6. OKTOBRA POBRATENJE MED OBČINAMA SPLIT IN VELENJE
17. oktober 1975 - leto XI. - št. 40 (299) - cena 2 din f Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
»Teden Komunista« v občini Velenje
tiMh^ M
■■
Prva proslava v novi večnamenski dvorani v Velenju je bila 11. oktobra
programu pa je nastopilo okrog 600 združenih pevcev, velenjska rudarska in šoštanjska godba Zarja ter člana velenjskega amaterskega gledališča Mira Cretni-kova in Karel Seme.
Na slovesnosti je poleg Fra-nja Koruna (njegov govor objavljamo na 3. strani) spregovoril tudi vodja splitske delegacije, namestnik predsednika skupščine občine Split Juraj Rogošič. „V čast in zadovoljstvo mi je," je dejal med drugim nekaj tisoč občanom, ki so se zbrali v novi veličastni hali „da vas lahko pozdravim in vam sporočim, da so delegati skupščine občine Split na skupni seji vseh treh zborov, ki je bila 10. oktobra letos, soglasno sprejeli sklep o pobratenju občine Split z občino Velenje. (Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje so ta sklep sprejeli na seji, ki je bila 30. septembra letos -op.p.)
S tem so delovni ljudje in občani Splita izrazili svoje občutke in voljo, da razvijajo in krepijo medsebojne odnose ter sodelovanje z delovnimi ljudmi in občani velenjske občine v cilju skupnih koristi in nadaljnje krepitve pridobitev revolucije - bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti.
Pobratenje bo omogočilo nadaljnje razvijanje in krepitev samoupravnih socialističnih odnosov, zbližalo prebivalce in generacije, ustvarilo se bo spoznanje in vizija o enaki usodi in skupni bodočnosti za dobrobit in razcvet občin in naše skupne domovine Socialistične federativne republike Jugoslavije."
V nadaljevanju govora je vodja splitske delegacije Juraj Rogošič množici v dvorani predstavil mesto Split. Seznanil
VELEBLAGOVNICA
nama
VELENJE
NUDI NA ODDELKIH Z MOŠKIMI, ŽENSKIMI IN OTROŠKIMI PLETENINAMI
- lepo izbiro raznovrstnih pletenin, ki so jih za letošnjo jesensko-zimsko sezono pripravili naši vodilni ustvarjalci pletene mode
Občani in delovni ljudje velenjske občine, še zlsti pa športni lavci in seveda športniki so bogatejši še za eno pridobitev. Ob Ijski cesti je zrastla nova in izredno lepa večnamenska zgradba, je neuradno otvoritev doživela že v soboto, 11. oktobra, ko je bila v njej osrednja prireditev ob letošnjem prazniku velenjske »bčine, posvečenem dogodkom izpred 34 let, ko je blizu petdeset »rcev prvega štajerskega bataljona napadlo mesto Šoštanj in ga za nekaj ur obvladalo.
Poleg velikega števila občanov so še sobotne osrednje slovesnosti udeležili tudi mnogi jostje, med njim Franc Le-košek -Luka, Tone Bole, Peter Stante-Skala, štiričlanska lelagacija pobratene občine
Split ter predstavniki skupščin in družbenopolitičnih organizacij sosednjih občin.
Slavnostni govor na proslavi je imel politični sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Franjo Korun, v
Ponedeljek, 20. oktobra:
17.00— Odprtje razstave „Komunist od prve izdaje do
dames" v avli Skupščine občine Velenje; Torek, 21. olktobra:
- Obisk potujoče knjižnice „Komunist" v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, Tovarni usnja Šoštanj in krajevni skupnosti Velenje — Konovo;
Sreda, 22. oktobra:
17.00 — Javna tribuna „Razvoj krajevnih skupnosti in uveljavljanje delegatskih razmerij" v restavraciji Jezero v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas; Petek, 24. oktobra:
17.00 — Zbor komunistov občine Velenje ob 50-letnici pisane partijske besede in izida prve številke tednika „Komunist" v Domu kulture Velenje; 19.00 - Odprtje oddelka partijske literature in začetek dela oddelka partijske šole v Knjižnici Velenje
Ponedeljek, 27. oktobra:
18.00 — Zbor komunistov, članov drugih družbenopolitičnih organizacij in občanov krajevne skupnosti Velenje — Stara vas v kino dvorani.
Torek, 28. oktobra:
17.00 — Zbor samoupravljalcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in Tovarne gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje v restavraciji „Gorenje"
Nocoj otvoritev
Pletenine so danes že skorajda nepogrešljiv kos moške, ženske in otroške garderobe,
-	zato, ker so praktične,
-	uporabne za vsako priložnost,
-	niso posebno drage in
-	vzdrževanje ni komplicirano.
jih je z 2000-letnim kulturnim razvojem, gospodarstvom, revolucionarnim bojem prebivalcev tega kraja za osvoboditev, pa
tudi s težavami tega največjega mesta ob našem Jadranu.
Listino o pobratenju bodo predstavniki obeh mest podpi-
sali na dan osvoboditve Splita 26. oktobra na svečani seji v: eh treh zborov splitske občinske skupščine.
V GALERIJI VELENJSKE KNJIŽNICE RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL LOJZETA PERKA
V prostorih velenjske knjižnice bodo nocoj odprli razstavo slikarskih del slikarja Lojzeta Petka. Rodil se je v Starem trgu pri Ložu po Snežnikom. Po dolgem potovanju po umetniških šolah daleč po svetu se je vrnil v domačo kotlino in si zgradil slikarski atelje na samoti nekaj korakov vstran od jezera.

Težka mladostna doživetja so ga neločljivo povezala s to borno slovensko zemljo, z njenim človekom, kmetom delavcem, s slamo prekrito bajto, s čredo ovac, kot je med drugim zapisal prof. Ciril Velepič v katalog, ki je ob tej prložnosti izšel.
V svojih podobah podaja krajši ali daljši izrez pokrajine pred seboj: pogled na valovito hribovito ozadje, sem ter tja cerkvica, kmečka bajta ali naselje, v prvem članu pa so kmet, kosec, žanjice, orači, vsi pri težkem ročnem delu. Skoraj dosledno pa se pojavlja v ospredju gladina Cernikšega jezera z žametastimi odsevi okoliških hribov z neimirnimi oblaki. Zamolkli rjavkasto vijoličasti toni bregov in gora, težka sivina jezera, na nebu po nevihti svinčeni težki oblaki, skozi katere se prebijajo prvi sončni prameni, kakor zad-
Ladko Korošec.
Razstavo organizirata izvršni svet skupščine občine in občinska kulturna skupnost Velenje v počastitev občinskega praznika. Izdajo kataloga je omogočila tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Za katalog je pripravil fotografije ter ga opremil Marjan Marinšek.
Razstava bo odprta do 15. novembra vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure.
nje upanje na boljši jutrišnji dan ...
Ob otvoritvi razstave, otvoritev bo danes zvečer ob 19. uri, bo priložnostni kulturni program, v katerem bodo nastopili solisti ljubljanske opere Sonja Hoče-varjeva, Marcel Ostaševski in
232302000153535348235323485348002348235323010201020248535348000100020102010202532348230001020100235323535323232323482353532348482348485353
0200010153010000024848485323532353485348232323532323015323482353485353535348484823232353534848535348235323482353534853532323482348534848234848482353232353235323
ZADNjEDNI PO SVETU...
•	PORTUGALSKO-JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE
Jugoslavija je z veliko pozornostjo spremljala razvoj dogodkov po revoluciji na Portugalskem aprila lani, ki je pometla s starim fašističnim režimom. Razmeroma kmalu sta deželi navezali tudi diplomatske odnose in začeli navezovati normalne stike ne samo na diplomatskem, marveč tudi političnem in drugih področjih.
Obisk podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča na Portugalskem predstavlja nedvomno vrhunec (čeprav ne tudi skrajni dosežek) v dosedanjih jugoslovansko-por-tugalskih odnosih. Ta obisk ni samo priprava na skorajšnje potovanje predsednika Portugalske Gomeza v Jugoslavijo, marveč pomeni tudi vsebinsko obogatitev dvostranskega sodelovanja, saj kanita deželi v kratkem podpisati več dvostranskih sporazumov, ki bodo konkretneje določali oblike sodelovanja na različnih področjih.,
Jugoslavija in Portugalska sta sicer deželi z različnima družbenima sistemoma in tudi različnim mednarodnim položajem (ena je neuvrščena, druga pa članica enega izmed blokov), toda to ni ovira za plodno sodelovanje povsod tam, kjer za to obstajajo možnosti.
Glede tega je treba opozoriti na dejstvo, daje bila portugalska delegacija gost na nedavni ministrski konferenci neuvrščenih dežel v Limi, kjer je izpričala živo zanimanje za dejavnost neuvrščenih.
Miloš Minič se je med svojim obiskom v Lizboni sestal tudi s predstavniki vseh političnih strank, ki sodelujejo z Gibanjem oboroženih sil.
•	BIJEDIČ V NEW DELHIJU
Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič, je končala obisk v LR Kitajski, ki sta ga obe strani ocenili kot zelo uspešnega.
Gostitelji jugoslovanske delegacije so poudarili vlogo neuvrščenosti in še posebej Jugoslavije v tem gibanju, za katerega so dejali, da predstavlja nepogrešljiv sestavni del mednarodnih odnosov.
Obe strani sta sklenili tudi več konkretnih dogovorov, ki bodo, kot pričakujejo, prispevali po-
memben delež k boljšim dvostranskim odnosom ne samo na političnme p4dročju (kjer obe strani seveda upoštevata nekatere razlike v stališčih), marveč tudi na gospodarskem in nekaterih drugih.
Jugoslovanska delegacija je po končanem obisku v LR Kitajski odpotovala pred Singapura v New Delhi, kjer so jo svečano sprejeli. V trenutku, ko to poročamo, so se jugoslovansko-indij-ski razgovori komaj dobro začeli, toda nihče ne dvomi, da bodo minili v tradicionalnem vzdušju prijateljstva in dobrega sodelovanja.
Pogovarjali se bodo o mednarodnem položaju in posebej vlogi neuvrščenih v njem ter dvostranskih političnih, gospodarskih in drugih odnosih.
Jugoslavija in Indija imata v gibanju neuvrščenih posebno pomembno vlogo, ki postaja sedaj, ko se neuvrščeni že pripravljajo na peto konferenco na vrhu prihodnje leto v Colombu, še toliko bolj v središču pozornosti.
• KRITIKE SPORAZUMA
Tačas pa morajo v Kairu poslušati kritične besede, ki prihajajo iz nekaterih arabskih prestolnic (predvsem pa iz Damaska) na rovaš podpisa izrael-sko-egiptovskega sporazuma o drugi fazi razmika.
Egiptu očitajo, da je izdal palestinske nacionalne interese in poskrbel samo za svoje, kar pa predsednik Sadat odločno zavrača.
• PREMIRJE V LIBANONU
Po silovitih nemirih, ki so terjali na stotine mrtvih in ranjenih, se je položaj v Bejrutu in drugih libanonskih mestih v začetku tega tedna nekoliko pomiril, toda to je po mnenju nekaterih opazovalcev bolj zatišje pred možnim novim viharjem kot trajna pomiritev na tem občutljivem področju.
Zmeda je bila popolna in je dosegla svoj vrhunec v zadnjem obračunavanju konec tedna, ko se preprosto ni več vedelo kdo na koga strelja in zakaj. Kaže, da je šele ponovno posredovanje sirskega zunanjega ministra vneslo v dogajanja nekaj več mirnosti in tudi upanja, da se bo vendarle našel trajnejši izhod iz notranje krize, ki sedaj pretresa Libanon že več kot leto dni in pol.

.IN DOMOVINI
VAJE - Že nekaj dni potekajo na območju severnovzhod-ne Slovenije štabne vaje „Po-horje 75", na katerih preizkušajo zlasti načrtovanje obrambnih priprav in prehod družbenopolitičnih struktur in drugih obrambnih dejavnikov iz mirnodobnega v vojno stanje ter medsebojno usklajevanje obrambnih naporov vseh dejavnikov SLO z jugoslovansko ljudsko armado za uspešno zaperstavljanje agresiji v najtežjih pogojih vojne. Vaje so si ogledali tudi Sergej Kraigher, France Popit, Marijan Brecelj, Andrej Marine, Franc Šetinc ter mnogi drugi predstavniki republiških organov in organizacij.
študij - v CK ZK Slovenije se je slovesno začel interdisciplinarni podiplomski študij „teorija marksizma in samoupravljanje". v tej zvezi so marksistični center pri CK ZKS .fakultete, in drugi visokošolski ustanove s področja ekonomskih in družbenih ved, republiška izobraževalna skupnost, republiški izvršni svet, Kuiturna skupnost Slovenije in skupnost za raziskovalno dejavnost Slovenije pod pisale družbeni dogovor o tem študiju. O pomenu novega študija za razvoj družbenih ved v Sloveniji je govoril predsednik CK ZKS Franc Popir.
DEPOZITI - s sklepon bo z 18. oktobrom začel veljati odlok o kriterijih za oprostitev obveznega polaganja depozitov pri investiranju v negospodarske in neproizvodne naložbe. Investitor bo oproščen depozita pri naložbah v stanovanjsko graditev ter pripravljanje gradbenega zemljišča za gradnjo stanovanj, če uporablja za te naložbe sredstva, namenjena za stanovanjsko
gradnjo. Uradni list SFRJ navaja tudi druge primere, ko so investitorji oproščeni obveznega polaganja depozita. Tako na primer pri objektih, ki so bili poškodovani med potresi, poplavami, požari in podobno, ali pa če gre za objekte, ki so namenjeni oboroženim silam SFRJ in narodne obrambe.
BENCIN - Bencin in drugi naftni derivati naj bi se podražili za 10 do 12 odstotkov, da bi nevtralizirali nedavno podražitev nafte na svetovnem tržišču. Če bi ta predlog sprejeli, potem bi se super bencin podražil z novim letom za 30 par pri litru. Tudi vsi drugi naftni derivati bi se podražili za približno 10 odstotkov, razen diselskega goriva za kmetijske stroje, kot je pred časom že obljubil ZIS.
TURIZEM - Rezultati minule turistične sezone kažejo, da domači turizem presega vsa predvidevanja in narašča za 9 do 10 odstotkov, inozemski turizem pa za 6 odstotkov. Računajo, da smo v osmih mesecih letos dosegli od turizma 470 milijonov dolarjev deviznega priliva, kar je za 12 odstotkov več kot lani.
•
CESTA Skupščina občine Celje in republiška skupnost za ceste sta sklenili dogovor o sofinanciranju izgradnje celjskega cestnega križa v naslednjem desetletnem obdobju. Po predračunu bodo dela veljala okoli 170 milijonov dinaijev. Podpisnici dogovora sta se zavezali, da bosta prispevali po polovico s tem. da bosta ze v srednjeročnem obdobju do leta 1980 obe prispevali po 40 milijonov dinarjev.
KAKO JE POTEKAL TEDEN OTROKA V VELENJSKI OBČINI?
Otrokom posvetimo večjo skrb
Letošnji teden otroka je potekal pod geslom: USTVARIMO BOLJŠE POGOJE ZA ZDRAVO IN SREČNO RAST NAŠIH OTROK! RAZUMNO GOSPODARIMO, VARČUJMO IN VZAJEMNO SODELUJMO NA PODROČJU VZGOJE IN VARSTVA OTROK!
V tem tednu niso organizirali kakšnih posebnih prireditev, ampak so hoteli razčistiti vprašanja, katerih rezultati so daljnosežne posledice.
OTROŠKO IGRIŠČE V VSAKI
KRAJEVNI SKUPNOSTI
V tem tednu so /ormirali odbor za pripravo novoletnega praznovanja, ki naj takoj prične z delom. Letos želijo novoletno praznovanje poenotiti, tako da ga bodo deležni tudi otroci v vseh krajevnih skupnostih. To bodo uredili tako, da jih ne bodo vabili v mesto, ampak bodo priredili kvalitetne prireditve v vsaki krajevni skupnosti.
Organizirali so tudi sestanke s predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti. Z njimi so se dogovarjali o hitrejšem urejevanju otroških igrišč in prostorov za občasno delo z otroki. Sklenili so, da bodo do leta 1980 pomagali urediti v vsaki krajevni skupnosti otroško igrišče in prostor za občasno delo z otroki. V teh prostorih bodo organizirali razne prireditve za otroke, potujoči vrtec ... Društvo prijateljev mladine se je zbližalo v tem tednu tudi s komisijo za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva. Predlagali so, da bi ta dodelila otroške dodatke vsem otrokom na višinskih kmetijah, ne glede na dohodek kmetije. Predlagali so tudi, da bi komisija ponovno pregledala odklonjene vloge za otroške dodatke kmečkih otrok in upoštevala socialne in zdravstvene okoliščine.
Društvo prijateljev mladine ima mnogo težav, ki jih sami ne bodo mogli rešiti, zato so jih posredovali koordinacijskemu odboru za interesne skupnosti. Nujno je, da se gradnja vzgojno varstvenih ustanov pospeši. Po republiškem srednjeročnem programu bi morali zajeti več kot 50 odstotkov otrok v vzgoj-novarstvene ustanove. To jim do leta 1980 ne bo uspelo. Družbeni program pa predvideva, da bi v te ustanove zajeli 40 odstotkov otrok. Ta program morajo uresničiti. Po njem pa bi morali letno pridobiti 160 novih mest v vzgojnih zavodih. Da jim bo to uspelo, bodo združili sredstva, ki so za to predvidena po referendumu, sredstva po posebnem družbenem dogovoru (tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je sklenila s 1.1.1975 štiri leta plačevati 0,91 procentov bruto osebnega dohodka za gradnjo vzgojno varstvenih ustanov), računajo še na dodatna sredstva delovnih organizacij in pa sredstva skupnosti otroškega varstva. K uresničevanju tega programa je treba pristopiti z vso resnostjo uresničevanju Resolucija govori, da bomo prioritetno reševali gradnjo vrtcev. Pospešiti in omogočiti je treba tudi boljše delovanje pionirskih organizacij na osnovnih šolah in organizirati boljše letovanje otrok.
Fidelinka s polno zmogljivostjo
Merx je prevzel velenjsko pekarno Fidelinka pod svojo upravo. Pekarna je že prvi teden povečala proizvodnjo. To je pekama z zmogljivostjo 35.000 kg kruha dnevno, a so v njej spekli prej le 4000 do 5000 kg kruha dnevno.
Merx načrtuje, da bodo čez mesec spekli v tej pekarni že 18.000 kg kruha in tako več kot polovično-izrabili zmogljivosti. Tržišče velenjske občine je za tako veliko proizvodnjo premajhno, zato bodo vozili kruh tudi v sosednje občine in tudi v Celje. Fidelinka bo delovala v okviru Merxa mnogo lažje, ker ima obsežno drobnoprodajno mrežo, pekarne in prodajalne kruha. Velenjska industrijska pekarna sama mreže, pekarne in prodajalne kruha. Velenjska industrijska pekarna sama ne bi mogla rešiti vseh zadev in je
pred tem poslovala z izgubo.
Z združitvijo Merxa in Fide-linke bomo dobili tudi mnogo kvalitetnejši kruh. V svojih pekarnah bo Merx lahko odpravil nadurno delo, nekaj starejših pekarn bodo opustili, v mnogih pa bodo zmanjšali proizvodnjo in jih specializirali.
Sredstva, ki so jih nameravali vložiti v graditev nove pekarne v Celju, bodo porabili za odplačilo Fidelinke, ki jo morajo odplačati v petih letih in pol. Odkupnina pa znaša 26 milijonov dinarjev.
Komentar tedna
Iz posebnosti notranjega razvoja Jugoslavije in Slovenije ter iz izjemno uveljavljenega položaja Jugoslavije v svetu izvira tudi svojevrstno dograjevanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi na Slovenskem. Te politike ne narekujejo le trenutni politični interesi; je dolgoročna ter v skladu z dosledno ustavno politiko odprtega delovanja ter enakopravnih možnosti, pravic in dolžnosti vseh delovnih ljudi in občanov za graditev socialističnega samoupravljanja. Torej družbenega reda, v katerem se ljudje ne ločujejo na podlagi verskih prepričanj ter svetovnonazorskih gledanj.
Te uvodne besede so potrebne zato, ker je danes že treba razumeti, da takšne politike ne zagotavlja le država, mapak jo vse bolj
NEZADOVOLJIVA PREHRANA
Pri skupnosti otroškega varstva ugotavljajo, da je prehrana otrok v naši občini nezadovoljiva. Kvaliteta malic v nekaterih osnovnih šolah je precej slaba. Društvo prijateljev mladine je predlagalo občinski skupnosti otroškega varstva, da dodeli v te namene dodatna sredstva. Pomagati je treba predvsem šolskim kuhinjam na nekaterih podružničnih šolah. Tudi šolske malice na nekaterih centralnih šolah se bodo morale izboljšati z večjo domiselnostjo in prizadevnostjo predvsem vodstev kuhinj.
VARSTVO NA DOMU
Skupnost otroškega varst je pričela organizirati varst otrok do treh let na povs nov način. Uredili so varst otrok na domu. To varstvo pod posebnimi pogoji. Prijav se je premalo žena, pa še odi jih je bilo mnogo, ki niso in* pogojev za sprejemanje otr na dom. Pogosto se dogajata da mladi starši ne vedo za vi stvo otrok na domovih. Veli jih ne ve, da lahko prijav svojega otroka za varstvo domu v varstvenih zavodih pa v pisarni Društva prijatel mladine na občini.
§• belinka
tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31.260 yu bel
SAD 0 LIN PX 65
1 uživa mednarodni sloves odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki 1 najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi
služi za osnovni ter- končni premaz in je izdelan v 13 barvah
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA I UPORABO!
S
ž s
S »»
I
I
S
I DELAVCI VELENJSKEGA GORENJA_
Dobili ključe
Ključe stanovanj je zopet dobilo precej delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Ta stanovanja bodo predvidoma vseljiva ob koncu letošnjega leta.
V tej tovarni uspešno rešujejo stanovanjske probleme svojih delavcev, saj zgradijo vsako leto od 100 do 150 stanovanj. V letošnjem letu so jih zgradili 133. To so različna stanovanja, od garsonier do trisobnih družinskih stanovanj. Velike potrebe so se pokazale zlasti po družinskih stanovanjih, zato bodo temu prilagodili načrt gradnje stanovanj v letu 1976/77. Letos so zgradili štiridesetgarsonjeiski blok in s tem rešili problem samskih stanovanj.
Delavci kandidirajo za dodelitev ali zamenjavo teh stanovanj po določitvi samoupravnega sporazuma o delitvi stanovanj. Letos je bilo vloženih kar 535 prijav za dodelitev ali zamenjavo stanovanj. Stanovanja dodeljuje komisija za družbeni standard, ki jo sestavljajo delegati vseh TOZD Gorenje. Letos so stanovanja dodelili prosilcem, ki so po samoupravnem sporazumu zbrali najvež točk.
mentirali, sedaj gre za to, da poudarimo, da zakon sam po sebi seveda ne bo mogel urejati vseh morebitnih spornosti in ravnanj med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi.
Zato tudi poudarek na
Izraz demokracije
uresničuje tudi ustavno preoblikovana Socialistična zveza.
Slednje poudarjamo zaradi tega, ker je prav sedaj v javnosti osnutek novega republiškega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. O vsebini zakona smo na tem mestu že poročali, nekoliko smo ga tudi ko-
ustavno preoblikovani Socialistični zvezi, ki se je že pred nekaj leti odločila, da osnuje pri svojih občinskih konferencah ustrezne koordinacijske odbore za urejanje odprtih vprašanj med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Slednji niso le dodaten inštriiment demokracije, ko gre za to
občutljivo področje človekovega čustvovanja, pač pa so izraz moči socialističnega smoupravljanja, da se tudi s temi problemi srečuje odkrito, javno in na ustavni podlagi.
Zato so v svojem bistvu koordinacijski odbori - v nekaterih občinah jih žal še ni, ali pa se šele snujejo -demokratično sredstvo za urejanje vseh odprtih vprašanj skupnega življenja verujočih ter neverujočih članov naše družbe. Duhovniki vanje niso vabljeni kot hierarhični predstavniki cerkve, marveč zgolj kot občani z razumljivo velikim vplivom na urejanje teh odnosov. Slednje pa bo morala slednjič razumeti tudi uradna slovenska cerkev.
MILAN MEDEN
Na osrednji proslavi ob letošnjem občinskem prazniku velenjske občine je govoril politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Franjo ___Korun - Njegov govor v celoti objavljamo
V	noči na 8. oktober 1941. leta so borci I. štajerskega bataljona napadli Šoštanj. Čeprav le za nekaj časa je postal Šoštanj prvo osvobojeno mesto na ozemlju tretjega rajha. To je bila akcija, ki je odjeknila v vsej Šaleški dolini in širom Slovenije.
Že vrsto let se z občinskim praznikom spominjamo te zmage Titovih partizanov. Letošnje slavje vključujemo v praznovanje 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve.
Delovni ljudje in občani občine smo ponosni, da so danes tu med nami borci narodnoosvobodilne borbe, aktivisti Osvobodilne fronte, predvojni komunisti, ki so bili pripravljeni žrtvovati za domovino in svobodo največ, kar so imeli — življenje.
Ponosni slavimo najbolj slavno obdobje iz zgodovine naših narodov in narodnosti, še posebej zaradi prispevka, ki ga je dala Jugoslavija za zmago nad fašističnimi okupatorji in njihovimi hlapci. Ob 30-letnici uspešne graditve nove socialistične Jugoslavije, ko z razvojem samoupravljanja utiramo neraziskane poti socializma, ko smo v prvih vrstah boja za mir in napredek v svetu, ko je po zaslugi tega ime predsednika Tita in ime Jugoslavije postalo simbol svobode, napredka, bolj humanega in boljšega jutrišnjega dne, več kot 30.000 delovnih ljudi in občanov občine Velenje znova zagotavlja, da bodo združeni v bratski skupnosti naših narodov in narodnosti branili vse pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije.
V	naši občini, v Šaleški dolini, smo dosledno uresničevali eno od hotenj naše revolucije, da morajo junakom borbe slediti junaki dela. V socialistični Jugoslaviji so zrasla nova mesta, nove vasi in zaselki, sad socialistične revolucije in rezultat dela.
Našo občino so in gradijo ljudje, ob tem pa gradimo in oblikujemo tudi sebe ter ob vsakdanjem delu neštetokrat izpričujemo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
»Velike pridobitve revolucije, na katere kaže že primerjava med današnjim in nekdanjim Velenjem, niso bile delavskemu razredu podarjene, marveč so plod njegovega boja in njegovega dela", je ob zadnjem obisku pri nas poudaril predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit. „V tem boju se je utrjevala in dobivala vse širše oblike zavest skuipnosti, ki izhaja že iz same narave kolektivnega dela. V ekono>mskem in političnem boju delavcev posameznih območij se je zavest skupnosti poglabljala v razredno zavest delavskega razreda v vsej tisti razsežnosti, ki vsebuje marksistično idejno enotnost, zavestno disciplino, samozavest, doslednost in borbeno odločnost. To pa so človeške vrednote, ki so nepogrešljive za razvoj in vsestransko uveljavljanje družbenega samoupravljanja".
V	dolini ob Paki stojijo mejniki dveh dob življenja in dela; tisti, ki so od davne preteklosti segli do osvoboditve naše domovine, in tisti, ki izpričujejo, da smo delovni ljudje in občani tudi v Šaleški dolini prvi v svetu stopili na pot samoupravnega, plodnega in humanega socialističnega razvoja.
Današnji zbor je v eni od zadnjih pridobitev vse Šaleške doline, v impozantni dvorani, ki ne predstavlja samo novo okno v svet, pač pa mejnik v nadaljnjem razvoju občine.
Naše občine iz Šaleške doline ni treba posebej predstavljati. Ime najmlajšega slovenskega mesta so ponesli širom po domovini in v svet veliko energetsko bogastvo, tovarna Gorenje in mi vsi — občani.
Razvojna pot našega mesta se je začela pred tremi desetletji, po najlepšem dnevu pomladi... Tu, kjer so bili zamočvirjeni travniki, tu, kjer je Paka poplavljala, tuje zraslo mesto.
Vseskozi so bile v ospredju potrebe delovnega človeka, rudarja iz jame, šoštanjskega usnjarja, kovinaija in elektrikama, delavke in delavca iz Gorenja, profesorja in učitelja šol in šolskega centra, Vegradovega gradbinca - skratka vseh 20.000 zaposlenih.
Šoštanj in Velenje, Konovo in Šmartno, vasi in zaselke, Šaleško dolino, smo gradili in oblikovali ljudje, ob tem pa smo gradili in oblikovali tudi sebe. Koliko prostovoljnega dela je bilo opravljenega, koliko je bilo odločitev delovnih ljudi, da je podoba takšna, kakršna je danes.
Značilna je tale izjava enega od 30.000 prebivalcev naše občine: „Sami smo si ustvarili družbeni standard. Je rezultat našega dela, pa tudi iznajdljivosti. Gradili smo mesto in žulji, ki smo jih dobili, so kaj hitro izginili, če že nanje sploh nismo pozabili. Vedeli smo, da gradimo sebi in mladi generaciji boljše pogoje za življenje".
Na solidarnost nismo nikoli pozabili. Tudi lani ne, ko se je zamajal zemlja pod Kozjanskim in Obsoteljem.
Seveda pa moramo v prihodnje načelo solidarnosti še bolj negovati. Naša solidarnost mora priti do vseh naših ljudi v krajevnih skupnostih, ne samo v Šaleški dolini, pač pa tudi v vseh drugih občinah.
Za Velenje, mesto in občino, je značilna mladost njegovih prebivalcev. To izpričuje tudi nocojšnji zbor. Kar tretjina občanov še ni dopolnila 14 let, povprečna starost prebivalcev pa je precej izpod 30 let. Naša mladost je pomembno gibalo napredka.
Nova večnamenska zgradba ob Celjski cesti - ponos vseh občanov Šale&e doline
Še marsikaj bo treba storiti, da bomo delali v prihodnje tako, kot smo se dogovorili. Vsa naša ponašanja morajo biti stabilizacijska. Celoviti razvojni načrti, katerih temeljni nosilci morajo postati delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, morajo postati načrti stabilizacije, samoupravni organi in delovni ljudje pa bodo morali sproti ocenjevati njihovo družbeno utemeljenost.
Pred nami je druga faza široke duržbenopolitične akcije in naloge, zapisane v akcijskih programih moramo kar najbolj dosledno in odgovorno uresničevati. V tem bodo uspeli predvsem v tistih sredinah, kjer konkretno in kontinuirano krepijo samoupravne odnose in kjer so prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo in uveljavljanje novih samoupravnih odnosov enovit proces.
Delo z ljudmi moramo vedno znova in znova utrjevati in mu dati vso veljavo. Krajevne skupnosti, temeljne celice naše samoupravne družbe, morajo postati ob praksi celovitega uveljavljanja njihove ustavne vloge praktična šola samouprav-ljalcev - naših delovnih ljudi in občanov in temeljna šola samoupravnega izobraževanja vodstvenih in vodilnih delavcev iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
V	letu, ko slavimo teh naših 30 let, beležimo novo zmago politike miru in sodelovanja. Pred podpisom je meddržavni akt o ureditvi odprtih mejnih in drugih vprašanj z Italijo. Akt, ki mora omogočiti prehod v novo etapo medsebojnih odnosov z bogatimi prespektivami za uspešen in vsebinsko bogat razvoj.
Zunanja politika samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije, ki temelji na načelih neodvisnosti, enakopravnosti, spoštovanja suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih, aktivnega prizadevanja za miroljubno reševanje Vseh spornih vprašanj s, poganjanji in dogovarjanjem, politiko upoštevanja pravic narodnosti manjšin kot mostov za sodelovanje in dobre sosedske odnose je z doseženim sporazumom dobila še eno praktično potrditev, ki nam vliva poguma in nas vzpodbuja, da dosledno vztrajamo pri svojih opredelitvah. Zato zahtevamo, da sosednja Avstrija pri izpolnjevanju določil avstrijske državne pogodbe ostane zvesta duhu pogodbe in izpolni, kar ji je naloženo, tudi kar zadeva položaj slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti.
Tovarišice in tovariši!
V	jubilejnem letu naše zmage nad fašizmom in osvoboditve znova manifestiramo našo veliko moč ob okrepljeni lastni samozavesti.
Vsem tistim, ki so nam v naših 30 letih govorili ter napovedali razpad, spet izpričujemo, kako živa, razgibana, močna in trdna skupnost smo in da bomo takšni tudi ostali.
Tudi s praznovanjem letošnjega občinskega praznika, z današnjim zborom, dokazujemo, da se preko 30.000 prebivalcev občine Velenje, posebej pa še mladi rod, zaveda pomena pridobitev, doseženih v oboroženem delu revolucije ter v 25-letnem razvoju socialističnega samoupravljanja.
Naša prihodnost ni vizija, pač pa stvarnost.
To pa je in bo neodvisna in neuvrščena Jugoslavija, angažirana v borbi za svet brez vojn in splošni napredek vseh narodov sveta.
Naj žive delovni ljudje in občani Šaleške doline!
Naj živi samoupravna socialistična Slovenija in Jugoslavija!
Naj živi maršal Jugoslavije, tovariš Tito!
Že dvakrat doslej, pred petimi leti z našim DA, pred petimi meseci pa vnovič z DANES ZA JUTRI je presenetljiva večina delovnih ljudi in občanov izpričala, da bomo, kolikor je v naši moči, pomagali pri reševanju vseh poglavitnih vprašanj.
V	spisek pridobitev naših 30 let smo vpisali številne delovne zmage. Vsako leto jih ob koncu leta na takšen dan slovesno preštevamo. To vliva pogum in nadaljnji optimizem. To teija voljo in znanje. V tem letu se je Velenje, ob tem ko si utrjuje občina pomembnega središča usmeijenega izobraževanja, začelo razvijati kot visokošolsko središče.
Naših 30 let predstavlja 30 let izgradnje Šaleške doline, zmago delavca, samoupravljanja in olidamosti. Zorana je bila velika ledina. Seme, posejano pred desetletji že dolgo bogato žetev. Prihodnje žetve naj bi bile še bogatejše.
Z 21. sejo predsedstva CK ZK Jugoslavije in s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja, z 29. sejo CK ZKS, ko smo z ostro revolucionarno akcijo naredili konec tistim nesamoupravnim in protisocialističnim smerem, ki so našo družbo spravile v konfliktne situacije, smo začeli novo obdobje naše rasti in revolucionarnega boja. Zagotovili smo si pogoje za korenite revolucionarne spremembe v naši družbi, v proizvodnih odnosih, pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja v smeri stalnega družbenega razvoja, ki bo delavski razred in združeno delo spremenil v zares vladajočo gospodarsko in politično silo družbe. Te naloge so zapletene in še malo ne lahke.
Z doslej opravljenim delom, s samoupravnim organiziranjem delavcev v organizacijo združenega dela, ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delegatskih skupščin smo šele ustanovili pogoje za globlji proces preobrazbe družbenoekonomskih odnosov.
Z novo družbenoekonom&o institucionalno podlago smo nadaljnji proces socialistične preobrazbe postavili na novo izhodišče, ki ni več obremenjeno z različnimi kompromisi, ob katerih so se v preteklosti obnavljali pogoji za delavčevo družbeno odtujenost.
V	teh dneh tudi v naši občini ocenjujemo družbenopolitično akcijo za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja in uresničevanja ciljev družbenoekonomske politike.
Franjo Korun, politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje je prešnjo soboto spregovoril na osrednji proslavi ob letošnjem občinskem prazniku.
# PRAZNIK OBČINE VELENJE V BESEDI iN SLIKI »PRAZNIK OBČINE VELENJE V BESEDI IN SLIKI % PRAZNIK OBČINE VELENJE V BESEDI IN SLIKI t
Ob spremljavi šoštanjskih in velenjskih godbenikov je pelo več kot 600 pevcev.
Pesmi sta recitirala Mira Cretnik m Karel Seme
Osredke proslave so se udeležili številni gostje, med njimi Franc Leskošek - Luka, Tone Bole, Peter Stante - Skala, delegacija Splita in predstavniki sosednjih občin
26. tega meseca bodo predstavniki skupščine občine Velenje in Splita podpisali listino o pobratenju med mestoma Namestnik predsednika skupščine občine Split Juraj Ro-gošič je na proslavi med drugim na kratko predstavil gospodarski in kulturni razvoj Splita
Letošnji Kajuhovi nagrajenci: Mara Topolovec (v sredi), prim. dr. Alojz Fijavž in Jože Klančnik (tretji z leve).
letošnjih Kajuhovih nagrad Drago Tratnik obrazložil, zakaj so Maro Topolovec, prim. dr. Alojza Fijavža in Jožeta Klančnika izbrali za letošnje Kajuhove nagrajence.
