Leto IV., štev. 47. V Celju, toreR dsie 25« aprila 1922. Postnica plaüana y yotovim. J^BKfl^Hk ^^^^H ^KI^b ^^^bI^a ^b^^A ^^^Km a^^HhHs^b l^^^Hr^^w^^^^k ^U^^f v^l^L ^^^^B ^^Hh ^^^^K^^^^B m^^^Hf wH^IH^^^b m \c\\.& —^^^H^^^^H^^ft l^^l^^Hi^M^H^^^v ^H^H^^aawaS^^HV H^^^^^^___^^HÜHlH j^^^^^^^^^^^^^^^^^H^H nHK ^HH \vAce* ttä/Br^^KIm f^^^^Bw ^BBBBsHHT ^HHH^BV I^K^^^^^m SSSSSSäiiäi^öSäSifiSöfiHiS Stane letno 48 Din, mesepo^p^ ^jttbzerfretvp letno 120 Din. — Oglasi za mm viSinej|^cc3>:^^:^jRekl9fn6 med tekstom, esmrtnice in zahvale 50 p^osattfaMi^ja' štetflj^a stane 50. p. Izltafa vsak toveK, cefrxek Sn sobolo. Uretfnifttvo Strossmajcrjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravni&tw«» Strossmajcrjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon St. 65. &=a Račun kr. poštnega Cekovnega urada Siev. 10.066. =3 Br. loan ŠuštEraič: MomuM Ni čuda, da si danes očitaio ined se- boj raziii ugledni JiiKOSIovani »avstrUa- kantstvo«. StiovI je zadosti za to, tucii take, Ri je zaenkrai samo meni znann. in vendar jc treba in dclali razliko, tia *e sadi pravieno. Vsak otrok v Slovcniji vc, da sn biii ne'kdanji mlado-libeuilci. današnji demokrati, vedno izraziti srbofili, prr- slaši iicodvisnc Jugoslavije ujedinjeue s Srbijo, obratno so bili klerikaler iskreni avstrofili in so 1c hitro presedlali. ko so z izvestnirn instiiiktom čutili, da se \v- strija nisi. Iskreni srbofili so bili veuno ie mladoliberalci. Čc so jiin y /adnji t:?- v.\ svetoviie vojske prlskooili tudi Ko- roščevi Ijud'K1; je biki to le +ak{ika. Li- berateem jc š!o za vresničeiiie svoje vodilue pofitične ideje — onini pa le, tia VHruicjo svoje lasttic osebne koriati. Nehoič se spouiiiijain. kako me ie okoli zaeetka I. 1917. ministrski pred- scdnik ffrof Klain-Martinie vabii 1; seltt in me naprosil, mij rrm napišem za Wi;- sona določeno pisuio. kjer uai prosla- šam v imenu svoje stranke zvestobo do Avstriji in pvotestiijem /oper podti- kanje, da hoeemo Slovenci proč od Av- strije. Odgovoril sum mil, da morrmi urcje Kovorlti z dr. Korošeein, kot r..-,- čelnikorn naScjca državnozborskcsn rtlnba. Kar seže Klam-Martinic v pvc- tlalček svoje pisalne mize in rni pomoll pf>d Mos tozadevno pismo dr. Korosc:i. ki sc je kar cedilo n.vstrijskcu'a patrijo- tizma in kjer je obljuboval. zase in zn i'arod. da žrtvuje vse kar inia in zadnjo srago svoje krvi za Avstriio in njc;iesa cesarja! Osiipiijen sem rekc!: No, saj iniate itak Koroščevo pismo, kaj pa lio- cete še vee! Toda ministrski predsed- nik jc nastoia!. da bi rav:n.o n:oje pismo bilo važno. Meni, ki sem bil takrai iskren liabs- bur.ški patriot, se je zidelo to Koroseevo Pis-ino naravnost otroeie hi v takrainih razinerali politično poxresno. Kakor nas je avstrijska vlada skrbno dr/.ala v nevednosti svetovne«:a položa.ia. sem venilar takoj slntil. da se mora iiahajati Avstrija v modiili skripeih. kor sieer nc bi beraeil min. predscdnik za tuka pi- sma. Cctudi sem bil trdno odločcn, dati P/od icotovimi kavielami zalilevano iz- jčivo, ki jc od.y;ovarjahi lriojenin takrat- nemu prepricanjn in strankinemu pro- .iframu, sem pa vendar preje Iiotel iz- koristiti to priliko za narodno sivar. Ka.iti od livstrijskih vlad je bilo le tcdaj 'kaj doseei za nas Jn^oslfvynnc, katUir so bile v skripeih.Zato klubov iiačefnik ni bil opravičen, izročiti podobiie izjavc brez klubovexa sM«pa alt vs:u brez pii- trdila piiriamentarne koinisijs. Razun tega .ie bilo treba tako pismo sesiaviti z malce polittcne modrosti, ne pa s šolar- skimi fruzami. Zlasti pa ic bila siiuacija raviio takrat iaka, da ni bilo podajjati ia- l.e izjave brezpogojno. A^o.j patäioiizen: .ie bil zasnovaii na določen uaiodno-po- litični i>rosram in iaz stm vetlel in rav- no tako je moral vedeti dr. Korosee, da je Klam-Martinic pripravljal državni «dar v priiojj nemškim naciosialcüin, hotcč lisiliti z absoiistističniui činom Fin- vo nstavo, ki na.i bi bila za vse ease za- sixurala nemško gospodstvo v državi m potisnila jugoslovane in Ceiie defini- tivno pod nemško kopito. 2ivljeiiski in- teres naroda je tedaj narekoval skrajnn- previdnost. la v ta.ki situruiii taka nr-- ivna postrežljivost naeelnika hrvatsko- slovenskejfa kluba! .