[NaJv.Čji iMd dnermk v 7A».-ida. Brivnica je oddaljena le par blokov od kraja, kjer j«' bilo najdeno truplo. Ossido je bas bril nekega go-sta. Detektiv se je odpravil \ zadnjo >obo. Tam je našel kladivo in sledove krvi. Nato je aretiral brivca, ki j«-po kratkem obotavljanju priznal. da je prejšnji večer zvabil deklico v zadnjo sobo, jo u daril štirikrat s kladivom po glavi ter jo posilil. Ponoči je zavezal truplo v vrečo in ga od-nesel pred omenjeno hišo. Državno pravdništvo ga Ihi obtožilo umora po prvem redu. Njegov zagovornik bo skušal dokazati, da je Ossido slaboumen ter da ni odgovoren za svoje dejanje. Štiri italijanske divizije so bile popolnoma poražene GUADALJARA, Španska, 21. marca. — Štiri italijanske divizije v armadi generala Franca so bile popolnoma poražene na fronti pri Guadalajari. Dva dni so Italijani v največji zmešnjavi bežali pred zasledujočimi republikanci, ki navzlic neprespanemu prodiranju niso mogli dohiteti sovražnika. zmedena cerkvena postava Število duhovnikov v Mehiki določajo krajevne oblasti. — V nekaterih krajih so cerkve odprte, v drugih zaprte. MEXICO CITY, Mehika, 21. marca. — Število duhovnikov določajo v Mehiki krajevne oblasti. V nekaterih državah je duhovnikom dovoljeno opravljati cerkvene obrede, v drugih državah pa je dovoljen samo p" en duhovnik na aO.OOO katoličanov, ali največ en duhovnik za :sn,n.:MH) ljudi, toda poznejša postava dovoljuje samo enega duhovnika za eelo državo. I>tf razmere vladajo v državi Chiapas. Razne države so večinoma .-prejele proticerkvene postav«' pod pred-^lniŠtvom Plutareo Klias C21Ilesa: sedanji pred sednik Lazaro Cardenas je gle-de cerkvene postave zelo po pustljiv in je pred nekaj dnevi rekel časnikarskim poročeval ceni, da ima cerkev v Mehiki popolno svolujdo. V resnici je Cardenasova via da izročila cerkev krajevnim odborom in duhovnikom dovoljuje maševati. Predsednik Cardenas se bolj zanima za gospodarsko, kot pa za cerkveno vprašanje. Vendar pa je o-stal pri svojem sklepu, da ;*c duhovniki ne smejo mešati v politiko. Mehiška »vlada bo letos odprla 2000 šol za socijalistični pouk, prihodnje leto pa jih bo odprla še več. Nedavno so mehiški škofje pozvali starise, d:, naj ne pošiljajo svojih otrok v soeijalistične Šole. KITAJSKI ROPARJI V MAN ČUKUO TOKIO, Japonska, 21. marca. — Neko poročilo iz Harbi-na v Mančukuo na I)omei časnikarsko agent uro naznanja, da je 500 roparjev zavzelo utrjeno mesto lian, 100 milj severovzhodno od Harbina, da so zažgali javna poslopja in opleni-li mesto. Japonci so se rešili v vojašnice. Vojaki so nato roparje pregnali; dva vojaka sta bila ubita. Število mrtvih civilistov ni znano. En japonski vojak pa je bi i ubit v boju z drugo skupino roparjev HO milj severovzhodno «nl Mukdena. Poročilo iz Tunhua pravi, da je 8 japonskih vojakov pregnalo izpred mesta 50 roparjev, od katerih jih je bilo 9 ubitih. dnevnik priča 0 ljubezni muss0linija Madeleine de Fontanges se je 25-krat skrivaj sestala z Mussolini jem. — Dnevnik vsebuje sto strani. PARIZ. Francija, 21. mar ca. — V svoj dnevnik, katerega jc zaplenila pariška policija. je Mandeleiue de Fontanges zapisala, da je imela z Benito Mu-^olinijem 25 ljubavnih sestankov. Madeleine je v sredo zvečer streljala na bivšega francoskega poslanika v Rimu grofa de Chamhruna, ko m* j«» ravno hotel odpeljati v Bruselj. Izstreliti ga je hotela, ker je — kot sama zatrjuje, — uničil njeno skrivno ljubavno razmerje z Mus.solinijem. Iz dnevnika j»* razvidno, kako "nežen in ljubezniv" je bil Mussolini do lepe Madeleine. V vznešenili besedah popisuje v svojem 100 strani velikem dnevniku 44ncpopisljive ure", katere je doživela pri 25 sestankih z Mussolijem v Venezia palači. Sestanke med njo in Mus-solinijem je posredoval Diuo Al fieri. Včeraj je policija Madeline d«» Fontanges 7>elja!a v njeno razkošno stanovanje, kjer na stenah visi mnogo Mussolinije-\ih slik. katere je njej po-vetil Mussolini z besedami "Madam Madeleine de Fontanges — Mussolini." Policija je v stanovanju našla «lva revolverja in več sto ljubavnih pisem, katera je dobila de Fontanges od raznih francoskih visokih uradnikov. USTAVA ŠČITI DELAVCA TRKNT* >N, N. J., 18. marca. — Na letni konvenciji Hčerk ameriške revolucije je govoril governer Harold G. Jfoffman ter dejal, da je ameriška ustava najpomembnejši dokument v zgodovini in da ščiti v prvi vrsti delavca. NEMŠKI LETALEC VOHUN BEZIERS, Francija, 21. marca. — Z aretacijo nekega nemškega letalca, ki so je spustil na tla blizu stranske ceste v južni Franciji, domneva francoska policija, da je odkrila dobro organizirano vohunsko družbo. Kmetje v okolici Bezieresa so videli, da se je nek letalec spustil na polje blizu ceste in je pričel govoriti z nekaterimi ljudmi, ki so sedeli v avtomobilu in ki so mu mahali z rokami, ko je bil letalec še v zraku. Kmetje so poklicali orožnike. Predno pa so prišli, je avtomobil naglo odpeljal. Letalec je tekel proti svojemu aeropla-nu, toda orožniki so ga prijeli, predno je mogel pognati motor. AVSTRIJSKO ČASOPISJE PROTI NAZIJEM BERLIN, Nemčija, 21. marca. — Nemški uradni krogi se zelo razburjajo vsled protina-zijske kampanje avstrijskega časopisja. Nazijski krogi izražajo veliko presenečenje, ker skuša avstrijska vlada zagovarjati pisanje avstrijskih listov. Nemci smatrajo to agitacije za kršenje avstrijsko - nemškega sporazuma. Mesto za mestom je padlo republikancem v roke in republikanci -o zopet osvojili skoro vse ozemlje, ki so ga izgubili v pričetku fašistične ofenzive 1 roti Guadalajari. Okoli Brihuege -o Italijani pustili nad en miljon nabojev in velikansko množino drugega vojnega materjala. Metali so od sebe puške, maske in nahrbtnike. Pustili so topove vseh velikosti, možna rje, nad 100 strojnic, na tisoče ročnih granat, na tisoče tovornih avtomobilov, motornih kole-, traktorjev, velikanske zaloge živeža, obleke itd. Republikam častniki niti ne vedo, kam je zbežala glavna italijanska armada. Ves vojni materija! je imel italijanske znamke: \>ak mrtvec, vsak ranjenec, vsak ujetnik je bil Italijan. Pri vsem tem, da je general Miaja pri Brilmegi izvojeval odločno zmago, -vari svoje vojak«*. da naj ne bodo preveč navdušeni in jih le s težavo zadržuje, da se ne prenaglijo z nadaljnimi prodi ranjeni. MADRID, Španska, 21. marca.