Predsednica SED Helena Rozman, direktorica SEM Bojana Rogelj Škafar in direktor ZRC SAZU Oto Luthar pri podpisovanju pisma o nameri.
Foto: Naško Križnar, SEM, 6. 5. 2010
Nadja Valentinčič Furlan z avtorji filma Aleksandrija, ki odhaja: Ingo Miklavčič-Brezigar, Ivom Saksidom ter Vesno Humar.
Foto: Naško Križnar, SEM, 6. 5. 2010
ČETRTI DNEVI ETNOGRAFSKEGA FILMA
Letošnji Dnevi etnografskega filma so potekali v začetku maja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. To je bila vmesna izdaja, saj Dneve z letom 2011 prestavljamo na prvo polovico marca, ker smo ocenili, da bo taka časovna umestitev privabila več publike. Prvi dan so tri nosilne ustanove, Slovensko etnološko društvo kot glavni organizator ter Slovenski etnografski muzej in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot soorganiza-torja, podpisale pismo o nameri, ki zavezuje k še bolj usklajenemu sodelovanju.
Kot je že tradicionalno (po treh ponovitvah navada prerase v tradicijo, kajne?), je bil tudi letos prvi dan strokovno naravnan. Predstavitve raziskovalnega gradiva s komentarjem so unikatna sekcija, ki je drugi festivali ne poznajo. V njej komentiramo posnetke ali raziskovalne izkušnje in metodološka spoznanja ponazarjamo z vizualnimi primeri. Največ pozornosti so letos pritegnile Vizualne priloge k Registru žive kulturne dediščine, ki jih je predstavil Naško Križnar kot vodja projekta in urednik spremljajoče serije predstavitvenih filmov, narejenih za spletni portal. V naslednjih letih želimo tej sekciji poslati še več vetra v jadra s tem, da bomo vanjo vabili tudi tuje vizualne raziskovalce. Glede filmov smo se letos osredotočili na slovensko produkcijo, mednarodnost pa so zagotovili trije slovaški filmi, ki jih je predstavila Zuzana Benuškova z Inštituta za etnologijo Slovaške akademije znanosti v Bratislavi. Veseli smo bili, da jim je prisostvovala skupina študentk slovaškega jezika s Filozofske fakultete, ki so prevajale slovensko-slovenski (Slovaki imajo enak pridevnik za svoj jezik kot mi) pogovor.
Slovenske filme smo letos zajemali širše kot prejšnja leta: vključili smo dokumentarce, ki se posvečajo etnološkim temam z etnografskemu filmu sorodnimi pristopi, in amaterske filme, ki dokumentirajo etnološke tradicije domačega kraja ali rekonstruirajo tiste iz bližnje preteklosti. Zadnje smo poimenovali Domoznanski filmi.
Letos so študentje prijavili samo štiri filme, od katerih so trije nastali v produkcij skih okvirih Poletne šole vizualnega v Novi Gorici ali Fakultete za humanistične študije v Kopru, za katerimi strokovno stoji Avdiovizualni laboratorij. Avtorica filma Britje glist Nika Jamnikar je povedala, da je bil produkcijski proces tako kompliciran, da jo je odvrnil od nadaljnje aktivnosti na področju etnografskega filma. Seveda si želimo, da tudi na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete vzpostavijo produkcijsko linijo, ki bo študentom olajšala prve izkušnje s filmom. Zaznavamo že tudi prve lastovke: večjo prisotnost študentov in predavateljev ter študentsko snemalno ekipo, ki je samoiniciativno dokumentirala dogajanje na DEF. Že več let se izkazuje, da so slovenski muzeji zelo aktivni pri proizvodnji različnih tipov etnoloških filmov. V sekciji Muzejski filmi smo videli dva filma, narejena za razstavo (Ljubenske potice iz Muzeja novejše zgodovine Celje in izobraževalni film Prekrižam, posukam, posukam, prekrižam iz Mestnega muzeja Idrija), dva kratka vizualna zapisa Gorenjskega muzeja Kranj, ki sta bila po koncu razstave posneta za predvajanje na spletu (Tkanje žimnatih sit in Transport s svitki), in film, ki bo občasno prikazan ob pletarskih delavnicah v Slovenskem etnografskem muzeju (Ena košara na dan). Za muzejski razstavi sta bila posneta tudi dva izdelka, obravnavana v sekciji Raziskovalno gradivo s komentarjem (Peka velikonočnega kruha bosmana iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in mozaični portret Vesna, predvajan na interaktivnem ekranu na stalni razstavi v SEM). In navsezadnje, v sekciji dokumentarcev smo videli film Aleksandrija, ki odhaja, ki je nastal na pobudo Goriškega muzeja (koprodukcija z Vitelom) za njihovo razstavo o aleksandrinkah. Če govorimo o etnografskih filmih v strogem smislu, osebno menim, da jim je med letošnjimi filmi najbliže film Andreja Dularja Ena košara na dan. Organizatorji DEF pojem etnografski
97
Nadja Valentinčič Furlan, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., anglistka, višja kustodinja, Kustodiat za etnografski film, Slovenski etnografski muzej. 1000 Ljubljana, Metelkova 2, E-Naslov: nadja.valentincic@etno-muzej.si
film uporabljamo kot širok dežnik, ki pokriva množico različnih pristopov, od tistih, ki etnološko znanje zajamejo in prenašajo s čim manj dodanimi plastmi, do tistih, ki uporabljajo več avtorske interpretacije. Ponavadi ti zadnji pritegnejo več publike. Največ obiskovalcev (75) je letos prišlo na predstavitev dokumentarca Trenutek reke Anje Medved in Nadje Velušček, skupno pa smo jih na vseh sekcijah našteli 282.
Organizatorji Dnevov etnografskega filma verjamemo, da je poleg filmov enako pomemben tudi pogovor o njih, kar nam je letos šlo dobro od rok (ust), saj smo lahko spoznali avtorje (ali
zastopnike) večine od šestindvajsetih izbranih filmov. Kaj je bilo še novega? Logotip festivala, barvna naslovnica Kataloga in spletna stran www.def.si. Na njej najdete arhiv treh prejšnjih festivalov in tudi že vabilo za prijavo na petega, ki bo spet mednaroden v polnem pomenu besede. Na koledarčku si označite dneve od 7. do 11. marca 2011.
Etnografski film
Naško Križnar*
NOV KONCEPT POLETNE ŠOLE VIZUALNEGA V NOVI GORICI
98
Povabilo na Poletno šolo vizualnega (PŠV) 2010 je letos prišlo bolj zgodaj kot prejšnja leta. Letošnji program zahteva namreč daljše priprave. V načrtu imamo nadaljevalno šolo metod vizualne etnografije, ki bi se je lahko udeležili tudi slušatelji iz prejšnjih let in s tem poglobili pridobljeno znanje. Zato je letos, v nasprotju s prejšnjimi leti, zaželeno vsaj temeljno (začetniško) znanje dela z videokamero.
Letos bo Poletna šola vizualnega od 3. do 11. julija 2010 in jo, tako kot prejšnje, pripravljata Območna enota JSKD Nova Gorica in Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU. Novost v primerjavi s prejšnjimi PŠV je v tem, da smo vnaprej izbrali okolje za delovanje šole, in sicer krajevno skupnost Oze-ljan v Mestni občini Nova Gorica. Mentorji in slušatelji naj bi se že pred začetkom šole seznanjali s krajevnimi značilnostmi. Ozeljan ima odlično spletno stran, ki lahko rabi kot prva orientacija: http://www.ozeljan.net. Na podlagi predhodnih informacij ali celo individualnih obiskov bodo imeli slušatelji dovolj časa za izbiro teme in kontaktnih oseb ter za raziskavo in izdelavo scenarijev.
V ta namen bomo konec meseca maja pripravili tudi posebno spoznavno srečanje ali delavnico, na kateri bodo predstavniki Krajevne skupnosti Ozeljan predstavili svoj kraj, mentorji pa naloge PŠV. Po tem sestanku bodo slušatelji lahko začeli izdelovati snemalne načrte in se o njih posvetovati z mentorji. Ko se bomo 3. julija 2010 zbrali v Novi Gorici, bo za nami pomemben del priprav in takoj se bo lahko začela produkcija filmov. Prednost nove programske zasnove je v tem, da se bodo slušatelji lahko posvečali produkciji filma dalj časa kot doslej in da bodo njihovi izdelki nastajali v tesnejšem sodelovanju s krajani oziroma s protagonisti njihovih filmov.
Posamezne učne sklope bodo vodili:
1. dr. Naško Križnar, etnolog in vizualni antropolog v Av-diovizualnem laboratoriju ISN ZRC SAZU. Predaval bo o osnovah vizualne antropologije in etnografskega filma. Vodil bo delavnico za načrtovanje in realizacijo raziskovalnega fil-
2.
3.
Hilde Kristin Kjas, fotografinja, vizualna antropologinja in avtorica dokumentarnih filmov. Vodila bo delavnico produkcije in postprodukcije.
Miha Peče, univ. dipl. umetnostni zgodovinar in sociolog kulture, cineast, sodelavec AVL ISN ZRC bo vodil zaključevanje postprodukcije vizualnih izdelkov Poletne šole.
Slušatelji in mentorji bodo, kot doslej, bivali v Dijaškem domu Nova Gorica, od koder se bodo po zajtrku vozili na delo v Oze-ljan (cca. 8 km). Krajevna skupnost Ozeljan je letošnjo Poletno šolo gostoljubno sprejela. Zato si lahko obetamo veliko novih izkušenj zlasti na področju sodelovanja med ustvarjalci filmov in prebivalci Ozeljana. Učenje o pomenu t. i. »participacijske metode« bo tako še pomembnejša točka Poletne šole kot doslej.
DNEVI ETNOGRAFSKEGA FILMA Ljubljana, 7.-11. marec 2011 Vabilo za prijavo filmov Mednarodni Dnevi etnografskega filma vabijo k udeležbi vse vrste produkcij vizualne etnografije v najširšem pomenu
besede; naj se v festivalskih programih srečajo vizualne podobe različnih kultur in različnih oblik observacijskega filma.
Na festivalu so dobrodošli filmi posamičnih raziskovalcev, raziskovalnih ustanov, muzejev, univerzitetnih oddelkov in neodvisnih filmskih producentov, prav tako tudi študentov.
Festival nima tekmovalnega značaja, ima pa naslednje sekcije: redni program, študentski film in posebni program. Posebnost festivala je sekcija raziskovalnega video-gradiva, ki ga sam raziskovalec ali raziskovalka predstavi z namenom, da sproži
razpravo o delu v nastajanju. Festivalska pravila in prijavnice dobite na naslovu: www.def.si Prijave in ogledovalne kopije filmov do 1. decembra 2010 pošljite na naslov: Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Doc. dr. Naško Križnar, univ. dipl. etnol. in arheol., višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 2, E-naslov: nasko@ zrc-sazu.si