— Potrl sem /apu- stil ministrsko predsedstvo in takoj br- zojavi! Koroseii. naj brzo pride na Du- iiaj radi važne politične koiijunkture. Vee brzojaviti ni bilo takrat moKoče, radi cenzure. A Korošee iii prisel, sk]i- eujoe se na bolezen nekejui nrednika, kojeM'a da mora sain namestovati. Stvar sa.ma »jc seveda po razsnlii Avstrije brez vsake^a pomeiia. Nuvc- dc\ sem jo Ie. ker kaže v ben^alicni lnei tedanjc slepo avstrijakantsivo dana- snjetfa voditelja SLS. Iz moje^a pisma ie Wilson prav la- hko čital, da Jujjoslovani z razmeram; v Avstriji nisnio zadovoljni. medtem ko je moral sklepat: iz Koroščeve^a pisma, da vlada med Slovenci in iirvati pod habsburškim žezlom sama zadosoljnost in vojno navdiisenje! Tako je bilo takrat. Avstrijski i)r:- triotizeni sedanjiii vodileijev SLS je bi! tako hud. da sem xu še iaz moral po- pravljati, ker je že kar desreueriral v hlaiKK-vsko scrvilnost. Naša domovhia se nah;;.. , _/Ki kri/i in baš iz tabora sedanjiii vladnih j s.trank se euje eedalje posostejše in y;la- snejse klic: »Tako ne .icre nanrej!- Kriza obsej^a vse .tcranc našej^a dr- žavnctfa življenja: notranio in vnanjo politiko, narodno :4'ospoda.rsrvo in t'rz. finance. Ta s|)loMia kriza je vzrok za skep- tičiio presojo naše države, ne le v ino- stranstvu. temveč tudi v uotraniščini, po histnih državljanili. Slednje je s> Imi- še kot prvo. Citajoč naše časopisje liaj- razlkJiiejših barv, mora razsodni bralec iz cele mešanice križajočih se tendenc posneli euo samo preevidentno činjeni- co: pomanjkanje tistega duha v našeni prebivalstvu, ki Ka imemj.ie I'rancoz »1' esprit civiquc«. To jc yoinanjkanjie izr;)zite«a čuta odxovoriiosti iiapram državi In naprani oiiemu, čennir irna dr- žava služiti: naprani narodu. njexovim potrebam in željam in njesovi kulturi. Kar je pa še posebno značihio, .ie to. tia je tessa duha začasa preobrala bi!o veii- ko več in da se je oc!t!ej dosledno drobil in razkra.ial kakor kršna skahi! Pa nc samo to. Namesto zdrave drzavne zs- vetti, ki ,ie neobhoden moraini teniel.i trdne državne stavbe, je pososto opa- žati med prebivalstvom direkiuo ueza- upanje do države. Ni euda, da je refleks na inozem- sl\o kar najslabsi in da se pososto euje izražati mišljenje. da kraljevina SliS nc more obstati ter da je razsnl le vpra- sanje do.^ledn.eKa časa. Naravna i'josIc- dica je, da trpi lifted inkredit wase dr- žave, kar se značl tudi v padanju iiase valute na svetovnern trsn in konsc- kventno v iuiraščan.ui drajrin.ie v doaiv~- vini. Tako zares ne .^re in ue sine iti na- prej. Pa tudi ni iitemcljeno v objektiv- nih cinjcniciili. kajti ni je kmalu države, ki bi nosila v sebi bolj zdrave naravnc življenske predpo^oje. kot nasa kralje- vina SHS. Oa bi pa bila naša nilada drzavn /iiotraj .unila, zanikujcin. l^avno na- sprotno je res: nasa država kot taka. (j. cei-okupnost politieno orx'aniziranerca drzavotvornega naroda. ie zdrava in cvrsta. 'Kar se imenuje »gnilobac, je su- bjektivno pretiravanje raznih neprilik in neprijetnih cinjenic, izvirajočiii iz spio- šne povojne evropske krize, a(i pa iz političnili napak skorai vseh strak, od rojstva iiaše države pa do daiiasnjega due. A eas je pi i>l-i. mi sc uapal-.e niorajo popraviti in te^a se mora lotiti narod sam: kajti, strauke povečini zalibo.y; vi- dijo napake le kadar so v opoziciji. Država mora biti narodna sivar; med narodom in državo nc snic' biti ni- kakrsiicKa uasprotia. Na državi je v pr- vi vrsti interesiran narod — tua res agitur — tedaj ne sine križemrok cakati ua kizmet, teinvee se mora s evrsto c- lier^ijo lotiti potrelme reiuedure. SAV1NJSKA PODRUŽN1CA S. P. I). Savinjska podružnica »Slov. plan. druStva« je imela dne 8. aprila t. 1. v Žalcu svoj 29. recini občni zbor. Ude- ležencev je bilo povoljno število. Dnevni red' je obsegal: pozdrav na- čelnika, poročiio tajnika v delovanju podružnice v pretečenem letu, blagaj- nikovo poročilo, razgovor o zgradbi novih planinskih koč in slučajnosti. Občni zbor je v glavnem sklenil zgraditi v Logarski (iolini pri Pisker- nikovem zaveti5ču novo planinsko kočo, ki je v razbremenitev drugih koČ nujno potrebna. Z delom se prične takoji ko bodo strokovna vpraSanja v teliničnem in sinanciielnetn oziru rešena. Vozna cesta za avtornobile in vozove od Solčave v Logarsko dolino se zgradi v tekočem letu. Frischaufov dom in Piskernikovo zavctišČe cJobi več novih postelj ter se na ta način poveča. Pri režitvi manjših tekočih vpraSanj podružnice ' se občni zbor sklene. Pri tej priliki se zbere za Piskernikovo vdovo, ki živi v bedi 657 K. V naslednjem priobčujemo celotno poročilo društvenega tajnika g. učitelja ZdolSka. V pretečenem letu 1921 je štela podružnica 414 čianov in sicer: 1 častni član, 65 ustanovnikov in 348 rednih članov. Teh stanuje 206 v Celju, 36 v Žalcu, 33 v Urastniku in Tr- bovljah, 20 na Vranskem in 53 po raznth krajih. Število članov se je po- množilo za 39. Podružnica je v minuiem letu ALPHONSE DAUDKT: Papeževa mula. (Iz francoščine.) j Ta Tistet Včdene ie bil lako ne- i srameu potepuli, da «a ie moral njegov I oče Guy Vedene. zlatar, spoditi ocl do- j ma. Kajti nič ni hotel delati ter je vedno zapeljeval licence. Šest mesecev ste : k-A]<0 lcpa nmla. ircmški cesar nima take « Pobožal jo je ter ji sladko ^ovoril kakor kaki jcospodKni. »Pojdi sem moj draxuij. moj zn_ kiad, moj krasm biser ...« Dobri papež, ves Kanjen. je - tekel sam pri sebi: »Kako je priden mali dcčko!.. Kako je prijazen z mojo mulo!« Veste kaj se je zxodilo druxi dan? TLstet Vedene jc zamenjal stari vumcni jopi^ z belim roketom, ¦ojcrnil pla.še iz inodre svile, nataknil fine Ceveljčke ter slopil v iiapeževo službo, v katero niso spre'jemuli pred njini nobcnei,ra r;;zun pleiuenitaških sinov in karuinalskih vnukov. l'oda listet se tukaj ni dobro obnasal. Ko jc bil enkrat v papeževj službi1. je porednež nadaljeval igro, ki mu je tako dobro uspeia. Predrzen napra.m vsetn, je bil prijazen in vljudcn sarno z mulo, vedno so ^a srečavali po liodni'kili paia- Oe, v roki je nosil pest ovs.i in šop ac- telje, tresel niueče cvetje, .srledal na ba!- kon svetejia očeta, kakor bi hotel reči: «Povejte, za kojfa je to?« Toliko čass, ua se je dobri papež, ki je postajai star, odločil mu prepustiti hlev in nositi bol iz finexa viua miili. za kar se n;i \\]-b- čr.em zboru v Žalcu pa g. dr. Milko Hrašovec 368 K. Darovateljem in na- biralcema srčna hvala. Za nabiranje letnine in novih članov so si kakor prejšnja 'eta pridobili najveČje zasluge: v Celju gdč. Justina Omladič, g. dr. Milko Hrašovec in j>\ dr. Kalan ; v Žalcu gdč. Jana Hodnikova; v Iirast- niku g. učitelj Miloš RoJ; na Vran- skem g. Šimon Oset. Vsem bodi iz- rečena iskrena hvala. Delovanje podružnice se razteza na pianinske koče, na pota in razno- terosü. Podružnica ima 6 koč, dve pa od Osrednjega odbora S.P.D. v oskrbi. Pretečeno leto je imela podružnica skrb in delo samo z oskrbovanimi kočami in Mozirsko kočo. Oskrbovane so bile : Korošica, Frischaufov dorn in Piskernikovo zavetišče. Najvažnejsa zgradba naše po- družnica je Tiisc haufov dom, ki je bil oskrbovan 3 mesece. Vseh obiskovalcev je bilo 1026; od teh je bilo 944 Slovencev, 21 Nemcev ino- zerncev, 32 Hrvatov, 26 Srbov, 1 Čeh in 2 Laha. Vso noSnjo in shranjevanje inven- tarja je preskrbel, kakor prejšna leta, g. Anton Herle v Solčavi, za kar mu gre prisrčna hvala. Friscbaufov dom smo zavarovali z novimi, s pločevino okovanimi, ležečimi vrati nad stopni- cami; tudi veternice na oknih so s pločevino okovane. Vse delo je izvršil naš vodnik Franc Dežman. Tudi in- ventar koč se je zdatno pomnožil. Napravilo se je tudi več novih žlebov za vodovod. Zavarovalnina se je po~ višala na 100.000 K. Z Okrešljem smo imeii Se mnogo drugega važnega posla. Najemnik pašnika nam je več let nagajai radi mleka s tem, da je dal na pašo slabo kravo, pastir pa je še isto malenkosmo mleko prodaial na svojo roko. Da se te razmere izboljšajo, smo imeli doigotrajna pogajanja s knezo- Skofijskitn oskrbniStvom v Gornjem gradu in okrožnim agrarnim uradorn v Mariboru. Konečno se nam je po- srečilo, da je dobiia podružnica pa- šnik na ükreslju za 4 leta v najem. Nato smo skienili najemno pogodbo s kmetom Fr. Plesnik, ki se je zavezal, dati 2 dobri, molzni kravi na Okrešelj. Na ta način smo si priskrbeli dovolj mleka za Frischaufov dom. Še važ- nejše je bilo naše delovanje, da do- bimo celo parcelo Okrešelj, ki je sicer r.erodovitna, a za nas s turističnega vidika zelo važna, v našo last. S po- sredovanjem predsednika okrož. agr. urada v Mariboru g. dr. Pfeiferja in g. Sancina smo dosegli, da je knezoškof A. Bonaventura Jeglič podpisal kupno pogodbo, po kateri kupi S.P.D. vso parcelo Okrešelj za 10.000 K. Ker stolni kapitel radi agrarne reforme, ni odobril kupne pogodbe, je ostala za- deva dozdaj še nerešena. Storili so se tozadevno novi koraki; o izidu po- ročamo prihodnje leto. Piskernikovo zavetiščc v Logarski idolini je oskrboval cclo leto Fortunat Hcrle. Obiskovalcev ie bilo 749. Za to kočo smo naibavili mnogo novega inventarja, spomhisko knjigo in nov štedilnik, ki pa se postavi šelc leto- mijo spomlad. O. P. Maidič je podanl za zavetiščc nekaj kuhin.iskc opremc. Hvala mu! Kcr je iPiskemikovo zavetiščc sko- raj vediio prenapolnjeuo. največ od 1c- tovišcarjev, je treba misliti na zgradbo nove plaiünske koče. V to svrho ie ku- pila podružnica tik zavetišča stavbišče od F. Plesnika za 5000 K. Osrednji od- bor SPD pa nam je dal na razpolago lep načrt nove koce,ki je bil v Celju pri gg. Goričar & Leskovšek javno razstavljen. Sedaj je nastalo vprašanje: kic in kako dobiti za zgradbo