— Italijani na celi fronti pri Guadalajari beže v divjem neredu. Republikanci jih navzlic slabemu vremenu zasledujejo. Republikanci so pod zaščito 100 tankov od Briheuge na 30 milj dolgi fronti napredovali za 18 milj. * Nad tisoč Italijanov je dezer-tiralo in se pridružilo republikancem. Povedali so, da se jih do predalo še več, kadarkoli se jim nudi prilika. Pred svojim begom iz Brihuege je italijanski poveljnik general Mancini pustil pet zabojev listin. Med temi je bila tudi brzojavka, katero je Benito Mussolini" poslal generalu Manciniju s križarke Pola na potu v Afriko in v kateri mu čestita k zmagi italijanskih divizij. Brzojavka se glasi: "Na krovu Pole na potu v Libijo. Prejel sem vaše poročilo v zvezi z veliko bitko, ki je v teku pri Guadalajari. Dogodke bitke zasledujem z neomahlji-vim zaupanjem, kajti prepričan sem, da bo hrabrost našib legjonarjev zlomila sovražnikov odpor. *1 Zmaga nad mednarodno armado bo velik uspeh, posebno v političnem oziru. Povejte našim legijonarjem, da vsako ure zasledujem njihove boje in liji- iiu. trud bo poplačan z zmago.' ' Mussolini je brzojavko poslal 13. marca, ravno istega dne, ko so Italijani pri Triju que doživeli prvi večji poraz francoska vlada proti fašistom Vojaštvo patrulira po pariških ulicah. — Baitu bo najbrže razpustil fašistično organizacijo. PARIZ, r rančija. -1. marca. — Vlada je na važnejših kiajih Pariza postavila vojaštvo, da prepreči vsako obnovitev komunističnih in fašistič rib nemirov. Vojaštvo je bilo poklicano tudi iz drugih me t. , Vojaki so nastavljeni po uli-I call in na Champs Elysee v svarilo komunistom in fašistom. Poglavitna naloga vojaštva je vzdržati red tekom pogreba šestih žrtev spopada med komunisti in fašisti v pred mestju Clichy. V poslanski zbornici so razširjene govorice, da namerava Blumova vlada razpustiti fašistično .soeijalno stranko. ••••••• »1.50 7« New York aa celo leto ...... »7.00 Za pol leta..........................»3.50 Za Inozemstvo sa celo leto......»7.00 Za pol leta............................I8J0 Subscription Yearly »0.00 Advertisement on Agreement ''Glas Naroda" lanaja vsaki dan tzraemBl nedelj in praznikom "GLAS NARODA**. 21» W. 18th Street, New f*t N. F. Telephone: CHelsea 3—1242 proti new dealu Roosevebovi nasprotniki >o lani pred 'volitvami ifcsta i.ovili razne 'Medije''. "družbo* * in "toderaeijo", lioteč zbuditi v javnosti vtis. i I "Farmers' Independence i'ouiieir'. ki ira .|e financirala Liberty Leairue. Xavzlie temu je pa Roosevelt zamiral ter začel predlaga ti in izvajati drastične reforme. Največ nrisprotstva se je pojavilo proti njegovem pre.l Ir.tfn, da jo tre! a najvišje sodišče reformirati. V zadnjih treh tednih so se i>ojavile tri novo or^aniza-rije. ki so vse dobro financirane. Eni me«l njimi načel n je znani izdajatelj časopisov Frank (rannett. Organizacija nabira nove člane in razpošlja okrožnice, s katerimi -ktiša zaplesti plemenska in verska vprašanja v zadevo najvišjega sodišča. V o- krožnicah so citati iz komunističnega Klasila "Daily Worker'*, ki naj toi prepričali javnost, da je predsednik komunist. Proti predsedniku so uvedli tako podlo borbo, kakršni smo bili priča lansko jesen. Toda 3. novembra >e ameriški narod ni dal zavesti. Tudi sedaj se ne bo dal. Namen te polije je jasen: Porušiti New Deal. Po jemanju priseljevanja, ki se pojavilo od leta 19.36 naprej, ni sledilo enako pojemanje v prejemanju ameriški ma državljanstva. Narobe, zanimanje za naturalizacijo je stalno re-tlo. Jjota 193fi je bilo vloženib več prošenj /a prvi. kakor tudi za drugi ~»wpir, necro v kator?m>!-bodi letu po 1929, pa več državljanov je bilo podeljenih no«;o v kateremsibodi letu po l'K.»l. Tekom prv:h štirih mesecev t«»-kočejra fiskalnega leta (f:sk d-no leto 19.?'« ponu-nja dobo ».! 1. julija 1936 do 30. junija 1937), bilo je vloženih skoraj dvakrat toliko pri/.-ni za prvi papir kot v isti dob' prejšnjega fiskalnega leta, »nakc io vloženih "* eč prošenj za drn-pai::r in tudi več državljanstev je bilo podeljenih. Po nodsrvno priohčencm letnem poročilu delavskega tajnika, večina prosilcev za državljanstvo niso novejši priseljenci, marveč taki ljudje, ki so že daljše eatsa nahajajo v Združenih državah. Poročilo poudarja, da "je več razlogov, zakaj inozemci. ki so bili upprej indiferentni napram naturalizaciji. sedaj pro-ijo za isto. ali najvažnejši razloir je gospodar ski pritisk in strah pred mor«' bitno neprijaf oljsko znkono-da io." T^-ta 193H je bilo vloženih 148.118 prošenj za prvi paoir in 187.127 prošenj zn državljanstvo (drugi papir), izdanih pa je bilo 141.265 državljanskih spričeval. To je znaten izrastek nad prejšnjim letom. V istem letu je bilo odbitih 3.124 prošenj zn nafnralizaei i \ Odbitih je bilo torej muni kot dva odsto od vloženih prošenj. Na zahtevo federalne vlade so -o dišča vničila 1.01r> dr/a\l lanskih spričeval "iz raznih razlogov". večinomn bržkone zato. ker so bile pridob'jene na pre-varan način. V zvezi z nedavno prei k/vo goljufij pri naturalizaciji, ki je bila izvedena v New Vorku. 1 i lo je do konca fiskalnega leta 1936 vničenili 2."i državljanskih spričeval in nadaljnn p ^tr.pn nja glede 396 sličnih slučajev so še v teku. Drugi rezultati te preiskave do 30. juniju 1 i*;6 so bili, da je bilo obtoženih !