FOTO KRONIKA
Dolgo so krajani Sentvida čakali na asfalt na pločniku nasproti bumeranga. Ko je vendarle prispel, je nastalo splošno rajanje in veselje. Nekaterim odgovornim ljudem, ki jim ]e veliko do zadovoljstva krajanov, je bilo to tako všeč, da so sklenili uprizoriti še reprizo tega rajanja: takoj naslednji dan so asfalt ponovno razko-pali. In ko ga bodo spet zalili, bo zopet veselje in smeh ... In tako naprej, in tako dalje ...
V Gorazdovi ulici pa se tamkajšnji državljani niti ne zgledujejo preveč zagrizeno po složnih sosedih iz Obirske. Eni so neutrudni zagovor-niki makadama, drugi spet menijo, da je boljši asfalt pred garažami, eden izmed njih pa ne meni ničesar, ampak si je kar lepo sam polo-žil stezico iz asfalta... V slogi je moč, fantje (in asfalt tudi)...
VCaslh smo rekli — kovačeva kobila ]e vedno bpsa. Danes ]e kobil čedalje manj, zato je treba pregovore posodabljati. Recimo: tudi železničar-jev bicikel rad rine čez progo tam, kjer je to prepovedano ...
Takrat, ko so taverno AM-AM odprli, je imela tako gromozanski sloves, da bi napis, ki smo ga posneli, takoj razumeli: MAM pomeni kraj-še rečeno IMAM (dovolj denarja, da si lahko privoščim večerjo v tej oštariji). Toda poučeni trdijo, da gre dandanes le za majčkeno elek-trično okvaro in ne za namigovanje na cene ...
Pomlad je prišla v deželo. Zvončki rastejo, tro-bentice rastejo. In rastejo tudi divja odlaga-lišča. Zaplete pa se seveda jeseni: listje odpa-da, rože odmirajo — odlagališča pa kar osta-jajo, ostajajo ...
Šiškarji se nezadržno pripravljajo na dan, ko bo stekla tudi 2. faza gradnje CelovSke ceste. Takrat bo takšen praznik, da bodo, tako se go-vori, pospravili tudi svinjarijo ob cesti, ki sicer ne sodi v nobeno fazo, nudi pa dokaj grde pri-zore ...
Goričane so naselje, kjer imajo precej zgodo-vinskih znamenitosti in tako je skoraj noimat-no, da tudi ob cesti nimajo čisto navadnega znaka. V zvezi s tablo na sliki je sicer še nekaj nejasnosti, ker se menda ne ve, kakšne so kazni za skrunitve spomeniško zaščitnih objektov, to-da prepričani smo, da postavitev novega, nespo-meniškega prometnega znaka ne bi bila preveč grozna skrunitev__
Obirska ulica je bila od nekdaj znana po jako redoljubnih državljanih. Če se zmenijo, da bo-do uredili parkirne prostore, potem jih nare-dijo. Če se zmenijo, da bodo narisali črte na teh prostorih, potem jih tudi narišejo. In če se potem zmenijo še to, da bodo kljub vsemu z enim kolesom parkirali še na tratlci, potem je to znak neznanske sloge in enotnosti, ki je že naravnost ganljiva v teh hudih časih ...
Gunclje se razvijajo s takšno naglico, da tisti, ki počasneje »kapirajo«, zadevi komaj še sle-dijo. In tako kajpak kmalu ni več jasno, ali gre, recimo, pri baraki na sliki za nov grad-beni podvig, ali je to lopa za vrtičkarja — ali pa je baraka kar tako. Karkoli že ]e — kakšne-ga posebnega turističnega plemenitenja Guncelj zagotovo ne prinaša ...