potrebni denar — naj- manj 200-000 krön. Sprožila se je najpoprci inisei,' da nabira podružnica pri üu'biteljih lepe Lo- garske dolinc dcleže Po 400 K. kateri bi se obrestovali po 3%. Vsako leto bi sc 10% deležev izžrebalo ter izplačalo. -~ Odbor podružnice je razposlal nekaj na- biralnili pol, ki so razven ene. §e v ro- kah nafoiralcev. Samo gdc. Jana Hotf- nikova je v Zalcu nabrala podpisov za 25.600 K. Usoda drugih nabiraluih pol je ncjasna in odpade vsled tega pri da- našnjem poročilu nadaljno izvestje o n- spehu zasnovanc ideje naše podružniee. Rešitev zadeve nove koče prepušemno današnjemu obeneniu zboru. ki naj o tem sklepa. Omen it i je Še, da tudi likvidaeija podružnici naklonjeiie zadruge »Rinka« še ni izvršena. Koča na Korošici nain k dala v prctcčenem letu dosti dcla. Izvršilo sc je mnogo popravil, ponmoži! pa sc je ti> di Inventar. Med drujiirn za nov štedil- liik. Velika tcžkoča te koče je dobava mleka od pastirja v Vodotočni, še večja pa dobava kuriva, ker se inora borovje nositi skoraj 1 uro daleč. kar povzroea velike 'stroske. Oskrbovanic te koco Je sploh tako drago, da presegaio izdatki dohodke. Obiskovalcev Je bilo 408. Zelo nujno je povečanie koče. Zal, da tega ipodružnica raidi pomanjkanja sredstcv ne more storiti. Osrednji odbor je podporo odklonil. Kočo ie zavaroval Osrednji odbor, kakor tudi Piskerniko- vo zavotišče. Mozirska koča na Golteli. 7- vese- liem inoraino konštatirati, da so vrli Mozirjani kočo izdatno povečali. Koča sü bo letos slavnostno otvorila in oskr- bovala. Največja zaslivffa 'otov. 1. Nanovo se je napravüa pot čcz strmine Slem-ena pod Skuto ter se zava- rovala z žico in železnimi Kiini. Z na- pravo te poti smo si ssbolišali zvezo s Cojzovo koöo na Kokrskem scdlu. Pot je izdelal Franc Plesnik. 2. Dokoncala se je Dežmanova pot od Korošice na Planjavo. obenem pa tn- di zaznamovala stara bliznjica pod Pianiavo proti Sukalnikii na Kamniško seillo. 3. Popravili smo pot nad Planin- škom na Vodole. 4. Dokoncali smo popravilo poti iz Robanovega kota na Moličko pianino. 5. Dve TK)ti na Ojstrico in nadaljna na Škarje so se osnažile. 6. Pot od slapa pod Rinko na Okrc- selj in dalje na Kamni.ško sedlo se je popravila. Vse tc druge poii je i/Jelul in po- pravil naš vodnik Dežman. Lansko leto smo tuidi niorali napra- viti napovedr za odmero nristojbinske- ga iia'inestka od vrednosti zemljiskega posestva in planinskih koč. Fin. okrajno ravnateljstvo v Mariboru nas ie obda- čilo z 100.80 K, čeprav imajo te plaiiln- ske naprave za nas Ie idealno vrednost. Vdovi Heleni Piskernik. ki živi v u- boštvu. smo dovolili penzije 240 K. Dne 17. dec. 1921 se je v Ljubljana vršilo zborovanje idelegatov. Od nasin. 8 naznanjenih delesatov sta se zboro- vanja udeležila dva in je bil v širši o- srednji odbor kot zastopnik naše p'odrn- žiiice izvolien g. Anton Spende, ravna- telj zemij. knjige v Ljubliani. V Zagrebu se je vršila meseca pre- sinca 1922 ruzstava Hrvatskega plan. dr., h kateri je bila pova'bljena tudi nasa podružnica. Poslali smo 42 velikili foto- ß'rafij, 2 skupini pianinske flore, pana- ramo Ojstrice, 'Planinski koledar in vdni protivnici, koji je s iolikim juna- fctvom sudjelovao u nacijoualnim boje- vima? Kazačete bračo: ta treüa tfa jcdnom prestanu nacijonalne mržnje. Ktobro. i mi se slažcmo. Ali nc take t«a ^mo mi kod toga pasivni dio. Kada tias •prestanu oni Nijemci i'z »Uniona« da iirze svom dušom, kao što ioš i danas činu onda eemo im mi i>rvi ponuditi Tuku. Nijcsmo mi nepomhijive čudi kaa Sto oni; eak protivno. tvdviše sino blagi > to je naša nesreca. A za mislite, bračo, samo ovo: da tamo negdje na bugarskoj granici Slovenci, neeu da kažein oficiri Slovenci, izuajme u Bugarina salu za teto takov konccrat i da pozovu — dr- žeei se onoga »n-on ölet« — oficijelno sve Bugare, o kojima vi znate, da vas lürze i Bugari če u velikom broju do ei i neče štediti novaca, jer znadu, da ce viima, braeo, zadati time tfrdne rane, što bi vi učinili na takav postupak? Akn «jšta drugo, vi biste onim Slovencima izrazili svečano negodovanie i u buduce s'ebi takav postupak zabranili. 1 mi ima- mo srea, i nas boli, ako nas vlastita braca neee da razumiju. Zato se uemojte čuditi, da je bilo tako maln Siovenaca na koncertu, a bilo bi ih ioš inanje, da su znali, sta se sprema. 0 najiskrcnijim simpatijama, kojima smo vas mi napred- ni Slovenci uvijek odlikovali. braco, va- ljd.a vas ne treba uvjeravati, Da mislim. da vam je jos i sad stak) do uüli. Profcsor Slavko Reich. Skrb in Ijubezen za mladino. Z veli- kimi Iepaki se je oznanjalo do celjskih ulicah, >da priredi v nedeljo 23. tin. v Narodnem dornn »Marijina kongregacl]a deklet trgovske - meščanske sole v Ce- Üu slavnostno akademijo, predprodaja vstöpnic pri Solskih sestrah. Iz občin- Jrtva nam prihajajo vprašaii;a, jeli in kongregaeija, ki prireja samostojne pri- reditvc v neznan namen, oblastveno In solsko dovoljena, ali je morda ta koi:- src-Kacija mladinc istovetna z organiza- ci>o »Biser«, ki jo je ustanovM na drž. trgovski1 Soli v Celju katehet Krošl a sodelovanjem nekaterih druftih uenih moei to šole. Vprašuje se nas, ali se godi vse to z vednostjo ravnateljstva trgov- ske sole in če je radii tega bila tako nuj- no -potrebna uvedba veronauka na drž. trgovski soli v Cclju, da more katehet Krösl neovirano ustanavliati tc eucinc vrste lnladinske organizaeije, kojih čla- niee se shajajo v nc'ki zasebni hisi v Celju k sestaiikom. ki jih vodi katehet Krosl, profesor Dornik in šc neka prote- s-orica. Zahtevamo od vodstva Ivjjovs'kc sole in šolske oblasti. da stori energiene korakc, da kateheta Krosla in druge njegove pomoenike prhncTno pouči, kaj dovoljuje šolski zakon hi kai vzgojitelj rnladine sme in ne sme. četndi je kate- het! MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V sredo 26. aprila ob 8. uri zveüer abonement .predstava »Veleja;<, drama v 3 dejanjih, spisal Anton Novačau. Predstava se ne ponovi. Qostu>e- g. Mi- lan Skrbinšck, clan nar. glcdniiSča v Mariboru. Velik koncert se vrši v soboto, dne 29. tm. v vel. dvorani Nar. doma ob priliki 111. vseslov. trg. shoda. Koncerti- ra mariborska vojaŠka godba (36 mož) pod osebnim vodstvom g. kap. Herzoga. Koncert bo združen z veliko veselico v vseh gornjih prostorili Nar. doma. Püvska vaia Celjskega pevskega društva v sredo due 26. tm. odpade radi gtedališfcc! predstave. Prihodnja vaja se vrši torej šele v petek dne 28. tm., kar dajemo vsem p. -n. peveem in pevkam na znanje. Odbor. Moška podružnica druzbe sv. Cirila in Metoda v Celju. Danes 25. aprila od 6. uri zvečer odborova seja podružnicc v rudeči sobi Nar. doma ter se vsi Kg. odborniki naprošajo, da se seje zaneslji- vo u'delezijo. Razstava Južnoštaiierskih vin. Juž- noštajerska vinarska zadrujra v Celju priredi ob priliki H. vsclov. trg. shoda v Celju dne 29. t. m. zvečer v vel. dvo- rani Nar. doma razstavo in poskušnjo najboliših vin iz našiih štajcrskih gone. Prijatelji in kupei dobre kapliice se va- bijo, da to razstavo, ki je združena s koncertom vojaske godbe in veliko ve- selico s plesoin sigurvio posetijo. Društvo stanovanjsklli najemtiikov v Celju. V tore'k, dne !8. aprila se je vr~ šil v gostMuiških prostorili Nar. doma sestanek še ne orgamziranih najemni- kov, katerega se je udelezi'o tudi veejc število ddavstva, ki že ima sv.jjo orga- nizaeijo. Sklicatelj prof. Mravljak je v kratkrh besedah orisal nomen takega drustva in povdarjal, da more najem- niška organizaeija dosea svoj eilj lc, ako je ne-politiciia in nadštrankarska. Ako se hočc že obstoječe drustvo sta- novanjskih najemnikov v Celju posta- viti na to stališče in sprejeti kot člane vsc najemnike, potcm ni treba ustano- viti novega društva, ako pa iki-, jc ua- men veeera, da se pogovoriio neorgani- zirani najemniki o -novein dnistvu. V debato. ki je bila tu pa tarn boli ostra. .-.-, vseskozi stvarna, so po'segli gg. Koren, Leskovsek, podžupan Zabkar. dr. Sed- lar in Zorko. Ker jc prevladovalo so- glasno mnenje, ki ga je srlede namens in notranje organizaciie drustva podal že sklicatelj, se je na sestanku sklenilo, da star! odbor že obstoicčega drustva skliee v kratkem teredni obeni zbor, na katerem se izvoli novi odbor in nova zastopni'ka v stanovanjsko komisijo ter izpnemene nekatere točke pravil. Zeleti je, da se organizirajo v tern drustvu vsi stanovanjski najemniki v Colin. Stavbeno gibanje v Celiu. Na Mari- borski cesti pri poprej Koserievem po- sestvu, stavi tvrdka Ivan Rebek stavbo za tvornico tehtnic. 'I'udi del stoječih po- slopij se v to svrho adaptira. Upamo, da bo podjetje, ki se izborno razvija, poski- belo tudi za par stanovanj. Na Oolgem polju postavila je tvrdka Kalan liCno skladišče za premog in drva. Star plot, ki je pačil celo okolico, je pourt ter na- domeščen z novim. V Aleksandrovi uh- ci je W'olfova hiša na uvorišču adapti- rala in dostavila dvc stanovanji. Hotel- ska družba, ki je lastnica hotela Kvropa, dviguje malo hišo v Kocenovi ulici ter dozida edno nadstropje, ki bo služilo kor stanovanje. V Matija Oubčevi iiliei stav- ba gospodarskega poslopja tvrdke Kö- nig hi'tro napreduje. Tudi tu bo cela e- kolica na ličnosti pridobila. 0 stavbah prve hrvatske štedioiiicc. JadransKe banke in Zadružne Zvcze ni duha ne slu- ha. Ce ta mesec z deli ns pricnejo, nova poslopja to zimo še ne bodo na razpola- »o za stranke. Nuj.no potrebno jc. da ni mestni urad pozval lastnike his, ki *e kažejo svoja gola rebra, da se poprav*- jo in prebclijo. Cilede nekaterih stavb (u- božnica, muzej) bi moral sani skrbcti za lep vzgled drugim hišniin posestnikom. Cesta od voyiainskega mostu poö gradom v Zagrad, ki je občinska cesta celjske okolice je v sfrahovitem stanjn. Gramoza ni videla gotovo že leto dm. Ob letošnjem spomladanskem deževjn je ono občinstvo, ki mora po tej cest! v mesto, bridko izkusilo na svoji obutvi, nogah itd. to žalostno stanje. Promet' Po cesti je velik, posebno sir vozi apno in premog. V prejšnjih lctih je občinski za- stop skrbel vsaj za to, da je biia pešpoi posuta .— sedaj spi vse spanje pravii- nega in občinstvo je prepužčcno popoi- noma usodi. Mislimo, da ima občina o- kolica Celje, ki šteje do SOOO prcbival- cev, toliko sredstev, da spravi to cesto v red. Sedanje stanje te ceste ni naj- boljše sprieevalo za nio. Dnevna kponaika- Osebna vest. Dr- Karel Triller, ki stoii že dolga desetletja v prvih vrsta» naših odločnili in iskrenih borcev za Tia- rodno in napredno idejo, slavi te dni svojo šestdesetletnico. Med mnogimi ča- stilci njegovega dela želimo tudi mi Se ninogo let živlicnja v prospeh lepih idej, kojim je posvetil svoje moci. JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ. Godba k prostim vajam članic za I. jugoslov. vsesokolski zlet ie izšla ter se naroča pri Jugoslov. Sokol. Savezu. Ce- na komadu je 10 Din. Sokolske razglednice. Jugosloven- ski Sok. Savez ima v zalogi vec vrst sokolskih tazglednic- Pozivliamo vse brate in sestre, da kupujcjo povsod sa- mo te razglednice ter odklanjajo drugu tozadevno blago, ki ni domačega iz- vora. Turistika in sport. Celjski šahovsk} klub. V sredo dnc 26. tm. prične v klubovem lokalu kavar- i ne Europa teoretski turnir. \ nedeljo öl), tm. pa je prvi1 letošuji klu'nov izlet v Vojiiik. Dirka kluba slovenskih koiesarjev v Celju, katera bi se imela vršiti cine 23. tm., se je morala vsled skrajno neugod- uega vremenater izvanredno sla'oe eeste preložiti na prihodnjo nedcljo. Vsi člani se pozivajo, da se javijo pri voG- stvu dirke v svrho klasificiranju ter raz'delitv prve dirke v razJicnc katego- rije. Tajnik. Izlet na Veliko Kozje se je morat vsled slabega vremena preložiti na prl- hodnjo nedeljo 30. tin. Natančnejše na izletni tabli pri Face cc Plahuta. Izletniški vlak v Sav. dolhio. Rav- nateljstvo drž. železnice je na prošnjo celjskega odseka Sav. podr. Sl-MX do- volilo tudi letos nedeljski izietniski (tu- ristovski) vlak, katerl bo zaeel vo/iti I. junija najbrž z istim voznim redoni, ka- kor lani. Prljateljska nogometna tekma SK Cdjc — celjski Atletikklub 1 : 1 (0 : 0), koti 1 : 10. Z ozirom na tekmi, ki jih je igral Atletikkiub na Veliko- nočne praznike v Celovcu s prvakom Koroške Klagenfurter Atletikklub z re- zultatom 1:1 in v Beljaku s SV Vil- lach z 2 :0, pričakoval se je za SK Celje manj ugoden rezultat. Vrhutega je nastop'il SK Celje na izreeno zahtevo Atletikkluba brez branilca Čaučerja in vsed tega tudi v spremenjeni postavi, ki pa se je pokazala kot'dobra. — Igra je bila ves čas zelo živahna in ostra. Začetkoma je bil SK Celje v premoči, začel pa je v drugi polovici prvega polčasa popuščati. V 24. in 28. minuti nudila se mu je pred nasprotnim go- lom lepa priložnost, katero pa je ne- odločnost napadalne črte pustila ne- izrabljeno. Polčas. — Takoj v začetku drugega polčasa preidejo Atletiki v na- padanje in si pridobijo premoč. Vidi se, da hcčejo na vsak način doseči odločitev, vendar se vsi njihovi poskusi razblinijo ob krasni obrambi SK Celje. V 18. minuti pade po lepi kombinadji desnega haifa in krila, ki centrira, gol za ŠK Ce'je, katerega naglo in sigurno ustreli leva zveza. ŠK Celje prevzame s tem vedstvo igre, Atletiki pa tempo Se poostrijo. V 28 minuti se jim po- sreči, da iz gneče tik pred golom ustre- liio svoi gol in tako igro izravnajo. Z 38. minuti so imeli Atletiki krasno po- zieijo, ki pa je končala z auf. Kljub veliki požrtvovalnosti ni rnogla nobena stran več doseči odločilnega gola. — Moštvo ŠK Celje je v tel igri poka- zalo, da se ga ne sme podeenjevati. Vratar je od igre do igre boljši, zelo dobra sta bila oba branilca in center- half, v napadalni črti pa se je odli- koval levi kriiec s svojimi krasnimi prodori, desni kriiec pa z lepimi centri. Zelo je ugajala tudi desna^veza, od katere celjski šport Se marsikaj lahko pričakuje. üd Atletikov se je najbolj odükoval — zlasti v drugem polčasu. ko je prev- zei rnesto «enterhalfa — Dürschmidt, kateremu se imajo Atletiki povečini zahvaliti za svojo premoč v drugem polčasu. Igra je nudila na splošno lep športni užitek, za kar gre hvala gosp. sodniku Francu Ochsu, ki je bil popol- noma na mestu in nepristranski ter je znal o pravem času preprečiti prepre- čiti surovost igre. — Kakor vedno v Celju, tako se je tudi tokrat zamoglo med navzočim občinstvom opaziti le tukajšne Nemce in nekoliko slovenskih športnikov. Širša slovenska iavnost se za na5 šport zaenkrat še ne briga! Morda pa zato ne, ker se hoče razli- kovati tudi v tem od celjskih Nemcev?! Če je to na mesto, naj sodi vsak sam. JBor^saa. 24. aprila Današnja zagrebška borza. Naša krona je poskočila v Ouriliu na 2.15, ko- losalen padec tujih deviz v Zagrebu in Beogradu. Današnji zagrebški zaključni tečaji: Izp-laičuo: Wien 3—3.20, Berlin 84—92, Budapest 32,—33, Milano 12—13, London 960—1000. dolar 216—220, Pa- riz 22—22.40, Praga 4.40—160, Curih 45—49. Blaga silno veliko na borzi, kupeev malo in še ti rezervirani. V zad- njih 2 dneh so r*adli kurzi tuiih plačilnih sredstev povpreeno 25—30%. Zboljšanje naše va'lute je v zvezi z najetjem ame- rikanskega posojila. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Colju. Odgovorrü urednik: Llc Edvard Slmnlc. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Štev. 1244/22. RAZGLAS, Posest in nošenje orožia. V smislu zakona o posesti in nošenju orožja z dne 18. II. 1922 priobčenega v Službenih Novitiah z dne 15. III. št. 58 oz. v Uradnem listn pokrajinske uprave za Sloveinjo oddelek za notranje za- deve z dne 5. IV. 1922, št. 17976 se raz- glaša: Po členu 1. cit. zakona je posest oro- /Ja (puške in revolverja) v hišah pro- sta, toda polieijska oblastva smeio v iz- jenmih primerih, če je javna varnost o- grožena, po odobritvi ministrstva za no- tranje zadeve prepovedati posest orožja. V; smislu člena 2 navedenega zakonsi mora vsak državljan, ki je v ix>sestt streln-ega orožja (puške in revolverja) prijaviti drž. oblastvu kakšno oroZje irna. To mora tudi storiti. če zainenja o- rožje. Clen 3 pa doloOu. da se vsakdo, ki se pregreši zoper čl. 2 kaznuie v denar- ju s 100 do 500 Din ali z zapororn do 14 dnij in s konfiskaeijo neprijavljenega orožja v korist drž. blagajne. V smislu ei. 4. že cit. zak. ne sme nihče nositi strelnega orožja brez pisme- nega dovolila (orožnega üsta) pristoj- nega okrajnega glavarstva. Od tega so izvzeti samo oni usluz- benci, ki imajo po svoji siužbi in svo- jem poklicu pravico ali dolžnost nosrff oro^je. Dovolila za nošenje streineya nrožja (orožni list) se izdajajo po obrazloženfh predlogih obeinskih in podrejenih drž. oblasüev samo onim osebam. ki doka- žejo utemeljnost in potrebo orožja ter dajo s svojo osebnostjo jamstvo, da ga ne bodo zlorabljali. Kdor nosi orožje, ¦niora imeti s seboj dovolilo (orozni list). Posest in nošenje vojaških pušk sxa prepovedana (ei. 6 zak. o posesti in no- šenju orožja). Temeljno načelo tega zakona je te- daj, da je posest orožja (pu.ške in revol- verja) izvzemši slučaj predviden v čl. 1 prosta in vezana v smislu čl. 2 samo na prijavo istega, nošenje orožja pa morn biti krito z orožnim listom, izdanim oa polit. oz. policijske oblasti I. stopnje. V smislu cl. 2 že omenjenega zn- kona izdalo je ministrstvo za notranie zadeve dne 21. niarca 1922 odlok I. B. br. 5651, po katerem morajo do 1. maja vsi posestniki strelnega orožja isto pri- javiti političnim, odnosno policijskim o- blastvoni. Z ozirom na interese javne varnosti je gospod minister za notranie zadeve •* odlokom z dne 22. marca 1922, I. B. br. 5906 na osnovi čl. 1 tega zakona odredil, da je v mestih in trgih že posest puške in revolverja vezana na izda.io posebne- ga dovoljenja in to nekvarno v določbi čl. 4, ki predpisuje za no^cnic orozja izjeinrio orožni list. Posestniki orožja \ ihcmüi in trgih morajo v prijavi v smislu odloka gospo- da ministra za notranje zadeve I. B. br. 5906 z due 22. matca tl. tudi zaprositi za dovoljenje njega posesti. To se mora zgoditi brezizjeinno i>ri vsakemu — nc glede na to, ali že poseduje orožni list za nošenje orožja ali ne. Posestniki orožja v mestih in trgih, koji morajo istočasno s prijavo orožja prositi tudi za istega posest. imajo svo- je prošnje kolekovati z 2 Din ter pred- ložiti za kolkovanje dovoljenja še po- sebej znesek po 5 Din. Vsi posestniki strelnega orožja bi- vajoci v obmoeju niestne občine celjske se toraj pozivajo k takoišnji Drijavi in predložitvi prošnje za posebno dovolje- nje posesti orožja na rnestnem magi- stratu, soba štev. 9, kateri sprejema prl- jave oz. prošnje, ki morajo biti oprem- Ijene s koleki 2 in 5 Din, le na sledeče dni in sictor 23., 24., 25., 26. in 27. aprila med 8. in 12. ter 14. in 17. uro. Poznejše prijave se ne bodo vcč u- poštevale in se bo vsak, ki se pregreši zoper to naredbü strogt> ' aznoval po č!. 2 zakona o posesti in i. enju oro/Ja » due 18. febr. 1922 Dr. 1. St. 30. Na podlagi predloženih prijav bode okr. glavarstvo izdalo priiaviiikom oro- žja izven trgov in niest potrdilo o prija- vi ter prijavnikom iz niest in trgov do- volienje za posest. Za nošenje slrehiega orožja j^a vc- ljajo dos»danji predpisi in ne sme nihče na podlagi potrdila o prijavi oz. dovo- ljemja za posest orožja dotično orožje tudi nositi. Mestni magistrat celjskt 22. aprila 1922. Zupan: dr. Juro Hrašovec 1. r. Stran 4. » NO V A DOBA« Stev. 47. lIstanouljBna 18E4. Hranilnica mestne občine Celje ----------- 11 lastn.i palači i>x»i kolocLiroxm,--------- Ifctanouljena 186*. ftoflistpow. tereditn« in stavteena xadrugazom.xav. tf*Ä|8«B »LÄSTNI DOM" SpiHaiema fcranilne wioge m &n obpestuje po 4V2°/o Atari in pol K od sto, proti odpovedi (5%) pet od sta. Svahovpsnq Ijehovito bilje (lipov cvijei, bazgov cvi- jet, kamilice, lioče, ko- rijene itd,) kupuje, upute sa sabiranje daje 6. Hoffmann i dr. Maribop, Hopitarjew ul. 11 Podružnice: Veliki Bečkerek (Banal), Dresden-A Serrestrasse 5, Timisoara (Rumunia), Balmazujvaros(Madjarska) 424 2-1 „Tpgowska zadruga okolica Celje" naznanja, da se vrši v soboto dne 29. t. m. ob 1. uri pop. izredni občni zbor vseh trgovskih zadrug iz pol. okraja Celje v gostilni pri Žumerju na Glav. trgu v Celju s sledečim sporedom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora za osnovanje skupnega trgovskega gre- miia za okoliš okr. glavarstva Celje. 2. Volitve v gremij. 3. Odobrenje osnovnih pravil za ta gremij. 4. Slučajnosti. I Isti dan ob 4. uri se vrši občni zbor Zveze gremijev in zadrug za Slo- venijo. Za načelnika: V. Pilih. Vedno fina anglesho blago u zalogi! i Maks Zabukošek i krojaškl raojster, Cankarjeva ulica 2 k izgotavlja vsakovrstne oblekc^ točno in solidno. Lepo stanovanje v Mariboru, obstoječe iz 4 sob z vsemi pritiklinami, se zantenja z enakim stanovanjem ali enodružinsko hišo w Celju. Ponudbo pod »Banka« 311 na upravo lista. 3—2 Rflefolovana soba se išče v boljši družini, po možnosti z dobro hrano. Ponudbe pod »Banka« na 312 upravništvo lista. 2—2 Hajfmejsi med za sezijsko prodajo kttpUJC V. Bizjak in drug, Rog. Slatina. 419 2-2 Našli bodete za lastno uporabo in darlla predmete v \ zlatu, srebtu, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice, krstne spominske obeske : in od razriih potrebščin 228 12-6 kar šščete pri znani firm! SUTTNER po najnižjih dncvnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in du- j han, stroje za briti, nažigače i.t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana &t. 983. Pošljite samo 1 dinar za stroške, ako želite, da seVam pošlje brczplačno veliki katalog. Trgovski LOKAL na prometnem kraju na deželi se 423 oäda v najem. 3-1 Vprašanja pod »Lokal« na upravništvo. ^flndrej Osei\ 332 ITlaribor 10-7 flleksandroua c. 57 telefon 88 ; trgovina x dcželniml pridelki, • drvmi, premogom fer vinom , se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. < Brzojav: Andrej Oset Maribor. \ Učifelja za Irancoski jCZlk išče brihtna glavica. Pogoj znanje jezika tekom enega leta. Naslov 404 pove uprava lista. 3—2 Stev. 1317/22. Razglas. Mestna občina celjska potrebuje 5 dobrih zidarjev za celoletno delo. Placa po tarifu. Prošnjiki se naj javijo v pisarai mestnega magistrata, dne 30. aprila tl. Mestni ma gist rat celjski. 20. aprila 1922. Župan : dr. Juro Hraäovec. italijanske znamke »VERCELLI AAA GLACE SUMBLIME.« od- daja vsako množino nad 100 kg kakor tudi cele vagone naj- 405 ceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka 2—3 Paternost & fgemic, Ljubljana SlomSkova ul. 11. Telefon 589. Oglejte si manulakturne irgovino «J« KUjDISZ Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemaicem: na cfrobsao in debeSa. Dospela je velika množina inozernskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. JadransKa banKa - Bcograd Delniška glavnica: Din. 3o,ooo.ooo*— Rezerva: J3»iix 15,ooo.ooo'- Podpužnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnowi, Jelsa, Korčuia, Kotor, Kr>anj, Ljubljana, Marifaor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb. Naslov za brzojavke: %Ws^,^L'M*st>'M^&ix.^^im Äfiliii»»!» zavod Frank Sakser State Bank 82 Copland« Street »-. «e« ropk Cil»-