(>'» «rseb, od katerih je bilo devet, obsojenih, 66 se je priznalo kri-; vim, eden je bil oproščen i>r«»-ti enemu je bilo ustavljeno )k>->topanjc in 19 slučajev še ni ro-š» ti',h. Povrh toga 17 vladnih uradnikov je bilo odpuščenih ali so zapustili službo, ko so bili pod preiskavo, in je hilo uvedeno j-tacijsko postopanje proti 210 inozcmcehi. PROBLEMI PRISELJENCA. Starost za pokojnino v Pennsyl-vaniji. VPRAŠANJ K: Star sem 66 let in stanujem v državi Pennsylvania več kot 3«i 1 4. Nimam Tiikakih -sodstev za obstanek. Morem-li zaprositi za starostno pokojnino ? ODGOVOR: P« nnsv 1 vania jo ena izmed Tiinoirih dr/av, ki so spremenile «-tarOrti.i rok za })enzijo od 70. na 6."». leto starosti, da na ta Tlači m vzadovolji-jo zahtev un fedoiai loira zakona za soeijali»o varnost. Ta sp;«'ine"iba pn n«- t<• j»i v veljavo do leta 1940. Brezplačna pomoč za naturalizacijo VPKAŠ VN.;i:: hram precej fežav ulc-c prido'»ivanja Ir žavljanst vy. ki jih morem raz-tolmačiti v svoji *nater:čir.i. Kje naj dobim nr,>vct v toni po tri od u ? Ž vim v malem kraju, kjer ni nikako oraraiiizacijo, ki bi so h a vil a z naturalizan j-sk»m poslom. ODGOVOK- Piš?-e v svojen jeziku na Foroiirn Liniirua^c Information S o i v ic o, 222 Fourth Ave. New York City, in priložite kolkovano in adresi-rano kuverto. Natnralizacijski nasvet Fr.IS-a je povsem brez plačen. LJUDSTVO BREZ JEZIKA Peter Zgaga za abesinuo — španska Na špan>ki zemlji divja vojna me«l Spanci in Italijani. Ta vojna ni bila formalno napovedana. No, saj tudi .Japonci niso napovedali Ktiajski vojne, prodno so vdrli v oze-irije, ki je znano sedaj pod imenom Mančukuo, in Italijani se osvojili Abesinijo brez vsake vojne napovedi. Res je, da se na obeli španskih frontah bore tudi RusL Francozi in Američani. Res jo nadalje, da pomaga Nemčija fašistom, Rusi ja pa vladni stranki z municijo, orožjem in pro-Mo voljci. Toda italijanska intervencija gre dalje. Italija je v resnični vojni z madridsko vlado. Najmanj polovico vojaštva, * katerim razpolagajo španski fašisti, tvorijo Italijani in Maro-caoi. Kakšnega pomena jo v takem slučaju Kol logova pogodba, kje so principi nevtralnosti! Lige narodov sploh ni treba omenjati, ker je že zdavnaj nehala živeti. Kaj je 7 mednarodno blokado, čije svrlia je bila udej-b t vi ti princip ne\nneša vanja? Ameriška vlada je prepovedala pošiljati orožje zakonito izvoljeni španski vladi, ker je zapletena v vojno. Kdinc prav in pošteno bi bilo razširiti tudi na Italijo sll-čen embariro. Kajti država, ki je poslala 50,000 svojih vojakov v vojno na tuje ozemlje, lahko vse prej poudarja kot pa svoje nevtralnost DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO trn $ 2.55__Din. 1M t 5.M__Din. 20t $ 7Jtt---Dte. »M $U.7t _ Din. 5m tU N _ Din. 1M9 MS N _ Din. MM ▼ ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.25 $ MM $ 57.00 $11250 (167JM MIIMUIHI|"»»*I Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 KEk BE CENE SEDAJ H IT BO MENJAJO BO NAVBDMWM CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI 1» Izplačil« vetjih nmkar kat tgaraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih «11 IZPLAČILA T HMBUSKIH DOLABJIB la %M9lyH\» t ij— ■■Ki ,*f*lt ilS II*— - " _ti«— $20— ■ " _$21— ML- " " _$41M " " _MLM TiiJwH dnM t ecarca kraja laplalc ▼ dolarjih. NUNA NAKAZILA BVB&UJZMO 1*0 CABLB llliM SA ril VTOJHNO tL— ^^S'aKlo vdrgnenje — udob-Jg ^^ nost in pomot", ko bole mišice ^Ej PAIN-EXPELLER ® m man (sploSno) družinam W tekom treh gcneracil-^jj^ Imamo v zalogi BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 25c Cena h poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. T. I'i se Dr. Joliu L. Rice, zdravstveni komisar mesta Xew York. Glavobol utegne biti provzro-'•cii o»l jako množili stvari — "esne bolezni, manjše bolezni, rpliva okoliša ali pa eelo >rav na vagine hudomušnosti te-(*sa. Verji dol glavobolov pa zvira iz dejanskih vzrokov. S'iso sami na sebi ni kaka bole-sen, marvee so znaki, da ni vse r redu. Z drugimi bestnlami ^o simptomi in prav radi teira jih ne smemo i«jiiorirati in, ako glavobol nadaljuje, najboljše je, da vprašamo zdravnika za na-svot. Požirati pilee in praške, oirla kot "lok proti glavobolu", more v najboljšem slneajn le j ^aeasrio olajšati l»oleeim'. Ali ti| loki ne sedajo «lo temeljih nore-! lov. ki so odgovorni za ulavo-l ^ I bol, nte.srne biti posh^liea kaki j oriraniono bolezni ziveev ali možiranov. Na dm«ri strani ^lra\Tiik uteirne uirotoviti. da je glavobol ]>ovzro«M»ii od kake-i^a abnormalneira stanja oei, no«u ali ušes. Oilkril pa bo, kje i<» nared. za katoreera je irlavo-l»ol le varnostni siirnal. "Kmlar telo dobro deluje, ni nikjer nikako boloe-n«': le t<»-daj. ko nekaj ni prav. telo ob javlja svoj varnostni signal — bol oei no. Seveda imamo tudi misrreno. ki razlikuje c»d ol»i-eajneara glavobola v t«»m. (la jo tajinstvoneira izvira in so r Mino ponavlja. Zdravstveni -vrt nmoiro razmišlja je o to j boloz-ni. ali sisniron lek ni bil še o<;-krit. Miirreua navadno zaeenjn v mladih letih in v splošnem navlaljuje do poznih srednjih let, so pa tudi izjemo. največja mesta na svetu V močvirnih samotah veleto-ka Amaeonke v južni Ameriki so raziskovalci ixlkrili neko IjusUtvo, kj baje nima svojega jezika ter se sporazumeva le z redkimi znaki in zloiri. Kakor ponx'ajo ameriški znanstveniki ki so t«* kraje j>n«p«»tovali, se to Ijmtstvo, ki spada k indijanskemu plemenu, imenuje tjunranima. Ta'ko pa s«' imenujejo sii-mi .ampak so jih tako imenovali druiri Indijanci, ki juobiva jo v njihovi soseščini. Njihovi sosedje so jih tako imenovali p~> tistih redkih glasovih, ki jih slišijo rx| njih. Ta in Ižjan-I ski rod je zelo plašen ter do' ujecv skrajno nezaupljiv. tem imajo imajo vsa druira indijska plemena za svoja bivališča koee in pa vi see« ■ |>osteljet vs^oa teira to ljudstvo lie po^na. Njim zatlošea. «"*e nekaj listja spleto za silo ter obe -sijo nao tleh in postelja je iiarejen:i. LVaveira jezika niti nimajo. Svojji ''list va iznizaj'» par z nekakimi rloveškimi glasovi, vendar kaj drai^ei^a si nimajo povedat;. Kadar so jezni in nejevoljni, ta-krat izpreic»»vore bo-t-dieo * 1 In -itutu* ill sieer jo i z prenovo le . -kako žvižirajoeo. Pri tem z i levo no.iro udarjajo ob t'a. Tako ameriški znanstveniki. ! Morda pa ti možje te era ljudstva niso znali pridobiti, da bi se bili z njimi lahko kaj ve«'* ukvarjali. Morda bi bil: odkrili vendarle kaj vee besed. Ljud-sivo brez jezika je nanree nekaj n o n locroe e#a. Tx>ndon je še vedno r.ajvooje mejcto na svetu. Šteje 7,742,212 prebivalcev. Takoj /a njin: New York s sVojimi 7,065.002 prebivalci. Na tretjem irestu po velikosti velemest pa je že japonsko flavin) mesto Tokio, ki ima 5,311.000 prebivalcev. Za njim pa pride zopet ameriško velemesto Chicago s 4.*?tii,-755 prebivalci. ("Vtrto mesto po velikosti jo Berlin, ki šteje danes 4.2*8,314 duš, medtem ko ima francosko glavno mesto Pariz danes 3,783,000 prebivalcev. >>an.£rhaj ima dandanes 3,808,7fU prebivalcev, med njimi (»8,814 tujcev. Na sedmem -nestu je rusko glavno most o Afoskva, ki šteje 3,GC3,000 duš. Neki franeoski pisatelj je ve-del tole povedati «» ženskah : — Okovi zakonskega jarm:;. -o tako težki, da jih morata nositi dva. veasih tudi trije. V l jubezni je zadnji zbogom, samo tisti, ki >e ne izgovori. Zelo po«?o to nas vzpodbudi žena k velikim podvigom, pa liani -ania jirepreei dose^« teh vi>okib eiljev. Na vsakih 10.(KH» moških ««d-pade 70(M> do 8000 takih, ki ljubijo ženske. ."»Oil ali f» takih, ki ljubijo samo žene in » den. ki ljubi eno ženo. — Prodno elovek ljubi, hoče ljubiti. Ženske ne mislijo na nič, a T pa na kaj »Iruaro^a. Moški imajo lahko vedno |.-ravieo govorit i slabo o žen->kah, nikoli pa nimajo pravi-ee govoriti sl;ibo o kateri izmed njih. Med vsemi neumnostmi, kj jili mora napraviti človek v življenju, je zakon k -reči edina, ki se lie da vsak dan ponoviti. Samo tam kjer ženska pi*a»* nikoli ni ljubila, se pripeti, da ne ljubi več. Samo stare ženske -o nastanijo. V sv. pismu je žena tisto, kav je l*o«r nazadnje ustvaril, -aj se ji pa tudi pozna, da je bi. ž«- utrujen. * Tukaj je pa primer današnje ljubezni. — Ali sem jaz res edini moški. katerega si kdaj ljubila.'— je vprašal zaljubljen mladenič, kraljieo svojega srca. Nekoliko jo pomislila in prepričevalno odgovorila: — N", edini nisi, pač mi pa izmed v.-eh š,. na jbolj ugajaš. * Zdravnik je rekel rojaku, ki je prišel po štirinajstih ♦Ineii k njemu: — Ne bo llič prijatelj, če -o ne boste držali mojih navodil. Ze zopet -te pili, dusirav-no sem vam zadnjič prepovedal vsako pijačo. Zakaj -te pili/ — Zato, — je odvrnil rojak. — ker sem mislil, da je zdravniška veda v zadnjih štirinajstih dneh že toliko napredovala, da i^n smem zvrniti par kozarec v. -t- OD SMEHA GA JE ZADELA KAP. V San Romu se jo zgodilo, da se je nekdo nasmejal dobesedno do smrti. V neki družbi so si moški pripovedovali vsakovrstne dovtipe. Eden izmed teh jo moral biti posebno d obar, kajti gostitelj se je začel -:r»o jati in se je smejal, ne da bi se mo«*el ustaviti. Nenadno pa so je /.irnidil. Poklicali so zdravnika, ki je moijel uirotoviti samo to, da je možii od smeha zadela kap. naroČila /a MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNTKOYE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vo-dnik^vOj bo dobil knji«re iz do--^lovln^ naravnost na svoj na slov. V SPOMIN BELGIj SKEMU KRALJU SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^ uGlti Nirod»w^^ _____ _. Vojaki ^arnizije v Namuru se udeležujejo svečanosti za pokojnim ibel#ijskim kraljem. Na kraju, ki je zaznamovan z belim križem, je padel kralj pred tremi leti s skale in se ubiL Važno za potovanje. Kdor le namenjen potovali v stari kraj ali doNill koga od tan. Je potrebno, da Je pooima v vseh stvareh. Vuled naSe dolgoletne skušnje Van samorano dati najbolj« pojasnila In tndl vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre, »-to « opno obrnite na nas za vsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi proinje za povratna dovoljenja, potni liste, vite je In sploh vse, kar Je in potovanje potrebno v najhitrejšem Casn, in kar je glavno, zn najmanjie stroška. Nedriavljanl naj ne odteinjo do zadnjega trenutka, ker predno •o dobi la WarfdnKtoa* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. PIMte torej takoj zn brezptatua navodila In zagotavljam Vaas. in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. Zbirali so se k poroki. Mo-^ki in ženske v praznični obleki. Dva moška sta bila posebno elegantno oblečena — ženin in nevestin oče. — Kateri je ženin in kateri je nevestin oče? — je vprašala radovedna ženica svojega moža. — Ženin je tisti, ki se žalostno drži. Oni polejr nje^i, ki se tako naši roko krohota, je nevestin oče. Neizmerno je uamrce vesel. Via so bo svoje hčere i znebil. * * V sredo, na dan irskega pa-trona sv. Patricka >o privedli newyorski policisti na policijsko stražnico štiri pijance. Sodnik, dober Irec, se je bas odpravljal na imrado. — Kateri dan je danes? — je vprašal lahko/i včke. Trije 00 mu odgovorili: 8v. Patrick je. Četrti je pa rekel: — Danes jc sreda. Prve tri, ki so se pisali John Jacobini, Arthur Deutsclier iu Frank Kozlowsky, je oprostil. ("eirtega, ki se je pisal Patrick O'Brien, je pa pridrza! v ječi. VLZV VAItbVI" New York, Monday, March 22, 1937 TEE LARGEST SLWENE DAILY W VJ3.1. O I^^^T^TDNEVNA ZGODBA^ gg K. WTRM: GIORANII DE JOOS I ranii je zaškrtal z zobmi, zavihtel je bie, da je švistnilo po zraku, bilo je, ko da ta glas' naznanja neusmiljeno kazen. A spot je bojar jiogledal kar mi-j mo Lecila in je za pičil oči vi Marrvaro. Oblastno, trdo in; hudobno mu je zvenel glas. ko; je dejal: "Jutri opoldne mi j prineseš dve najlepši ljnbeniei z njive svojega očeta. Točno: pridi, a v lepši obli ki, v ka-i kršni si sedaj." Naglo se je obrnil in njegove j skrivljene, dolge prtičje noge so ga hitro odnesle h konju in' jmstivši oblak«* prahu nad poni-1 žimiini ljudmi. je ko blisk od-i vihtel in izginil. A to pot. ni strah podrl n--pora kmetov. Preveč sveta je bila Giei Lecilnju nedolžnost njegove neveste, preveč dobro je vedel, ka j namer j* bojar z njo. Rohneče je Gien pri;-o ve-j dal dekletu iti jutri al: kdaj-koli v grad. A to s<» prav!/' M zastokal Kserkse Gu»p. ' da "ho bojar > silo prišel do svoje-j • Nadaljevanje na 4. strani.t ____j -- ■ i (rionmii «|e Joos je kakor de mori tiščal s >vojo |M*st jo pre lepe rodovitne njive Vl.,ške iu je izvajal pravo in nepravo p« postavah svoje duše. .v V te duši je bilo vse črno in kuicljt dejali, da bi bilo v njej prostora za trikratni pekel in sploh niso imeli dovolj be^ed. ki bi bili mogli z njimi zadostno iz raziti grdobijo in hudobiji tega boj.irja. Ne«I.ileč od .lahiiniee ob aka cijevvm gozdiču j,» ni bil tak marljiv in pameten gospod ar, da bi bil zaradi tega tako premožen. Vsega si je krivično nagrabil in naropal. Bil je hudolM'n ropar plemiškega .stanu in tako je s svojim strahotnim ravnanjem (»plašil ljudi po vsej širni pokrajini, da so občutili nekaj skrivnosnega v njegovem poči-tju in se ni>o nikoli zoperstavili, kadar je prihajal k temu ali onemu. Večkrat je prav do zadnjega! hipa čakal in prežal in tako uspaval kmetje v upanju, da jim bo pustil sadove njihovih njiv. Tedaj pa je prišel (iio-ranii de .Foos — mogoče le za dan prej. preden so mislili sami odpeljati pridelke v svoje domove. — Tn v roki je vihtel ja-linliii bič. ki so se ga vsi tako bali, in s solwij je privedel lilap-ee svoje lnajerije in imeli so s seboj vse poljsko orodje in vo-i ko ve z volov sko vprego — in izginil je «lo v«V-era vi-s njihov tobak in od-la je v*a tnrščiea! k njemu. (V je potem jokaje šel kmet tistega polja k okraj-, nemu glavarstvu, da se pritoži, so mu vedno dejali: Pazi se, vesel bodi,da ti bojar sploh pustil njive za lastnino, saj so po urbarjih pradavne dobe samo nie-.11111 zapisane, saj je vse, vse nje govo. kamor le seže oko! A kmetje niso bili bojarju niti najemniki ne; bili so mu hlapel, ničvredni upravitelji njegove zmelje, kjer so stralioma zde li z mislijo, da je vse njegovo. Tudi po denar je hodil Gioranii k njim z isto zahtevo. « kakršno je dal oropati njih nji" Zmeraj je prijezdil v divjem skoku in v&elej so vaščani. ki so poznali udarce kopit njegovega konja, pohledeli ko zH S> po- 1 rogljivim groliotom je stop;l oV taki priliki v hišo svoj« žrtve, dal ojar je čakal, rez čas sta prišla z bajte dva kmeta, a nobeno deklo. Gioranii j,- zardel od jeze ko kuhan rak. "Nisem te po-slal po ta dva!" "Jaz sem Kserkse Gu;p." "Kaj hočeš?'* "Moja hči ne more priti." "Pravkar je stekla notri. A li ne zna več hoditi?" "Ne more priti ven, ker ji je e to poslušal eveda z največjim zadovolj-tvom. Njegova zračna hrodov j ja so prejela natančna povelja.; Odletela -o in -o znala Aliesin- i (e odkriti tudi v njih skrivali-šr-ili. < )b koiieii «lce»MLibra j" j e mora umakniti j Neguš ga je 1f>. januarja t»»1«- [ žil: "('e svojih sedanjih polo-i za je v ne moreš več lahko bra ' niti. umakni se na tiste, ki s«, j zadaj in ki jih je lažje skriva \ ti. Sporoči mi, s koliko možmi i še razpolagaš." Na ta način se je (iraziani prvič seznanil z ra«oni Oesto. ■ lokler ga ni uničil. Mož, ki jej >edaj na < iraziani je vo povelj«' vodil ustrelitev zadnjega upornega abesinskega poveljnika, j«4 stotnik Tucci, poveljnik o«l-• ielka domačinov. Tucci spada me«l tiste kolonialne častnike, ki jih je Graziani sam temeljito vzgojil za kolonialno vojno. K u-treiitvi za«lnjega upor-: nega abesinskega vojskov«Mlje, lasa Dest«-, italijanski lisUi še večino vračajo in ob tej priliki poročajo t (K li o tem, kako) Je < iraziani me«l vojno pri-lu- ' -k(»\ai brezžičnim pogovorom. ki jih j»» imel neguš z rasom.. svojim zetom. "Cturiere della Sera" piše, d:i je doliro urejeni (irnziauijc-\i poro("««'valni -In/.bi uspelo ž* \* novembru l!>r;.">.. izslediti! brezžično postajo ras;l Deste. Majorju Mazziju. ki je bil pii-[deljeu takratnemu gen. (irazi-janiju. pa je uspelo, da je ugn > nil "prilično preprosti" ključ za tajne j>ogovore med olx*nia 1 r.l>esiii-kiiiia mogotcema, ^la-jor Mazzi je imel veliko veselje tem. da je (Jrazianijn vsake jutro pri zajtrku serviral tako rekoč najnovejše in tudi liaj-holj avtentične veste o gibanju j vojske rasa Desta. Ne «la bi ; ras i«, najmanj slutil, je bil po-j i veljnik italijanske armade na! južnem bojišču torej stalno in J najbol je poučen o njegovih na ; nierali. Tako -o zvedeli Italijani "iz zraka", da je Desta s .Vj.000 možmi na poti iz frgalema v Dolo in «la namerava Italijane! napasti 7. decembra, (iraziani j se je smehljal. Imel je cel me-' sec ča|jeTaiije Sl«>-vem-ev: njihova društva in u y.eiulj« » l«t. ?—kIovI-na in pripovrtlke o naravnem emiti, aakrsnib j«* le nialo na svetu. DENAR. Spisal «Ir. Kari Kiigllš.. Z'A\ strani. Cena .........................80 Ivmirni proldeni je zelo zapleten in težaven in ua iti m«u»p«i«lar-ski strokovnjak, je razširil svos" t!elo tako. •la l»o služilo sleberneiru krt orientueni spis 0 denarju. IK).M.\^'I ZDRAVNIK. Spi-ii! S. Knelpp. '240 str. Tnla vez. Cena ......1JHI Cros. «t*na 1.23 Nav.nJiln shtvitega župnika, ki je :.«lravil naj-ra/.lieiH'jse t>oh-zui z navadnimi prij»onioeki. 1 »pi- iH.I.