din za časopise, 4.536 dinarjev za knjige ter 1.400 Din za ostalo.
Program za prosvetno delo- v letu 1933. bo določen na sestanku društvenih prosvetarjev, ki se ho vršil meseca marca v Celju. V nadi, da bo prosvetno delo v župi v tem letu še boljše, kliče	Zdravo!
tč. župni prosvetar: Ing. Burnik Vlado L. r.
Poročilo matrikarice
se nanaša le na številčno stanje. (Glej priloženo tabelo)
IZ HREISNBŠTVA
Pričujoča številka se je radi priprav za župno skupščino nekoliko zakasnila. Posameznim župnim funkcijonarjem ni bilo mogoče sestaviti poročila pred 1. marcem, ker niso vsa društva pravočasno poslala statističnih izkazov. Ta številka je večjidel zavzeta.s poročili funkcijonarjev za župni občni zbor. Prihodnja bo izšla 1. aprila, ker ima Uredništvo že vso gradivo v rokah in bo objavljena večinoma le tehnično-vzgojna snov.
Ob ti priliki prosimo brate in sestre, da pridobivajo naročnike za naše glasilo in skrbijo za poravnavo naročnine, ker nam bo le na ta način mogoče vzdrževati list
V župi včlanjenim društvom in četam smo poslali primerno število 3. številke brezplačno. Izročijo joa naj bratom in sestram, ki bodo na skupščini zastopali društvo.
B_______E_______L________E Ž K B
Neporavnani računi za tiskovine.
Bratskimi edinicam smo poslali tiskovine za matrike, statistiko, prosveto itd. Računi so malenkostni in ne obremenjujejo društvenih blagajn v taki meri, da bi bilo opravičljivo odlašanje s plačilom. Župa mora tiskovine plačati pri JSM oziroma pri drugih dobaviteljih in nima razpoložljivih sredstev, da bi krila slične primanjkljaje iz svoje blagajne. Bratska društva ponovno prosimo za čimprejšnje nakazilo.
župna uprava.
Specialna trgovina premoga ^71 in drv	S\
FRANJO KALAN - CELJE
se priporoča. Ima vedno v zalogi vse vrste premoga, inozemski koks za industrijo in centralno kurjavo, kovaški in plinski premog ter trda in mehka drva. Postrežba točna in solidna
FRANJO DOLŽAN
CELJE t Zd KRESIJO
TELEFON ST. 245
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna
Ustanovljena leta 1881
Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje
© o
.2 c
$ o « •p £**2?
S © Sl
¿4 Ob «S
© £ ei
fi A m
e« © fl) N J;
^ O
~ s §
© * "C fl © o
£ bi) g d s
RS S -J* >« s
J g*“
»H
_ M
S ’o |
•S^s |
s« -
co .S
4
jllli
c iKffŠ Hllls

*r * f	It Jl J~ Js
	
%	Igžll
mm ■■	Bil

m m m
WSmm

■
■HT
Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000’—
Podružnici: Maribor, Šoštanj
*
*§
g «s* 1 • » s*
Si .
< "2 ©	3
*t ©
© ©a
S P «3. &£.
© ©
N Q.
:. I
S 5'
o *
N M.
sr B
s
«i
Urejuje in izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina.