ali podučna in molitvena knjiga Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega knezoškofijstva. - ; - ” V Ljubljani 1894. •aložila Katol. Bukvama. — Natisnila Katol. Tiskarna. mio »Kdor čistost ljubi, je prijatelj nebeškega kralja.« Preg. 22, 11. »Kar koli je drazega, čista duša.« ni toliko vredno, kakor Sirah 26, 20. »O kako lep je čist rod, ki se sveti v svoji čednosti; večen je njegov spomin, ker je spo¬ znan pri Bogu in pri ljudeh!« Modr. 4, 1. »Ti so, ki se niso z nečistostjo ognjusili; device so, in hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre. Odkupljeni so izmed ljudij — prvine Bogu in Jagnjetu.« Skriv. razod. 14, 4. 030022^53 V Kristusu drage device! Ni lepšega rodu na svetu, ne žlahtnejšega stanu na zemlji, kakor je čisti in sveti de- V| ški stan .,, Spoznan je pri Bogu in pri ljudeh“ — in se po pravici imenuje „cvet svete kato¬ liške cerkve. 11 Za ta tolikanj žlahtni deviški stan so bili cerkveni očaki vselej silno skrbni m so torej devicam dajali lepe poduke, pa tudi pisali koristne knjige, naj bi pobožne device v njih dobivale potrebnih naukov in v odil za svoj imenitni stan in se potrjevale v čednostih. Kako koristna bi bila taka knjiga tudi za v as, ljube slovenske device! ali kaj ? ko so le v ptujih, vam neznanih jezikih pisane. Pred nekimi leti je vneti duhoven jezuitov- skega reda, O. Jožef Valdner, za vaš lepi deviški stan spisal prav lepo knjigo, večjidel 12 sv. pisma in iz spisov cerkvenih očakov, toda v nemškem jeziku; ali ve, slovenske deklice, bi jih gotovo tudi rade brale v do¬ mačem jeziku. Tej vaši srčni želji hočem toraj jaz iz ljubezni do prežlahtnega devi¬ škega stanu vstreči ter vam imenovano knjigo IV poslovenjeno podam — in trdno upam, da jo bodete ve, resnično pobožne device, s srčnim veseljem sprejele in brale v svoj prid in svojo veliko tolažbo. Se posebni nameni, iz katerih dam to knjigo na svetlo, so pa ti-le: Prvič. Da bi se device s priročnimi pomočki in krepkimi poduki obvarovale krive pobožnosti, katera je le prepogosto med žen¬ skim spolom, in od mladega podučevale v pravi pobožnosti in v strahu Božjem. Ženski spol je sicer tako rekoč od natore k pobožnosti nagnjen, pa to nagnjenje se kaj rado obrne na napačno stran, da se namreč ženske oblože z vnanjimi pobož¬ nostmi, opravljajo veliko ustnih molitev, se rade v cerkvah mudijo, knjige s seboj no¬ sijo in prebirajo, zraven pa opuščajo to, kar od njih zahteva njih stan in poklic, ljubezen do Boga in bližnjega, da si ne prizadevajo jeze krotiti, nevoščljivosti iz srca prepoditi, kakega zaničevanja in zla potrpežljivo pre¬ našati, svojega jezika brzdati, svojeglavnost podvreči pokorščini, ali se kaki drugi du¬ hovni napaki ustavljati. To, glejte, je kriva pobožnost, katera tolikrat še pravo pobožnost zatemni in zaničljivo stori pri nevednem v svetu. To odvrniti — nate knjigo, iz katere se učite prave pobožnosti in strahu Božjega. Drugič. Huda vojska zastran čistosti daje sicer vsem kristijanom veliko opraviti, posebno pa devicam, katere se dajo toliko ložje premagati in oslepiti, ker so od natore že rade nečimurne in radovedne, ter silno željne hvale in prilizovanja in vsega, kar J ] m obeta pozemeljsko srečo; — s časoma Padejo v spotike, katere deviški čistosti od¬ vzamejo vso lepoto in imajo nasledke za sabo, kakoršnih se ni poprej nikdar nade¬ jala neprevidna mladina, če se pa že pre¬ stopi meja sramožljivosti in spodobnosti, se težko več pomaga že zavoljo napačne sra¬ možljivosti, ker dostikrat se taka deklica ne upa svojega pregreška pri spovedi odkrito¬ srčno razodeti: pa tudi zavoljo prirojene slabosti, katera ji ne da nevarnemu prija¬ teljstvu se odpovedati ali domišljeno srečo iz rok pustiti. In če se taki priložnosti in vnanjemu vabilu pridruži tudi še meseno poželenje, ne more potem skoraj drugače biti, kakor da prevzetno in nesramno dekle pade v najhujšo razuzdanost, po kateri v uesrečo pahne sebe in več družili. Zavoljo t e ga je posebna knjiga zelo potrebna, da se VI ženska mladina s prisrčno molitvijo in pri¬ jetnim in ginljivim premišljevanjem in pod- učevanjem ohrani v ljubezni do deviške čistosti, z močnimi pomočki odvrne od nevarne pri¬ ložnosti, za nevarnosti pa močna stori. Tretjič. Med devicami je pa tudi veliko žlahtnih in za vsakatero čednost voljnih duš, katere hrepene po popolnem življenju, pa nimajo potrebnih vodil in podukov, ker po¬ grešajo primernih duhovnih knjig, ali sku- šenega in zraven gorečega duhovnega vod¬ nika, kateri bi bil s potrebno vednostjo notranjega duhovnega življenja seznanjen, ali bi se ne prestrašil zavoljo svoje lastne nevarnosti ali zavoljo sodbe posvetnih ljudij tako delo prevzeti. Kako je pač potrebno tem zapuščenim dobroželjnim ovčicam dobro pašo pokazati, na kateri se bodo po vedni rosi božje milosti okrepčevale in ogrevale ob žarkih božjega razsvetljenja! Četrtič. Izmed teh bogoljubnih hčer so tudi take, katere bi po nagibanju sv. Duha rade v vednem devištvu služile svojemu Go¬ spodu, bodisi v samostanu, ali pa med svetom. Pa temu svojemu blagemu namenu ne morejo zadostiti, ker si ali ne upajo, ali celo ne vedo, kako bi to izvršile; prav lahko se torej zgodi, VII da zanemarijo svoj vikši poklic in skrbe po zakonu doseči svojo časno srečo. Petič. Med devicami, ki so se zavezale med svetom ali v samostanu vedno deviško živeti, jih je pa tudi veliko, ki se zadovolijo le s tem visokim poklicem, s sveto željo in z nekaterimi vnanjimi pobožnostmi, malo pa vedo o vsakdanjem zatajevanju samih sebe, o čistosti srca, o visocih čednostih krščanstva in o notranji poti popolnosti, h kateri so poklicane. V tej knjigi pa se device, katere žele v zakon stopiti, podučujejo, kako morejo v pravi notranji pobožnosti Bogu služiti in z neoma- dežano telesno čistostjo v zakon iti ter pobožne hišne matere postati; pa tudi tiste dobijo v njej nauke, ki hočejo v deviškem stanu ostati, namreč kako morejo v tem svojem sklepu v samostanu ali med svetom k vi¬ soki svetosti priti, ker molitve, premišlje¬ vanje, duhovne vaje, pobožnosti, poduki, vodila in celo pesmi in sploh vse je tako vravnano, da more devico po ravni poti od stopinje do stopinje k najvikši popolnosti pripeljati. Ker pa izgledi vselej več izdajo, kakor sami opomini, je toraj v tej knjigi Marija VIII prečista Devica bogoljubnim (levicam v ogle¬ dalo vseh čednostij postavljena. Ob koncu se za tiste, ki hočejo v vednem devištvu živeti, najdejo tudi še vodila iz spisov svetih očakov, katera so jim podučna šola lepih čednostij. Dasiravno je pa ta knjiga pred vsem za krščanske device namenjena, se more vendar vsakdo, kateregakoli spola in stanu, zlasti pa duhovni pastirji in spovedniki iz nje učiti potrebne vednosti o notranji poti k po¬ polnosti. Zavoljo večje mikavnosti in pazljivosti so v tej knjigi razni poduki in napeljevanje k čednosti, razne molitve in premišljevanja v podobi notranjih pogovorov med Gospodom — učenikom in devico, njegovo bogoljubno hčerjo, kakor je častiti Tomaž Kempčan pisal v svoji zlati knjigi »Hodi za Kristusom«. Poslednjič želim, da ti, draga devica, veli- krat pogledaš sprednjo podobo in prav pre¬ misliš, kaj te uči. Uči te modra, t. j. čuječa in zraven goreča devica, prava Kristusova nevesta biti. Le pomisli, da deviška čistost je drag, drag zaklad, ki ga nosiš v svojem srcu; ako ga hočeš ohraniti, bodi vedno ču¬ ječa, zakaj hudobni duh, svet in tvoje lastno IX k hudemu nagnjeno meso bi ti ga silno radi vzeli. Bodi tedaj vedno čuječa, da nikdar ne izgubiš tako drazega zaklada. Vendar to še ni zadosti za modro devico in nevesto Kristusovo. Deviško čistost so ohranile tudi petere nespametne device, in nebeški Ženin jim je, ko so prišle na njegova vrata trkat, rekel: »Resnično, jaz vas ne po¬ znam.« One so bile namreč lene, si niso olja goreče ljubezni Božje in drugih sv. čednostij in dobrih del, kakor petere pametne device, za svetilnice devištva ob času oskrbele in tako zamudile nebeškega Ženina. To naj te tedaj uči, da bodi ne le čuječa, temuč tudi goreča devica, da lampico svojega devištva vedno pridno zalivaj z oljem goreče ljubezni božje, svetih čednostij in dobrih del, da te potem vselej pripravljeno najde nebeški Ženin, kadarkoli te pokliče na nebeško žcnitnino. — Dobro torej premisli izrek na podobi: D’vica modra hod’ ti tudi; Žerina svoj’ga ne zamudi. Vse k večji časti Božji, k časti Jezusa Kristusa, Ženina čistih devic, k slavi Marije Kraljice vseh devic , in k posvečenju tvoje duše in tvojega telesa! Krajše kazalo Prvi del, O sveti molitvi. stran. Prvi oddelek. Kaj, kako različna in potrebna je sveta molitev. 1 Drugi oddelek. Kakšna naj bo sveta molitev . 7 Tretji oddelek. Kam naj se obrača molitev devic 13 Drugi del. O vsakdanjih duhovnih in tudi posvetnih opra¬ vilih in vajah deviških. Prvi oddelek. Kako je treba dragi čas obračati in kako vsako opravilo zaslužljivo storiti . 23 Drugi oddelek. O jutranji molitvi.35 Tretji oddelek. Premišljevanje in litanije za vsaki dan v tednu.44 Četrti oddelek. Svete misli in zdihljeji ob mno¬ gih opravilih in priložnostih dneva . . . 105 Peti oddelek. O večerni molitvi devic .... 131 Šesti oddelek. O sv. maši — nauk in molitve . 136 Sedmi oddelek. Mašne molitve o sabotah in o praznikih Matere božje.189 Tretji del. O spovedi in svetem obhajilu. Prvi oddelek. O spovedi devic.225 Drugi oddelek O svetem obhajilu devic . . . 253 Četrti del. Molitve in kratka premišljevanja za vse praznike čez leto. Stran. Prvi oddelek. 0 imenitnih praznikili in skrivno¬ stih Kristusovih.284 Drugi oddelek. 0 imenitnih praznikih Matere božje 298 Tretji oddelek. 0 praznikih svetnikov .... 808 Četrti oddelek. Psalmi o pokori, umevno razlagani 325 Peti del. O pravi pobožnosti in svetosti devic, ali o potu k popolnosti. Prvi oddelek. O lastnosti, potrebnosti in dosegi kršfianske popolnosti.340 Drugi oddelek. O Čistosti srca, ali o prvi sto¬ pinji k popolnosti.359 Tretji oddelek. Očiščevanje odpustljivih grehov 370 Četrti oddelek. Pomočki zoper hude navade . 378 Peti oddelek. O zatiranju svojeljubnosti ali o drugi stopinji k popolnosti, z vajo v krščan¬ skih čednostih .393 Sesti oddelek. Tretja stopinja k popolnosti . . 402 Sedmi oddelek. O pričujočnosti Božji .... 428 Osmi oddelek. O zaničevanju . . .437 Šesti del. Marija Devica ogledalo čednosti. Prvi oddelek. O Marijinih čednostih za prvenke 452 Drugi oddelek. O Marijinih čednostih za popolniše 468 Tretji oddelek. O Marijinih čednostih, za še po¬ polniše .488 Sedmi del. O deviškem poklicu. r Stran. Prvi oddelek. 0 poklicu sploh.501 Drugi oddelek. O poklicu k vednemu devištvu 506 Tretji oddelek. 0 poklicu k samostanskemu živ¬ ljenju .519 Četrti oddelek. O vednem devištvu med svetom 527 Peti oddelek. Vodila za device med svetom . 536 Šesti oddelek. O poklicu k zakonu.552 Križev pot .559 Osmi del. Svete duhovne pesmi. 