Mara Topolovec se je prize-devno in vestno lotila zbiranja in urejevanja dokumentov iz
Koncert v Šoštanju
V	počastitev 8. oktobra, ki so ga prebivalci Šoštanja izbrali tudi za svoj Krajevni praznik, se je letos v Šoštanju zvrstilo več prireditev. O nekaterih smo v prejšnji številki že pisali.
V	torek zvečer, 7. oktobra pa so se Šoštanjčani spet zbrali v novem kulturnem domu na koncertu, ki ga je v spomin na dogodke pred 34. leti pripravilo prosvetno društvo Svoboda Šoštanj.
Ob začetku koncerta je o pomenu praznika spregovoril predsednik krajevne skupnosti Miloš Volk, v sporedu pa so se občinstvu predstavili Šaleški oktet, -ecita torka Anka Krčmar-jeva ter kot gosta solistka Marija Bitenc-Samceva iz Celja in pianist Andrej Jarc iz Ljubljane.
Kot gosta sta na koncertu v Šoštanju nastopila Marija Bitenc Samčeva in pianist Andrej Jarc
njeni zaslugi ogromne vrednosti za osvetljevanje zgodovine NOB savinjsko-šaleškega območja.
Primarij dr. Alojz Fijavž je to visoko nagrado dobil za neumorno prizadevanje za dvig zdravstvene službe v občini na čim višjo raven. Kot direktor se je namreč poleg rednega dela v ambulanti ves posvetil nenehni skrbi za materialni in strokovni napredek zdravstva v občini, po letu 1968 pa tudi na območju mozirske občine.
Poleg tega je našel tudi čas za družbenopolitično delo. Dolga leta je bil član sveta za zdravstvo in socialno politiko, član skupščine socialnega zavarovanja in podpredsednik slovenskega zdravniškega društva.
Danes pa je predsednik 10 regionalne zdravstvene skupnosti in član 10 republiške zdravstvene skupnosti.
Jože Klančnik se dolga leta bavi z gojenjem lepe slovenske besede. Kot tak se,, je ves posvetil predvsem pripravam scenarijev za vrsto občinskih in drugih praznovanj. Bil je režiser, scenarist m organizator proslav ter sodelavec pri dramskem odru Svobode.
Zaradi požrtvovalnosti pri tovrstnem delu, izrednega posluha za idejno angažirane scenarije neštetih prireditev sodi Jože Klančnik v vrsto tistih kulturnih delavcev in organizatorjev kulturnega življenja, ki so pripravljeni in sposobni na kulturnem področju soustvarjati.
• V ŠOŠTANJU SO
Počastili spomin
Spomin&e slavnosti se je udeležilo veliko število prebiv Šaleške doline
ŠOŠTANJ, 8. okt. - Podobno kot vsako leto so se tudi danes prebivalci Šoštanja, skupščine občine in njenega izvršnega sveta, družbenopolitičnih ter delovnih organizacij velenjske občine zbrali na žalni komemoraciji pri spomeniku talcev na Cesti talcev v Šoštanju. Počastili so spomin na 10. oktober leta 1941, ko je okupator pripeljal iz mariborskih zaporov deset talcev in jih v Šoštanju ustrelil. S tem se je hotel maščevati partizanom, ki so v noči med 7. in 8. oktobrom napadli ta kraj ob Paki.
Pred spomenikom je imel spominski govor predsednik krajevne konference SZDL mesta Šoštanj Martin Primožič. V govoru je
Predstavniki zveze združenj borcev, delovnih organizacij in gostje iz Vrnjačke Banje polagajo vence k spomeniku talcev.
Letošnji Kajuhovi nagrajenci
Sodišče - pomembni pridobitev
podčrtal pomen, ki ga je imel ta dogodek pred štiriintridesetim za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja.
Na_ spominski slavnosti so nastopili učenci šoštanjskih osno šol, Šaleški oktet in godba Zarja. Po končani komemoracij delegacije zveze združenj borcev NOV in delovnih organii položile vence k vsem spominskim obeležjem v Šoštanju.
Venec k spomeniku desetih talcev pa je položila tudi deleg iz pobratene občine Vrnjačke Banje, ki se je na povabilo skupi občine Velenje udeležila svečanosti ob letošnjem občins prazniku.
Na slovesnosti, na kateri je nekaj pesmi zapel moški pevski zbor Kajuh,so v petek, 10. oktobra, v prostorih galerije velenjske knjižnice podelili Kajuhove nagrade letošnjim nagrajencem.
V priložnostnem nagovoru je predsednik žirije za podelitev
NOB. Zaradi njenega vestnega in požrtvovalnega sodelovanja z občinskim odborom ZZB NOV ima danes občinski odbor najbolj urejeno in zbrano gradivo iz NOB. Njeno delo je prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem do pomnikov naše revolucije. Zato so vsi ti dokumenti zbrani po
V okviru občin&ega praznika so v Velenju v sobo! izročili namenu tudi novo zgradbo občinskega sodišča < Prešernovi cesti, v kateri imajo svoje prostore tudi javi tožilstvo, družbeni pravobranilec samoupravljanja, družben politične organizacije občine, geodetska uprava in štab splošni ljudski odpor.
Na otvoritvi je goste, med njimi javnega tožilca SE Bojana Škrka, predsednika vrhovnega sodišča SRS Jožel Pavličiča, republiško sekretarko za pravosodje Evo Nagli predsednika slovenskega sodniškega društva dr. Svetozai Poliča, svetovalca republiškega sekretarja dr. Ivana Šket predstavnike okrožnega sodišča in javnega tožilstva iz Celj republiške geodetske uprave in predsednike sosednjih obi pozdravil predsednik gradbenega odbora Edvard Centri Predsednik sodišča Miran Topolovec pa je v kratki priložnostnem govoru prikazal dosedanje delo sodi Hkrati se je zahvalil vsem, ki so omogočili izgradnjo te lepega objekta ob Prešernovi cesti.
Otvoritve sodišča so se udeležili tudi gostje iz sosednjih občin.
Ob otvoritvi sodišča sta spregovorila E Miran Topolovec
0148534823482348535323532348235323534853234853534853232348234853234823482348482348234823235301020153485323894848234823534823482301020153232323
PRAZNIK OBČINE VELENJE V BESEDI IN SLIKI • PRAZNIK OBČINE VELENJE V BESEDI IN SLIKI • PRAZNIK OBČINE VELENJE V BESEDI IN SLIKI
VELIK DAN ZA UČENCE VELENJSKE POSEBNE ŠOLE
Dobili so lepo, novo šolo
Besede zahvale ob otvoritvi nove šole je v imenu učencev in učiteljskega kolektiva iztekla tudi ravnateljica Leopolda Lukič. Ob tem je med drugim dejala: »Otvoritev nove šole pomeni veliko prelomnico v šolskem delu otrok. Z novo šolo so podani vsi materialni pogoji za organizacijo sodobnega pouka. Sedaj imamo moderno urejene matične in specialne učilnice, kjer so nameščeni vsi stroji, ki so neobhodno potrebni pri tovrstnem usposabljanju otrok; telovadnica, v kateri bodo učenci deležni poleg rednih vadbenih vaj tudi prepotrebne kreativne gimnastike; moderna šolska kuhinja, ki bo usposabljala bodoče gospodinje in urejena pionirska soba s knjižnico, kjer se bodo učenci pod organiziranim vodstvom pa tudi sami uvajali v svet knjig in se ob tem samoizobraževali ter se navajali na uživanje umetniških vrednot.
Gostje, med katerimi je bila tudi delegacija iz pobratene občine Vrnjačka Banja, so si nato ogledali notranjost šole. Z velikim zanimanjem so občudovali razstavljene izdelke, ki so jih za to priložnost pripravili učenci in učiteljice. V spomin na ta dogodek pa so učiteljice skupaj z učenci pripravile spominska darila, vsakdo pa je dobil tudi značko, ki prikazuje, kot je dejala ravnateljica posebne šole Leopolda Lukič, sonce kot vir sreče in življenja. „To je naša šola, ki bo ognjišče, okrog
Gostje so si z velikim zanimanjem ogledovali razstavo, ki so jo za otvoritev pripravile skupaj z učenci učiteljice.
Nastopil je najlepši trenutek. Mladi člani folklorne skupine z osnovne šole Anton Aškerc, ki so prav tako sodelovali v programu, so se pred vhodom v novi hram učenosti postavili v špalir. K vratom je stopil učenec posebne šole Branko Bizjak
in s tresočo roko prerezal trak. otvoritve nove šole so se udeležili tudi gostje iz pobratene
Šola v katen je 11 razredov, Vrnjačke Banje dve delavnici, solska kuhinja, risalnica, šivalnica, učno stanovanje, pionirska soba, prostori za učiteljice in seveda telovadnica, je bila odprta.
Velenje, 8. oktobra - »Prebivalci naše občine smo se že kar navadili, da na današnji dan praznujemo z novimi delovnimi uspehi in predajamo namenu vedno nove in nove pridobitve skupnega pomena. Menim, da z objekti, ki nam bodo omogočili lepši in boljši jutrišnji dan, najlepše počastimo spomin vseh tistih, ki so se zavedali svoje dolžnosti v najtežjih dneh naše zgodovine. Vsako leto tako znova dokazujemo, da nas dosežena stopnja razvoja ne uspava. Vedno znova načrtujemo naše delo in skrbimo, da začrtano pot tudi uresničimo. Eden teh dosežkov je tudi nova posebna šola."
S temi besedami je začela svoj govor podpredsednica skupščine občine Velenje Her-ma Groznik v sredo 8. oktobra na slovesni otvoritvi novega šolskega poslopja za učence in učiteljice posebne šole, ki ga je ob Kidričevi cesti v Velenju zgradilo gradbeno podjetje Vegrad. Ta dan bo prav gotovo zapisan z zlatimi črkami v šolskem dnevniku učencev in učiteljic posebne šole v Velenju. Novi objekt je njim najlepše darilo ob letošnjem občinskem prazniku, darilo, ki je bilo zgrajeno z denarjem, ki so ga prispevali občani v obliki samoprispevka.
Učenci so se za otvoritveni dan še posebej skrbno pripravili. Skupaj z njihovimi učiteljicami so pripravili izredno lep kulturni program, ki je navdušil več sto občanov in drugih gostov, ki so se udeležili otvoritve i njihove šole.
OTROCI, KI IMAJO V SEBI TOLIKO VOLJE ...
Kot smo že v uvodu omenili, je na otvoritvi spregovorila Her-ma Groznik podpredsednica skupščine občine Velenje. Prve besede je namenila učencem posebne osnovne šole.
„Dragi pionirji!" je dejala. „Zares seim vesela, da delim z vami srečco, ki jo občutite ob današnjemi za vas tako pomembnem dnevu. Šola, pred katero stojimo, je namenjena vam. Vem, da vam je lepo ob misli, da bo vaš drugi dom tako prostoren, svetel in lep. Menim, da je vse premalo ljudi poznalo več kot težke pogoje, v katerih ste do danes preživljali brezskrbna leta svojega življenja. Pa vendar! Čeprav so bile vaše učilnice tesne in skromne, ste se z veliko voljo trudili, da bi si pridobili znanje, ki ga boste potrebovali v poznejših letih. Ko sem si leto za letom ogledovala vaše razstave, sem začudena strmela nad lepimi predmeti, ki so bili plod vaših rok. Kar verjeti nisem mogla, da zmorete toliko potrpljenja, ki je potrebno, da nitka preprede kos platna ter mu da lepoto in vedrost. Veselila sem se vaših
ročnih spretnosti in nekaj sem vedela zagotovo: otroci, ki imajo v sebi toliko volje, vztrajnosti in ljubezni do dela, se bodo kot odrasli ljudje lahko vključili v življenje. Pionirji, še nekaj bi vam rada povedala.
Morda ste se vsa ta leta jezili na gruče otrok, ki so se valile v druge šole, ki so bile lepše, kot je bila vaša. Pozabite na to, saj danes dobivate tako lep šolski prostor. Vem, da mi ni treba naročati, kako morate paziti na svojo šolo, da bo še dolga leta tako lepa, kot je danes. Vse tisto, kar ima človek rad in kar ceni, tudi čuva. S tem, ko so vam občani naše doline priskrbeli normalne pogoje za delo, vas tudi obvezujejo, da boste v prihodnosti še vestneje in še uspešneje izpolnjevali naloge, ki jih boste imeli kot najmlajši člani naše samoupravne družbe.'
NE GOVORIJO VELIKO O SVOJIH USPEHIH
V nadaljevanju govora je podpredsednica izrekla nekaj iskrenih besed tudi učiteljicam posebne osnovne šole.
„Tovarišice posebne šole tvorijo najmanjši učiteljski ■ kolektiv v naši občini. Čeprav po številu zaostajajo za drugimi kolektivi, pa tega ne moremo trditi za njihovo delo. Nasprotno! Vem, da ne bom užalila drugih prosvetnih delavcev, če bom povedala, da ravno te tova-rišice opravljajo najtežje vzgojno izobraževalno delo. Njihov način dela se močno razlikuje od našega. Kljub temu, da opravljajo družbeno tako pomembno delo, pa o njem in o svojih uspehih bolj malo govorijo. Prav bi bilo, če ne bi bile tako skromne.
Vest mi ne da miru, da ne bi naglasila še nečesa. Tovarišice posebne šole prav gotovo spadate v viste tistih vzgojiteljev, ki se globoko zavedajo svojega velikega družbenega poslanstva. Dodobra ste doumele, da je neznanje veliko zlo vsakega naroda. Zavedate se, da še tako moderno opremljena proizvodne zmogljivosti brez usposobljenega človeka pomenijo malo ali nič. Mirno lahko rečem, da že vsa leta prispevate svoj delež k stabilizaciji s tem, da svoje učence navajate na delovne navade, delovno disciplino in jim privzgajate občutek odgovornosti. Dajete jim tisto, kar bodo čez nekaj let potrebovali kot delavci samoupravljava. Podatek, da je odšlo iz vašega kolektiva v druge službe najmanj ljudi, pa je dokaz, da se strinjate z besedami znanega pedagoga, ki je
dejal: Pedagoški poklic je lep, trajen, nenehno potreben, dokler bomo imeli mlade ljudi. Ti pa bodo, dokler bo človek!"
Ob koncu govora je Herma Groznik spregovorila vsem tistim, ki so omogočili gradnjo tako prepotrebne stavbe. To je prebivalcem velenjske občine:
»Nimam posebnega namena," je dejala, „da bi se vam zahvaljevala za sredstva, ki jih odvajate od svojega osebnega dohodka v obliki samoprispevka, saj so najlepša zahvala za vaša osebna odpovedovanja prav gotovo uspehi in zado-
voljstvo vaših otrok. Raje kot to, pa bi v vasrada prebudila občutek zavesti, da smo vse to zgradili sami, za nas in naše otroke, za naš skupni in boljši jutrišnji dan. Mislim, daje prav, če se nam ob načrtovanjih za prihodnost prebudi čustvo radosti in ponosa za vse tisto, kar smo že zgradili."
ŠOLO JE OTVORIL UČENEC BRANKO BIZJAK
Učencem posebne šole so čestitali ob tem velikem darilu in jim zaželeli čimlepše bivanje v novi šoli tudi predstavniki pionirskih odredov z osnovnih šol Miha Pintar Toledo, Anton Aškerc in Gustav Šilih. V imenu učencev posebne šole se je za novi objekt zahvalil Igor Gove-dič iz prvega razreda in obljubil, da bodo novo šolo skrbno čuvali in si prizadevali, da se bodo v njej kar največ naučili.
Podpredsednico skupščine občine yelenje Hermo Groznik je doletela velika čast: spregovorila je ob tem prepelepm dogodku za učence in tovarišice velenjske posebne šole
Učencem posebne šole so zaželeli čim prejetnejše bivanje v novem objektu predstavniki pionirskih odredov preostalih velenjskih šol. Ob tej priložnosti je predstavnik projektivnega biroja Velenje, ki ima patronat nad šolo, razvil prapor pionirskega odreda, ki so ga učenci poimenovali po borcu pohorskega bataljona Alfonzu Šarim.
katerega se bcrao zc. ci, starši in učitelji."
Naš zapis o otvoritvi nove posebne osnovne šole ob Kidričevi cesti v Velenju naj končamo z besedami, s katerimi je končala svoj govor na slovesni otvoritvi podpredsednica skupščine občine Velenje Herma Groznik. Besede je zapisala v
x is ob referendumu aprila letos ena izmed učenk velenjskih osnovnih šol.
Dragi očka in mamica! Ponosna sem, da je v šole vzidana tudi vajina opeka. Ko bosta vidva že stara, se bodo po teh šolah podili moji otroci — vajini vnuki.
Najlepši trenutek Draga Bi odpri novi učenosti i
Imbolično jt nrerezal trak in
'i cesti.
IMAŠ ROMAN
52
Yuki paje bila posebnost. Bila je očarljiva, neustrašna, odločna in z velikansko željo, da bi se sama dvignila, obenem pa vsa prepojena z željo, da bi pomagala drugim, nudila roko vsakomur prijazno in z ljubeznijo, da bi spet posijalo sonce v osamljenih srcih, se razdajala vsem, ki so si želeli njene ljubezni in lepote. Kratko rečeno, bila je nekakšno božanstvo - razdajala se je vsakomur in vsakdo je lahko počel s tem dekletom, kar je želel.
• ROMALO KIRKBRIDE
izvrstno razumela, toda ker se je zadnji čas izkazalo, da temu ni tako, je pošteno, če ti razkrijem svoja resnična čustva."
„Hočete reči — da želite Yuki? "
Prvič ta večer se je obrnil k njej in ji pogledal v temne oči, v katerih se je prelivalo moije. Lasje so ji dišali po moiju, ustnice mehke in hladne, oh kako si jo je prav ta trenutek zaželel stisniti v naročje, da bi začutil njeno nežno telo ob svojem, a je le preprosto dejal: , Dve zgubljeni duši sva Yuki, ki sami tavava po svetu. Ljubim te, moja najdražja. Toda ni ti treba odgovoriti takoj, prosim, premisli."
Vstal je in tiho odkorakal ob obali. Obsedela je na kupu peska z nogami v morju in ni mogla verjeti, kar ji je pravkar rekel gospod
JUKI OKANO
Opazil je, da plava proti obali, toda malce dlje od njega. Ugasnil je cigareto in stopil počasi proti njej. Našel jo je sedečo na kupu peska, majceno telo obsijano z luninimo žarki.
„Yuki? "
Poskočila je in pograbila obleko, ki je ležala m edo dlje od nje.
»Oprosti, če sem te ustrašil. Jaz sem, Harry!"
„0, gospod Entvvorth! Mislila sem, da je gospod Miller!"
„Kdo je gospod Miller? "
„Neki neumen fant, ki smo ga pripeljali s seboj z letalom Mislila sem, da ste na poslovnem sestanku v Doradu. Zakaj ste prišli sem? "
„0 tem bi se rad pogovoril s teboj," je rekel in sedel poleg nje. Prižgal si je cigareto. Po dolgem molku je rekel: „Se še vedno huduješ na Johnnyja? "
„Nič več nočem slišati njegovega imena!"
,.Mislim, da tega ne misliš resno, toda zame bi bilo bolje."
„Za vas? "
„Da, zame." Za trenutek je pomolčal, nato pa nadaljeval: „Se spominjaš najinega včerajšnjega pogovora v San Juanu, ko sem ti predlagal, da bi se poročila z malce starejšim moškim? Vprašala si me, koga mislim, pa sem ti odgovoril, da nikogar. Ni bilo res."
„Ni bilo res? "
„Govoril sem o sebi."
»Hočete reči.."
»Počakaj, draga! Dovoli, da končam Zavedam se, da nisem mlad, "itez na konju v bleščečem oklepu ah pa celo prijeten moški. Daleč od tega," kolenil je, „toda videl sem dovolj sveta in menim, da vem, kako bi lahko osrečil žensko. Imam stanovanje v New Yorku in dom v Palm Beachu, toda verjetno ti je bolj všeč Anglija, tudi tam imam majhno vilo. Ne bi želel, da zreš na mojo ponudbo skozi to, kar ti lahko nudim materialno, kajti do sedaj sem te že toliko spoznal, da vem, da ti te stvari ne pomenijo veliko." Spet je kolenil. »Poleg tega ne bi želel, da misliš, kako samo čakam, da bi te osvojil."
Yuki je molčala in Harry je nadaljeval: »Osamljen sem. Prepotoval sem ves svet, zaslužil sem veliko denarja, spoznal veliko ljudi, toda tedaj, ko sem te zaslišal po telefonu v stanovanju najinega prijatelja v Azabu, sem začutil, da sem končno našel nekoga, s komer bi lahko delil življenje. Spoznal sem, da si že čustveno vezana, in ker sem te ljubil, sem ti želel samo srečo. V začetku sem bil prepričan, da se bosta z Galahadom
Wentworth. Kako prijeten je bil! Njegovo srce je bilo res čisto in pošteno! Ni mu bilo potrebno pisati svojega gesla na srajco, kravato ali cigaret-nico. Kaj zato, če ni bil lep - saj njen oče tudi ni bil. V mnogih rečeh je bil zelo podoben njenemu očetu, to je ugotovila zdaj. Medtem ko ji je moral oče svoje življenjske resnice brati iz starih rekov, so bile VVent-worthove zapisane na njegovem obrazu, v njegovem glasu in v dotiku njegove roke. Začutila je, če bi se poročila z Wentworthom, da bi bilo njeno življenje spet lepo in pošteno - in očetu bi bilo to všeč.
Oblekla se je in počasi odšla do hotela. Naletela je na osamljenega Wentwortha, ki je kadil v vrtu. Pokleknila je k njegovim nogam in rekla: »Če se želite poročiti z Yuki, potem pravi ona, da. Zelo, zelo je ponosna."
»Moje, drago dekletce," je rekel ter potegnil robček, da bi si obrisal nos. »Izkazuješ mi veliko čast."
»Hvala, gospod Went-worth," je zašepetala.
Benvald je zvedel za poroko šele pri kosilu, ker je imel zjutraj zmenek z direktorjem letalske družbe v Bridgetownu. Čeprav je poskušal prisrčno čestitati in se veseliti, je bilo očitno, da je začuden in preveč obupan, da bi mogel z njo deliti veselje.
»Najbrž bosta z gospodom Wentworthom zelo fut-ro odpotovala, gospodična Okano," je rekel nekam nerazločno.
»Danes popoldne," je rekla srečno. »Poletela bova do Antigue in tam skušala najti letalo za London. Kaj pa boste počeli vi? "
»Pogovarjal sem se z direktorjem letalske družbe BWIA. Rekel mi je, da bi se vedno našlo mesto za izkušenega pilota v njegovi letalski družbi, toda če si že imel lastno družbo ..."
»Saj vam ostane zavarovanje, ne? " je odgovorila Yuki in hotela prikriti nasmešek. »Dobili boste novo letalo in imeli svojo družbo Zahodno indijsko letalsko zvezo."
„Na žalost, letalo ni biio popolnoma v redu. Nobena zavarovalna družba ne bi hotela prevzeti stroškov. Prav lahko jih razumem: Kakšna prekleta škoda, kajti Karibi postajajo iz dneva v dan bolj privlačni. Dovolj prostora bi bilo za še eno letalsko družbo za nekoga, ki bi lahko skočil z otoka na otok."
»Potem bomo danes popoldne skočili ob štirih v Antiguo, ne? "
»Bojim se, da sem zaenkrat brezposelen, gospodična Okano."
VELIKA PRAVNIŠKA BITKA V ZDA
Je Karen mrtva ali spi?
Nežna 21-letna deklica z dolgimi svetlimi lasmi je razburila Združene države Amerike in izziva resno pravniško bitko, ker ne more umreti. Karen Quinlan iz Denvilla v New Yersey je kot uspavana Sneguljčica, samo s to razliko, da ne spi nekje v začaranem dvorcu, temveč v bolnišnici, in to že 180 dni.
Starši trpijo, vendar jim je
Zgodilo se je 15. aprila. Karen je šla zgodaj spat. Stanovala je v majhnem stanovanju s svojo prijateljico Pamelo. Kot številne mlade Američanke se je tudi Karen želela čimprej osamosvojiti, zato se je odselila od svojih staršev. Karen sta Josepha in Louis Quinlan posvojila, ko je bila stara 4 mesece. Prej dolga leta nista imela otrok, kasneje pa sta se jima rodila še sin in hčerka.
Pamela seje 15. aprila prebudila in skočila iz postelje z nenavadnim občutkom, kot bi se je zgodilo nekaj strašnega. Prižgala je luč in pogledala Karen. Deklica je ležala v postelji kot bi umrla. Ni dihala in tudi njenega srčnega utripa ni bilo čutiti. Pamela je takoj poklicala rešilni avtomobil, ki je odpeljal Karen v bolnišnico. Tam so jo priključili na umetna pljuča. Vse do danes se stanje ni spremenilo. Karen leži kot bi bila mrtva, hranijo jo samo z injekcijami. Kljub velikemu prizadevanju zdravnikov se stvari ne spreminjajo, samo srce še utrip-lje z rahlimi utripi. Le najobčutljivejši aparati od časa do časa zaznavajo tudi utripe notranjosti njenega telesa. Njeni možgani so mrtvi. Karen je v komi in nobenega upanja ni več.
Eni menijo, da je človek mrtev, če so mrtvi tudi njegovi možgani, pa četudi še zaznavajo srčne utripe, drugi pa je to napačno in da še tako utripanje srca dokazuje, daje človek živ.
povsem razumljivo, da Karen ne bo nihče več vrnil v življenje. Zato so prosili zdravnike, naj iz njenega telesa izključijo aparature, ker pač zanjo ni nobenega upanja več.
Po zakonih države pa lahko samo Karen, ki je polnoletna in neporočena, odloči o svojem življenju in o svoji smrti. Samo ona lahko napravi samomor. Ob vsem tem je mladi odvetnik Padi Armstrong sklenil, da bo pomagal staršem. Dekletovo življenje zdaj ni več odvisno od zdravnikov, temveč od sodišča, ki mora odgovoriti na vprašanje Quinlanovih: ali smejo po zakonu v državi New Yersey izključiti umetna pljuča? Samo Karen lahko odloči o svojem življenju in smrti, zato so Quin-lanovi najprej zahtevali od sodnika, da proglasi Karen za mladoletnico. Sodnik se je zatekel k pravni zvijači S tem je želel odložiti odločbo sodišča. »Nekdo mora ščititi tudi Karenine pravice," pravi sodnik. Priskrbel ji je advokata po službeni dolžnosti in s tem priznal dekletovo neprisebnost in osnovno zahtevo njenih staršev. Advokati se bodo borili s sodnikom, ki ima odgovorno dolžnost, da prvič v zgodovini Združenih držav Amerike odloči, da je evtana-zija Jegalna". Na klopi za obtožence se bo pojavil pravzaprav stari Hipokrat. Vsi zdravniki se že 25 stoletij zaklinjajo: „Ne ubijaj!" Boj se bo odvijal me Armstrongom in Cober-nom, med »življenjem in smrtjo". Armstrong bo moral
prepričati sodišče, da je Kare-nina koma brezupna. Nihče ne ve, za kakšno boleznijo boluje. Mislijo, da je pred spanjem vzela sredstvo za pomiritev in alkohol. Armstrongova najvažnejša naloga bo v tem, da prepriča poroto o možganski smrti, ki počasi izpodriva klasično definicijo smrti ob prenehanju bitja srca. Za Armstronga bo to »prekinitev nekoristne zdravniške nege", za Co-berna pa bo to »uboj".
-	Če bodo starši dobili proces, bo to prvi pravni uboj v naši zgodovini, pravi Cobern. Očitno je, da nihče noče izključiti aparatur. »Samo njenega očeta ali mene lahko sodnik pooblasti, da zahtevamo to od zdravnikov". Samo čudež bi se lahko zgodil, da bi se Karen prebudila in sama izključila aparature.
Torej smo pred bistvenim vprašanjem civilizacije: ali bo neko ameriško sodišče lahko odločilo, kje se končuje življenje in kje začenja smrt. Državni tožilec Donald Kolester pa misli takole odgovoriti na to vprašanje:
-	Mi nameravamo ugotoviti, kdo ima pravno pravico o tem vprašanju, kdo ima pravico odločati o življenju in smrti.
Vsem se mudi, razen sodniku. Proces so enkrat že preložili in vse kaže, kot bi nekdo s tem hotel zavlačevati, in da nekdo čaka, če bo Karen umrla ali ne.
Medtem pa so iz Teksasa sporočili, da seje neki Jim Tips zbudil iz podobne kome po osmih letih. Zbudil se je nenadoma in od meseca avgusta živi povsem normalno. Kdo bo potem prekinil aparature, kjer leži mlada Karen?
Verjetno le redki Velenjčani ne poznajo Staneta Žule, ki je bil nekaj let direktor velenjske knjižnice, pred kratkim paje presedlal v gospodarstvo, točneje na velenjski rudnik, kjer je sedaj vodja socialne službe. Stane je doma v Halozah, vendar ga je življenje vodilo po Sloveniji. Služboval je v Mariboru, pa v Črnomlju, učiteljeval v Dragatušu ter nazadnje pristal v Velenju, kjer živi že
kakšnih deset let.
Kdor se je kdaj pogovarjal z rgim, je gotovo opazil, da govori premišljeno in v čisti, lepi slovenščini. To ga izdaja, da je po poklicu pravzaprav učitelj slovenščine. Res ga je prijetno poslušati, vendar pa moraš paziti na njegove besede, kajti v marsikaterem stavku tiči skrita ost, namenjena sogovorniku.
Včasih napiše kakšno pesem - ena od njih je bila objavljena v rudniškem glasilu ob tretjem juliju in govori o težkem rudarskem poklicu. Nagnjenje k pesnikovanju pa je združil še z enim konjičkom - s planinstvom. Iz te ljubezni je tudi nastal naslednji (eden izmed mnogih) splet misli, ki je napisan v prijateljevem planinskem dnevniku:
Kdor zmore in je pripravljen premagovati napor,
ve in spoznal bo, da je lepota y prirodi -
Pred odhodom v planine si je treba dobro ogledati položaj!
v gorah - med ljudmi, ki so prijatelji planin,
vsega lepega; naše lepe domovine!
V teh verzih se kaže ljubezen Staneta Žule do gora, ki se je ne more odpovedati, čeprav se že rahlo bliža Abrahamu. Mogoče bo zvenelo malce neverjetno, ampak je res, da je dvanajst rojstnih dnevov (svojih) zaporedoma praznoval na Triglavu. To je sicer bilo pred leti, toda tudi danes mu noben dvatisočak pri nas ne dela težav. Njegov planinski korak je, tako kot vsa njegova dejanja, dobro premišljen in zanesljiv. Ko pa si v planinski koči »priveže dušo", prime v roke svinčnik, se najbližjih spomni z razglednicami, katerih vsebina je vedno različna, nemalokrat pa prav zbadljiva. Sosedom, ki so šli na Goro Oljko, je pisal s Pece: »Skromnost je sicer lep čednost, a vendar ni treba, da bi človek žabi v popek gledal." Verjetno ne more nihče reči, da to ni originalno.
Staneta vidiš vedno nasmejanega, če drugega ne, vsaj njegove oči se venomer navihano svetlikajo in tako dajo misliti, da je njihov gospodar dobre volje. Rekel sem, da je vedno nasmejan. No to ob redkem prostem času ne drži povsem, rad namreč igra tarok in pri tej igri je strašno resen (posebno če izgublja), tako Ha ni ravno priporočljivo, da so soigralci neresni in da delajo napake. V takih trenutkih postane hipoma slabe volje in iz njega prileti kakšna krepka. Ampak ta slaba volja nikoli ne traja dolgo, kma-
KAREN QNINLAN
lu po končani igri se mu oči spet navihano svetlikajo.
Sam pa pravi, da ga v največjo slabo voljo, ki ne mine, spravi to, da kdo kaj obljubi, petem pa te obljube ne izpolni.
MODNA KREATORKA STAŠA
Vsaki novi modi dajo svojevrsten modni pečat modni dodatki. To pa so vse tiste drobnjarije od nog do glave, ki lepo in pravilno izbrane ustvarjajo skladno celoto in dovršen modni videz.
Med jesenskimi pokrivali bodo najbolj aktualne volnene barete; tiste prave slikarske barete, globoko potisnjene na eno stran. Razen teh bodo zelo priljubljene majhne in tesne čepice pa seveda še vedno modemi klobučki z ozkimi krajci.
Skoraj vsako oblačilo bo spet obvezno dopolnil dolg, dolg volnen šal, ki ga zaključijo rese in ki se bo nosil vse od prvih toplejših oblačil pa tja v dolgo mrzlo zimo.
Torbe so velike, športne, s poudarjenimi šivi, robovi, žepi, z dolgimi ročaji in vse se nosijo čez ramena Majhne elegantne torbice nam ostanejo le še za večer.
Pasovi so ozki in široki; odvisno pač od tega, h kakšnemu oblačilu jih dopolnimo. Novost so dolgi volneni trakovi - pasovi, s katerimi prepasamo modno pletenino.
Od modnega nakita pa ostajajo še naprej kur najbolj aktualne majhne broške in številne zapestnice.
VZGOJNI NASVET
Pesem < spremi
GROZLJIVE VESTI PRIHAJ LOV STEHNIZIRANEGA SV
Matere se nervozne vračajo za vsako malenkost spravijo staršev nad otroki vzbujajo podplutbe so velike, mnogoki smrtjo.
Tehnizacija sega s svojo jek nas je zaposlenih vse več a vračajo zelo utrujene domov, odnos do otrok spreminja.! človek zbran in motiviran, i mogoča in nemogoča otroki odgovorjena.
Mnogokrat razmišljam o te pri nas odtujuje ljudi. Najti otroke in starše. Odtujevanje vodi v ravnodušje Mi vsi želimo ljubezen otroka, Toda prav to je danes nemogoi Hudo je, če otrok ni ljubljeni Nekoč so pele matere otrob zazibale v sladek sen; dane; zmerjajo. Mi pa vendar želim plemenit. Toda, kako?
Najbolj razvit je otrokov pa zahtevamo od njega, da h brezobzirni in kruti? Nekaj bomo prav gotovo monl Pesem nam še vedno ostajal poznih večernih urah.
Še ni prepozno, si vedno zne pozabimo, kako pomembna ljenja. Želimo, da bi bd miren, bomo dosegli s histeričnimi iz strahom. Ostani, pesem, najbt
mladosti otroka. Mati, poj prva _

■■■■■■■■■■HMII
KOMANDOSI BREZ BARETK
Temu naj bi sledilo več s padali spuščenih mož, ki naj bi se povezali s krajevnimi veljaki in jih navdušili za splošno vstajo proti zaveznikom naklonjenemu režimu. Toda akcija se je zataknila v trenutku, ko bi moralo nemško vojno letalstvo posoditi letalo za dolge proge, s katerimi bi prepeljali v okolico Teherana okrepitve ter predvsem spustili več zabojev z darili. (V ta namen so Skorzenyjevi ljudje že pobrali iz berlinskih starinarnic vse orientalske nože in dragoceno staro orožje, ki naj bi ga podarili lokalnim veljakom). Tako je propadla zamisel, ki bi nemara utegnila roditi dobre sadove, pa samo zato, ker so vrhovni poveljniki odrekli eno samo letalo na posodo.
Teheranski fiasko je bil samo eden izmed mnogih primerov totalnega nesodelovanja generalov. Toda Skorzeny je kaj kmalu spoznal, da niso samo generali vsega krivi. V igro, ki jo je igral, so se pogosto vmešali še politiki, ki so imeli povsem svoje ideje in načrte. Magnitogorsk je bil dober primer za ilustracijo te trditve. Že tedaj, ko se je še bojeval na vzhodni fronti, so Skorzenyja pritegnile številne zgodbice o preseljenih tovarnah in povsem novih industrijskih mestih ter naseljih, ki so jih Rusi z mrzlično naglico gradili v Sibiriji. Tam je zrasla že mogočna oborožitvena industrija.
Nekaj podatkov je o tem imela že tedaj tudi nemška obveščevalna služba. Kasneje so jih še dopolnili in ko se je Skoizeny začel zanimati za to — tedaj že kot šef Posebnih sil, jih je bilo zbranih že obilo.
Prispevali so jih sovjetski vojni ujetniki: zaslišali so jih na tisoče in si tako počasi ustvarili vsaj približno podobo o industrijskih velikanih za Uralom.
Ko so naposled zbrali dovolj podatkov, so določili dva cilja, ki sta bila po vsem sodeč najbolj pomembna za sovjetsko vojno industrijo. Če bi ju uspeli onesposobiti za
dalj časa, bi se to odločilno poznalo pri novih orožjih in opremi za sovjetsko armado.
Potem pa se je v vse to vmešal nekdo, kije zaupno povedal Himmleiju, da je najbolj primeren cilj pravzaprav Magnitogorsk vse drugo naj bi bili samo brezpomembni objekti, katerih razrušenje ne bi odločilno vplivalo na nadaljni potek vojne.
Magnitogorsk je bil tudi nekje za Uralom in šefom, ki so bili po svoji moči daleč nad Skorzenyjem, se je seveda zdelo, da bo to igrača. In tako je Skorzeny nekega dne dobil ukaz iz Berlina, da mora pripraviti vse potrebno za izvedbo velike diverzantske akcije v Magnitogorsku. Brž ko bo nared, naj sporoči kdaj bi lahko napadli.
Nemogoče, je sklenil Skorzeny, saj ni imel o Magnitogorsku prav nobenih podatkov, brez njih pa bi bilo vsako upanje na uspešen napad zaman.
Toda ko je hotel poslati tak odgovor Himmleiju, so bili vsi odločno proti. Še zvesti Radi se je uprl. Če bomo poslali Himmleiju tak odgovor, je zatijeval, ga bomo razbesnili, kar pomeni, da se nam lahko zaradi tega še kdaj peklensko maščuje.
Že, že je kimal Skorzeny, toda ne moremo vendar zatijevati, da bomo akcijo izvedli, če pa se je v resnici ne mislimo nikoli lotiti. Laž ima kratke noge in ne bi trajalo dolgo, da bi nas odkrili.
Končno so dobili pravi nasvet. Posredoval jim ga je podpolkovnik Walther Schellenberg, šef Političnih informacij v Berlinu.
Bolj ko se vam bo zdela ideja, ki vam jo bodo posredovali, nesmislena, bolj se morate navduševati zanjo. Pokažite ugledni osebnosti, ki vam je zadala nalogo, da ste kot brez uma od sreče, da lahko uresničite njegovo zamisel. Pokažite, jim dobro voljo in seznanite jih z začetnim pripravami Potem pa počasi, korak za korakom, dajte vedeti, da so
• IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
ovire, ki se pojavljajo, tako velike, da bo treba z izvedbo načrta še nekoliko počakati. To je treba izpeljati zelo previdno in skorajda neopazno in videli boste, da bo sčasoma navdušenje minilo tudi tistega, ki je bil sprva ves zagret za idejo, če jo ni medtem že pozabil.
Skorzeny je uporabil tehniko počasnega popuščanja, toda trajalo je osemnajst mesecev, da je lahko povsem opustil načrt. Medtem pa se kajpak ni smel niti dotakniti svoje zamisli o razstrelitvi dveh industrijskih objekov za Uralom, za katere so imeli na voljo vse podatke. Ta dva objekta bi lahko prišla na vrsto šele tedaj, ko bi bil Magnitogorsk povsem pozabljen. Toda ko se je to končno zgodilo, je bilo že prepozno.
Skorzeny se je moral boriti zoper precej razširjeno miselnost, da pomenijo napadi komandosov neko inačico divjega indijanskega naskoka. V resnici je bilo treba ukrepati povsem drugače - počasi in previdno, tiho in neopazno, {vsekakor pa temeljito pripravljen.
' Najprej je bilo treba v Friedenthalu opraviti obsežne priprave. Med drugim so morali ustanoviti lasten obveščevalni oddelek, kije imel nalogo preveriti vsak podatek, ki ga je posredovala uradna vojaška obveščevalna služba. Če bi ji vselej brez pridržka veijeli, bi bili nič kolikokrat v kaši.
Morali so poskrbeti za dobro organizirano preskrbovalno službo, ki je morala biti sposobna v najmanjšem časovnem razdobju najti najrazličnejšo redko opremo, dobaviti take ali drugačne uniforme, hrano in podobno.
In kajpak so se morali ves čas boriti z birokrati, ki so jim metali vedno nova in nova polena sodnega.
In kajpak je bila prva naloga slej ko prej uijenje komandosov^ izmed katerih je moral biti sleherni strokovnjak za vse. Čeprav so bili vsi prostovoljci - to je bil eden izmed Skorzenyjevih osebnih pogojev za sprejem v njegovo enoto so morali še vsakega posebej izbrati za določeno nalogo. Možje so bih razporejeni v majhne udarne skupine. Sleherni med njimi je bil tako pripravljen in vzgojen, da je podredil svoje interese interesom skupine. Če bi kdorkoli izmed njih odpovedal, bi se to poznalo vsem in njihovo geslo „eden za vse in vsi za enega", ni bila samo lepo doneča fraza, marveč nujno življensko pravilo, brez katerega ne bi mogli obstati.
humor
,Ali ne dela več smerni kazalec?
- Prosim te. bodi prijazna, to je tuja študentka, pokažimo ji, da smo gostoljubni!
Križanka
VODORAVNO: 1. Prva pomladanska travnata cvetica, 8. prebivalka Armenije, 9. bivališče vladarjev, dvorec, 10. kratica za locus sigilli, prostor za pečat, 11. človek-avtomat, 13. industrija bombažnih izdelkov, 15. nekdanji turški velikaš, 16. zdrava pijača iz sadja, 17. okrasna ptica, 18. krilo poslopja, 20. ameriško moško ime, Edward, 21. ujemanje koncev vrstic v pesmi, 24. najbolj vodnata reka v Sibiriji, 26. hči Agamemnona in Klitcmnestre, sestra Ifige.nije.
NAVPIČNO: 1. zadaj, 2. ože. konop, 3. vrsta smreke, 4. knit rimski cesar, 5. Čedomir Nenadovič, 6. pastirska pesem, idila, 7. sedež Kastavščine, 12. pripadnik bap-tizma, protestantske ločine, 13. predpečje, istje, 14. bezniea, javna
hiša, 19. prodoren klic, 22. nekdanji župan pod Francozi, 23. vzdevek Goethejeve matere, 25. nikalnica.
1	•		4	'i		7
8						
9				••	10	
		M		1?		
1.!	u		••	15		
'6			• •	1 *		
1K			19			
10		••			?;	23
H						
?b			»			
gllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
ZNOVA OBJAVLJAMO ZAPIS BRANETA HOHNECA S POTEPANJA PO VROČI AFRIKI
VKampali smo obiskali univerzitetnega p ofesoija iz Ljubljane, ki predava na tamkajšnji univerzi - Makerere. Zelo je bil vesel našega obiska, zato mu je bilo še tembolj žal, da ima tako malo časa. Glavne počitnice imajo v Ugandi namreč februarja, avgusta pa je tempo predavanj največji. Profesor nas je tako kar med odmorom zapeljal na kampalski grič — Kabusi. Med potjo je pripovedoval zanimivo zgodovino Ugande od začetka združevanja plemen in njihovih medsebojnih borb do obdobja kolonizacije in končne osvoboditve, oziroma neodvisnosti.
Ni še končal svojega predavanja, že smo stali pred vhodom v grobnico bagand-skih kraljev iz rodbine Ka-bakas. Ljudje so zelo ponosni na veliko slamnato kolibo in jo imajo malodane za svetišče, mi pa smo jo ogledovali le kot pristno afriško zanimivost. Pri vhodu nas je
vzemali neusposabljeni črnci in vse je šlo hitro po zlu. Kako je potekal prevzem? Pred izpraznjeno trgovino je stalo nekaj vojakov, državni uradnik, v vrsti pa črnci kandidati za lastnika trgovine. Državni uradnik je nato vsakega posebej premeril s pogledom od g}ave do
tudi, ko je s svojim helikopterjem krožil nad vasmi in mesti Ugande.
V	bojazni, da se muhasti predsednik ne bi odločil izgnati iz države vse tuje turiste, smo raje svojevoljno sedli v douglas in poleteli v Nairobi. Končno smo torej prekoračili ekvator in kar nekam žal nam je bilo, da se to ni zgodilo na zemlji, ampak v zraku nekje nad kemijskim višavjem. Pristali smo v zimi južne polute in kljub bližini ekvatorja nas je zeblo.
V	majhnem nairobijskem hotelu IQBAL smo komaj
„prevzel" uradni vodič in začel s svojim naštudiranim govorom s tako hitrim tempom, da smo mu precej težko sledili. Nanizal je toliko podatkov o rodbini kraljev in njihovem življenju, da smo jih sproti pozabljali. Naš profesor je medtem nestrpno korakal po dvorišču in pogledoval na uro. Vedeli smo, da se mu mudi na predavanje. Vodič je pravkar začel pripovedovati, kako je prišel na oblast zadnji kralj - Mutesa. Kdo ve, kaj vse bi nam bil še povedal o njegovem vladanju, če ga ne bi Blaž v trenutku presenetil z vprašanjem: „In kdaj je umrl?" Profesor je kljub temu zamudil predavanje, mi pa smo se po slovesu napotili „domov" k našemu gostitelju Energoprojektu.
Po svetu malo vedo o Ugandi, majhni državi v srcu Afrike. Državno gospodarstvo doživlja prav specifično obdobje od nastopa generala Amina kot predsednika od leta 1972 dalje. „Revolucio-narni" predsednik je najprej izgnal iz države vse Indijce, ki so imeli dotlej v rokah skoraj celotno trgovino. Ta ukrep je povzročil usodne posledice. Trgovine so pre-
llillllllllllllllllll
pete in izbral novega lastnika. Le-ta je seveda v kratkem času prodal robo, si kupil hišo, ali kako drugače zapravil izkupiček. Nove robe tako ni mogel nakupiti in trgovina je propadla. Podobne stvari so se dogajale, ko je Amin izgnal iz Ugande vse Angleže, ki so bili lastniki tovarn ali rudnikov. Domači direktorji - nestrokovnjaki - so vodili tovarno le dotlej, dokler se niso pokvarili stroji. Vse to je povzročilo veliko pomanjkanje živil, tekstilnih in tehničnih artiklov. Kljub temu pa predstavlja osebnost predsednika v državi veliko avtoriteto. Idi Amin je bivši boksarski šampion. Med konferenco OAV (Organization of african unity; se je že sedmič poročil, tokrat z devet-najstletno deklico, usoda prejšnjih žena ni znana. Dva dni pred konferenco so v Kampalo prihajali državni voditelji z delegacijami, Amin pa je kot aktivni udeleženec sodeloval v velikem avtomobilskem rallyju. S svojim maserattijem je prevozil nekaj krogov, nakar je odstopil, eš da noče zmagati. Domačini so velikokrat občudovali svojega Idija
dobro odložili nahrbtnike, kar pridivja prestrašen Anglež in v eni sapi pove, da so ga v neki stranski ulici napadli štirje tipi in mu pobrali ves denar. Nismo mu mogli pomagati. Najhujše je bilo to, da je z denarjem vred izginila v nairobijsko podzemlje tudi njegova letalska karta za Evropo.
Tudi mi štirje smo se odpravili na pohod po teh nevarnih ulicah - na večerjo. Toda kdo bi se lotil takšnih tipov, kot smo bili mL Vsi umazani, raztrgani in raz-kuštrani smo najbrž vzbujali kar soliden vtis pri črnih napadalcih.
Naslednji dan je pomenil odločilen preobrat na naši poti. Prešteli smo vse naše zelene bankovce in žalostni, da jih je dovolj le še za letalsko karto za Evropo, seveda s študentskim popustom. Če bi po vsej sili hoteli nadaljevati začrtno pot, bi veijetno ostali popolnoma „suhi" nekje v zairski džungli in naša usoda bi obvisela v zraku. Do vzleta letala je bilo še dovolj časa; čakal nas je še zadnji, najbolj vabljiv in znamenit cilj v Afriki - Kilimandžaro.
Illllllllin
232353535348534823235323534853482323234823534848534823484823485348535348234848234823535348235323482353482353485323534823482348234853535353235353484848485353235348234823535323534823535348484848
Dragi učenci
osnovne šole!
Danes posvečamo stran Mladih bralcev predvsem vam. Tudi mi se veselimo skupaj z vami vaše nove osnovne šole. Prepričani smo, da se boste v njej še bolj potrudili. Hkrati pa bi vas radi tudi pohvalili, saj ste skupaj z vašimi učiteljicami pomagali urediti okolico z zasaditvijo dreves in cvetlic. Želeli ste, da bi čimprej prišel trenutek otvoritve novega šolskega poslopja. Res je, da ste čakali precej dolgo, vendar pa ste zdaj dobili zelo lepo šolo.
Upamo, da nam boste, ko se boste vživeli v novo okolje, še naprej pošiljali vaše prispevke. Vsakega bomo zelo veseli, kljub temu da vseh ne borno mogli objaviti.
Zahvaljujemo se Franciju, Karliju, Stevu, Maijani, Ranki in Bernardu za poslane prispevke. Tudi vaši prispevki so dobri, a vseh ne moremo objaviti. Želimo pa, da jih tudi v bodoče pošiljate.
Nekaj prispevkov smo prejeli tudi iz drugih osnovnih šol. Mnogo jih še nismo objavili, a jih bomo v naslednjih številkah. Vedno pa bomo veseli novih, zato želimo, da nam jih še naprej pošiljate.	Lepo pozdravljeni!
Jesensko Ustje
Jesensko listje, kam hitiš?
V deželo je prišla jesen. Večkrat grem skozi gozd in opazujem. Listje je porumenelo in je pričelo odpadati. Včeraj zjutraj sem šla opazujem. Listje je porumenelo in pričelo odpadati. Včeraj zjutraj sem Šla skozi gozd. Veter je rahlo šelestel in zdelo se mi je, kakor da čujem otožen glas. Ozria sein se okrog sebe in opazila ob kostanju dva že nekoliko porumenela lista. Pogovarjala sta se, kakšna usoda ju še čaka.
„Veš čisto sem polomljen, ker sem padel tako močno z vrha." „Kaj misliš, da mene nič ne boli, saj sem bil še nekoliko višje kot ti." »Najprej bi se ti moral predstaviti. Pišem se Miško Vrh." „Jaz pa sem Jakec Najvišji." „Kaj misliš Jakec, kako dolgo bova še živela?" „Nekaj dni. Ali ti ni nihče povedal? Meni je najin praded kostanj povedal da pride za jesenjo starka zima, ki prinese s seboj snežen plašč in z njim zavije zemljo. Pozimi je zelo mrzlo. Starka ima tudi različne
Listje rumeni
Sedim v klopi in pogled mi zahaja v lep sončni zaton. Sonce zahaja otožno. Njegovi zlati žarki so osvetili že na pol rumeno listje na drevju, ki ponosno krasi naše zelenice nad hišami
Ptiček, ki komaj slišno poskakuje po drevju, oznanjuje, da je tu jesen. Ko tako sedim na klopci, nenadoma zapiha vetnč. Na drevju zašumi listje in začne odpadati. Rože, ki so krasile balkone in zelenice, so začele povešati glave. Pogled nanje je zastrla siva megla, ki vsak dan bolj naznanja prave jesenske dni
Velenjčani imamo srečo: kljub temu daje Velenje mesto, beton ni zadušil življenja narave, kakor po drugih mestih. Le kako v takšnih mestih vedo, da listje rumeni in da so lastovke že odletele.
Mira Skaza 8. c Osnovna šola MPT Velenje
Zvonko Fijavž Marjana Kotnik Savo Radulovič Sašo Pogorelec Jože Fužir Romana Dvoijak Stanko Paradiž Irena Krajnc
HVALA VAM, OBČANI!
vetrove, ki prinesejo s seboj mraz." „Kaj pa se bo zgodilo z nama Jakec? " „Ne vem, verjetno bo tudi naju starka zavila v snežen plašč." ,,Kaj, tudi naju. Jakec raje zbeživa kamor koli." „Dobro Miško, a kam? Vso zemljo zavije v plašč." „Vso zemljo pa prav gotovo ne. Gotovo je kakšen košček na zemlji, kamor ne seže njen plašč." „A kako bova potovala, saj nimava nog." »Pokličiva na pomoč veter." »Dobro Jakec."
Tako sta Jakec in Miško poklicala na pomoč veter, ki ju je ponesel s seboj.
Učenci posebne osnovne šole se kar niso mogli načuditi, da so tudi oni zdaj v lepi, svetli in novi osnovni šoli. Da imajo telovadnico! Kot učenci na preostalih velenjskih osnovnih šolah. Sedaj bodo še veliko raje hodili v šolo, saj se jim v prostranih razredih ne bo treba več stiskati tako kot v prejšnji stari šoli, v kateri niso imeli niti najosnovnejših pogojev za učenje niti njihove tovarišice za delo. In kaj so občutili v trenutku, ko je njihov sovrstnik Drago Bizjak simbolično otvoril novo šolo? .
JOŽE FUŽIR: „Vrsto let smo se učili v stari šoli. To je bila pred leti stanovanjska hiša. Učilnice so bile majhne, nismo imeli telovadnice, ne igrišča. Ko smo imeli gospodinjske ure, smo šli pomagat delat novo šolo. Nova šola je velika in lepa. Razredi prostrani. V njih ne bomo več stisnjeni kot šibice v škatli. Najbolj pa smo se razveselili telovadnice. Hvaležni smo občanom za denar, ki so ga dali v obliki samoprispevka za našo šolo."
STANKO PARADIŽ: „V staro šolo smo zelo neradi zahajali, saj je bila zelo tesna. Nato so se naši občani zmenili na sestanku, da bodo plačevali samoprispevek, da bi tudi mi dobili novo šolo. Tega smo se zelo razveselili. Ko so delavci šolo gradili, smo bili zelo nestrpni. Saj smo jo hoteli imeti kar čez noč. Zdaj pa je že narejena. Zelo lepa je. Prostori so zelo veliki. Razveselili smo se tehnične delavnice, udobnih učilnic in seveda telovadnice. Hvala občanom!"
IRENA KRAJNC: »Vendarle je prišel čas, ko se bomo lahko poslovili od stare šole za zmeraj. To ni bila šola, ampak stara stanovanjska zgradba. Učilnice so bile majhne in temne. Nižji razredi so imeli pouk v treh izmenah. Zdaj, ko je nova šola narejena, pa bomo pouk kar zjutraj. Pri pouku bo veliko prijetneje, kot je bilo doslej. Najbolj pa sem vesela, ker smo dobili tudi novo telovadnico. Najlepša hvala vsem, ki so omogočili njeno gradnjo!"
MARJANA KOTNIK: »Komaj sem čakala, da bo otvoritev nove šole. Razredi so zelo lepi. V njih imamo tudi svoje mize in stole. Ni tako kot v stari šoli, ko smo sedeli dva po dva tesno skupaj in komaj pisali. Poleg razredov imamo tudi garderobe, katerih sedaj nismo poznali. Plašče in čevlje smo odlagali kar na hodnik in stopnišče. Pozimi se nam zato čevlji in plašči na hladnem hodniku sploh niso posušili in smo pogostokrat morali obleči mokre, ko je bil pouk končan. Vesela sem
tudi, ker je v novi šoli kuhinja, kjer se bomo lahko mnogo novega naučili in ustvarili veliko lepega. Naša nova šola nam bo omogočila vse, da se bomo lah ko čimbolj pripravili za življenje."
ZVONKO FIJAVŽ: »Učenci in tovarišice smo ime i vrsto let pouk v stari zgradbi, kjer se nismo mogli naučiti toliko, kot bi se lahko v primerni šoli. Zato smo se zelo razveselili, ko so se občani odločili, da nam bodo zgradili s samoprispevkom novo šolo. Mislil sem, da današnji dan ne bo nikoli prišel. Zelo vesel sem. Obljubljam, da bomo šolo zelo čuvali. Hvala našim staršem, našim občanom za to darilo."
SAŠO POGORELC: »Resda smo dolgo čakali na novo šolcr, toda zdaj, ko je narejena, smo presrečni. Nič več nam ne bo treba zahajati v nekdanje rudniško stanovanje. Tudi pozimi bomo lahko imeli telovadbo, ker ima šola lepo telovadnico. Pred šolo je tudi asfaltirano igrišče. Zelo smo hvaležni občanom, ker smo prispevali denar za našo šolo."
SAVO RADULOVIČ: »To je tako lep dan. Nikoli ga na bom pozabil. Veliko občanov in gostov je prišlo na otvoritev šole. Zahvaljujemo se vsem, ki so glasovali za naš —DA. Novo šolo bomo čuvali kot naš dom."
Veselimo se telovadnice
Dolgo smo se morah učiti v stari zgradbi, neprimerni za učenje. Vendar smo dosegli, kar smo morah. Naši občani so se
domenili, da bodo plačevali samoprispevek, da se bodo zgraditi novi objekti, med njimi je bila tudi naša šola.
Proslava ob otvoritvi
V sredo smo imeti otvoritev Posebne osnovne šole. Tovarišica ravnateljica je povedala, da jo bomo morati čuvati in negovati. Potem so pionirji zapeli in recitirali nekaj pesmi.
Žetim, da bi se učenci pridno učili in ubogati tovarišice.
Anton Ajtnik, 4. a, Posebna osnovna šola
Na Goricah leta 1941: Suzana Črv, 4. osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha
a,
Ob Kajuhovem spomeniku
Počasi odmeva korak moj, odmeva v tišini noči. In sredi tiho te te: Kajuhov spomenik stoji.
Ob spomeniku nagelj, v spomin mu cveti in čriček mu v travi pesem otožno cvrči: ,JVekdo ti bil je Kajuh sovrag, nekdo te ustrelil je, ko stopil takrat si čez prag."
Sveča pa kraj spomenika gori, kot da opozarja ljudi: „Koder sovragi so hodili, povsod za sabo mrliče so pustili, povsod so smrt sejali, toda zmago partizani so izbojevali!" Anica škruba, 8. a,
Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha
ROMANA DVORJAK: »Sedaj bodo tudi naše šolske ure veliko bolj zanimive in privlačne. Veliko raje bomo hodili v šolo kot pa do sedaj, ko smo se morali tlačiti v stari zgradbi. Pouk bomo imeli le zjutraj, ker ima nova šola veliko razredov. Tudi telovaditi nam ne bo treba več na prostem, saj smo dobili tudi novo telovadnico. Tovarišica ravnateljica nam je dejala, da moramo šolo rzelo čuvati. Tega se vsi zelo «lobro zavedamo, saj so nam jo podarili občani."
Tako so povedali učenci ob otvoritvi nove šole. Obljubljajo, da se bodo v novi šoli' še bolj učili in da si bodo prizadevali, da bo vedno tako lepa, kot je bila ob otvoritvi. Našo malo anketo pa so izkoristili za to, da se vam dragi občani zahvaljujejo za vaš samoprispevek. Zatorej — hvala vam v imenu učencev in seveda učiteljic posebne šole.
Zelo dolgo smo čakati na novo šolo, ampak smo jo le dočakati. Dobili smo udobno in svetlo šolo. 8. oktobra je bila otvoritev. Na proslavi je bilo veliko tovarišev iz drugih šol in podjetij. Na njej je nastopila tudi folklorna skupina iz tretje osnovne šole. Po proslavi smo si lahko vsi navzoči ogledali šolo.
Ker še niso vsi prostori dokončani, se moramo učiti še v stari šoli. Zelo se vesehmo telovadnice, tehnične delavnice in novih učilnic.
Pristašek Stanko, Posebna osnovna šola
Naša nova šola
Nove šole se veselim zato, ker je večja in modernejša.
V	stari šoli smo se stiskali in nismo imeli telovadnice. Kuhinja je bila zelo majhna in delavnice mnogo premajhne.
V	novi šoli je pa vse ta«.o lepo, da bo treba zelo paziti. Razredi so svetli in veliki. Table, stoli in mize so prelepe. Tudi telovadnica je velika in lepa. V stari šoli je sploh nismo imeli.
Veselim se učenja v novi
šoli- Edo Rozman, 6. b, Posebna osnovna šola
Dobili smo novo šolo
V sredo 8. oktobra je bila otvoritev Posebne osnovne šole Velenje. Na proslavi so se zbrali pionirji iz velenjske občine in iz okoliških krajev. Prišli so tudi starši in sorodniki. Na proslavi so nastopali učenci Posebne osnovne šole, sodelovali pa so tudi rudarska godba ter učenci iz osnovne šole Miha Pintar - Toledo, Anton Aškerc in Gustava Šiliha. Učencem Posebne osnovne šole so zaželeli veliko uspeha v novi šoli. Ko so prerezali trak, smo si pionirji, pionirke in drugi obiskovalci ogledali Posebno šolo. Razvili so tudi pionirski prapor.
Mislim, da se bomo v novi šoli imeli lepo in prijetno.
Ker so vsi starši glasovali za „DA", so zbrali denar in mi smo dobili novo ,jj$lo. Zelo smo jim hvaležni.
Jože Tišler, v'. a, Posebna osnovna šola
FOTOKRONIKA
Pravega človeka na pravo delovno mesto
V težnji za izkoriščanje slehernih možnosti, ki imajo vpliv na dvig produktivnosti v posamezni delovni organizaciji, predstavlja načelo „pravega človeka na pravo delovno mesto" vsekakor enega osnovnih pogojev uspešnega poslovanja.
drugod. Priliv strokovnih kadrov namreč ne dohaja potreb, ki nastajajo s hitro razvijajočim se gospodarstvom pri nas.
Razlike, do katerih prihaja med potrebami in prilivom strokovnih kadrov pri posameznih poklicih, so zato občutne.
Iz koeficienta usklajenosti, ki upošteva vse elemente ponudbe in povpraševanja, kijih spremlja skupnost za zaposlovanje v Velenju, lahko ugotavljamo, da prihaja do največjih razlik predvsem pri poklicih, ki so ključnega pomena v razvoju občine. To pa so zlasti: ključavničarji, rudaiji, zidarji, tesarji, elektro-mehaniki in elektroinstalateiji ter administrativni tehniki, rudarski, strojni ter elektrotehniki
Danes, ko želimo utrditi naš spodarski položaj, bi to na-elo ne smelo manjkati v no-nem stabilizacijskem pro-mu, ki jih sprejemajo de-vne organizacije. Seveda bi lilo zmotno misliti, da je ure-tev tega vprašanja kratkotrajna aloga, ki jo lahko dose-;emo čez noč. Osnovo za to redstavlja usklajenost na širin področju ponudbe in po-raševanja, tako po profilih, še olj pa seveda po posameznih [»oklicih.
Za občino Velenje, za katero e značilno, da bi z lastnih 3 ilivom trakovnih kadrov lah-to krila v poprečju 18,5 % vseh Jotreb v zadnjih štirih letih, je 2 problem še toliko večji kot
VAŠA PISMA ZA P. P'. 89
Za spomin so se nekdanji sošolci meščanske šole še slikali.
Srečanje nekdanjih sošolcev
Pred nedavnim so se v Šoštanju po zaslugi nekaterih bivših učencev meščanske šole letnika 1931-4932 srečali sošolci izpred 49 let. _
Zbrali so se v vili Široko in potem peš, kot nekoč šolarji, šli ra nekdanjo šolo. Tam.so pri spomeniku svojega bivšega ravnatelja Hribernika obudili spomine na vse sošolce, ki so darovali življenje za svobodo.
Nato jih je sedanji ravnatelj Karel Kordež povabil v šolo, pogostil, obdaroval s Kajuhovimi spominlti in razkazal Kajuhovo sobo. Upokojenemu prof. Lešketu Jožetu ter Mariji Weingerl - Medved so podarili,,Kajuhovi plaketi".
Prijetno presenečeni nad vljudnostjo Karla Kordeža smo z njim vred odšli nazaj v vilo Široko. Z nami je bil tudi tov. Kojc, kije mnogo pripomogel za veselo razpoloženje.
Za veselo, enkratno zabavo gre tudi zahvala muzikantu tov. Šaleju. Povabimo ga na naše drugo srečanje, čez dve leti, kot smo enoglasno sklenili. Želimo, da bo takrat prisotnih vseh trideset tovarišev.
MILKA JAN, ŠOŠTANJ
•	Leteči predmeti nad Prešernovo 2
V našem časniku smo lahko že večkrat brali, da bi morali po velenjskih ulicah nositi zaščitne čelade. Stanovalci pogosto mečejo odpadke kar skozi okno na cesto.
Pred kratkim sem šel obiskat bolnika na Prešernovo 2 in avto parkiral pred hišo. Ko sem se vrnil, je bil avto onesnažen. Na njem je bil riž, bili pa so tudi sledovi mleka in drugih kuhinjskih odpadkov. Tudi na sosednjem avtu je ležJa vrečka z odpadki. Starejše gospa, kije prišla mimo,je dejala, da je to priletelo skozi okno pred nekaj minutami. Poklical sem nekaj strank in se z njimi dogovoril, da bomo s skupnimi močni odkrili storilca. Tega bomo v časopistu tudi imensko objavili.
Naše mesto je zrastlo na žuljih rudarjev, zato ne bomo dovolili, da bi ga nekulturneži uničevali na takšen način.
JULE MILAR PAKA, VELENJE
•	Cestarja bi potrebovali
Slučajno me je pot zanesla v Skorno in sem si tako lahko ogledal novo cesto, katero so s pomočjo občine zgradili prebivalci krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Florijana pri Šoštanju. Cesta je res lepo speljana. Ker pa ni človeka, ki bi sproti obnavljal okvare, bo za to čez čas težko prevozna. Posebno letos bi bil pptreben človek, ki bi cesto popravljal. Cesta je veljala 115 milijonov starih potreben človek da bi cesto popravljal. Cesta je veljala 115 milijonov starih dinarjev ter je bilo v to delo vloženih tudi mnogo prostovoljnih delo "'h ur. Škoda na cesti je vsak dan večja. Tako pa res ne smemo zapravljati denarja! Nujno potrebno je, da se za to cestc ioloči cestar.
Z. KOTNIK
za jaki tok. Ce ugotavljamo odstopanja že pri poklicih, ki jih v večini primerov lahko izobražujemo doma, torej v sami občini, potem je jasno, da prihaja še do občutnejših razlik pri tistih, z višjo in visoko izobrazbo, za katere takih pogojev nimamo oziroma obstajajo le-ti šele krajši čas. To pa so: strojni inženiiji-tehnologi, elektroinže-niiji za jaki tok in razredni učitelji ter diplomirani strojni inženirji tehnologi, diplomirani elektro inženirji za jaki tok, diplomirani gradbeni inženirji ter diplomirani ekonomisti.
Vzroke za občutne razlike med ponudbo in povpraševanjem po navedenih poklicih pa ni iskati zgolj v hitrem razvoju občine. Neizdelane sistemizacije delovnim mest. premajhna pozornost, ki so jo delovne organizacije posvečale planiranju delovne sile v preteklnih
• ŠTUDENTJE SO STRELJALI
letih ter preslaba povezanost šolstva z gospodarstvom, to je poleg ostalih, le nekaj osnovnih razlogov, zaradi katerih prihaja do razlik. Seveda pri tem ne smemo pozabiti še na delovne pogoje, nagrajevanje ter zavestno usmerjanje mladine v določene poklice, ki so izrednega družbenega pomena.
Neskladje, do katerega prihaja med ponudbo in povpraševanjem po posameznih poklicih in ki v bistvu vpliva na neustrezno zasedbo delovnih mest, povzroča občutno gospodarsko škodo. Reševanje problema bo možno le z načrtnejšim ter bolj povezanim delom delovnih organizacij in šolstva, predvsem pa še z enotnejšo štripendijsko politiko, katere socialni del je v letošnjem letu za občino Velenje prevzela Skupnost za zaposlovanje Velenje.
ŠTEFKA KORDEŠ
Če mitraljez zataji
V Šaleškem študentskem klubu si prizadevamo, da bi našli čimboljše stike z velenjskim oddelkom za ljudsko obrambo, kajti poučevanje SLO na fakultetah vsebuje vse premalo praktičnih vaj. Študentov ne seznani dovolj z vrstami orožja in uporabo tega. Zavedamo pa se, da bi ob morebitni sovražni agresiji bili tudi mi vključeni v obrambo domovine. Zato smo se zelo razveselili, ko smo lahko pred časom streljali na strelišču v Gaberkah.
V soboto zjutraj smo se zbrali na strelišču, kjer so prej imele vaje teritorialne enote. Med nami tudi deklet ni manjkalo (daleč so časi, ko je puška bila „le za moške"). Najprej smo si ogledali streljanje z bazuko, potem pa smo se razporedili po strelišču in se pomerili v streljanju s polavtomatsko puško. Najuspešnejši je bil Srečko, saj cilja sploh zgrešil ni (jaz sem ga
Asfaltna cesta Grušovlje-Homec
Potem ko je bila aprila letos na pobudo nekaterih domačinov zasnovana akcija izgradnje asfaltne ceste od Grušovelj do Homca pri Rečici ob Savinji, so se lotili dela s takšno vnemo, da je težko najti prave besede za opis. Vsa zemeljska dela, ki so bila planirana na 64 starih milijonov, so opravili sami (z veliko mero naklonjenosti GLIN iz Nazarij), pri čemer so privarčevali kar dve tre jini tega zneska. Pred nekaj dnevi pa je ta uspeh bil še presežen, saj je celjsko cestno podjetje z ekipo iz NIVOJA položilo skoraj 2 km dolgo traso asfalta.
Dodatna sredstva (veliko denarja je bilo zbranega s prispevkom tamkajšnjih krajanov) so zagotovili IS SO Moziije, cestni sklad mozirske občine, TOZD KLG GLIN Nazarje, KS Rečica ob Savinji in v manjši meri še drugi.
V soboto. 4.10.1975, je ob navzočnosti številnih krajanov, predstavnikov DPO in DO mozirske občine svečano odprl cesto predsednik SO Moziije, tov. Franc Šarb.
Poudariti je treba, da ta delovna zmaga sovpada z obletnico najhujšega napada na Rečico ob Savinji (6. oktober 1944), kjer je bila tudi svečana prireditev, ki so- jo pripravili učenci OŠ Rečica ob Savinji.
J. M.
komaj videla — cilj mislim), Vita je pa sploh bila enkratna (njen brat se je kar ustrašil, da je ne bi zaradi tega poklicali v vojsko), pa še Stojan in Dragica ... kar vse bi morala omeniti, da ne bi bilo krivice. Po streljanju so nam predstavniki SLO spregovorili o konceptu obrambe in boja naših enot, ogledali pa smo si tudi avtomatsko puško, puškomitraljez in mitraljez. Seveda smo poskusili streljati, pa seje ustavilo pri mitraljezu. Videti bi morali Dragico in Slavka, kako zvezdniško sta ležala ob njem in se pripravljala na rafal, pa je bil njun trud zaman (seveda nista odpovedala onadva, ampak mitraljez). Čeprav sta se počutila dokaj nesrečno ob smehu prisotnih, se ni dajo pomagati.
Dopoldan je prehitro minil, da bi naša radovednost bila popolnoma potešena. Študentje si v prihodnosti želimo z oddelkom za SLO še trdneje sodelovati. To tias ne bo le seznanilo globlje z SLO, ampak še okrepilo tovarištvo v klubu samem.
MELITA VOVK
• PEČEN KOSTANJ
Tudi letos so se maturanti velenjske ginmazije odločili, da si prislužijo nekaj denaija s peko kostanja. Za maturantski izlet bodo tako kar precej prilužili-. Na sliki Bojan Glavnik, Milan Mevc, Baja Ambrožič in Maijan Hudej, vidimo pa lahko tudi prve kupce.
• GASILCI KOT ZIDARJI
Gasilci Pobrežij pri Nazaijah so ugotovili, da je njihov gasilski dom že dolgo premajhen in dotrajan, zato so s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom izvedli akcijo, ki je rodila uspeh. Medtem, ko je ta slika objavljena, je novi dom z družbenimi prostori dobil že streho in smrečico, še pred snegom pa bo tudi zastekljen.
H
DOMISELNI VRTNARJI
Na Titovem trgi v Velenju so cvetlični nasadi in zelenice vzorno urejeni. Se posebej je treba pohvaliti vrtnarje za napis „30 let svobode". Najlepše je viden prav iz zgornjih prostorov, od koder je bil napravljen posnetek.
PO MISLINJSKI DOLINI
• SREČANJE
V	ŠMARTNEM PRI SLOVENJ GRADCU
V	Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo zadnjo nedeljo, 12. oktobra, že tradicionalno srečanje intemirancev, političnih zapornikov, izgnancev in vojnih ujetnikov iz Mislinjske doline. Na srečanju, bilo je v Domu borcev, se je zbralo blizu 200 intemirancev, političnih zapornikov, izgnancev in vojnih ujetnikov iz Mislinjske doline, pripravila pa ga je komisija Občinskega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec.
Tokratno, že šesto srečanje je začel predsednik komisije Viktor Skrivarnik, zatem pa je spregovoril Fer-do Fišer - Mojka. Obudil je spomine na težka leta ujetništva in iznanstva. posebej pa je opozoril na pomen obujanja spominov na težka vojna leta. Za priložnostni
kulturni program pa so poskrbeli recitatorji z osnovne šole XI. SNOUB „Miloš Zi-danšek" ter moški vokalni oktet iz Šmartnega.
S srečanja intemirancev, političnih zapornikov, izgnancev in vojnih ujetnikov iz Mislinjske doline so poslali Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije protestno pismo, v katerem so najostreje obsodili fašistično nasilje v Španiji.
• NOV BENCINSKI SERVIS »PETROLA« V MISLINJSKI DOLINI
Prejšnji teden so na Francetovi cesti v Slovenj Gradcu, nasproti Tovarne meril Slovenj Gradec, odprli nov „Petrolov" bencinski servis. To je že drugi servis v Mislinjski dolini, za njegovo ureditev pa so porabili okrog 3 mi'ijone dinarjev.
• USTANOVLJENA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA
V okviru priprav na Mednarodne kulturne prireditve „MIR 75 - 30 LET OZN" je Občinska konference Zveze socialistične mladine Slovenj Gradec s sodelovanjem drugih občinskih mladinskih vodstev organizirala mladinsko delovno brigado. Sestavlja jo 30 brigadirjev in brigadirk - dijakov srednjih šol ter mladih delavcev iz Mislinjske, Dravske in Mežiške doline. Brigadirji pomagajo pri pripravah na mednarodno likovno razstavo ter pri urejanju parka miru. Popojdneve pa izkoristijo /a družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje ter za druge dejavnosti, ki so sicer organizirane v mladinskih delovnih brigadah.
mš ČAS
pural
STANOVANJSKO STRESNO OKNO
PODSTREŠNO STANOVANJE NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO
•	nerjaveči materiali • dvojno izolacijsko steklo • neoporečno tesnenje
•	preprosto čiščenje • prilagojeno streham vseh vrst
IZKORISTITE PODSTREŠNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO OKNA pural LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM. MOŽNOST NAKUPA S STANOVANJSKIMI KREDITI
Izdeluje:
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE
neomejena subsidiarna odgovornost
JUGOSLAVIJA
63320 Velenje, Prežihova 3, tel: 850422
»
Izredna priložnost! Mesec BIROTEHNIKE
od 15. oktobra do 15. novembra
10% POPUST ZA VSE PISALNE IN RAČUNSKE STROJE
Travelir M-23 Travelir M-24 Olimpija Monica Olimpija SKM33 cm
Stara cena 2.033,10 Stara cena 2.095,10 Stara cena 4.699,50 Stara cena 5.882,50
Nova cena 1.829,80 Nova cena 1.885,60 Nova cena 4.229,55 Nova cena 5.294,25
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, USTANOVE IN OSTALI POTROŠNIKI, IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST!
Vaša knjigarna in papirnica
Mladinska knjiga, Velenje
• V NEDELJO; 19. OKTOBRA, ZAČETEK MEDNARODNIH KULTURNIH PRIREDITEV »MIR 75 - 30 LET OZN« V SLOVENJ GRADCU
Osrednja slovenska proslava jubileja OZN
SLOVENJ GRADEC, 17. oktobra — Dva dni pred velikim slavjem je v središču Mislinjske doline vse nared za začetek Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75 - 30 LET OZN", s katerimi bodo v občini Slovenj Gradec ter v sosednih občinah — Velenje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi obeležili 30-letnico ustanovitve OZN.
V	nedeljo, 19. oktobra, se bo začela v preurejenih prostorih Umetnostneg paviljona v Slovenj Gradcu osrednja slovesnost, s katero bodo v Sloveniji proslavili jubilej svetovne organizacije, istočasno pa bo odprta mednarodna razstava likovnih del angažirane figura like.
Prireditev bo uwdel Simfonični orkester RTV Ljubljana, sledil bo pozdrav predsednika Skupščine občine Slovenj Gradec, diplomiranega inženiija Ivana Uršiča. Osrednji govornik na proslavi 30-letnice OZN v Sloveniji pa bo članica Sveta federacije Vida Tomšičeva. Po krajšem nastopu Slovenskega okteta pa bo še slovesnost ob odprtju mednarodne razstave likovnih del angažirane figura-like. Nedeljska slovesnost bo trajala okrog 60 minut, v celoti jo bo prenašala ljubljanska televizija, deloma pa tudi Radio Ljubljana.
V	središču Mislinjske doline pričakujejo to nedeljo številne goste od blizu in daleč. Na začetek Mednarodnih kulturnih prireditev „MIR 75 - 30 LET OZN" pa so s posebnim pismom povabili tudi vse družine z območja občine Velenje.
Po zadnjih podatkih organizacijskega odbora bo na mednarodni razstavi likovnih del angažirane figuralike, katere pokrovitelj je generalni sekretar OZN dr. Kurt VValdheim in ki bo
uvodna prireditev v Mednarodne kulturne prireditve, razstavljalo več kot 200 avtoijev okrog 400 del. Sodelovali bodo avtoiji iz 35 držav - članic OZN.
Obvestilo delegatom in delegacijam
Dobri pogoji za delo delegacij in delegatov ter vsestranska informiranost o vseh dogajanih v gospodarskem in družbenem življenju so izredno pomembni za dosledno uveljavljanje delegatskega sistema.
Vsestranske pogoje za uspešno delo delegatov in delegacij so dolžne zagotavljati tako temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, v katerih delegati delajo in živijo, kot občinska skupščina kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Skupščina občine Velenje je vpeljala posebno strokovno službo, ki naj bi bila v pomoč delegatom in delegacijam pri njihovem delu. Delegate in delegacije občinske skupščine in skupščine SRS obveščamo, da se lahko o zadevah iz pristojnosti občinske in republiške skupščine in njenih organov obračajo za strokovno pomoč na: DELEGATSKO PISARNO, ki deluje od 1.10.1975 dalje vsak ponedeljek od 7. do 9. ure in vsako sredo od 13. do 16. ure
na sedežu Skupščine občine Velenje, soba št. 7 (pritličje).
Delegatsko pisarno vodi Tone Hribar, dipl. pravnik -sekretar pri izvršnem svetu Skupščine občine Velenje.
Predvideno je, da se bo ta služba pozneje razvila v informativno-dokumentacijski ccenter, ki bo delegatom, delegacijam, pa tudi delovnim ljudem in občanom omogočil, da bodo na enem mestu dobili vse potrebne informacije o dogodkih, akcijah, stališčih in mnenjih, ki so pomembni za razpravo in odločanje o vseh vprašanjih gospodarskega in družbenega življenja v občini.
folklorno skupino
V Gorici v Italiji prirejajo vsako leto mednarodno tekmovanje folklornih skupin. Na teh tekmovanjih so že uspešno sodelovale razne jugoslovanske folklorne skupine: Emona iz Ljubljane, Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda, Sava iz Kranja, Vlado Tasevski iz Skopja, Predoslje iz Kranja, folklorna skupina iz Pre^ loke in Veseli pastirji iz Maribora.
Letošnjega 6. mednarodnega tekmovanja v dneh od 11. do 14. septembra sta se udeležili dve jugoslovanski skupini: skupina plesalcev iz Orleca na otoku Cresu in Šaleška folklorna skupina iz Velenja. Od ostalih sodelujočih držav je bila najštevilnejše zastopana Italija. Avstrija, Francija, Velika Britanija (Škotska), Češkoslovaška in Madžarska pa so se predstavile s po eno skupino.
Po načinu prikazovanja plesov je mednarodna komisija ocenjevala skupine, razdeljene v izvirne, repro-duktivne in stilizirane. Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je bilo prikazovanje plesov iz domačega kraja, zato se je Šaleška folklorna skupina predstavila občinstvu in komisiji s spletom štajerskih plesov. Za to priliko je že zanno koreografsko postavitev nekoliko spremenila in jo obogatila z novimi plesi. V ostri konkurenci si je v svoji, reproduk-tivni skupini priborila drugo mesto in z njim tudi srebrno medaljo, kar je veliko plačilo za trud plesalcev, glasbenikov in vodij skupine. Priznanje jim je pomenil tudi aplavz, s katerim jih je nagrajevala množica Goričanov naslednjega dne v tradicionalnem sprevodu po ulicah Go- -rice.
S tem nastopom je Šaleška folklorna skupina ponovno začela z intenzivnim delom. Čeprav so imeli plesalci krajše ,,folklorne" počitnice od šolskih, so se z veseljem zbrali, da bi v novi sezoni obogatili svoj program plesov in ga predstavili domačemu, velenjskemu občinstvu.
Sredi oktobra prične z delom tudi skupina novih plesalcev. Po uspehih, ki jih skupina dosega, je pričakovati, da se bo vanjo vključilo veliko število delavske in šolske mladine, ki bo našla v plesu prijetno razvedrilo in tako koristno preživljala svoj prosti čas.
M.K.
ielnil«
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
• 18. 10, in 25. IO. vas vabimo na enodnevni izlet v TRST - cena 150 din.
V	OKTOBRU, NOVEMBRU IN DECEMBRU VAS VABIMO
V	MOSKVO, GRČIJO IN INDIJO.
Pričakujemo vaše prijave. Izkušnje naše operative in dobro poznavanje vsakega turističnega kraja ob upoštevanju okusa in želja naših strank nam omogočajo, izlete solidno organizirati in potrudili se bomo, da boste zadovoljni.
IZLETNIKOVE POSLOVALNICE: Celje, Žalec, Velenje, Mozirje.
Oceniti sta bil izaci jska prizadevanja
V četrtek, 2. oktobra, je bila seja občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije. Razpravljli so o izvedbi stabilizacijskih akcij in razčlenili uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja.
Ta sindikat združujejo 16 osnovnih organizacij s preko 6000 delavcev. Poleg delegatov se je seje udeležil tudi pedsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Rajko Orešnik.
Ugotovili so, da so v vseh temeljnih organizacijah združenega dela dopolnili stabilizacijske programe in da so izdelali oceno samoupravljanja za posamezne TOZD. Z akcijo stabilizacijskih prizadevanj bodo vsekakor še nadaljevali. Naloga sindikatov je, da dela na tem področju, da ugotavlja rezultate in obvešča delavce o uspešnosti, tako na področju stabilizacije kot samoupravljanja.
Proga je bfla tako razmočena, da so si morali tekmovalci na nekaterih mestih pomagati s potiskanjem motoijev.
# Poraz z vodilnim
Rokometašice Šmartnega so igrale na domačem igrišču z ekipo Alplesa iz Železnikov, ki je doslej v tem tekmovanju še neporažena. Tudi v Šmartnem se niso pustile presenetiti in so si z zelo dobro igro že v prvih minutah priigrale visoko vodstvo in ga obdržale vse do konca prvega dela. V nadaljevanju pa so nekoliko popustile, kar so domače rokometašice izkoristile in zmanjšale rezultat, tako da se je srečanje končalo z rezultatom 13:19.
ŠMARTNO: Verbič, Z. Kolenc, F. Kolenc 5, M. Podjavoršek 2, Tajnšek, Krevzel, Jeraj, Gril, Šmerc 5, N. Podjavoršek.
J. Krajnc
Tri točke prednosti za Rudarja
Kot kaže, velenjski nogometaši v letošnjem prvenstvu ne vedo za poraze. V nedeljskem kolu vzhodne censke nogometne lig=, so kot gostje premagali Beltinko z rezultatom 4:1. Gole za Rudar sta dosegla Topčič in Nedeljkovič, vsak po dva. Glede na to, daje Branik izgubil doma z Rakičanom, se je Rudar učvrstil na vrhu lestvice in ima tri točke prednosti pred drugouvrščenim Branikom. V nedeljo bodo velenjski nogometaši igrali doma s Peco.
Čeprav je v nedeljo močno deževalo, verjetno nihče, še najmanj pa organizator Avto-moto društvo Šaleška dolina ni pričakoval, da se bo zbralo ob novi motokros progi v Tribeliškem v Paki pri Velenju kar prek tri tisoč gledalcev in si ogledalo tekmovanje za državno prvenstvo v skupini motoijev s 50 in 125 kub. motorji. Nedeljski obisk, podobno kot obisk na tekmovanju za nagrado Velenja na dan borca, najbolje kažeta, da si prebivalci Šaleške doline takšnih prireditev želijo tudi v bodoče.
Glede na to, da je bila proga razmočena, so imeh tekmovalci precej težav s progo, nekateri pa so morali celo odstopiti, ker jim je odpovedal motor. Tudi
Opekarne Ljubečna
NOVI IZDELKI OPEKARN LJUBEČNA, LJUBEČNA PRI CELJU
ZA POLOVIČNO CENO KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE.
ARHITEKTI, PROJEKTANTI, INVESTITORJI, GRADBENIKI IN INDIVIDUALNI GRADITELJI!
Predstavljamo vam nove KLINKER KERAMIČNE PLOŠČICE več vrst in dimenzij v različnih barvnih odtenkih. Posebno lep rustikalen videz dosegamo z redukcijskim žganjem in solnim giaziranjem.
KLINKER KERAMIČNE PLOŠCICE vam zagotavljajo visoko mehansko trdnost, izredno trdoto in odpornost na obrabo, nizko vodovpoj-nost ter odpornost za zmrzovanje in delovanje kislin. Zaradi omenjenih lastnosti so možne uporabe klinker izdelkov izredno široke. Pri polaganju talnih in zidnih površin, jih lahko uporabljamo tako v notranjih kot zunanjih prostorih.
A
Obenem vam še priporočamo nakup vseh vrst zidne opeke, stropne elemente, porolit plošče, montažni »MAP« strop ter fasadni in klinker zidak.
Vsa pojasnila in prospekte dobite v prodajnem oddelku v LJUBECNI, tel. 063-22-601 in 25-800.
štirje člani velenjskega avto-moto društva, ki so v nedeljo prvič nastopili na motokros tekmovanju, niso imeli sreče. Motoiji niso zdržali, kljub temu pa Janko Gračner, Igor Švigelj, Drago Pečečnik in Robert Lu-kač ne nameravajo odnehati. Bogatejši so za eno izkušnjo več, kar jim bo vsekakor koristilo pri njihovem nadaljnjem tekmovanju.
V	nedeljski dirki za držvano prvenstvo je v skupini do 50 ccm zmagal Branko Mežnar iz Tržiča, ki je bil v obeh vožnjah prvi, pred Marjanom Avbljom (Lukovica) in Janezom Dov-žanom.
V	kategoriji motorjev do 125 ccm je premočno zmagal najmlajši tekmovalec v tej skupini Silvin Vesenjak (Ptuj), ki je za zmagi v prvi in drugi vožnji dobil skupaj 30 točk. Drugi je bil Jure Lampe (Slovenijaavto Ljubljana) 22 točk, 3. Drago Predan (Orehova vas) 20, 4. Roman Kotnik in 5. Niko Šinkovec ba Orehova vas.
• 380 TEKAČEV NA KROSU
Občinska telesnokulturna skupnost in Atletski klub Velenje sta priredila občinsko prvenstvo v krosu. Nastopilo je 380 tekačev, največ pionirjev in pionirk iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
Tekmovanje je veljalo tudi za izbiro občinske reprezentance, ki bo sodelovala na republiškem jesenskem krosu za pokal časopisnega podjetja „Delo", ki bo v Ljubljani 26. oktobra.
Rezultati: mlajše pionirke: 1. Milena Hudobreznik MPT 3:41,0, 2. Angela Cigler Šmartno 3:45,4, 3. Donata Ostrovršnik MPT 3:45,8, 4. Biserka Vogler MPT 3:47,2, 5. Martina Avbreht MPT 3:48,8; mlajši pionirji: 1. Poland Javornik AA 3:16,6, 2. Željko Junačko MPT 3: 27,0, 3. Bojan Božič GŠ 3:31,0, 4. Janko Pogorelčnik 3:34,2 MPT, 5. Tomaž Kolar AA 3:34,8, 6. Zvonko Slemenšek AA 3:36,0; starejše pionirke: 1. Bernarda Ježovnik Šmartno 3:43, 6, 1. Anica Hojan AA 3:50,2, 2. Anita Bizjak GŠ 3:52,3, 3. Anka Drev BRŠ 3:56,1, 5. Ivica Špoljer GŠ 3:59,3; starejši pionirji:
1.	Stanislav Miklavžina MPT 4:52,0.
2.	Bogdan Urh GŠ 5:10,2, 3. Vito Canč Gimn. 5:14,2, 4. Vinko Sla-tinšek RTŠ 5:24,8, 5. Franc Potočnik Šmartno 5:29,0; mlajše mladinke: 1. Marina Sluga Gimn. 6:11,4, 2. Dragica Gomboc Gimn. 6:30,8, 3. Jožica Veternik Gimn. 6:45,8, 4. Irena Pogačar Gimn. 6:51,6, 5. Milojka Kovač Gimn. 6:55,8; mlajši mladinci: 1. Ivan Pogačar Gimn. 6:33,4, 2. Franc Mar-kelj FŠC 6:36,8, 3. Zdravko Jamni-kar RŠC 6:54,4 4. Franc Lemež Gimn. 7:00,0 5. Branko Rošer RŠC 7:01,2; starejši mladinci 3000 m: 1. Bojan Britovšek AK Velenje 10; 26,4 izven, 2. Lipičnik Slvako RŠC 10:34,0, 3. Lojze Sovič Gimn. 10:34.8. 4; 'arkam Jidek Go,m; 10:42.8. 5; Lojze Pogorele Gimn. 11:33,6; člani: 1. Miran Cas AK Velenje 16:44,0, 2. Tone Vedenik AK Velenje 16:46,0. 3. Vinko Cajič Ak Velenje 17:36,8, 4. Jakob Gro-šel 18:198, 5. Jože Angelo 23:15,8; starejše mladinke 2000 m: 1. Andreja Šverc Gimn. 7:36,5, 2. Renata Zupančič Gimn. 8:02,2 3. Jožica Jovan Gimn. 8:54,0, 4. Slava Vajde Gimn. 8:59,4, 5. Metoda Lipnik Gimn. 9:22,8.
VISOKA ZMAGA
Tokrat so nogometaši Šmartnega dobro napolnili mrežo nasprotnika. katastrofalno so porazili Železničarja iz Maribora, z rezultatom 9:1 (6:0). Tako visoke zmage prav gotovo ni nihče pričakoval. Toda že po prvih minutah igre je bilo jasno, da gostje v tem srečanju nimajo nikaršnih možnosti. Domači napadalci so bili izredno razpoloženi, saj so v prvem polčasu izkoristili tako rekoč vse priložnosti. Tokrat izredno razpoloženi Prašnikar je v osmih minutah dosegel kar tri zadetke in zapečatil usodo gostov. Že v 24. minuti je Benetek dosegel četrti gol, kmalu zatem pa je Prašnikar dosegel še dva lepa zadetka in s tem končal serijo v prvem delu. V začetku drugega polčasa so domači nogometaši nekoliko popustili in dovolili gostom, da so dosegli časten zadetek. Toda kriza je bila kratkotrajna in Šmarčani so ponovno popolnoma zagospodarili na igrišču in vse do konca nevarno napadali ter dosegli še tri zadetke. Strelca sta bila Prašnikar v 72. in Omladič v 80. ter 81. minuti.
ŠM ARTNO: I. Podgoršek, J. Železnik, Hanžekovič, A. Podgoršek, F. Podgoršek, Kompan, Žalig (M. Železnik) Hribernik, Benstek, Prašnikar (Denžič), Omladič.
V predtekmi so domači mladinci v tekmi VCNL za mladince prav tako visoko premagali Tišino z 8:0.
J. Krajnc
Občinska skupnost
SOCIALNEGA VARSTVA VELENJE
razpisuje prosto delovno mesto
VRŠILCA DOLŽNOSTI DIREKTORJA
DOMA ZA ORGANIZIRANO VARSTVO ODRASLIH V USTANAVLJANJU
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so naslednji: višja ali visoka šola socialne, pedagoške ali zdravstvene smeri Prednost imajo kandidati s prakso. Moralnopolitična neoporečnost.
Razen drugih pogojev mora kandidat dobro poznati metodo dela z ljudmi, zlasti z ostarelimi.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi na naslov: Občinska skupnost socialnega varstva Velenje - izvršni odbor.
ZAHVALA
Kruta bolezen nam je iztrgala iz naše srede našega dobrega moža, ata, starega ata in brata
IVANA POGORELČNIKA
rudarskega upokojenca
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste mu aarovali cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in izrazili sožalje. Enako se zahvaljujemo tudi govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi za zadnji pozdrav ter č. duhovščini za obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Tone in Ivo, hčerka Mira z družinami ter drugo sorodstvo
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 8§0—087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazdvec - Časnk je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973
— Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601—21420 pri SDK podr. Velenje — Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1 /72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
• KLJUB DE2JU NA M0T0KR0SU
Več kot 3 tisoč gledalcev
Kljub temu, da v prvem nastopu niso imeli sreče, velenjski motokrosisti ne nameravajo odnehati.
SVET OSMIH OBČIN CELJSKE REGIJE
Srednjeročni načrti
Velenjska delegacija opozarja na problem pogrezanja šoštanjskega območja
NAŠ ZNANEC
V Rogaški Slatini se je v novem hotelu ,,Donat" v torek, 14. oktobra, sestal svet občin celjskega območja. Pod vodstvom Jožeta Lojena, ki v tej mandatni dobi predseduje svetu, so obravnavali priprave na izdelavo in sprejem občinskih srednjeročnih razvojnih načrtov, dalje osnutek družbenega dogovora za združitev inšpekcijskih služb v regiji, delovni načrt sveta, poslovnik in še nekatera finančna vprašanja.
1 Sodeč po razpravah so nekatere občine v regiji glede občinskih srednjeročnih načrtov že malce v zamudi in bodo morali precej pohiteti, da bi jih do novega leta lahko sprejeli. V regiji ima doslej le velenjska občina srednjeročni načrt za obdobje 1976-1980 (sprejeli so ga že lani in podpisali tudi družbeni dogovor za njegovo izvajanje), pač pa bo potrebno še usklajevanje gjede nekaterih dejavnosti, ki so medobčinskega ali republiškega značaja. Velenje se zavzema npr. za ustrezno delitev sredstev za vodno gospodar-
stvo, dalje opozarja na nujno potreben hitrejši in skladnejši razvoj PTT dejavnosti, na problem cest itd.
Kot rečeno so v sosednjih občinah glede srednjeročnih načrtov bolj v zaostanku. V mo-zirski občini bo predvidoma v javni razpravi šele v novembru (opozarjajo tudi na problem sistema financiranja krajevnih skupnsoti). V žalski občini se je javna razprava že začela, v celjski je v sklepni fazi. v konjiški pa bo predlog pripravljen do konca meseca.
Na seji sveta so zlasti poudarili, da je treba pohiteti z uskla-
jevanjem glede dejavnosti, ki imajo širši značaj, kjer gre za gospodarske ali druge organizacije združenega dela, ki delujejo ' na širšem območju. To usklajevanje naj bi opravile z občinami organizacije, ki to dejavnost opravljajo, svet občin in njegove komisije, pa bi skušale po magati le v primerili, če bi se kje zataknilo.
Svet občin celjskega območja je načelno potrdil osnutek družbenega dogovora o združitvi inšpekcijskih služb v regiji v medobčinski inšpektorat za celjsko območje. Predlog družbenega dogovora bodo še nekoliko dopolnili na osnovi pripomb, ki so bile podane na seji, nato pa ga bodo obravnavale občinske skupščine, ki naj bi ga sprejele še pred novim letom. Glede združevanja inšpekcijskih služb je celjska regija
med zadnjimi v republiki. Medobčinski inšpektorat naj bi opravljal celotno inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti. Kot sedež inšpektorata je v družbenem dogovoru predvideno Celje, ker pa so v Celju precejšnji problemi s prostori, je menila, da bi lahko bil tudi v Velenju, kjer imajo ustrezne prostore. Vsekakor pa laliko pričakujemo, da vse inšpekcije ne bodo koncentrirane v Celju, pač pa bodo tudi v drugih občinah z delovanjem za vse območje. V delovnem načrtu sveta je rečeno, da bi v prihodnjih mesecih obravnavali še vprašanje računalništva, davčne politike, zdravstva, višjega šolstva, zaposlovanja, distribucije električne energije, cest, PTT itd. Velenjčani pa so dodatno predložili še problematiko pogrezanja na šošlanjskem območju.
KRONIKA # KRONIKA • KRONIKA # KRONIKA • KRONIKA • KRONIKA • KRONIKA • KRONIKA
•	Ranil miličnika
Miličnika sta prišla 8. oktobra okrog 3. ure na kegljišče hotela Paka. Tam je bilo nekaj vinjenih moških, ki niso hoteli zapustiti prostora. Miličnik je hotel pomagati močno vinjenemu Vojku Popadiču, njegov zet Milan Šikman, pa je domneval, da ga namerava miličnik odpeljati, zato ga je napadel. Hotela sta ga odpeljati na postajo milice, zato je Šikman zamahnil proti miličniku. Ker se je ta branil z nogo, mu je prerezal čevelj in ranil nogo.
Gostinsko osebje je soodgovorno, saj sta Šikman in Popadič, kakor sta sama izjavila, spila po 12 piv in 12 konjakov. Storjenega dejanja pa se naslednji dan nista spominjala.
#	S tovorom zaprl pot
V Družmiiju je prišlo 27. septembra do manjše prometne nesreče, med vozilom ARO, Lj 151-117, ki je last Geološkega zavoda iz Ljubljane, in neregistiranim traktorjem, ki ga je upravljal HENRIK
JONKO. Pred ostrim desnim ovinkom je traktorist ustavil. Za njim je pripeljal IVAN LEGEN, ki je nameraval zapeljati mimo traktorja. Ta pa je ravno tedaj pričel nadaljevati vožnjo v desni ovinek. Na priklopniku traktorja je bil naložen daljši les, ki je zapil pot vozniku ARO vozila, Ivanu Legnu. Voznik traktorja je imel označen tovor. Na vozilu ARO je za okoli 1.500 dinarjev škode.
•	Vlom v bife »Rudar«
v noči iz 3. na 4. oktober je neznani storilec odstranil okensko šipo na bifeju „Rudar". Poskušal je vlomiti v železno blagajno, a mu ni uspelo, ker ni imel ustreznega orodja. Odnesel pa je več vrst pijač, pivo, vino, cigarete, napolitanke . .., v vrednosti 900 dinarjev.
•	Ni imel vzroka
v Ljubnici pri Konjicah je 10. oktobra naredil samomor petindvajsetletni Jo?e Grm. Doma je bil šele teden dni, prej pa je bil v zaporu. Okrog telesa si je ovil žico, ki jo
uporabljajo /a olokiričnciia pastirja, na konec pa je navezal kamen, ki ga je vrgel na žico daljnovoda visoke napetosti.
•	Našli mrtveca
Na po-tajo milice so prejeli 3. oktobra sporočilo, da so našli v stanovanju na Šercerjevi 14 mrtvega devetinštiridesetletnega Jožeta Ber-nota.
Komisija je ugotovila, da ne gre za tujo krivdo. J. Bernot je bil v zaklenjenem stanovanju. Našli so ga v kopalnici. Verjetno je padel zaradi epileptičnega napada. Ob padcu se je poškodoval na radiatorju in se verjetno zadušil na kupu umazanega perila, kamor je padel. Odkrili so ga potem, ko je v spodnje stanovanje pritekla po radiatorski cevi kri. V stanovanju pa je bil mrtev že vsaj tri dni.
•	Nepozoren med vožnjo
Voznik osebnega avtomobila BG 124-836 SvETISLAV MIHAJ-LOVIČje peljal 7. oktobra okrog
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! O
O >
o z
S >
o z
o >
o z
o >
o z
o >
o z
TO-MO-DI
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
NOVO! NOVO! NOVO!
z
O <
o
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
z
O <
o
z
o <
o
z
o <
o
z
o <
o
z o
iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON iOAON
i
hotel Daka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
VAM PRIPOROČA m SVETUJE!
Ne zanemarite možnosti, ki vam jih nudi narava. Življenje posameznika je kratko, vaše »slo pa rabi novih osvežitev in moči. Zato sme se odločili, da vom pomagarro z nasveti za vaše dobro in zdravo počutje. 7a ierski in noski spol, za mlado in staro, za prijatelje in znance priporočamo naravo, sveži zrak in mir.
Pojdite na kratke sprehode. Zapustite vaš dom, kadar vam to dopušča čas, in si naberite novih spoznanj med prijatelji In znanci.
Zato vam priporočamo in svetujemo:
—	pričnite redno igrati mini - goH
—	pričnite redno kegljati
—	zaplešite enkrat mesečno
—	oglejte si enkrat mesečno barski spored
—	enkrat mesečno pridite na klepet med prijatelje in znance
Če vam bo to vse in drugo ugajalo, lahko tudi večkrat. VSE KAR JE ENOLIČNO UTRUJA IN STi&A ČLOVEKA.
osmih po cesti skozi novo naselje v Bevčah. Med vožnjo se je oziral naokrog in tako spregledal nasproti vozeč; osebni avtomobil CE 459-79, ki ga jo opazil šole v zadnjem trenutku. Takoj so je pričel umikati proti desni strani, vendar je prišlo med vozili do oplaženia. Na vozilih je za okoli 4.000 dinarjev škode.
•	Prekratka varnostna razdalja
Iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju je peljal 8. oktobra voznik osebnega avtomobila BG 155-978 JOSIP JAKIČ. Pred njim je vozil voznik osebnega avtomobila CE 412-85, MILAN REPAS. Na Selah je Repas vključi! desni smerni kazalec in pričel zavijati v desno. Za njim je pripeljal Jakič s prekratko varnostno razdaljo, zato se ni mogel ustaviti, niti prehiteti Repasa po levi strani. Prišlo je do trčenja, škode pa je za okoli 2.000 dinarjev.
•	Pobegnil, a se je vrnil
\6znik osebnega avtomobila Branko BE VC'je peljal 11. oktobra iz Pake proti Velenju. Na ovinku je zapeljal čez polovico ceste in zadel v avto MILUTINA CVETKOVlCA. Bevc je po nesreči pobegnil, a se je čez četrt ure vrnil. Alkotest je pri njem pozelenel čez polovico.
•	Neprevidna vožnja
Voznica osebnega avtomobila AMALIJA VCDOVNIK je vozila v soboto, 11. oktobra, po cesti v Skornem pri Šoštanju. Na ovinku je zadela v zadnje kolo tovornjaka, ki ga je vozil IVAN LENGER. Voznica je dobila poškodbo na prsnem košu in levi nogi, škode pa je za okoli 15.000 dinarjev.
>ua
Karel Acman
Ljudje smo često zelo po-zabljivi. Pozabljamo prav vse. Tudi stvari, ki jih ne bi smeli nikoli pozabiti. Karel Acman pa ni tak. Čeprav je star že šestinsedemdeset let, se prav dobro spominja prav vsega, prav tja do leta 1916. Spominja se vseh datumov, krajev ... Ko ga človek posluša ima občutek, da se je za pogovor dobro pripravil. Pa kako naj bi se? Presenetili smo ga namreč sredi dela in Karel Acman je bil takoj pripravljen poklepetati z nami.
Včasih je živel v Šoštanju. Izučil se je za ključavničarja v Velenju, a predno je nastopil službo, je odšel k vojakom, ker se je pričela prva svetovna vojna. Bilo mu je komaj osemnajst let. Sodeloval je pri deseti, enajsti in dvanajsti ofenzivi. Ko pa je nastopila trinajsta ofenziva, je Ka^rel Acman zbolel. Odpravil se je s kolono bolnikov v Trst, od tam pa se je vrnil nazaj na fronto. Ker je bil zopet ranjen v roko, so ga poslali na Dunaj, v bolnico. Tam so ga ocenili kot nesposobnega za fronto, zato je odšel na Gornje Štajersko, n8to pa so ga ponovno rekrutirali in ga poslali na fronto. Takrat pa se je vojna že skoraj končala. Karel Acman se je napotil domov kar peš. Hodil je štiri dni, vrnil pa se je s popolnoma krvavimi nogami.
Karel Acman je bil tudi borec za severno mejo. O tem, kako je odšel tja. Je takole pripovedoval: „V Šoštanju sem srečal prijatelja, ki se je odpravljal na Koroško. Povedal mi je, kaj se dogaja tam. Sklenil sem, da pojdem za njim. Imeli smo precej težav. Oprema, ki smo jo imeli, je bila zelo slaba, pa še te ni bilo dovolj. P4veljeval nam je komandant Petelin iz Ljubljane. Ukrepati smo morali zelo hitro, saj so se napadi začeli takoj po našem prihodu. Bili smo pred mostom v Gornji Radgoni. Tam so nas sredi aprila napadli Madžari, a smo napad odbili. Naslednji napad so pripravili konec maja. tudi tega smo odbili, ker smo ga opazili dovolj zgodaj. Po tej zmagi smo se odpravili prek mostu v Radgono, kjer smo ostali štirinajst dni, nato pa smo nadaljevali pot proti Lendavi."
Ko človek posluša Karla Acmana, ima občutek, da ta vse bere iz knjige. Skoraj si
ne moreš predstavljati, kako se lahko tako natančno spominja vseh datumov.
Avgusta leta 1919 so poklicali v Maribor in ga odpustili iz vojske. Konec marca naslednjega leta pa so ga ponovno poklicali na nabor. Potem je dve leti služi v Boki Kotorski kadrovski rok. Ker pa se je sedem mesecev in pol boril za severno mejo, so mu ta čas odšteli, tako je služil toliko manj.
Borci za severno mejo se še vedno sestajajo. Kare Acman, nam je pokazal sliko, ko so se slikali 15. septembra letos. Zbrali so se ob spomeniku njihovega so-borca.
Karel Acman je delal de set let v tovarni usnja v Šoštanju, trinajst let pri celj-
Karel Acman
ski občini, pokoj pa je dočakal pri rudniku lignita Velenje, kjer je delal trinajst let.
Sedaj je Karel Acman pokoju že od leta 1961, Doma ima precej dela. Večkrat se odpravi iz Kavč, kjer imata z ženo lepo hišico, v Velenje. Pogosto gre tudi peš. To je dokaz, da je Karel Acman kljub svojim šestin-sedemdesetim letom še zelo krepak. Ljudje ga imajo radi in ga pogosto prosijo za manjše usluge, s poslom za katerega se je izučil, pa se ne bavi. Pravi, da bi se že, če bi imel za to primeren prostor.
Karel Acman in njegova žena sta zelo skromna. Preživljata se z moževo pokojnino, vendar sta oba zadovoljna. Žena je dejala: „Hudo je bilo, ko sta se hčerki šolali, zdaj pa kar gre." Ob koncu pa sta oba zadovoljna dodala: ,,Samo, da sta se hčerki izšolali."
MALA ANKETA • MALA ANKETA * MALA ANKETA • MALA ANKETA
Kako je z ozimnico?
Zopet je tu jesen. To je čas, ko dobi kmet plačilo za svoj trud. Letošnja letina je bila bolj slaba, zato nas je zanimalo, kako je letos z nabavo ozimnice. Sprehodili smo se po Velenju in Šoštanju in se z nekaterimi pogovorili o tem.

MARIJA GOSTECNIK: Letos je z nabavo ozimnice precej težav. Sprva je kazalo, da krompirja sploh ne bo moč dobiti, a se je potem le uredilo. Vendar pa je ta letos slab. Jabolk letos ne bomo kupili, ker so zelo draga, ostalo pa kupujem sproti.
ALOJZ POLANC: Ozimnico smo si že priskrbeli. Krompir smo kupili v trgovini, jabolka pa imamo doma. Jaz mislim, da je bilo v Šoštanju za ozimnico dobro poskrbljeno.
TELKA GOLOB: Jaz ozimnice ne bom kupovala, ker nimam primernega prostora za skladiščenje. Druga-
lllslil!!!' !!!d
če pa so bile trgovine z njo dobro založene. Kar ne dobiš v eni, dobiš v drugi.
DANIC A KOPUSAR: Za ozimnico je bilo v Šoštanju letos zares dobre poskrbljeno. Mi smo nabavili že vse. Tudi s kvaliteto sem kar zadovoljna.
IVANKA KOLAR: Spočetka je kazalo, da ne bo z letošnjo ozimnico nič, pa se je nekako uredilo. Vendar pa je bil krompir v tržnici, kjer sem jaz nabavljala, zelo slab. Jabolk še nisem kupila in ne vem če jih sploh bom. V trgovini so zelo draga, pa ne najboljša. Mogoče jih bom kupila kje drugje. Ne vem pa, zakaj je ravno letos,
ko je z nabavo ozimnice precej težav, sindikat popolnoma odpovedal.
HEDA MAJDAK: Krompir sem kupila pri Eri, jabolka pa jo m dobila doma. I Nekatere v našem podjetju so nabavljale ozimnico preko sindikata, kar je zelo ugodno.
VERONIKA PREMO-ŽlC: Jaz z ozimnico nimam skrbi. Pri Mercatoiju je zaposlena hčerka, pa ona poskrbi za to.
Videli smo, da imajo naše j gospodinje z nabavo letošnje ozimnice večje ali manjše težave. Letošnje vreme letini res ni bilo naklonjeno, kar pa se seveda odraža na zalo-1 gah v naših trgovinah. Kva-1 liteta ozimnice je mnogo [ slabša kot prejšnja leta, cene j pa so precej poskočile.