-yjii, Slike. DOMAfl ŽIV1NOZDRAVNIK. S|»i>al Fran jo l>o- lar. S slikami. LT8 strani. Coua ..........1.2.» IWWIACI ŽIVINOZDHAVMK. spisal Kratijo Int- lar. iris strani, t'ena tnla vez............. 1J»0 br<>s............. 1.25 Zefo koristila knjiga za vsakega živiuorejea: raznih iKilezni in zdravljenje; slike. 1M> ORHIDA DO BITOMA. 1«« -»rani. Cena .7« Zanimiv potopis s slikami »Utlu krajev nase stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spis„| h. I^vart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................IJift (GOSPODINJSTVO. Spisala, S. M. Purgaj. S sli- kf.nil. 2fKJ strani. Cena".................... Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gosi>odinjstva. GOSTILNE V STARI UIBUAM 51 strani. Cena ...........................fio Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestulh*e. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cen« .... .50 Poljndui spisi o naravoslovju in zvezdozuan-stvu IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane l^vstik. ITJO strani. Cena ................ JO Levstik. 2J0 strani. Cena broS. ..JO vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80----II. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinser, «'i4 strani. Cena trd o vez.....50 Bros......35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA- TOV IN SRBOV. 1» strani. Cena ........ -30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1-25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Tnla vez. 144 «tr. Cena .75 Navodila za Izračunan je okroglega, /eznue-in tes*anega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. *>6 atr. Cena.......70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, veo-ika, pisatelja »n .Jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična _ zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... .50 MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................^— Razprava o blaznosti in posled!-?h pijančevanja. MATERIJA In ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. IflO strani. Cena ..........1.25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o l7.«ieu«»ih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. lt>3 strani. Cena ........................1.— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVN1K. 150 strani. Cena.....75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih ln ženitnih pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Tn knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašaujlb ln neprillkah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosi»odarJa ln gospodinje ln je torej vest svetovalec v rsssem 'lomu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 i Poljuden opis najsevernejšega naroda na svata. Vegove 8ege ln navade. NA&A PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. «0 »trani. Trda vez. <"ena ...................75 To Je nek:ik slovenski aliei-ednik. sestavljen uzoreii ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere lmčete naučiti slovenskega pravopis«. NAŠE ŠKODMIVE ŽIVALI » PODOBI in BESEDI. i »pisal I ran Krjave«-. L'21 strani, liroš. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA strani. <*ena ..........................130 To j.- naj|N>|M.lnt*Jša sanjska knjiga, sestavljena pO najl>oljšiti arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S siik..iui. 256. strani. < 'ena .............................90 S\NJSK \ KNJIliA. s slikami, lou strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — W strani. Cena .......................... 25 Napisano v -poiuin možu. ki je prvi nnxl nami usjwsno propagiral veliko idejo jusro-slovanst va. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 25S strani. Vez...2J»0 Knjig:i je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno, timetp.> in >tr< jno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE. spHal II M AJAR. Trije deli: 1«~J. 141. 1^". strani. Cena ui«-hko vi*7_ J»0 Cena vezane .60 Poljuden iti i:ataii<"er. .",41 strani. Cena ...» .7» Knjigo toplo priporoeanio v^nkomur, ki se Ii.hV seznauiti z glavniud či.aiui s. ^ lot »ne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal «lr Ivan Prijatelj. 413 strani. Ona ..........................1.50 V knii'-'i so opisani predhodniki in Mejni ute-meljitelji te svojevrstne ruske miruje. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. I Aalhišek. OSMA 1'« |.M.\( »Ž t: NA 17.\»A J .V. 7JS strani, lej«» trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 stn.nl. Cena ...... .50 J loži vi ja ji slavnega rnziskovab-a, ki je prvi raziskal "'f-riii kontinent" SPOMINI, i Spisal Jože Ijtvtižar.» "J4.". strani. Cena......1.50 V tej knjgl ••'-..ja naš znani |»otoplser> Žnimlk I.avtlžar spoiuiin- na svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POI^JE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš..........................50 SVETO PISMO STARE4.A IN NO\~E(iA ZAKONA. T!>!» ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGI^KOSLOVEN- SLOVAR. 14H strani. Cena .............. JM) SLOVENSKA KI MARICA, spisala S. M. Felieita Kalinš«.'k. oSMA l'< iMM t/.KNA IZDAJA. — (»bse^a 7L's si rani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 24* strani. Vezana. Cena 1.45 V knii^i je uiul šeststo najfinejših kuharskih navtslll. SPOU LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklieam v starosti štirinajstih let. UMNI ČEBEIaAR. Spisal Frank I^ikmaver, strani. Cena tr»lo vez......80 Uroš..... .60 Vse jHHlrolmosti o gojenju čeltel. preliraui in o čelH-lnakih: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnleo ln kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nica ln slovar. 205 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1J»0 UMNI KMETOVAI.EC. Spisal Franc Povše. Cena broš......................... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 352 strani. Cena ........................L50 VOŠČI LN A KNJIŽICA, t« strani. Cena ...... Ji0 Zbirka voščilnih listov in f>esmle k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGU ROTO. 1^5 strani. Cena...... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — HW» srnini. Cena ......................... .JS VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... .25 V prvi knjici so iiesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot i»esnika. zgodovinarja, govcnlka, , glasbenika in Časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. k« so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. J5 Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zaporoškib kozakov. ZDRAVILNA ŽELI&ČA. 62 strani. Cena.......40 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje. CGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 1.00 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnitk slik. SDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1M Hlgijena doma in v 8olL Opis bolezni pri mladini. _^^ j<1visrniti roko z biiVni. vendar sprevidel, oj, n k;iko ln»s vnaf»rvj pn»s«HliI, «V>a sta tlivjost in mor /.možni Boja i* jo oholo in zanioljivo |pogledal mimo mo/jikarja v k«»-<"o. Prav laliko razlooil v kotu hišo plašni obraz Mariva-n* ove. 44J*i*a! Kavno tam sem izstopil, ker je zelo deževalo. »Šofer mi je izmenja i denar. Na nerazumljiv način sem moral listnico jtotisuiti vstran. Pa sem tudi kratkoviden. Zelo me veseli; liikdo ne izgubi rail svoje listnice." Odvetnik mnogo govori, da bi pridobil na času ter opazuje Helgo in razmišlja, na kak način bi mladi dami plačal najdenino. "Plačali ste za avtomobil, milosti ji va gos-pica?" Helga imenuje vsoto. "Bila je velika razdalja. S poulično železnico ne bi veljalo toliko." Odvetnik se nekoliko smeje. "Saj s«'in hotel tako. Dovolite —". Na mizo položi dvojno vsoto, kar je plačala. "Tudi za vožnjo nazaj v avtomobilu, milostljiva gospica. Kajti zelo pozno je že." Ko dene Helga denar v svojo torbico, odvetnik opazi, da je v njej samo >_»<•'.a.j diobiž . 4 4 Milostljiva gospica, seda; pa samo »likaj £ u/.benih be-acd: Veste, da n : te pravico zahtevati nagra io/ llelgino lice nekoliko poro prikaznijo je visel teman oblak. Po kratkem premišljevanju položi pred Helgo osem bankovcev po petdeset mark. "T<> je prav gotovo preveč," se brani Helga, "in sploh — saj je vendar samo ob sebi razumljivo, da je treba najdeno stvar prinesti lastniku nazaj." Odvetnik se smeje. "Ne za vse ljudi, žal i bog, za mnoge to ni razumljivo. Prosim, vzemite! Jo samo toliko, kolikor vam pripade po postavi; preko tega jxi sem vam še mnogo več dolžan in moram biti zelo hvaležen, kar ste so ob takem dežju in .še tako pozno potrudili k meni." Bankovce ji skoro po sili stiska v roko. Lo težko in z izrazom sramu, da vzame denar za majhno uljnclnost, dene bankovce v torbico. "Vaš dolžnik sem, milostljiva gospica in zelo bi bil vesel, ako bi vam mogel izpolniti kako posebno željo." Pri njegovih besedah ji njeno srce višje utriplje. Ali je mogočo kaka možnost, da bi z njegovo pomočjo dobila kako služI K>? "Samo povejte mi svojo željo. Mlade dame niso nikdar brez želje, četudi se dohri sta riši trudijo, da bi jim v strogi i njihove želje." Tiho s tresočim glasom, odgovori Helga: 4 4 To je bilo prej. Sod a j nimam več sta riše v." V očeh se ji zablestijo solze. "Tako še mladi, pa ste doživeli že toliko gorja? Ali imate kakega brata, kako sestro?" Helga zanika. "Nimam ne bratov, ne sester in ne bližnjih sorodnikov. Popolnoma sama sem. Imam saino eno željo: da dobim kako službo — služiti moram denar in že dolgo iščem delo. Da pn jo to tako težko, nisem nikdar mislila." Dr. Falke pri trd L 44Znano mi je; dandanes je vse težko. Prosim, še enkrat sodite, da se moreva v miru razgovarjati o tem vprašanju. Pred vseni moram vedeti, kaj enate, milostljiva gospica.*' V veliki zadregi odvrne Helga. "Ravno to je. Pravzaprav ne znam ničesar, ker nisom bila na ta način vzgojena, da bi si morala kdaj služiti kruh." Odvetnik prikima, rekoč: "Napaka mnogih starisev." ' ^ "Imela sem že službo kot pomerjevalna dama; pa ni bilo dolgo. Zbolela sem in pozneje nisem bila več nameščena. V nekem oairu sem bila vesela, ker ta služba sploh ni bila za mene. Toda od onega časa iščem in išoem vsak dan kaj drugega, pa vedno zaman. Oh, in to je tako strašno!" Spretno in sočutno jo izprašuje, tako da dobi Helga vanj zaupanje in mu mirno odgovarja na vprašanja. ^ {Dalje prihodnji AMERIŠKA BOJNA LADJA "WYOMING'* ROJAKI, ki nameravajo to pe-Irtje potovati v domovino, naj si TAKOJ zajamčijo prostore. Na ae» katerih parnikih so že vsi prostori razprodani. Torej kdor hote potovati, naj nam takoj sporotL potniški oddelek "(iUS NARODA" na kateri je tekom manevrov pri San Pedro, ( al., uaslala ek-plozija. Krogla v topu je eksplodirala ter usmrtila sedem mornarjev in eiieira ča >tnika. Medeni tedni med Ziljani* „.! samo, da bodo letos Biuk jUi tako zgodaj, ko še ne bo vej vode z go. Simpsonovo na Caškem gradu n , - GIORANII DE JOOS S\i<+al je vanj" s 3. strnu. ga iji nas l>o vse uničil ali celo ubil ..." Ubil . . . Ne znaš biti samo ti, (rioranii de Joos, tako stra-sen in ne znaš le ti nI ijati! Tebi se pač bolj spodobi smrt k » drugim ljudem! Zoper mrzlico vročega poletja si vlaški kmetje kuhajo čudovit in močan strip, čigar način kuhe je skrivuo.-T, ki jo ne izdajo nobenemu tujcu. Nekakšna zmes raznih hudih zelišč je baje ta strup z dodal -ko.n stolčonih komarjev in pajkov in še kaj drugega, za kar vedo samo izvoljeni. bolnik sme vzeti le kapljico ali dve to-; strupa, tako je močan. In j slehern i kmet skrbno varuje steklenieieo / rjavo geŠčo, da: ne pridejo otroci do njo. I Tudi pri (lici Luciluju so jo imeli doma na skrit« m kraju. A bi ž jo j«- Gioa našel in vtaknil v žep. Di-ugo jutro je šel k M ira vari in skupno sta od.