577 do 598. ' 5 ^ 22 ^ Prvi del. O sveti molitvi. ndjie>l ! e>k s Kaj, kako različna in potrebna je sveta molitev. I. Kaj je sveta molitev ? Gospod devici: Moja hči! poslušaj moje besede, ker so duh in življenje, in ravnaj se zvesto po njih. Hči Gospodu: Govori,..moj ljubeznivi Zveličar, svoji služabnici! Ti si modrost Božja, ti luč ljudi, ti pot, ki pelja v nebesa, ti večno življenje in pravo zveličanje moje duše. Spodobi se, da poslušam tvoj Božji nauk, in po njem ravnam svoje dejanje in nehanje. Nevesta Kr. 1 2 Gospod: Moja hči, jaz hočem, da mo¬ litev ljubiš in jo bolj ceniš, kakor svoje življenje; zakaj molitev je dušna hrana, je bogat studenec vseh nebeških dobrot, je ključ, kateri odpira zaklad mojih milostij. Hči: Da bi jaz tako ljubila sveto molitev, kakor ti hočeš, uči me, moj nebeški učenik, kaj da je sveta molitev? Gospod: Molitev ni le delo ustnic, temveč molitev je povzdigovanje svojih mislij in želj k Bogu, svojemu Gospodu — je pogo¬ varjanje srca z Bogom. Tedaj, kadar obudiš vero, upanje, ljubezen ali kesanje v svojem srcu, takrat moliš. Kadar se meni zahvaljuješ, ali mene prosiš kake milosti, kadar premiš¬ ljuješ mojo ljubezen in dobroto, ali se s svetimi mislimi in pobožnimi zdihljeji obračaš k meni, takrat moliš. Kadar meni daruješ trud in delo dneva in ravnaš v moji priču- jočnosti, takrat moliš; in kolikorkrat koli povzdiguješ svojega duha od pozemeljskih reči k večnemu Bogu, tolikokrat moliš. Kadar pa le z ustmi moliš, med molitvijo pa imaš svoje misli in želje v pozemeljskih rečeh, to ni molitev, temveč prazno govor¬ jenje in žlobudranje. Skrbi tedaj, da v molitvi 3 zbereš svojega duha in to čutiš tudi v svojem srci, kar z ustmi izgovarjaš. Hči: Uči me tedaj, moj ljubi Jezus! kako moram svoje misli v molitvi zbirati in k tebi povzdigovati. II. Kakor različni so ti, ki molijo, tako različna je tudi njihova molitev. Gospod: Povzdigovala boš brez velicega truda svoje srce k Bogu, če pobožno živiš. Kakoršno življenje, taka molitev. Poglej, kako se med ptiči eni nikdar, eni pa le včasi in ne daleč od zemlje vzdigujejo, zopet eni pa se velikokrat in sicer do oblakov kvišku povzdigujejo s svojimi perutmi. Ravno tako je tudi med devicami in drugimi vernimi, katerih ene nikdar, ene včasi in ne brez truda, zopet ene pa kar vselej v molitvi k Bogu povzdigujejo svoje srce. 1. Katere ne povzdigujejo nikdar v molitvi svojih mislij k Bogu, so tiste hčere, katere se navežejo s posvetno ljubeznijo na svet in v nečimurnosti žive od praznega dima min¬ ljive sreče oslepljene. Te molijo sicer o gotovih časih, in večkrat tudi dolge molitve iz glave ali iz bukev; pa ne vedo, kaj govore in kaj 1 * 4 molijo. In kadar z ustmi molijo, je njih srce navezano na pozemeljsko in daleč proč od Boga. Takih molitev je zavoljo radovoljnega raztresenja bolj kazni vredna, kot koristna in zaslužljiva. 2. Katere pa niso v svet tako močno zaljubljene, ali se začenjajo odpovedovati svetu in posvetnim željam ter hoditi po poti Gospodovi: te molijo včasi tudi iz srca. Njih molitev je sicer še težavna in velikokrat po vnanjih mislih raztresena; ker njih nerodno poželjenje je preveč živo in njih srce na po¬ zemeljsko nagnjeno. Pa ker se pridno priza¬ devajo zbrati raztresene misli, njihova molitev, dasiravno nepopolna, vendar ni brez koristi. 3. Te pa, katere so očistile svoja srca grešnega dejanja in mišljenja, so tiste, katere molijo veliko več s srcem, kakor z ustmi; zakaj Duh Božji, kateri prebiva v njihovem srcu, brez nehanja kliče za-nje k Bogu. Te molijo brez vse težave, ker njih usta govore iz obilnosti srca. Take govore za¬ upljivo z Bogom in čutijo v molitvi nebeško veselje in sladkost. In če tudi včasi po mojem posebnem pripuščenju padejo v suhoto in otožnost, vendar z žalostno milim glasom kličejo k 5 Bogu. In sploh je molitev toliko boljša, kolikor večja je čistost srca. Prizadevaj si po tem takem, moja hči, da bogaboječe živiš in brez težave, z veliko lahkoto boš povzdigovala svoje srce k Bogu in molila z zbranimi mislimi. III. O potrebnosti sv. molitve. Gospod: Moja hči, z molitvijo se moraš začeti posvečevati, s sveto molitvijo moraš dalje napredovati in s sveto molitvijo moraš postati popolna. Ako hočeš nastopiti pot Gospodovo, moraš spolnovati moje zapovedi, odpovedati se grešnemu dejanju, križati svoje m eso in v čednosti stanovitna ostati. Brez pomoči mojih milostij se to ne more zgoditi. Teh milostij pa moraš z molitvijo sprositi. Kakor vidiš, je sveta molitev vsem mojim vernim potrebna, vendar pa devicam še nekako najbolj. 1- Zakaj jaz tirjam, da je .devica na telesu in na duši sveta. Ta svetost pa obstoji v vednem zedinjenju z Bogom, svojim Go¬ spodom. To pa se spozna iz vednega povzdigo¬ vanja svojega srca k Bogu in iz gorečih želj Bogu dopasti. In da bi device toliko ložje 6 prišle k temu tako vzvišenemu stanju, sem jim dal večjo ljubezen in nagnjenje k sveti molitvi, katero morejo one toliko bolj oprav¬ ljati, ker so oproščene veliko skrbij in težav, ki tolikokrat druge zadržujejo od molitve. 2. Device so večji del podvržene večjim slabostim, katerih se morejo s sveto molit¬ vijo ogibati. Rade so nečimurne. Kaka majhna reč more prevzeti in premotiti njihovo srce. Hočejo videti in videne biti, iz česar izvira škodljiva radovednost, nečimurna prevzetnost, preveliko veselje ali žalost, nevoščljivost in mnogo drugih ženskih slabostij, katere po¬ gasijo sčasoma gorečnost do pobožnosti in napravijo veliko hudega. 3. Sveta molitev pa je najmočnejši po- moček, se oprostiti in rešiti teh slabostij. V sveti molitvi in v premišljevanju večnih resnic spoznaš nečimurnost sveta, praznost pozemelj- skega veselja in kratko srečo tistih, katere svet ljubijo. Z molitvijo se razsvetljuje tvoja vera, potrjuje tvoje upanje, vnema tvoja ljubezen do Boga in bližnjega, očiščuje tvoje srce in obdaruje tvoja duša z Božjimi darovi. Iz svete molitve se učiš tudi zaničevanje ceniti, v katerem so dobivale vse pobožne služabnice velike zaklade milostij. 7 4. Posebno se morajo device, da bi ohra¬ nile drago oblačilo deviške čistosti, veliko vojskovati zoper meso, zoper svet in zoper peklenskega sovražnika; v sveti molitvi pa morajo iskati moje pomoči in varstva: v sveti molitvi jih jaz učim, kako naj se vojskujejo m premagujejo. Glej, kako potrebno je, da ljubiš sveto molitev! Hči: Moj Bog in Zveličar! daj, da se po¬ polnoma udam sveti molitvi, in uči me, kakšna mora biti moja molitev, da bo tebi všeč ? ISttglL Oifdjelfk, Kakšna naj bo molitev devic? I. Molitev naj pride iz srca. Gospod: Moja hči, da mi bode všeč tvoja molitev, in pride pred moje obličje, ti mora Prav iz srca priti. 1 ) Zakaj v srcu je vera, ljubezen, upanje, ponižnost in kesanje in vsi drugi občutljeji, kateri morajo molitev sprem- Ijevati. 2 ) V srcu je prebivališče svetega Duha, kateri iz srca k Bogu kliče za te svete duše. 3 ) Iz dobrega zaklada svojega srca dobro pri- *) Psalm 118, 145. — s ) Ps. 10, 10. - 3 ) Ps. 8, 26. 8 naša dober človek. 1 ) Ustna molitev pa. pri kateri tvoje srce nič ne občuti, ti more malo koristiti. 2 ) Kako morem uslišati jaz tvojo molitev, ko sama ne veš, česa prosiš? Ne domišljuj si tedaj nikar, da boš uslišana za¬ voljo dolgih molitev in veliko besedij. 3 ) Moli sicer tudi z besedami, ker si tudi ta dar Bogu dolžna; toda moli veliko bolj s srcem in duhom. 4 ) Nikakor ne smeš zaničevati, tudi ne iz lenobe opustiti ustne molitve, h kateri te veže tvoja posebna pobožnost, ali navada moje cerkve, ali pokorščina; pa posveti to molitev z dobrim namenom in kar izgovarjajo usta, naj ve tudi srce. Bodi toraj vselej v Bogu zbranega duha in (kolikor ti je mogoče) iz mislij zbijaj vnanja opravila. Ce si si pa sama naložila veliko ustnih molitev in čutiš, da te malo pospešijo v notranji pobožnosti in morebiti tudi zadržujejo od dolžnostij tvojega poklica, nič ne de, če jih opustiš. Izvoli tudi take bukve, katere ti s primer¬ nimi poduki razsvetljujejo duha, navdušujejo s krepkimi resnicami in z močnimi nagibljeji tvoje srce in strah Božji v tebi bude. Du¬ hovni pastir ti more v tej reči svetovati. ‘) Luk. 6, 25. — 2 ) Iz. 29, 13. — 3 ) Mat. 6, 7. — *) I. Kor. 14, 15. 9 II. Molitev naj pride iz čistega srca. Gospod: Moja liči! tvoja molitev naj ne pride le iz srca, ampak iz čistega srca in dobre vesti. 1 ! Tvoja molitev pač ne more biti zaslužljiva in ne tebi sladka in ljubezniva, a ko je tvoja vest obložena z grehi. Kako veselje moreš pri molitvi imeti, ko ti tvoja nepokojna vest vedno očita žalostni stan tvoje duše in kaže, da si Božja sovražnica? Vendar ne smeš v tem revnem stanu opustiti svete molitve, temveč toliko bolj k Bogu zdihovati in klicati; pa ne poželi ničesar druzega, kakor da ti jaz na pomoč pridem, in ne jenjaj klicati, dokler zopet ne vstaneš. 2 ) In če bi ti tudi ne očitala tvoja vest nobenega velicega greha, vendar ne smeš misliti, da si zavolj tega opravičena; 3 j temveč obudi vsakikrat pred in med molitvijo srčno kesanje in žalost nad svojimi znanimi grehi. 4 ) Tudi radovoljni od¬ pustljivi grehi zadržujejo imenitne milosti sv. Duha, ugase gorečnost pobožnosti, odvza¬ mejo otročje zaupanje, pripravijo dušo ob notranji mir, veselje in sladkost katero čiste duše dobivajo ob molitvi; zakaj molitev ti bo težavna in zoprna, če je srce mlačno in mrzlo. ') I- Tim. 1, 15. - 4 ) Psalm 18 , 15 . 2 ) Psalm 50, 1. — *) I. Kor. 4, 4. JO III. Molitev naj bo ponižna. Gospod: Kadar moliš, moja hči! po¬ misli, kdo je ta, s katerim ti govoriš in kdo si ti, da ti je pripuščeno, govoriti s svojim Bogom.') Nikdar ne pozabi svoje nizkosti, če se jaz še tako prijaznega skazujem do tebe. Molitev ponižne duše predere oblake in se ne povrne nazaj, da bi ne bila uslišana. To notranje spoznanje svojega niča ali z drugo besedo — to notranjo ponižnost skazuj v vnanjem obnašanju; in kadar v moji priču- jočnosti o gotovih časih moliš v cerkvi ali doma, pripogni svoja kolena,zatisni svoje oči, zberi svoje misli in ne želi videti, ne videna biti. Tudi se ne spodobi, da bi ljudi poslušala, ali z njimi govorila, ko govoriš s svojim Bogom in Gospodom. IV. Molitev naj bo brez nehanja. Gospod: Moja hči! premišljuj vselej in brez nehanja. 3 ) V svoji postelji me išči s svojimi mislimi. Kadar se zbudiš, obrni k meni svojo prvo misel in srce. 4 ) časti mojega ‘) Sir. 2, 4. — 2 ) Efež. 3, 14. - 3 ) Luk. 18, 1. — *) Psalm 87, 14. 11 Očeta, ki je v nebesih in daj mu hvalo vselej s svetimi zdihljeji in duhovnimi pesmimi. 1 ) Daruj meni vse svoje dejanje in nehanje> svoja dela in opravila. 2 ) Hodi in ravnaj vselej v moji pričujočnosti in trudi se, da poslušaš vselej glas mojega Duha, kateri te zmiraj znotraj opominja. V. Molitev naj bo dejanjska. Gospod: Kar ti, moja hči! v molitvi izgovarjaš, to skazuj tudi v dejanji. Kaj ti po¬ maga, ko praviš, da v mene veruješ, da name zaupaš, da me ljubiš, če pa ne storiš, kar vera v mene tirja od tebe; če si ne priza¬ devaš z bogoljubnim življenjem utrjevati svo¬ jega upanja in s spolnovanjem moje volje skazovati svoje ljubezni ? čemu spoznavaš pred mano svojo slabost in prosiš moje po¬ moči, ko pa ne čuješ nad svojimi počutki in se predrzno podajaš v nevarnost? Ne bodi tedaj kakor človek, kateri Boga skuša, ampak stori, kar moreš. Ako se ti pa eno in drugo zdi težko in nemogoče, moli in prosi, da boš z mojo milostjo mogla storiti in nikar ne nehaj prositi, dokler ne dobiš, ') Efež. 5. 15. — J ) Kolos. 3, 17. 12 česar prosiš. Same želje in prošnje in prazno zdihovanje ti ne moi’e k drugemu služiti, kakor k ojstremu odgovoru; zakaj ne tisti, kateri samo molijo, ampak kateri spolnjujejo mojo voljo, pojdejo v nebeško kraljestvo. VI. Molitev mora z molitvijo Kristusovo sklenjena in s priprošnjo svetnikov priporočena biti. Gospod: Moja hči, kadar mojega ne¬ beškega Očeta moliš, ga hvališ, ga prosiš, česar ti je potreba: stori po meni in v mojem imenu, ker jaz sem njegov edinorojeni, pre¬ ljubi Sin in gotovo te bo uslišal. 1 ) Če pa mene prosiš kake milosti ali pomoči, prosi je po dobroti mojega srca, v katerem najdeš vse zaklade milostij. Posebno pa imej veliko zaupanje na mojo preljubo Mater; po njeni priprošnji jaz delim velike milosti. Kliči tudi moje svetnike, da prosijo za te, zakaj če veliko premore molitev pravičnega, ki je na zemlji, 2 ) koliko poprej bodo uslišani moji prijatelji, ki za te prosijo pri meni v nebesih. 3 ) *) Jan. 16, 23. — 2 ) Jak. 5, 16. — s ) Moz. 32, 15. 13 Kam naj se obrača molitev devic? I. V Jezusovi ljubezni najdeš vse, česar moreš V molitvi Boga prositi. Gospod: Moja hči, kakor je molitev mojih vernih različna, tako različne so tudi reči, katerih prosijo Boga, namreč kakoršnaje duša in srce vsakaterega in k čemur ga pri¬ ganja notranji duh. Eni želijo strahu Božjega, eni potrpežljivosti, nekateri spoznanja samega sebe, še drugi srečne zadnje ure i. t. d. Ti pa, moja hči, ne poželi nič druzega v svoji molitvi, kakor da ljubiš mene, ki sem tvoj Gospod in tvoj Bog. Tje imajo meriti vse tvoje duhovne vaje, vse tvoje pobožnosti in vse tvoje želje in zdihljeji; zakaj v moji ljubezni najdeš vse tebi potrebne čednosti, vse zaklade milosti, vse poveseljenje srca, vso obilnost duhovnih dobrot;* vse bogastvo božje in vse, karkoli te more osrečiti tu ali tam. Z mojo ljubeznijo boš potrpežljiva, boš pokorna, boš križala svoje meso in se vsak dan vojskovala zoper nevkrotno hudo po¬ želenje in boš s potrtim srcem vedno objoko¬ vala svoje storjene grehe. Kjer je ljubezen, 14 tam je vzajemnost in edinost src in mislij; in za tega voljo se boš vedno prizadevala za to, kar je meni všeč in more mojo lju¬ bezen v tebi povikšati. To pa moreš v vsakem slučaji, v revščini in obilnosti, v žalosti in veselju, v tolažbi in britkosti, v sreči in nesreči. In ker ne more ne peklenska moč, ne člo¬ veška hudobija iztrgati moje ljubezni tebi iz srca, boš zmiraj zadovoljna in vesela. V moji ljubezni najdeš vse zaklade milostij in ne¬ beških dobrot. Če ti mene ljubiš, bo tebe ljubil tudi moj nebeški Oče. Jaz in moj Oče bova k tebi prišla in pri tebi prebivala ter bova izlila svojega Duha v tebe: ta Duh bo dal tvojemu duhu pričevanje in tolažljivo zagotovljenje, da si otrok Božji in dedina mojega veselja, katero je pripravljeno tebi v nebesih. Ta Duh ljubezni bo vžgal v tebi sveto gorečnost 5 dal ti bo veselje, mir, po¬ trpežljivost, dobro srce do tvojega bližnjega, dolgo prizanašljivost, usmiljenje in ljubezen do čistosti. Kjer je ljubezen, tam je le en duh in eno srce. če tedaj mene ljubiš, imaš mojega Duha in moje Srce, ter vse zaklade mojega Duha in mojega Srca; in česar ti še manjka, tega prosi moj Duh za-te, in česar On prosi, 15 to ti da; ker k Bogu kliče z neprenehljivimi zdihljeji, kateri so znani samo tistim, ki mene ljubijo. S tem Duhom napolnjena ne pre¬ mišljuj dolgo, ko bi v molitvi z Bogom govorila; ta Duh ljubezni te bo učil vsega, kar je meni dopadljivo in tebi koristno. II. Kakšnih revij Boga. prosi devica, ki ljubi Jezusa ? Gospod: Moja hči, pusti tiste, katere raene malo ali celo nič ne ljubijo, prositi takih rečij, katere zadevajo telo in časno srečo; ^ P a , če si razsvitijena in vžgana z mojo ljubeznijo, ki je v tebi, boš imela druge misli in želje. Vse pozemeljske in minljive reči tega sveta se ti bodo zdele enake blatu in smetem in hrepenela boš po imenitniših dobrotah. Želela boš in molila, da bi ti in drugi mene spoznali in ljubili, lo ljubezen boš kolikor mogoče Iskala pomno¬ žiti v sebi z gorečno molitvijo in svetim premišljevanjem, v drugih pa s spodbudljivim življenjem in pomočki. V pomnoženju in raz¬ širjenju te ljubezni bo tvoje edino veselje in v zamujenju in opuščenju taiste pak tvoja e dina žalost. Želela boš in iz srca zdihovala, 16 da bi ta sveta ljubezen kraljevala v vseh srcih. Prosila boš, da bi se moja Božja volja na zemlji vselej tako spolnovala, kakor v nebesih. Za prihodnost ne boš preveč skrbela, ker veš, da jaz skrbim za ptiče pod nebom; meni boš izročila vse, kar zadeva tvojo telesno in časno potrebo, in le za tisti dan, v katerem živiš, boš prosila potrebnega živeža ter ga sprejela s hvaležnostjo. Ker boš mojo neskončno ljubezen pred očmi imela in jo v srcu premišljevala, boš imela tudi vedno pred očmi svoje storjene grehe, svoje nezvesto srce, svoje mlačno in nečimurno življenje, boš prosila z nepreneh- ljivimi zdihljeji milosti in boš pripravljena, odpustiti vsem, kateri so te razžalili. V spo¬ znanju svoje tolike slabostim hudega nagnjenja me boš prosila in v me klicala, da ti ne pri¬ pustim priti v tako skušnjavo, v kateri bi me utegnila razžaliti. Samo greh boš imela za edino in največje hudo, ker ta samo te more ločiti od moje ljubezni. To je, moja hči, molitev tistih, katere mene ljubijo. Hči: Moj preljubeznivi Jezus! kdo mi bo dal tvojo ljubezen, da spreobrne moje posvetno srce, zdrami mojega duha iz lenobe, in vžge moja mlačnost z gorečno ljubeznijo? 17 III. Ljubezen do Jezusa se dobi z molitvijo. Gospod: Moja hči, ljubezen moja je ena največjih milostij, ki ti jih morem dati. Milosti pa in take milosti moraš poželeti in prositi zanjo, moraš trkati, po nji stanovitno zdihovati in prejela jo boš. Začetek moje ljubezni je srčno obžalovanje svojih grehov, je trdni sklep, spolnovati moje zapovedi in sama sebe zatajevati. To vse ti bo po mo¬ litvi dano. Moja ljubezen bo rastla v tebi, 5e stanovitna ostaneš v svojem sklepu in se pridno vadiš in posnemaš moje čednosti. K temu ti veliko pripomore, če pogostoma po¬ šiljaš k meni svete zdihljeje, ali pogostoma premišljuješ moje življenje, moje grenko trpljenje in smrt in vse to, kar te more pri¬ ganjati k moji ljubezni. Ljubila me boš, če se vedno spominjaš in premišljuješ, kdo da sem jaz, kaj da sem storil in trpel tebi za ljubo, koliko milostij da ti skazujem vsako uro in vsak čas, in kako lepo plačilo da ti pripravljam v nebesih. Po molitvi se mi boš zahvalila, se poniževala pred mojimi očmi, boš hodila v moji priču- jočnosti in pazila, da ne misliš ali ne počneš Nevesta Kr. 2 18 ničesar, kar bi meni ne bilo všeč. Z molitvijo boš darovala meni svoje djanje in nehanje, s tem boš pokazala, da me ljubiš. Po tem takem je potrebno, da z molitvijo dosežeš mojo ljubezen. Poglej, kako si živela doslej. Koliko let, koliko dni in ur, kaj ne — si preživela v nečimurnosti, v praznem govorjenju, v nepotrebnih kratkočasili in veselju, katere bi bila morala posvetiti mo¬ litvi in notranjemu življenju, in s tem po¬ množiti to mojo ljubezen? Hči: Oh, moj Jezus, moje življenje in moja sreča! jaz spoznam svojo neumnost in nevredno se štejem vse tvoje ljubezni in dobrote; pa polna zaupanja na tvojo ne¬ skončno potrpežljivost in usmiljenje se po¬ vrnem k tebi in padem k tvojim nogam kakor una spokornica, ki je tebe ljubila, in hočem v prihodnje sveto molitev z večjim pridom opravljati, da vživam tvojo ljubezen. 19 IV. Molitev, srce od nečimurnosti odvrniti in k Jezusovi ljubezni obrniti. 0 moj Jezus! čemu hrepenim jaz revna stvar po pregrešnem veselju , po minljivi sreči, Po kratki in slabi prijetnosti, ki jo najdem Pri stvareh, pa zapustim tebe, Sinu Božjega, lobe, ki me tako prisrčno ljubiš in ker samo H moreš moje srce nasititi in zadovoljitiP- Kdaj, o kdaj bom že pretrgala svoje vezi in se kviško povzdignila k tebi, svojemu Božjemu ljubljencu, kateri me dobrotljivo kličeš, k sebi rabiš in željno čakaš? 0 moj Bog in moj Zveličar! Koliko časa sem še zgubila v nečimurnosti in ne vem, ee bom še živela jutri P Ko bi morala po tem tako umreti brez tvoje ljubezni, o moj Jezus! kako bi se meni godilo P Ali bi hotela zavoljo onega trenutka, katerega morebiti preživim na zemlji in katerega ne obrnem v tvojo ljubezen, Vs ° večnost brez tebe živeti in v najgrozo- rrfnišem trpljenju z vsemi brezbožnimi ljudmi %n angelji tebe večno sovražiti? Ali zavoljo kratkega, naglo minljivega veselja , ali zavoljo kake prijetnosti bi hotela zgubiti tebe , svojega 2 * 20 Boga in svoje vse, in s tabo vse večne dobrote , ter si nakopati večno prekletstvo ? O moj usmiljeni Jezus! glej, moje srce se k tebi obrača, po tebi zdihuje in samo tebe želi ljubiti! Vzemi si ga v last, o neskončna Dobrota! napolni ga, o večno Veselje in Sreča! prevzemi ga, o neizrekljiva Lepota! da tebe kolikor mogoče popolnoma ljubi vse trenutke tega kratkega živ¬ ljenja, in večno vživa v nebesih. Amen. V. Splošna molitev, . ki obseže vse čednosti, v katerih se mora devica po svojem stanu vaditi. Moj Bog! verujem v te, upam v te in ljubim te! Kesam se, da sem te razžalila s svojimi mnogimi grehi in nečimur no strni. Prosim te, stori mojo vero močnejšo, moje upanje trdnejše , mojo ljubezen še popolnejšo in moje kesanje še večje. Molim te, o Bog, ko svojega vsegamogočnega Stvarnika! Po tebi hrepenim, ko po svojem zadnjem cilju in koncu. Zahvalim se ti kot svojemu naj večjemu dobrotniku, in v tebe stavim vse svoje zaupanje , kot v svojega najljubeznivejšega Očeta. Po svojem in v svojem Duhu me vladaj, 21 0 neskončno Bitje! posvečuj me s svojo mi¬ lostjo, tolaži me s svojo pomočjo in varuj me s svojo vsegamogočnosfjo. Tebi, o moj Bog! darujem vse svoje misli , svoje besede in dela, vse dejanje in nehanje, svoj križ in svoje trpljenje. Daj , da vedno na-te mislim , o tebi in s tabo govorim, po tvoji sveti volji se ravnam, in tebi želim dopasti. Moj Bog in Oče! jas hočem vse, kar ti hočeš. V tvojo sveto voljo se vdam ves čas svojega življenja. 0 rečna Svetloba! razsvetli moj um, da spoznam tebe in tvojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa; vnemaj mojo voljo, da tebe in Je¬ zusa ljubim; da sovražim sama sebe in vedno zaničujem prasni in goljufni svet Greni mi posvetno veselje , o ti Vir večnega %n pravega veselja! Delaj me močno v mojem bojevanju; razsvetljuj me, kadar sem pobitega % ri žalostnega srca. Daj mi, o neskončna Dobrota! umno srce, ponižnega duha, voljno Pokorščino , nepremagljivo potrpežljivost in kratkost. Stori, o moj Bog in moje vse! da ljubim samoto, križam svoje meso tarem svoje Počutke , premagam radovid, brzdam jezik, strahujem svoje hudo nagnjenje, ustavljam svojo živo domišljijo in zvesto varujem angeljsko vednost čistosti. 22 Daj mi , o večna Dobrota! v tvoji službi srčno pobožnost. pravo ljubezen do mojega bližnjega, ostro čuječnost nad seboj in vselej pravi namen in pridnost v mojih opravilih. Daj, moj Gospod in moj Bog, da ne pozabim negotove smrtne ure , ostre sodbe svojega živ¬ ljenja , grozovitega trpljenja zavrženih in da pred očmi imam večno plačilo tvojih izvoljenih. In zadnjič daj, da tvoje presveto obličje kdaj vživam po Jezusu Kristusu, tvojem edinoroje- nem Sinu , svojem Zveličarju! Amen. Drugi del. M Kako je treba dragi čas obračati? I. Devica naj obrača vsak najmanjši čas v čast Božjo in zveličanje svoje duše. Gospod: Moja hči, ti si zato na svetu, da meni služiš in po svetem življenju do¬ sežeš večno zveličanje. 1 ) Za tega voljo moraš dobro obračati čas, katerega ti jaz dajem. 2 ) čas je kratek, 3 ) in večnost, ki potem pride, J® neizmerna. In kadar pride smrt in ti od¬ ideš v deželo temote, ne boš mogla nič več *) Rim. 6, 22. - ») Efež. 5,16. — s ) Kor. 7, 29. 24 delati in sama sebi nič več pomagati;*) temveč morala mi boš dati natančen odgovor od svojega časa, kateri bo takrat zginil izpred tvojih očij. 3 ) Ne pusti tedaj nobene minute brez koristi 3 ) in pomisli, da kratek trud za¬ služi večno plačilo, 4 ) in da moreš to plačilo povikšati vsako minuto. Glej, kako se po¬ svetni ljudje trudijo od zjutraj zgodaj do pozne noči, da ujamejo kak minljivi dobiček Dekla služi noč in dan svoji gospodinji za kako majhno plačo: kaj — ti bi pa lena bila zastran večnega venca in bi brez prida teči pustila dragi čas, kateri ti obeta toliko plačilo? 5 ) Kako se kesajo zdaj duše v vicah, da niso boljše obračale časa in z majhnim trudom zbrisale svojih dolgov, katere morajo zdaj v najhujših bolečinah plačevati do zadnjega vinarja? 6 ) Kako divjajo in tulijo zdaj zavrženi v peklu, ki vidijo, da so zapravili dneve svo¬ jega zveličanja in jih obrnili v večno pogub¬ ljenje, v katerih bi si bili lahko zaslužili večno življenje! 7 ) Spoznaj tedaj veliko milost, ki ti jo jaz skazujem, če ti dam le eno uro dalje živeti! In glej, kako nespametna si, h Jan. 12, 34. - *) Mat. 25, 19. - s ) Sir. 24, 14. - 4 ) II. Kor. 4, 17. - 6 ) I. Kor. 9, 15. - «) Mat. 5, 26. — 7 ) Modr. 5, 3. 25 a ko zavržeš to dobroto •) in toliko dni in ur potratiš v nečimurnosti ? Pusti neumne hčere tratiti čas v lenobi in nepotrebnih rečeh, in pokoriti na sodni dan svoje norosti; 2 ) ti pa, ko modra devica, posluži se drazega zaklada ~~ časa, da si pridobiš nebesa. Jaz sem živel tri in trideset let na zemlji in obračal vse hipe in minute v čast svojega Očeta in v zveličanje tvoje duše 3 ) in ti dal •zgled, da bi se ravnala po meni. Kako bi mogla ti biti ljuba hči moje deviške Matere, katera je tri in šestdeset let meni vedno služila in v molitvi, v delu in družili opravilih svojega s tanu po moji Božji volji z največjo prid¬ nostjo preživela vse dni in ure svojega živ¬ ljenja? Ali nisi ti morebiti dolžna ljubiti svojega Boga iz vsega srca in iz vseh dušnih močij ? Kje bi potem bila tvoja ljubezen do mene, ko ki mene pozabivši v mlačnosti in lenobi hotela zgubiti najboljši del svoje stanovitnosti? Hči: Moj Bog in moj Zveličar! Kako velika je tvoja dobrota in kako prizanesljiva ^ v °ja potrpežljivost, da že toliko let čakaš m °jega spreobrnjenja ? Kdaj bom vendar že Za čela tebi z dušo in telesom služiti? Zakaj ’) Efež. 5, 15. — ») Sir. 11, 19. — *) Psalm 87,16. 26 odlašam svoje sklepe vedno na jutrajšnji dan, in zakaj ne začnem danes tebe ljubiti? — Tako tedaj hočem začeti z današnjim dnevom, in sicer v le tej uri in minuti. Usmili se me, o ljubi moj, in uči me, kako naj obračam, kar najbolje morem, dragi čas od tega tre¬ nutka do zadnjega zdihljeja svojega življenja? II. O različnih vajah čez dan, in kako naj se opravljajo. Gospod: Moja hči! jaz ne tirjam od tebe, da bi preživela svoje dni v ojstrih spokornih delih, v vedni lakoti in žeji, v veliki vročini ali pa mrazu, v puščavah in samotnih krajih; ker izgovarjala bi se morda s svojimi slabostmi, dolžnostjo svojega stanu in drugimi rečmi. Izgled toliko svetih devic, katere sem po¬ klical k takim rečem, naj te nikakor ne dela malosrčne; spolnuj le tri reči, in le-te so: tvoje navadne pobožnosti in duhovne vaje, tvoji hišni opravki in potrebna dela in kar zadene strežbo in skrb tvojega telesa. In če te tri reči tako opravljaš, kakor jaz tirjam od tebe, si prav obrnila celi dan; in kakor en dan, tako tudi teden, tako celo leto in poslednjič celo življenje. 27 Hči: Moj nebeški Učenik! kako se moram po tem takem vesti, da spolnim v tej reči tvojo voljo? Gospod: Opravljaj svoje molitve in du¬ hovne vaje z notranjim duhom in pobožnostjo in odvračuj, kolikor ti je mogoče, posvetne misli in raztresenja. — Izvršuj svoja dela in hišna opravila pridno, pazno in pošteno, in varuj se zamrze in nejevolje. — Kar pa zadeva potrebno telesno skrb, kakor spanje, J e d in pijačo ali sicer kako prijetnost, bodi vselej zmerna in si le potrebno dovoli. V vsem pa imej vedno čisto srce in dober namen, tako boš gotovo koristno dokončala celi dan m vsako uro in minuto plela in zviševala svoj venec v nebesih. III. Vsakdanja duhovna in tudi posvetna opravila morajo z dobrim namenom posvečena biti, da so zaslužljiva. Gospod: Moja hči, kako malo časa od štiri in dvajsetih ur dneva daš molitvi in drugim svetim vajam, katere so same na sebi dobre in zaslužljive!') Ves drugi čas h Tob. 12, 8. 28 preide v spanji, jedi in pijači, v delu in enacih drugih opravilih, kakoršna opravljajo tudi neverniki in ajdje; J ) katera niso sama na sebi ne dobra ne slaba in ti tudi nobenega plačila ne prineso v nebesih, ako jih ne po¬ svetiš z dobrim namenom in ne storiš za- služljivih, zakaj dober namen je — dušno oko. 2 ) Celo noč so delali moji učenci na morji in ničesar niso ujeli; ko so pa v mojem imenu vrgli mreže v morje, so v tem hipu ujeli silno veliko rib. 3 ) Koliko ubozih slepih ljudi se okoli vozi po noči tega pretekljivega živ¬ ljenja, kateri prežive svoje dni v mnogih trudili in delih, v mnogih skrbeh in sitnostih in koprne po slabem dobičku, ali po hvali ljudi, ali po kratki sreči; kateri počivajo in spijo in so dobre, Židane volje, ter uživajo svoje pozemeljske dobrote. Toda vsi ti bodo imeli prazne roke, kadar pride dan večnosti, 4 ) ker njih namen ni bil obrnjen na-me, ampak na njih časen dobiček in časno korist. Hči: Moj preljubi Zveličar! kako naj tedaj obračam svoje dejanje in nehanje na te in kaj je dobri namen, po katerem morem tebi >) Mat. 5, 47. — ») Mat. 6, 22. - “) Luk. 5, 5. - *) Psal. 75. 6. 29 dopasti v svojih opravilih in množiti svoje večno plačilo? Gospod: Vse, kar storiš, naj bo v be¬ sedah ali v delih, stori v mojem imenu *) in ker jaz tako hočem od tebe. Nikar ne išči v svojem trudu in delu samo ljudi zadovoljiti, ali kako hvalo zadobiti pri njih, ali kak časni dobiček, temveč da meni dopadeš in dosežeš večje plačilo v nebesih. 2 ) In če si pod pokor¬ ščino svojih starišev ali gospodarjev, ali du- hovske ali deželske gosposke, pomisli, da v njih osebi ti jaz zapovedujem, in kar se ti zapove, voljno in zvesto opravi brez godr¬ njanja in nevolje v tem namenu, meni s tem kopasti in mojo voljo spolniti. 3 ) Tudi svoja telesna potrebna opravila, kakor: spanje, jed In pijačo in tudi svoje nedolžne kratkočase daruj meni in obračaj v mojo čast . 4 ) In dasiravno morejo biti tvoje molitve, tvoja dobra dela, tvoje pobožnosti in duhovne vaje same na sebi dobre in zaslužljive, se vender pogostokrat in lahko pritakne kak zgolj človeški ozir in skrito dopadenje, ali kak drugi napačni namen, kateri vse pokaži' in včasi še kazni vredno stori. 6 ) Za tega voljo obudi l ) Kolos. 3, 17. - s ) Kolos. 3, 24. - 8 ) Efež. 6, 9. ~~ 4 ) I. Kor. 10, 31. — 6 ) Mat. 6, 1. i. d. 30 tudi v teh delih dober namen in ne imej nič druzega pred očmi, kakor le mojo čast in svojo dolžnost. Skrij ga pa pred očmi ljudi, in če tega ne zamoreš, se vsaj odpovej vsi človeški dopadljivosti in svoji lastni hvali in časti. 1 ) Pomisli nazaj, kako si se dozdaj zadržala v tej tako imenitni reči? H či: Nič ti ne morem skriti, o Pregle¬ dovalec moje vesti in mojih najskrivnejših mislij! Torej v svoje največje osramotenje spoznam, da sem slabo obračala dragi čas in s svojo lahkomisljeno nečuječnostjo in z nečimurnimi nameni zapravila nezapopadljive zaklade zasluženja! Oj, kaj bi ti mogla ska- zati, če bi morala to uro umreti! S toliko milostmi, katere sem zavrgla, si nisem ni¬ česar nabrala, kakor le praznega dima; in ti, moj Bog in moje Življenje! si tolikanj dobrotljiv, da mi daš še priložnost popraviti svojo pomoto? Pa, moj dobrotljivi Bog! jaz hočem za naprej vse svoje dejanje in nehanje tebi darovati in v vsem le tvojega Božjega dopadenja iskati; in upam, da se boš ozrl z milostljivimi očmi na moj dober sklep. ‘) Mat. 6, 2. i. d. 31 IV. Kako in kdaj naj se dobri namen obudi in daruje svoje dejanje in nehanje Bogu? Gospo d : Moja hči, ti moreš svoje misli, svoje besede in dela, svoj križ in trpljenje darovati meni ali mojemu nebeškemu Očetu. Kadar daruješ mojemu nebeškemu Očetu, skleni vse s tem, kar sem jaz v enaki pri¬ ložnosti trpel ali storil in reci: Moj Bog! k tvoji časti hočem jaz to storiti ali trpeti , in te prosim , da s tem blagovoliš skleniti, kar je moj preljubi Odrešenik , tvoj edinorojeni Sin ha zemlji trpel ali storil. Sklepaj tudi njegovo nrolitev z mojo. Kadar pa meni posebej da¬ ruješ svoja dela, reci: Moj Bog in Zveličar ! da ti skažem svojo ljubezen , storim — ali trpim zdaj to, ker je to tvoja Božja volja — ali v tvojem imenu izvršim zdaj to delo i. t. d.; iz ljubezni do tebe dam to miloščino i. t. d., začnem to opravilo i. t. d. Obudi dobri namen najprej sploh 'za vse svoje dejanje in nehanje, križe in trpljenje, k° zjutraj opravljaš svojo molitev. Potem ponovi dvakrat ali trikrat čez dan ali še večkrat; obudi ga pa še posebej v začetku vsacega dobrega dela in najmanjšega opra- vila. Najpriprostejše delo storjeno z dobrim 32 namenom je dražje, ko zlato in žlahtni ka¬ meni, ker ti da zaklad večnega veselja. Da pa jaz sprejmem tvoj dar in te zavoljo njega plačam v nebesih, tirjam od tebe to dvoje: prvič, da tista reč, katero mi daruješ, ni moji volji nasproti; drugič, da si v stanju milosti božje. V. Kar se Bogu po dobrem namenu daruje, mora po njegovi božji volji biti. Gospod: Moja hči, kdor spolnjuje voljo mojega nebeškega Očeta, pojde v nebeško kraljestvo. Po tem takem se od tebe tirja ne le dobri namen, ampak tudi, da je reč, ki jo opravljaš z dobrim namenom, po volji božji. Hči: Kako morem spoznati, moj Bog in Zveličar, da je kaka reč tebi všeč in po tvoji božji volji? Gospod: Moja hči, vse, kar te vera uči, kar tvoj stan zahteva od tebe in kar ni na¬ sproti pameti, more z dobrim namenom po¬ svečeno in vse zaslužljivo biti, kar opraviš urno in pridno, pametno in o pravem času. Vera te uči spolnovati moje svete zapovedi, se zatajevati in pokorna biti svojim deželskim 33 'n duhovskim prednikom i. t. d. Stori to iz namena, svojemu Bogu dopasti, in pravo si storila. V svoji hiši ali v službi imaš nekatera opravila in dolžnosti, katere tvoj stan ali po¬ klic zahteva od tebe, naj bodo časne ali du¬ hovne; opravljaj jih vselej iz tega namena, da ž njimi počastiš svojega Boga in spolniš njegovo voljo, in prav si storila. Pamet hoče, da strežeš svojemu telesu, ohranuješ svoje moči, in se k temu poslužuješ pornočkov, katere ti je odločila moja pre¬ vidnost. Stori to iz namena, meni služiti, in Prav si storila. Kadar pa svojemu Bogu za ljubo opravljaš take reči, jih opravljaj s to¬ liko pridnostjo in zvestobo, kakoršno tako niogočen Gospod tirja od tebe. Bodi varna in modra, posebno v oprav¬ ljanju duhovnih reči, in ne stori več, kakor karti svetuje razsvetljen in moder spovednik; ker meni ni všeč prezgodnja in nepremišljena gorečnost, tebi pa lahko veliko škoduje na te lesu in na duši. Stori vse o svojem času, 'n ne bodi nestanovitna in lahkomišljena, in n® daj se zavoljo kake težavnosti ali zoper- nosti odvrniti od tega, kar si začela iz lju¬ bezni do mene v mojo čast. Nemta Kr. 3 34 VI. Da dobri namen stori kako delo zaslužljivo, je treba biti v stanju milosti Božje. Gospod: Moja hči! naj bodo tvoja dela kolikorkoli dobra in hvale vredna, in tvoj dobri namen še tako resničen; vendar ne moreš upati zato nobenega plačila v nebesih, če jih ne storiš v moji milosti, ampak v stanu smrt¬ nega greha J ). Zakaj jaz in moj oživljajoči Duh ne moreva z grehom vred prebivati v tvojem srcu 2 ). Jaz sem luč, in greh je te- mota, ki ne moreta biti skupaj 3 ). In ako nisi v ljubezni z mano sklenjena, si podobna mla¬ diki, katera od vinske trte odrezana se po¬ suši, ter se vrže v ogenj 4 ). Ti si mrtva, dokler nimaš dušnega življenja, katero je moja po¬ svečujoča milost 5 ). Mrtvo drevo pa ne more prinesti nobenega sadu 6 ]. Vsa dobra dela, ki si si jih nabrala v stanu milosti Božje, bodo celo po storjenem smrtnem grehu zbrisana in pri meni večno pozabljena, če ne storiš v novič pokore 7 ). Tako tedaj beži pred gre¬ hom, kakor pred strupeno kačo, katera vse ‘) I. Kor. 13, 1. i. d. — ’) Modr. 1, 5. — s ) II. Kor. 6, 4. — 4 ) Jan. 15, 6. — 6 ) Jak. 1, 15. — 6 ) Mat. 7. 18. — 7 ) Eceh. 3. 20. 35 ostrupi s svojim strupom 1 ). In ako ti očita tvoja vest kak velik greh, ne mudi se ne e >ie minute, ga objokovati in spoznati s ske¬ sanim srcem 2 ). In če se tudi ne spomniš celo nobenega velicega greha, obudi vendar le vsaki dan srčno kesanje in žalost, da ti bodo odpuščeni tvoji neznani grehi. IJruiii: ©ddelek„ O jutranji molitvi devic. I. Devica naj vsak dan opravi svojo jutranjo molitev. G o s p o d: Moja hči! tvoja dolžnost je, l la k meni povzdigneš svoje prve misli, kakor hitro vstaneš, in meni daruješ svoje srce, ki Se m te ohranil po noči in ti dal Se časa, de¬ lati za zveličanje svoje duše. Spomni se, da si morebiti doživela zadnji dan svojega življenja. Ti ne veš ne ure ne dneva, kdaj bom prišel tirjat od tebi natančni račun. ’) Sir. 21, 2. — ») Sir. 5, 8. 3 * 36 če precej zjutraj v svoji izbici v tihoti in samoti pozabiš mene, kako boš mislila name, ko te bodo obsuli hišni opravki in druga dela, in ko bo cela vrsla posvetnih skrbi raztresla tvojega duha? Moli toraj na vse zgodaj. Saj imaš veliko sovražnikov, zoper katere se moraš vojskovati; vzemi tedaj v roke orožje svete molitve. Lahko prideš v skušnjavo, kateri se ne boš mogla ustavljati brez posebne milosti; prosi in moli tedaj, da te jaz vedno varujem. Dal sem ti nebeškega varha, kateri je vedno pri tebi. Kakšno veselje mu boš sto¬ rila, ko te bo videl na vse zgodaj klečati in se z Bogom pogovarjali; s koliko radostjo bo nesel tvojo molitev pred sedež božji! Kako lepe zaklade milosti si boš nabrala s svojimi trudi, deli in opravili svojih dolž- nostij vsak dan, če boš že zjutraj obrnila z dobrim namenom svoje srce k Bogu in mu jih darovala, kar sicer druge pozabljive hčere delajo in opravljajo brez upanja večnega pla¬ čila. Nikar tedaj ne delaj kakor kakšna dekla, katera zavoljo slabega časnega plačila precej ko vstane brez molitve hiti na delo. Tudi ne kakor kak mehkužen posvetni otrok, ki po¬ trati dragi žlahtni jutranji čas v spanji, ali pred k 37 ogledalom, v lišpanji svojega telesa, katero bo moralo biti jed črvom in morebiti peklen¬ skemu plamenu: temuč išči lepote svoje duše ! Hči: Moj premili Gospod, odpusti mi mojo dozdanjo lenobo! Trdno sklenem nikoli Več ne opustiti jutranje molitve, temveč jo opravljati vselej z največjo pobožnostjo. Gospod: Moja hči, kakor hitro se zbudiš, Povzdigni precej proti nebesom svoje prve misli; izbij iz glave vse sanje in prazne po¬ dobe, ki si jih imela morebiti po noči, kakor tudi opravila, katera te čakajo, in naj se ti ue toži vstati ob odločeni uri. Obleci se z vso sramožljivostjo in spoštljivostjo, kakor vpričo Boga in angelja variha; med tem misli le kaj dobrega in svetega, ali pa moli kako uavadno ustno molitev. Ne daj se videti po¬ prej nobenemu človeku, dokler nisi spodobno oblečena. Poklekni v moji pričujočnosti, ter Ue misli, da bi jaz daleč od tebe bil, in go- v °ri s povzdignjenimi rokami: II. Jutranja molitev. Vsegamogočni, večni Bog! kateri si tu in povsod pričujoč, molim te v najglobokejši po- nis nosti . . . .; zahvalim se ti iz celega srca , 38 o presveti trojedini Bog , da si mene nevredno to noč tako dobrotljivo ohranil . . .; verujem v te, neskončno in nezapopadljivo Bitje! upam na te, neizmerna Dobrota! ljubim te, najpo- polniša Lepota! Bodi , o moj Bog! bodi vselej pred mojimi očmi in v mojem srcu. Daj, da se po tvoji sveti volji ravnam v vsem , in daj mi rajše umreti, kakor tebe razžaliti. Nebeški Oče! darujem ti po Jezusu Kri¬ stusu , tvojem preljubem Sinu vse svoje dejanje in nehanje, svoje križe in trpljenja , svoje be¬ sede in dela, in vse želje in občutljeje svo¬ jega srca. Jezus, moj Odrešenik, moj Bog, in čez vse najljubši mojemu srcu! v tvoje prebodeno in presveto Srce se vso izročim, tvoji ljubezni se priporočim. Ti si moje življenje in moje zve¬ ličanje. Sveti Duh! razsvetli, potrdi in vodi me, in daj mi ljubezen do Jezusa Kristusa Po neskončnem zcisluženju ravno tega svo¬ jega Gospoda Jezusa Kristusa želim deležna postati vseh svetih maš , ki se bodo brale danes po celem svetu, vseh svetih miloščin in dobrih del, vseh svetih molitev in postov; želim de¬ ležna biti vseh dobrot in odpustkov , katerekoli 39 samorem zadobiti danes ali za-se ali za duše v vicah. Sklenem svoj namen s papeževim na¬ menom , in z dobrim namenom najpravičniših in najbocjoljubniših kristijanov in z namenom vse svete katoliške Cerkve, da bi se vsega vde- lešila, kakor je pred tvojim najsvetejšim oblič¬ jem prav , dobro in zveličalno. O sveta Devica in Mati božja, brez izvir- nega greha spočeta! bodi moja mati in pri- prošnica. Tebi naj bom priporočena z dušo in telesom Sveti angelj varh! spremljaj in vodi me po varnem potu proti obljtibljeni de¬ želi. Sveta I. devica, moja patrona (za ta niesec) prosi za-me. in vse svete device pro¬ site zame! Potem moli Oče naš, Ceščena si Marijo ^ apostoljsko vero, in skleni čez dan spol¬ no v ati to-le : 1- Vojskovati se zoper navadno napako, in se vaditi v nasprotni čednosti. 2. Varovati se posebno tistega greha, kate¬ rega si storila prej ta dan. 3- Druščine in priložnosti se ogibati, v ka¬ teri večjidei razžališ svojega Boga, ali preveč raztreseš svojega duha. 4. V samoti ostati, kolikor ti pripusti tvoj stan, lenobe in postopanja pase skrbno varovati. 40 5. Nekolikokrat čez dan ponoviti dobri na¬ men in Bogu darovati svoje dejanje in nehanje. Stori tako, in v kratkem boš prišla z mojo pomočjo k veliki svetosti. Duhovna zaveza z Bogom. Gospod: Želim, da ti, moja hči! storiš od časa do časa to imenitno zavezo z Bogom, katera je neprecenljive vrednosti, ako jo moliš z resničnim srcem. 0 čez vse častitljiva presveta Trojica! ker jaz nevredna stvar zavolj svoje slabosti in ve¬ liko zadržkov ne morem tebe tako častiti , hvaliti in moliti , kakor zares v srcu želim; storim imenitno zavezo , katera se ne sme nikoli raz¬ dreti, temveč mora vsako minuto ponovljena, potrjena in od mojega svetega Angelja varha tebi darovana biti. Kolikorkrat namreč bodo tripnile moje žilice in udarilo srce, tolikokrat želim tebe svojega Boga v tvoji časti, kakor tudi svojega Jezusa v visokem zakramentu svetega rešnjega Telesa z vsemi angelji in svetniki v imenu vseh ljudij in stvarij mo¬ liti, hvaliti , častiti in tebi k tvoji slavi srečo voščiti. 41 Kolikorkrat moje žilice tripnejo, tolikrat ti darujem in želim darovati v tvojo čast in slavo vse službe , katere so ti skazovali: Kristus , učlovečena Beseda, njegova Mati Marija in vsi svetniki tukaj na zemlji; kakor tudi vso hvalo, čast in poveličevanje , katero ti skazu- Je-jo vsi angelji in svetniki v nebesih; vse svete maše, katere tvoji mašniki berd in jih bodo brali; vsa dobra dela , katera vsi ljudje na zemlji opravljajo ali jih bodo opravljali O da bi mogla jaz v Serajine spremeniti vse kapljice morja in voda, vse bilke trave , vse svetlice na vrlih, vse perje na drevesih , vse črke po bukvah, in vse stvari, katere naj bi tebe, namesto mene , neprenehoma molili , ča¬ stili, ljubili, hvalili in po vekševali! Ravno tolikrat, se jas tebi zahvalim in iz srca želim zahvaliti za vse in za vsako m ilost , katero s t ti. o Bog! skazal deveterim korom ange- tjev in vsem svetnikom in svetnicam na zemlji, tn jih še zdaj skazuješ v nebesih. Kolikorkrat tripnejo moje žilice, se jaz tebi nahvalim in prosim vse angelje in svetnike , da bi oni tebi namesto mene dajali in peli Sr čno hvalo, ker si me stvaril, odrešil in po- Sv etil t mi svete zakramente dodelil, brez šte- v Ha dobrot na duši in na telesu skazal, me 42 tako dolgo pogubljenja varoval, in kakor upam, me tudi za vselej hočeš obvarovati pred njim. Ravno tolikrat ti darujem v zadoščenje za svoje grehe in nehvaležnosti svoje telo in dušo, srce z vsemi močmi , vsa dejanja in nehanja. Damjem ti samo sebe in se popolnoma iz¬ ročim tvoji Božji volji; delaj z menoj, kakor s svojim luštnim blagom, kakorkoli je tvoja sveta volja. O dodeli mi milost, da tudi hudo radovoljno prejmem iz tvojih rok in z vese¬ ljem prenašam tebi na ljubo. Kolikorkrat tripnejo moje žilice, sklenem vsa svojci dela, ne iz potrebe ali navade, ampak iz ljubezni do tebe in zavolj tebe opravljati s tistim namenom, s katerim je opravljal moj Jezus vsa svoja dela, trpel vse svoje trpljenje, daroval vse svoje zasluženje. Ti , o moj do¬ brotljivi Bog! sprejmi vse to v svoje dopa- denje, meni in vsem vernim v časno in večno srečo in blagor. To zavezo zapečatim s krvjo iz stranske rane Jezusove in jo shranim in zaklenem v ravno tisto presveto rano , da naj vse, kar sem govorila v ti zavezi, dotlej trpi, dokler bodo tripale moje žile in tolklo mojo srce; ta zaveza se ne sme nikdar razdreti- Dodeli mi in potrdi to, o trojedini Bog! Amen. Dobri namen in darovanje. Za nasledno molitev so sv. Oče Pij IX. mal. trav. 1848 z lastnoročnim pisanjem Podelili vsakikrat 7 let in 280 dni odpustkov, kolikorkrat jo kdo iz ljubezni skesan pobožno moli. Kdor jo moli pa ves mesec, vsaj po enkrat na dan, more enkrat v mesecu zado¬ sti popolnoma odpustke po vredni spovedi, sv. obhajilu in molitvi sv. Očeta. Molitev. O večn i Oče! sklenem se z vsem nebeškim dvorom in z najsvetejšima srcema Jezusa in Marije, in storim namen , naj bo tebi daro¬ vana in naj se ti daruje od vekomaj nazaj za vekomaj naprej predraga kri Jezusa Kristusa, njegovo in svete Cerkve neskončno zji mogočni priprošnji zvesto ljubim svo- i e 9a Boga! II. Si Litanije presvete Trojice. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Presveta Trojica, sliši nas! Presveta Trojica, usliši nas! vsega sveta rešnji Bog, Kveti Duh, resnični Bog ^veta Trojica, en sami Bog, ~°g, edini v natori, ,^°gi troj in v osebah, U °§:> Oče, Sin in sveti Duh, 48 Bog, Oče sveta, ki si ga s svojo vse¬ mogočnostjo vstvaril, Bog, Oče edinorojenega večnega Sinu, Bog Oče, ki si nas vzel za svoje otroke, Bog Sin, edinorojeni od Očeta, Bog Sin, prava podoba Očetova, Bog Sin, Svetloba Veličastva Oče¬ tovega, Bog Sin, Beseda Očetova, Bog Sin, Modrost Očetova, Bog Sin, Luč od Luči, Bog Sin, pravi Bog od pravega Boga, Bog Sin, Beseda Očetova, ki se je za nas včlovečila, Bog Sin, Beseda Očetova, ki je med nami prebivala, Bog sveti Duh, bistvena Ljubezen Očetova, Bog sveti Duh, katerega je Oče nad nas izlil, Trojedini Bog, Trikrat sveti Bog, Trojedini Bog, Gospod vojskinih trum, Trojedini Bog, Gospod vseh kraljev, Trojedini Bog, ki sam imaš neumr¬ ljivost, Trojedini Bog, ki prebivaš v skriv¬ nostni luči, Trojedini Bog, velik v svojih sklepih, usmili se nas! Trojedini Bog, nezapopadljiv našemu umu, usmili se nas! usmili se nas! 49 Bodi nam milostljiva! usliši nas, o presveta Trojica! Bodi nam milostljiva! reši nas, o presveta Trojica! Vsega hudega, Ysega greha, Svoje jeze, Nejevere, Zmot naše slabe pameti, Predrzne misli, da bi hoteli tvoje skrivnosti razumeti, S svojo vsegamogočnostjo, S svojo neskončno modrostjo, S svojo ljubeznivo dobroto, S svojim nezapopadljivim veličastvom, ■Mi ubogi grešniki, Ba srečo, poznati te, vselej spodobno cenimo, Da vero v tebe v življenju in smrti skrbno ohranimo, Ba te kdaj v nebesih večno vživamo, •Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi nam, o Gospod! ■Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;.,usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Presveta Trojica, sliši nas! Presveta Trojica, usliši nas! 03 O O S-4 03 C" 1 c « >m f-i m (D Oh c5 O O S- O ' tl Oh Nevesta Kr. 4 50 Molimo. Vsegamogočni, večni Bog! kateri si dal svojim služabnikom v pričevanji prave vere spoznati čast večne Trojice in v mogočnosti veličastva moliti edinost: prosimo, da bomo s trdnostjo ravno te vere vselej obvarovani vseh zopernosti. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Buha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. III. V ponedeljek. Premišljevanje o svetem Duhu. 0 sveti Duh, ki si z Očetom in Sinom edini večni Bog, ki vse oživljaš in vse pre¬ navljaš; skazi nad menoj, ubogo grešnico, velikost svoje moči. Spreobrni, ponovi in po¬ sveti me! Brez tebe, o Luč božja! sem v temoti; razsvetli me! Brez tebe sem mlačna in mrzla; ogrej me, o Ogenj božje ljubezni! Brez tebe sem zgolj revščina in slabost; pokrepčaj me, o Krepost božja! Brez tebe nisem v stanu obuditi ne ene dobre misli; bodi mi milost¬ ljiv, o neskončna Dobrota! 51 Koliko zakladov milostij si skazal, o dobrotljivi Bog! meni nehvaležni grešnici! Kolikokrat si me razsvetlil, znotraj priganjal, opominjal in na vse mogoče načine iskal omečiti moje neobčutljivo srce? — in zakaj nisem vbogala, o moj Bog ? Kaj hočem roči druzega, kakor prositi, da se me usmiliš ln v meni tako pomnožiš svojo milost , da hom š njo zmagala svojo slabost. Za tega voljo si občudljiv v svoji moči, ker moreš storiti iz grešnika pravičnega in i- 3 hudičevega sužnika otroka Božjega. In kaj te zadržuje, o Bog ljubezni! da ne storiš nad 'Menoj tega čudeža? — Saj tvoja dobrota bi ne bila tako velika, če bi skazoval le nad pobožnimi svojo moč! Jaz ne poželim od tebe, o Tolažnik božji! ničesar druzega, kakor kar je všeč tvojim očem, in kar je mojega, namreč milosti Jezu- s °ve, sad njegovega zasluženja, zaklade nje¬ gove ljubezni; to je moje, kar je Jezus zaslužil za ~me. Ti jemlješ iz Jezusovega Srca, ki je ^Ho za-me ranjeno . Jezus mi je obljubil tebe Poslati, da me boš učil vse resnice in da bodeš prižgal ogenj božje ljubezni v mojem srcu. 4 52 Ko je bil Jezus krščen v reki Jordanu, si mu ti dal spričevanje, da je edinorojen Sin božji, od katerega ti, o Duh ljubezni! izhajaš po večni ljubezni. Po tvojem razsvit- Ijenju spoznam Jezusa in po tvojem nav da¬ janju ljubim Jezusa. Ti veš, da jaz revna stvar Jezusa ne morem ljubiti, če mi ne prideš ti na pomoč ; celo imena — Jezus — ne morem v svoje zveličanje izgovoriti brez tebe. Pridi tedaj, o Luč naših src! in očisti moje srce grehov in posvetnega nagnjenja; ponovi v meni notranjega človeka po podobi Jezusovi, da moreš tudi ti , o presladki gost moje duše, pri meni in v meni prebivati. Kjer si ti pričujoč, tam je tudi veselje, mir, potrpežljivost, krotkost, dobrota, prijaznost, prizanesljivost, pohlevnost, vera, zdržnost, lju¬ bezen, čistost in vse božje čednosti. O neomadeževana Devica, nevesta in živi tempelj svetega Duha! zadobi mi nekoliko tistih milostij, katere je sveti Duh v vsi pol¬ nosti v tebe izlil! 53 IV. Litanije svetega Duha. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gče nebeški, vsemogočni Bog, Sin vsega sveta rešnji Bog! Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, G Duh tolažbe, G Duh modrosti in umnosti, G Duh svetovanja in moči, G Duh učenosti in pobožnosti, G Duh strahu božjega, G Duh vere, upanja in ljubezni, G Duh resnice, G Duh vednega veselja in miru, G Duh potrpežljivosti in krotkosti, G Buh dobrotljivosti, G Duh zmernosti, G Duh čistosti, G Duh izvoljenih otrok božjih, G vladar in posvečevalec vernih, G preiskovalec človeških src in osrčij, usmili se nas! 54 O shrani e val ec in delilec vseh nebeških darov in milosti), O tolažnik žalostnih, O veselje angeljev, Ti razsvetljevalec očakov, Ti navdihovalec prerokov, Ti učenik aposteljnov, Ti moč in zmaga mučenikov, Ti svetloba in tolažba spoznovalcev, Ti čistost devic, Ti veselje svetnikov, 02 C5 C CD CG S 00 P Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o sv. Duh! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o sv. Duh! Bodi nam milostljiv, reši nas, o sv. Duh! Vsega greha, Skušnjav in zalezovanja hudega duha, Vse predrznosti in obupnosti, Zoperstavljanja spoznani krščanski res¬ nici, Nevoščljivosti in sovraštva, Otrpnjenega in nespokornega srca, Vse vraže in zmote, Duha nečistosti, Vsega omadeževanja duše in telesa, Lenobe in zamrze v službi božji, Nezmerne žalosti! Nagle in neprevidene smrti, S svojo prečudno močjo, po kateri je Devica Marija spočela Sinu božjega, S svojim prihodom v podobi goloba pri krstu Jezusovem, .d d O c n cS C >02 O 55 8 8 svojim prikazanjem v svetlem oblaku ob spremenjenju Jezusovem na gori Tabor, svojim izlivanjem v podobi go¬ rečih jezikov nad učenci Kristu¬ sovimi, ^ dan sodbe, jJa nam zanesi, Da vse ude svete cerkve s svojo milostjo oživi in posveti, Da vsa krivoverstva zatri, Da krščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruj, Da katoliško cerkev povzdigni in razširi, Da vsa ljudstva k spoznanju in edinosti prave vere pripelji, Da nam s svojo dejansko milostjo vselej naproti pridi, nas spremljaj in pod- r > P ira J, jr a nas v pravem strahu božjem obdrži, Da nam dar molitve in prave pobožnosti dodeli, Da vse naše misli, besede in dejanja k svoji časti in Božjemu dopadenju obrni in posveti, a nam ponižno srce dodeli, Ua ljubezen do uboštva in čistosti in po D korščine v nas zbudi in pomnoži, Da ^Potrpežljivost in pohlevnost v nas naše srce k pravi ljubezni in krščan¬ skemu usmiljenju nagni, --reši nas, prosimo te, sliši nas, o sv. Duh! o sv. Duh! 56 Da pravega duha in čisto srce v nas vstvari, Da nas v križih in trpljenju močne stori, Da našim srcem pravi mir dodeli, Da nas v svoji milosti potrdi in obdrži, Da nas po pravem potu v deželo živih vodi in pripelji, Sveti Duh! ki izhajaš iz Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj, Sveti Duh! ki si z Očetom in Sinom ene nerazdeljive božje natore, Sveti Duh, ki si Očetu in Sinu v časti, moči in veličastvu enak, 3 O t> c n O ai c3 P 'kt. "do .2 o S ‘55 o P* Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; izlij v nas svetega Duha! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; pošlji nam svetega Duha! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; vladaj nas po svetem Duhu! Cerkvena molitev. 0 Bog! ki si srca vernih učil po razsvet¬ ljenju svetega Buha; dodeli nam , v ravno tem Duhu vselej , kar je prav, spoznati in misliti, in se vselej veseliti njegove tolažbe- Po Kristusu. Gospodu našem. Amen. 57 V. V torek. Premišljevanje o svetem angeljn varliu in Vseh drugih izvoljenih prijateljih hozjili. 0 dobrotljivi, o milostljivi Bog! kateri si hudem v službo poslal svoje služabne duhove, ki ti jih brez števila streže, daj, da bi ti jaz Pač vselej bila hvaležna in te z vsemi svetimi angelji hvalila in častila vekomaj! Ti mene revno grešnico tolikanj ljubiš in ti je tolikanj za moje zveličanje mar , da si zapovedal svojim svetim angeljem, naj me varujejo na vseh mojih potih, in hočeš, naj vne nosijo na svojih rokah, da kje ne zadenem °k kak kamen. Zakaj, o veličastni Bog! si toliko dobrotljiv proti meni, ki me ni druzega, kakor zgolj neobčutljivost in nehvaležnost P kolikrat sem te, o največji Dobrotnik , raz¬ žalila v pričo tega zvestega spremljevalca, katerega sem s tem žalostilaP On pa ne od¬ kopi od mene, ker gleda na tvojo božjo voljo ' tn Seli mojo dušo tebi pridobiti. On premišljuje, o Gospod! tvojo potrpež- tjivost in tvoje prizanašanje, s katerim čakaš Mojega spreobrnjenja, in zato me varuje že tako dolgo. 58 On vidi, o večna Milost! da me ljubiš, da se usmiljuješ moje nespameti, da me kličeš, kadar se ločim od tebe, da mi pomagaš vstati, kadar sem padla. On ve, da sem od¬ kupljena s krvjo Jezusa Kristusa in zavoljo tega me ljubi. Ti si tedaj edini, najboljši Oče, od katerega prihajajo vse te milosti in dobrote. Bodi tedaj vsaki čas češčen in hvaljen, o dobrot¬ ljivi Bog! Skazi mi še dalje svojo milost in daj, da poslušam in častim tega nebeškega vodnika. Dovdli, v nebeški Oče! da se on bojuje zame, slabo in revno, kadarkoli me napadejo vidni ali nevidni sovražniki, da me povsod spremlja, varuje na duši in na telesu, opominja, po- dučuje, svari in tolaži, in tebi izročuje moje prošnje in dela; in kadar me bo Jezus, tvoj preljubi Sin, poklical iz groba sodni dan, pošlji tega svetega angelja varuha, da me mojemu milostljivemu sodniku Jezusu naproti pelja v dolino Jozafat. Sveta Devica in Mati božja! o ko bi pač jaz mogla storiti svojemu angelju varuhu toliko veselja, kolikor si ga ti storila nebeškim duhovom stoječim okoli tebe! 59 In ti , preljubi angelj in zvesti varuh! ne opominjaj se hudega, kar sem jaz nesrečnica storila v tvoji pričujočnosti , spominjaj se veliko več moje hvaležnosti enkrat v nebesih! VI. Drugo premišljevanje o svetnikih božjih. O Bog in Odrešenik moje duše! kako občudljiv si v svojih svetnikih, ki si jih izvolil, poklical in po mnogih čudnih potih in po¬ točkih pripeljal v nebesa. Kar oni imajo, to upam zadobiti tudi jaz, in kar si dal njim , lo si obljubil tudi meni, če jih le posnemam. Tvoja volja je, da bom tudi jaz sveta ; to ti pravi tvoja neskončna ljubezen, katero si ti skazoval ti, o preljubi Jezus , od mojih prvih let; to mi dopovedujejo velike in nešte- vilne milosti . katere sem prejela od tebe; točni pomočki, katere mi dariš, in svete tisli in želje , katere čutim v srcu. Jaz 'šem sicer slab človek , nagnjena k vsemu hudemu, Podvržena veliko skušnjavam, obdana od veliko sovražnikov: pa tvoji svetniki so bili tudi ljudje, slabi kakor jaz, k hudemu nagnjeni, kakor jaz. skušani in napadani , kakor jaz; pa ker so se le zmiraj vojskovali, so premagali, in dobili 60 venec zmage. Zakaj bi ne mogla tudi jaz sto¬ riti, kar so storili oni? Saj ti si tudi moj Bog , moja ljubezen , moj cilj in konec , in moje edino upanje , ravno kakor si njih Bog, njih ljubezen, njih cilj in konec in njih edino upanje. Tvoje božje Srce je še odprto za-me, kakor je bilo odprto za-nje. Zakaj bi te tudi jaz ne ljubila ? O Bog! ko boš nekdaj v najvikši časti prišel sodit svet in mi pokazat svoje svetnike iz vseh krajev sveta , vsacega spola, vsake sta¬ rosti, kako bom jaz izgovarjala svoje mlačno in grešno življenje! kako se bom sramovala , kako preklinjevala svojo lenobo! Kaj bom rekla , ko bom videla toliko mučenikov, ki so dali za-te telo in življenje, ko jaz še kake majhne težave ali kake majhne krivice ali nečasti ne morem trpeti? Kako bi mi bilo pri srcu, ko bi mi ti pokazal neštevilno množico devic, katere so, da bi zadobile tvojo ljubezen, zaničevale svet in vse, kar svet more dati, ko bi jaz zdaj svoje dni živela v nečimurnosti in skušalo dopasti nezvestim ljudem ? Toliko svetih duš je tebi , o moj Odrešenik! dolgo let služilo v lakoti in žeji, v vročini in mrazu, v križi in nadlogi, v bedenji in postu, 61 v molitvi in delu: in jaz ne moreni ničesar svojim ustom, ničesar svojemu jeziku, ničesar svojim očem, ničesar svojemu životu in svoji Pošeljivosti pritrgati ? Oh, moj Jezus! usmili se me, in poglej s vlje mojega srca. Jas hočem sveta postati, naj velja kar hoče; in če ne moreni s tvojimi ntučeniki preliti svoje krvi, tudi ne s tvojimi svetimi devicami sveta popolnoma zapustiti, ne s spokornimi dušami v puščavah preživeti svojih dni: hočem vsaj spolnovati tvoje svete zapovedi, brzdati svoje meso in hudo poželenje, %n si prizadevati, tebi v majhnih rečeh zvesta biti, ker velicih nisem v stanu izvrševati. Saj Sl obljubil tudi takim večno zveličanje. Ti sam St rekel, o večna Resnica! daje v hiši tvojega Očeta mnogotero prebivališč. Jaz ne morem sicer spreobračati never¬ nikov, mrtvih k življenju obujati, in tega tudi 11 e Hrjaš od mene; očistiti pa hočem svoje srce, skrbno in z najboljšim namenom spol- n °vati male dolžnosti svojega stanu in poklica, tfl z bogaboječim življenjem dajati lep izgled Sv °jemu bližnjemu. Pa tudi tega ne morem sama storiti, če * ti, o moj Gospod! ne prideš na pomoč 62 Usmili se tedaj svoje služabnice, katero ljubiš, in katera tebe želi ljubiti. Sveta Devica in vseh svetnikov Kraljica! katera si vse presegla v svetosti, prosi za-me, da po svetosti hrepenim in jo z izvoljenimi dosežem. — Tudi vi, izvoljeni služabniki in služabnice Božje, prosite za me, da vas po¬ snemam na zemlji! VII. Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sveti Duh, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sveta Marija, Sveta Mati božja, Sveta devic Devic, za nas Boga Sveti Mihael, prosi! Sveti Gabriel, Sveti Rafael, Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Bog a prosite! 63 Vse svete vrste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sveti Janez Krstnik, ) za nas Boga Sveti Jožet, J prosi i i za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Jakop, Sveti Janez, Sveti Tomaž, Sveti Jakop, Sveti Filip, Sveti Jernej, Sveti Matevž, Sveti Simon, Sveti Tadej, Sveti Matija, Sveti Barnaba, Sveti Lukež, Sveti Marka, Vsi sveti apostoli in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci; za nas Boga prosite! | v eti Štefan, j Sveti Lavrencij, > Sveti Vincencij, j ? v - Fabijan in Sebastijan, v - Janez in Pavel, za nas Boga prosi! ^ lil 1 dvd^ (A- Kozma in Damijan, v - Grvazij in Protazi, za nas Boga prosi! 64 za nas Boga prosi! Vsi sveti mučenci, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, Sv. Gregorij, Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Jeronim, Sv. Martin, Sv. Nikolaj, Vsi sveti škofje in spoznovalci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, za nas Boga prosi! Sv. Benedikt. Sv. Brnard, Sv. Dominik, Sv. Frančišek, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod! za nas Boga prosi! 65 Vsega hudega, 1 _ Vsega greha, j resi nas ’ 0 Gos P od! Svoje jeze, Nagle in neprevidene smrti, Skušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smrti, S skrivnostjo svojega svetega včlove- čenja, S svojim prihodom, S svojim rojstvom, S svojim krstom in svetim postom, S svojim križem in trpljenjem, S svojo smrtjo in svojim pokopom, S svojim svetim vstajenjem, S svojim čudovitim vnebohodom, S prihodom Tolažnika svetega Duha, V dan sodbe, V' grešniki, Da nam zanesi, Da nam odpusti, Da nas k pravi pokori pripelji, Da svojo sv. cerkev vladaj in ohrani, Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohrani, ! J a sovražnike svete cerkve ponižaj, Da krščanskim kraljem in oblastnikom flair in pravo enovoljnost daruj, Nevesta Kr. 5 te prosimo, sliši rfas! reši nas, o Gospod! 66 Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir in edinost dodeli, Da nas vse v svoji sveti službi potrdi in ohrani, Da naše misli k nebeškim željam po¬ vzdigni, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeli, Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov večnega pogubljenja reši, Da sad zemlji daj in ohrani, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeli, Da nas usliši, Sin božji, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬ nesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas ! Gospod, usmili se nas! Oče naš itd. t. In nas ne vpelji v skušnjavo. #. Temuč reši nas hudega. Amen. te prosimo, sliši nas! 67 2/J o X it v e Po litanijah v dan sv. Marka in križev teden. 69. Psalm. O Bog! glej na mojo pomoč; Gospod! hiti pomagat. Osramoteni naj bodo in sramujejo naj se, hi zalezujejo mojo dušo Zavrnejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo žele. Hitro naj se zavrnejo osramoteni, kateri ^ pravijo: Prav! prav! Vesele in radujejo naj se vsi nad tabo, kateri te iščejo; in kateri ljubijo tvojo pomoč, na J vedno rekajo: Hvaljen bodi Gospod! Jaz pa sem reven in ubožen; Bog, po- Piagaj mi! Hoj pomočnik in moj odrešenik si ti; ®°spod, nikar se ne mudi! Čast bodi Očetu i. t. d. P. Pomagaj svojim služabnikom. O. Ki v te zaupajo, moj Bog! P Bodi nam , Gospod! močen stolp. O. Pred sovražnikom. P Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. 5 * 68 O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. F Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih. O. In ne povračuj nam po naših hudo¬ bijah. F. Molimo za našega papeža I. O. Ohrani ga , Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. F. Molimo za cesarja I. O. Gospod! ohrani cesarja, ter nas usliši ob dnevu, ko kličemo v te. F Molimo za svoje dobrotnike. 