-1 a n't Ksorksovo njivo in odtrgala dvoje najiepših Kiubenie. Oi- i SHlFI'iiNi., NEWS Kakor poročajo s Koroškega je vojvoda Windsorski, ki biva zaenkrat še vedno v Enzesfeklu blizu Dunaja, vzel od 1. junija v najem (Jaški grad (Wasser-ioeiiburg) ]R>d Dobračein v Zil-*ki dolini. Graščina leži med Dravo in Žilo med naseljema Vaj"0* kjer jo železniška po-staja in Cačami, kjer je župnija. V narodnostnem pogledu je to ozemlje naše; statistiko iz leta 1850 kažejo, da je bilo v teh krajih tedaj nad odst. slovenskega življa. (Jaški griid ima gozdove, njivo in travnike v izmeri 1314 ha in vso to je last grofa Pavla Minister ja. Graščina sama na sebi jo staro poslopje, toda je moderno urejena. Leži v višini (53f> m nad morjem ter ima v notranjosti zanimivo ka-; polico sv. Jožefa z dragoceni-i mi slikarijami na stropu kakor tudi mramornat oltar. V grajskem hodniku stoji podoba grasčakinje Ane Neumannovo, ki jo bila sedemkrat omožena in je podpirala v dobi protos-tantizma novo vero. , Grof Munster. sedanji lastnik T'askoga gradu jo sin Angležinje iz rodovi no Kinnoul. Rodil so jo na Angleškem. Angle žinja je tudi njegova sedanja soproga. V prvem zakonu je imel grof Minister za ženo grofico Pallavicdni, od nje pa so je ločil. po vesti h iz Knzesielda bo poroka bivšega angleškega kralja z go. Simpsonovo letos v maju in v začetku janija se bosta novoporočenca naselila na ('aškein gradu. Vojvoda je najel graščino zaenkrat za štiri mesece in bo preživel na irji poletje do jeseni. A' okolici Caškega gradu j^ še polno zanimivih prič slovenske preteklosti. Skoro vsrka vas ima lipo s klopmi. Pri t »j Tipi praznujejo Ziljani na l in kostni ponedeljek po stari so tri , ostanke nekdanjih slovenskih bojnih iger. Krepki kmečki fantje zbijajo v najhujšem diru na konjih z železnici količ-i *■ ki n akolu nataknjen čebor. , Zmagovalec dobi za plačilo od najlepšega dekleta venec, p ; j igri pa zaplešejo krasen : r:«j" pod lipo. i Ni dvoma, da bod > plesi v Žili zbudili pozornost Windsor . skeira vojvode, saj je o njen znano, da so zanima za v-e et nografske posebnostii ljudi v krajih, kjer se mudi. Škod: Na parnikih. ki so debel* (iskani, m vrte v domovino txJeti pod ^rktiw izkušenega spremljevalca. .'4. mara : Manhattan v llavre gin-en Mao v Cberbouri; 'JT. marca : Saturnia v '1'rsl 1'aris v llavre 31. iiiart-a : Aipiilmiia v CluTlHturg 1. aprila: Bremen v Bremen 3. aprilu : Čutite «11 Savoia v <ourg Bremen v Bremen Wanhliigton v Havre r». maja: Queen Mary v Cherbourg 5. maja : Rex v Cenoa VI. maja: Aquitania v Cherbourg 14. maja : Cbumpluin v llavre Kuropa v Bremen 15. maja: Con te dl Savota v Oenoa -j 11». maja: Normandie v llavre Munlinttan v Havre -0. maju: Berengaria v Cherbourg L'l. maju: Bremen v Bremen 22. maju : Roma v Cenoa -Tt. maja : Lafayette v Havre If J. maja : Queen Mnry v Cherbourg "J8. maja : Paris v Havre 2J). maj« : Rex v Genoa 1. junija : Kuropa v Bremen junija : NORM ANDI K v havre Aquitania v Cherbourg Washington v llavre 5. junija: Vuh'iinia v Trst 't. junija : t^ucen Mary v Cherbourg 111. juniju : Bremen v Bremen TJ. junija : Chnmpiuin v llavre Conte di Savoia v Cenoa junija: Manhattan v Havre Arpiitania v Cherbourg Norinandie v Havre 'S. juniju : Kil ropu v Bremen T9. junija: 11«* de Kranep v nuvre BKRK.\t;.\RIA v ( HKRBOCRG Saturnia v Trst 'Si. junija : Queen Mary v Cherbourg .'(>. junija: Ilex v Cenoa ■JD. junija: Bremen v Bremen Lafayette v llavre junija: NORMANDIE v HAVRE AQi'ITANIA v CHERBOl'RIi WashiiiKtun v Havre 1937 SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIM1VECA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street I ea je zdaj dovolil dekletu, naj in-se bojarju zahtevano sadje. "A |>oeakaj še mal >, da Iju-: beninei lepo uinijom, da bo>ta lepo sveži in bo bo jar kar ugriznil vanju. Reci mu, naj jo ko j j pokusi, da t«' bo to iviedno veselilo. " Marivara ni vedela, zakaj ji Gica nenadoma vso to naroea. Odnesla jo ljubeniei k Ciioranii-ju. ki ju spočetka ni hotel niti videti, ]>ae pa se jo strastno zagledal v lopo deklo in jo spodil siuiro iz hišo. A ker mu jo Aran vara še enkrat ponudila sadje, so je bojar zasmejal, radi tako pozornosti smejo so jo vzel bodalo, prorezal je ono od obeh zastrupljenih ljubenic in je hlastno požiral poedino koso. Xato jo planil za Marivaro. A ta so mu je izmuznila. Tn ko jo z razeefranim ovratnikom in razpušeonimi lasmi tekl.T iz crradu. jo mo^rel O i oran i i le na dvorišče slediti. A vprav tedaj, ko jo hotel zakrioatj v hlev. naj mu dajo konja, so jra začeli lomiti krči. Začel jo sklicati na pomoč, a nihče mu ni mojrol pomaga t i. V neizrečenih mukah se je zvijal na tleh in tri ure po obisku Marivaro, je izdihnil in nilieo ni jokal zn njim. Xiheo pa. razen (riea Lneilu-ja, tudi ni vedel, zakaj je bojar tako našlo umrl. Xohen zdra\"nik ni tedaj v stari Romuniji preiskoval urokov kake smrti. Se dandanašnji pa Vlnhi strahotna pripovedujejo strahotno zsrodbo o crrozotnom poeeijn nonsmiljoneirn Oiorn ,iii in i-l /\ IrtAPO 1 1 »'MJHte nam za cece voanlb U- , < 1 itov. reoervadjo kabin ta po- ! i vj jasnlla ca potovanja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Burma) 21« W. 18th SL, New Ink | , i. julija: Conte dl Savoia v Genoa Berengaria v ClierlxHirs Cluirnplain v llavre R. julija: KAroi« v Bremen 7. julija: Queen Mary v Cherbourif lie de F ranee v Havre 50. julija: Vuleania v Trst 14. Julija: Normandie v llavre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Cenoa Bremen v Bremen 2L Julija: Berengarla v Cherbourg rt. julija: El'ROPA v BREMEN -4. julija: Saturnia v Trst Champlain v llavre JS. Julija: Washington ▼ llavre Qu»*en Mary v Cherbourg julija: lie de France v Havre '1L julija: i Coni« di Savoia t