0. Povrni, Gospod! milostljivo zavoljo svo¬ jega imena večno življenje vsem, kateri nam store kaj dobrega. F Molimo za verne mrtve. O. Gospod! daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti. F Naj počivajo v miru. O. Amen. F Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj- O. Pomagaj svojim služabnikom , ki v te zaupajo, moj Bog! F. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetišča- O. In varuj jih iz Siona. h 69 V. Gospod usliši mojo molitev! O. In moje vpitje naj pride do tebe. V- Gospod z vami. O. In s tvojim duhom. Molimo. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje , da nas in vse tvoje služabnike , katere veže grehov veriga, odveže milost tvoje dobrote. Usliši , prosimo te , o Bog! našo pohlevno ntolitev in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo , da nam dobrotljivo s odpuščenjem v red mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizrečeno milost, da nas vseh grehov odvežeš m rešiš kasni, katere sanje zaslužimo. Bog, ki te greh razžali in pokora potolaži, os ri se milostljivo na prošnje k tebi kličočega ljudstva in odvrni od nas šibe svoje jeze, ki Bh zaslužimo za svoje grehe. Vsemogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika našega papeža I., in vodi ga po Potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, ^ ar je tebi dopadljivo , želel in s vso močjo storil. 70 Prosimo, vsemogočni Bog! da tvoj slu¬ žabnik, naš cesar I., ki je po tvojem usmi¬ ljenju sprejel cesarsko vladarstvo, naj tudi prejema rast v vseh čednostih, da z njimi lepo ozaljšan more ostudnih grehov se varo¬ vati, sovražnike premagati in k tebi, ki si pot, resnica in življenje, dopadljiv priti. O Bog! od katerega pridejo svete želje, dobre misli in pravična dela, daj svojim slu¬ žabnikom tak mir. ki ga svet ne more dati , da bodo naša srca tvojim zapovedim vdana in po zatrtem strahu sovražnikov časi s tvojo pomočjo varni in mirni. O Bog! vžgi naša srca z ognjem svojega svetega Duha, da ti bomo s čistim telesom služili in z očiščenim srcem dopadli. Bog, stvarnik in odrešenik vseh vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje vseh grehov, da milostljivo dose¬ žejo po bogaboječih prošnjah odpuščenje, ka¬ terega so vselej želeli. Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom naše dejanje in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno in, iz tebe začete, tudi v tebi' končajo. 71 Vsemogočni, večni Bog, ki gospoduješ živim tn mrtvim in se tis miliš vseh , katere is vere in dobrih del sa svoje spoznaš , prosimo te po¬ hlevno, da naj vsi, sa katere smo se namenili Goliti, kateri so še pri življenju , ali pa so se že ločili s sveta , po prošnjah vseh tvojih svet¬ nikov od tvoje dobrote dosežejo odpuščenje vseh svojih grehov. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Gospod s vami. O. In s tvojim Duhom. F. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas nsliši O. Amen. V In vernih duše naj po milosti Božji Počivajo v miru. O. Amen. 2v£ o 1 i £ ir e -Po litanijah pri popoldanski službi božji ob ne¬ deljah in praznikih, kateri niso Matere božje. K svetemu rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) V. Kruh z nebes si jim dodelil. 0. Kateri ima vso sladkost v sebi T2 Molimo. O Bog! kateri si nam v prečudnem za¬ kramentu zapustil spomin svojega trpljenja , daj nam, te prosimo , svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da vedno v sebi čutimo sad tvojega odrešenja. (Kateri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.J Za odvrnenje vseh nadlog in nevarnostij. Vsemogočni , večni Bog! nebeški Oče! po¬ glej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristijanov, za katere seje tvoj edinorojeni Sin , naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal in je tudi svojo drago kri prelil na lesu svetega križa. Po tem Gospodu Jezusu odvrni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo , lakoto , dragino, bolezni in žalostne revne čase Vsemogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika našega škofa Iki si ga pastirja naši škofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez katere je posta vljen , z besedo in z dejanjem k dobremu služi in tako s čedo, ki mu je iz¬ ročena , doseže večno življenje. 73 Rog, varuh vseh kraljestev, dodeli svojemu služabniku, našemu cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s katero se sovražnik pre¬ laga, da bo , ker je iz tvoje volje cesar postal, ludi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in potrdi v vsem dobrem du- hovske in deželske oblastnike in gosposke , da bodo napeljevali na vse to, kar more k tvoji božji časti , k našemu zveličanju in k uiiru in sreči vsega krščanstva pripomoči Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam , je prositi, za svoje prijatelje in neprijatelje , za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kri- stijane, za žive in mrtve. Vsemogočni, večni Bog, ki gospoduješ živim %n mrtvim in se usmiliš vseh , katere iz vere %n dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te Prosimo, da vsi. za katere smo se namenili ruoliti, kateri so še pri življenju, ali pa so se Se s sveta ločili, na prošnje vseh tvojih svet¬ nikov od tvoje dobrote dosežejo odpuščenje Vseh svojih grehov. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdrtja in ločitve. Preobrni naša srca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. TJžgi v nas ogenj svoje Iju- l J szni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, 74 da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v živ¬ ljenju in smrti prijetni in dopadljivi. Tebi, o Gospod! bodi vedno priporočeno vse naše dejanje in nehanje , naše delo in opravilo. naše življenje in naša smrt. Daj nam tvojo milost tukaj vživati in tamkaj z izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem ve- selji in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, Gospod nebeški Oče! po Jezusu Kri¬ stusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog vekomaj Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas O. Amen. Oče naš itd. Češčena Marija itd. (petkrat.) VIII. V sredo. Premišljevanje o presvetem Imenu Jezusovem. 0 moj Jezus! kako sladko in prijetno jv tvoje sveto Ime tem. kateri te ljubijo; kako tolažljivo za tiste, kateri v tej solzni dolini zdihujejo po tebi! Kadar , o preljubi Jezus! slišim, berem alt izgovarjam tvoje sv. Ime, mislim si. da si t*' 75 n wj Odrešenik in govorim sama pri sebi: Jezus je moj, zakaj On je moj Odrešenik in Učenik in jaz sem njegova, ker On me je odkupil % n odrešil, ko sem bila zgubljena. Kamorkoli obrnem svoje misli in želje, nikjer ne najdem srca, katero bi se po sve¬ tosti, zvestobi in dobroti dalo primerjati s tvojim Srcem. O preljubeznivi Jezus !■ naj ne tedaj moje srce z drugim srcem kakor s tvojim v ljubezni zvezano in zedinjeno! Če bo svet poželel mojega sred, mu bom r ekla: Ti me nisi odrešil, o samopridni, go¬ ljufivi svet! ti me iščeš le pogubiti Jaz tedaj nočem tebe ljubiti, temveč Jezusa hočem ljubiti, kateri me je odrešil in me hoče zveličati. Ce bo reklo moje meso, da naj bi ga lju¬ bila, da naj bi spolnovala njegove želje, mu hočem odgovoriti: Ti me nisi odrešilo, o revno nieso! ti hočeš le sebe in dušo pahniti v večno 'nesrečo. Jaz te tedaj nočem ljubiti, ampak s °vražiti te hočem kakor svojega najhujšega s °vražnika. Plačilo, ki ga daješ takim, ki te ljubijo, je večna smrt. Jezus pa mi dd večno Zl vljenje, če ga ljubim, tedaj hočem samo Je- s Usa ljubiti. Ce pride peklenski duh s svojimi lažmi, hoteč preslepiti moje srce in me zapeljati v 76 greh, mu porečem.: Kako smeš ti, revni in zaničljivi satan! o meni kaj tacega misliti, da bom zavoljo tebe zalila Jezusa, pred ka¬ terim moraš ti s svojo zavrženo drhaljo pri- pogovati kolena?! Če pride umrljiv človek, kateri poželi moje ljubezni, jaz ne vem, kako on z mano misli, in kaj bi naredila njegova ljubezen ; to pa vem, moj Jezus , da ti z mano dobro misliš in da mi ne more slabo iti, ako tebe ljubim. Če pa ti dovoliš in hočeš, da tudi ljubim kakega človeka, hočem ga ljubiti, pa le zavoljo tebe; tebe pa hočem vselej nad vse ljubiti. Ti si moj Odrešenik, o Jezus! saj to po¬ meni tvoje presladko Ime. V tem veselja in tolažbe polnem imenu najdem vse. vse imam in upam vse, česar še nimam. S tem Imenom sem varna v vseh nevar¬ nostih, srečna v vseh napadih, potrpežljiva v • vseh zoprnostih, potolažena v vsaki britkosti, nepremagljiva v vsakem boju, srečna v pla~ Čilu; zakaj razun tega ni druzega imena , v katerem bi se mogli zveličati. To sveto Ime hočem zapisati na svoje oči, na svoja ušesa, na svoj jezik; zapisati M ft svoje čelo in poslednjič tudi v svoje srce. Svet me ne bo vabil, ko bo zagledal to Ime, P e " 77 klenski duhovi se bodo vstrašili in bežali pred njim, tvoji sveti angelji se bodo razveselje¬ vali nad menoj in ti, moj najljubeznivejši Jezus! me boš v tem znamenji spoznal svojo °včico. O moj Jezus! moj naj slajši Jezus! moj najmilostljivejši Jezus! moj najlepši Jezus! moj ljubeči in čez vse ljubljeni Jezus! Jezus moje veselje, moj Oče, moj Kralj in moj Bog, kako morem jaz tebe žaliti in še nečimurni sv et ljubiti? Kako morem razun tebe imeti se kako veselje in potolažena biti? In kako morem tebi še kdaj nezvesta biti in na-te Pozabiti? Moj Jezus, počivaj v mojem srcu, katero hrepeni po tebi. Oj, sahne naj od ljubezni tn velicega veselja; moj jezik naj umolkne, ker nima besede tebi dopovedati moje notranje °hčutljeje; in naj le srce s teboj govori, ali Veliko več govčri ti sam z mojim srcem. Marija, ljubezni goreča Mati Jezusova! ki si po božjem povelju dala svojemu Sinu sladko Ime Jezus in ga tolikokrat izgovo- mia z neizrekljivim srčnim veseljem: daj mi °ku$iti sladkost tega božjega Imena ob mojej s mrtni uri. Amen. 78 IX. Litanij e presladkega Imena Jezusovega. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, Sin Boga živega, Jezus, odsvit Očeta, Jezus, žar večne luči, Jezus, kralj veličastva, Jezus, solnce pravice, Jezus, Sin Marije Device, Jezus, ljubeznivi, Jezus, čudoviti, Jezus, močni Bog, Jezus, Oče prihodnjega veka, Jezus, angelj velikega sklepa, Jezus, najmogočnejši, Jezus, najpotrpežljivejši, Jezus, najpokornejši, Jezus, krotki in iz srca ponižni, Jezus, ljubitelj čistosti, Jezus, naš ljubitelj, Jezus, Bog miru, usmili se nas! 79 Jezus, začetnik življenja, Jezus, vzgled kreposti, Jezus, goreči duš ljubitelj, Jezus, naš Bog, Jezus, naše pribežališče, Jezus, oče ubogih, Jezus, zaklad vernih, Jezus, dobri pastir, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, pot in življenje naše, Jezus, veselje angeljev, Jezus, Kralj očakov, Jezus, voditelj aposteljnov, Jezus, učitelj evangelistov, Jezus, srčnost mučencev, Jezus, luč spoznovalcev, Jezus, čistost devic, Jezus, krona vseh svetnikov, j°di nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus! P°di nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! ^ s ega zlega, Vsega greha, y °j e jeze, '^Uezovanj hudičevih, ~uha nečistosti, Večne smrti, ^netnarjarija navdihov tvojih, * o skr ivn osti svoj ega svetega včlovečenj a, Bo Po svojem rojstvu, svojem detinstvu, svojem Božjem življenju, 3 tSJ O ►“3 m c3 C >tn -3 m a$ C >ce (D ?-4 Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe svetd, zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas, o Jezus! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Molimo. Gospod Jezus Kristus , ki si rekel: Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli , trkajte in se vam bode odprlo , daj nam, te prosimo , gorečnost svoje božje ljubezni, da te s celim srcem, z besedo in dejanjem ljubimo in ne- prenehoma hvalimo. Dodeli nam, Gospod, da strah in ljubezen do tvojega svetega imena vedno v sebi ohra¬ nimo , ker nikdar voditi ne nehaš, katere V stanovitnosti svoje ljubezni utrdiš. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen. 81 Molimo. O Bog, kateri si svojega edinorojenega Sina postavil zveličarja človeškega rodu in m ukazal Jezusa imenovati, dodeli milostljivo, da, kateri njegovo sveto Ime častimo na zemlji, n ajdemo svoja imena v nebesih v bukvah iz¬ voljenih zapisana in se večno veselimo obličja Jezusovega , po ravno tistem. Gospodu našem, Jezusu Kristusu , kateri s tabo šivi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. X. V četrtek. Premišljevanje o presvetem rešujem Telesu. Ti skriti Bog in Zveličar! moje veselje in ni °jc življenje! kdo bi si le zamogel domišlje- v ati, ko ne učila sveta vera, da prebiva Neskončni Bog med ljudmi na zemlji?! O Bog veličastva! kje je vendar neizrek¬ ljiva svetlost tvoje lepote? kje so tvoji častni Ošabniki, o neumrljivi Kralj časov!? kje 80 tvoji zakladi in tvoja bogastva, ki si tukaj }}%e 'l nami ves in resnično pričujoč , ne le kakor človek, ampak tudi s polnostjo svojega fj °žjega bitja! Nevesta Kr. 6 82 Vse si skril pred mojimi očmi, da brez strahu pridem k tebi, se s tabo prijazno po¬ govarjam in te morem zavžiti. O moj Bog! kolika ljubezen?! Ni li bilo zadosti nehvaležnim ljudem , da si hotel ti, o Bog! vzeti njih umrljivo slabost na-se? Ali ni tvoje truda polno življenje in tvoja britka, sramotna smrt zadosti dala spo¬ znati tvojo ljubezen? zakaj tedaj, o neskončna Dobrota! zakaj si hotel ostati pri nas ljudeh in zakaj v tako zaničljivem stanu, kjer te nočejo spoznati, kjer pozabijo na te, kjer se ti v tvoji pričujočnosti dela nečast in razga¬ ljenje ? Oh, tvoja preobilna ljubezen do nehva¬ ležnih in neobčutljivih ljudi te dela tako nizkega in tako ponižnega , o Bog veličastva ■ Ko si vidno hodil med ljudmi, nisi bil tako zapuščen , o ljubeznivi Jezus! Hodili so ocl vseh stranij in poslušali z občudovanjem tvojo božje nauke; gledali so in častili tvoja čudna dela; pozabili so jedi in pijače , da so le ho¬ dili za tabo. In dasiravno so te preganjali tvoji sovražniki, je vendar vse ljudstvo stalo na tvoji strani. Tako si ti, o najlepši mod človeškimi otroci! na-se obrnil vseh oči in srca. — Potem pa, ko te je tvoja ljubezen skrila pod podobo kruha , si od majhnih **• 83 velicih zapuščen. Ti sediš v samoti na sedežu svoje ljubezni; ti vabiš in kličeš vse ljudi k sebi — in nobeden noče priti k tebi; ti po¬ nujaš svoje obilne milosti — in nihče jih noče sprejeti; raji hočejo smrti umreti, kakor pri tebi iskati življenja. Oh, tako velika je neob¬ čutljivost in neumnost ljudi! Ti si, o Jezus! luč sveta, katera sveti v temoti — pa ljudje ljubijo temoto in nočejo hiti razsvetljeni od tebe! Kako hudo boli tvoje božje Srce tolika neizrečena nespamet tjndij! Eni te sovražijo in preganjajo, ker te spo¬ znajo, pa ne verujejo, da si v presveti skriv¬ nosti resnično pričujoč ; in zavoljo tega se po hudičevo predrznejo, tebi storiti vsakoršno nečast. In od teh, kateri verujejo na tvojo Hričujočnost, kako malo jih je, ki se dajo r uzsvetliti tebi, ki si Luč človeškega srca; °ni tapajo, kakor revčki, v noči svoje hudo¬ bije, se spotikajo in padajo iz temote svoje dušne slepote v večno temoto, kjer je večni iok ; n škripanje z zobmi. 'Ti pa, o neizrečeno dobrotljivi Jezus, ne nehaš razpošiljati svojih milostljivih žarkov tega skrivnostnega zakramenta na vse s t- r ani in zavoljo ene duše, ki se dd razsvet- 6 * 84 liti, potrpežljivo prenašaš otrpnjeno slepoto toliko druzih in čakaš njih spreobrnjenja. Tvoja ljubezen, najdobrotljivejši Gospod! je tudi tako neizmerna, da jim samega sebe daješ v jed in jih napajaš s svojo predrago krvjo. Tako odpiraš in iztakaš vse svoje za¬ klade božje ljubezni , o ganljiva Ljubezen in Dobrota! Ali je pač mogoče, da človek , kateri v to veruje, ne ljubi tebe? da ne želi poto¬ lažiti svoje lakote s to božjo jedjo in pogasiti svoje žeje s to božjo pijačo ? Vem, ljubi Jezus, da so pa tudi duše, ti jih poznaš, duše, katere najdejo v tem zakra¬ mentu ljubezni vse veselje in sladkost; ali pri veliko vernih najdeš le mlačnega duha, te neobčutljivo srce in nehvaležnost. Kolikrat moraš ti, o Bog čistosti in sve¬ tosti ! pri tacih imeti svoje prebivališče, kateri' so polni blata in najgnjusnejših grehov; pr 1 ' 1 ljudeh, kateri z nogami teptajo po tebi in ne častijo tvoje presvete krvi; kateri hočejo, da bi s satanom skupaj imeli prebivališče. Tako delajo s tabo, o Bog večne časti! nezvesti i }l prešeštni ljudje; in tudi še take ljubiš in hrepeniš po njih zveličanju! Oh, moj Zveličar! ali sem tudi jaz uboga v številu teh nekrščanskih ljudi ? Oj odpust 1 85 mi, kar sem se pregrešila zoper tebe v tem n ajsvetejšem zakramentu! V prihodnje ti hočem, 0 moja največja Dobrota! z večjo gorečnostjo služiti, te večkrat obiskovati ter v tej tvoji druščini in ne v slastnih zbirališčih in kratko¬ časiti posvetnih otrok hočem iskati svojega veselja in svoje tolažbe. Od danes za naprej hočem očistiti svoje srce, da ti, o najdražji Mojega srca! v meni najdeš veselje. Sveta Devica in Mati Jezusova! s svojo Priprošnjo mi zadobi telesno in dušno čistost, katero zahteva od mene ta nebeška angeljska jed. XI. Litanij e presvetega Rešnjega Telesa. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, Sin, odrešenik sveta, sveti Duh, veta Trojica, en sam Bog, ' e zus, kateri si pri zadnji večerji sam s ebe učencem zavžiti dal, C n CS G a m 3 86 Jezus, kateri si v presvetem zakramentu resnično pričujoč s krvjo in z mesom, z dušo in s telesom, po božji in člo¬ veški natori, Jezus, živi kruh, kateri si z nebes prišel, Jezus, kruh angeljev, Jezus, kruh vseh izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, čeznatorni kruh, Jezus, skriti Bog in Zveličar, Jezus, studenec vseh milostij, Jezus, vedni in najčistejši dar, Jezus, nekrvavi dar nove zaveze, Jezus, nedolžno Jagnje božje, Jezus, skrita mana, Jezus, Beseda, ki se je včlovečila in zdaj med nami prebiva, O naj svetejši zakrament, Največja skrivnost božja, Spomin največjih čudežev božjih, Prečudno znamenje največje ljubezni božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Dar sprave za žive in mrtve, Največja moč v skušnjavah, Najmočnejše orožje zoper hudobnega sovražnika, Najimenitnejši vseh darov božjih, Presveti spomin Gospodovega trpljenja in njegove smrti, Presveta Gospodova večerja, pri kateri angeljci strežejo, usmili se nas'. 87 Največje veselje pobožnih duš, Največja dobrota vernih kristijanov, Najslajši živež naših duš, Moč slabih, Tolažba žalostnih, Pomoč zapuščenih, Popotnica teh, kateri gredo v večnost, Zastava večnega življenja, Podi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Vsega hudega, Vsega greha, Nevrednega prejemanja tega presvetega zakramenta, Poželenja mesa, Poželenja očij, Napuha življenja, Vseh pregrešnih priložnostij in nevar- o, nosti -h Skrivnih skušnjav in zalezovanja hu¬ dobnega duha, Vseh nesreč, Nagle in neprevidene smrti, Večne smrti, /j ljubeznijo, s katero si postavil ta sveti Zakrament, ljubeznijo, s katero si pri zadnji ve- čerji obhajal svoje aposteljne, ^ ljubeznijo, s katero tudi nas živiš s svojim presvetim Rešnjim Telesom, ^ ljubeznijo, s katero se za nas daruješ v tem presvetem Zakramentu, odreši nas, o Jezus! “ usmili se nas! 88 Z ljubeznijo, s katero v tem daru za¬ dostuješ božji pravici, Z ljubeznijo, s katero zanašaš nevrednim kristijanom, Z ljubeznijo, s katero tolikanj nečasti pretrpiš v tem presv. Zakramentu, Z ljubeznijo, s katero s sedeža svoje milosti tako usmiljeno gledaš na nas, Z ljubeznijo, s katero nas tako dobrot¬ ljivo poslušaš, Z ljubeznijo, s katero tolikanj milostij skazuješ v tem presvetem Zakra¬ mentu, Z ljubeznijo, s katero v tem presvetem Zakramentu ostaneš pri nas do konca sveta, Mi ubogi grešniki, Da nam zanesi, Da nam vse naše grehe odpusti, Da nas v živi veri v ta presveti Za¬ krament potrdi in obdrži, Da v naših srcih trdno zaupanje v ta najsvetejši zakrament obudi, Da v naših srcih gorečo ljubezen do tega najsvetejšega Zakramenta pomnoži, Da našo čast in pobožnost k temu presvetemu Zakramentu pomnoži in ohrani, Da nam milost daj, vselej z dobro pri¬ pravo k tvoji božji mizi pristopiti, Da nam sad tega presvetega Zakramenta obilno dodeli, te prosimo, usliši nas, o Jezus! odreši nas, o Jezus! 89 Da resnično počeščenje tega najčastit- ljivejšega Zakramenta med nami po¬ množi, Da vso nečast od te najčastitljivejše skriv¬ nosti božje zavaruj in odvrni, Da svojo sveto cerkev vladaj in ohrani, Da vsem, kateri v te ne verujejo, luč prave vere dodeli, Da naše misli k nebeškim željam po- vzdiguj, Da naša srca s svojim milostljivim ob¬ iskovanjem razveseli in očisti, Da nam vselej veselje nad tem presv. Zakramentom v srce daj, Da vedno v nas ostani in mi v tebi, Da nas konec našega življenja s to ne¬ beško popotnico previdi in obveseli, Da nas poslednji dan k večnemu živ¬ ljenju obudi, Da vsem vernim dušam večni mir in pokoj dodeli, Da nas na sedeži svoje milosti uslišati blagovoli, J ezus, Sin božji, 'Dgnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; nesi nam, o Jezus! Ja gnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Jezus! ■'agnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! za- te prosimo, usliši nas, o Jezus! 90 Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Ceščena Marija . . . Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je storil spomin svojih čudežev. — On je živeža dal tem, kateri se njega boje. Ti, o Gospod! si nam dodelil kruh z nebes, kateri ima v sebi vse razveseljenje. S tvojega altarja, o Gospod! prejemamo Kristusa, v katerem se razveseli duša in telo. Molimo. 0 Bog, kateri si natri v prečudnem Za¬ kramentu zapustil spomin svojega trpljenja , dodeli, te prosimo , svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje krvi tako častiti, da vedno v sebi čutimo sad tvojega odrešenja. Kateri živiš in kraljuješ s Bogom Očetom v edinosti sv. Duha , Bog od vekomaj do vekomaj. Amen- XII. V petek. K presvetemu Srcu Jezusovemu. V premislek. Ganljivo in tolažbe polno pobožnost do božjega presvetega Srca je zapovedal Kristus Jezus sam, poglavarji njegove svete cerkve 91 pa so jo v kratkem času razširili na vse kraje sveta. To prečeščeno Jezusovo Srce je bo¬ gata zaloga in studenec vseh milostij in du¬ hovnih dobrot, je naj lepše ogledalo vseh krščanskih čednostij, je najbližnja pot k sve¬ tosti in najmočnejši pomoček, spoznati ne- zapopadljivo ljubezen, ki jo ima Jezus do ljudi, in užgati gorečo ljubezen do njega v njihovih srcih. Petek je Kristus sam izvolil v češčenje svojega božjega Srca. (Lepo pod- učenje o tej najprisrčnejši pobožnosti najdeš v lepih bukvah z naslovom : »Jezusa in Marije, dvoje najsvetejše Srce«.) 0 Božje, o milosti polno Srce mojega Zveličarja Jezusa! ki si mene revno grešnico tako prisrčno ljubilo in za-me pretrpelo ne- zap vpadljiv o britkost , težave in bolečine: kje li je moja dolžna hvaležnost in nasprotna ljubezen? Mi smo sploh navajeni ljubiti tako srce, katero nam je odkrito , dobrovoljno in zvesto. Nikoli nikjer pa ni sred , katero bi bilo nam vsem toliko odkrito, dobrovoljno in zvesto, kakor si ti, o božje Srce! In vendar te ljudje tako malo ljubijo, te zaničujejo, pre¬ ganjajo in tisočkrat žalijo in ranijo. Kako ravnajo s tabo nečloveška srca v presvetem Zakramentu oltarja! koliko nečasti moraš 92 ravno tu trpeti od nevercev in od nehvaležnih in hudobnih otrok svoje cerkve! Jaz sama, nezvesta in ostudna grešnica , kolikrat sem te žalila s svojimi grehi , s svojo nečimurnostjo, s svojim razdeljenim in mlač¬ nim srcem! Kolikrat sem te zapustila, o zvesto Srce Jezusovo! da bi dopadla goljuf- nemu srcu zaničljivega človeka in zadovolila svoji lastni poželjivosti! Oh, ljubezni goreče Srce Jezusovo! ali nisem že zadosti živela svetu P nečimurnosti in sami sebi P Ali ni že čas , da v prihodnje živim le tebi samemu, o najslajši Srce mojega Zveličarja! Nikdar več nočem raclovoljno misliti, že¬ leti, govoriti , storiti ali pustiti, kar bi moglo žaliti tebe in ljubezen, ki jo imaš do mene. Raje hočem zgubiti telo in življenje, kakor s kakim smrtnim grehom storiti tebi novo rano. Skrbno se hočem varovati tudi odpust¬ ljivega greha , da ti skažem svojo ljubezen in hvaležnost. In ker me moje hudo nagnjenje vedno napeljuje v greh, se hočem vedno vojskovati zopet- njega , da ga premagam. Od tebe , o predobrotljivo Srce! ptričakujem po¬ moči: pri tebi je vse moje zaupanje. 'I 1 si Srce mojega Jezusa, katerega jaz želim 93 ljubiti, in katerega čislam bolj, kakor nebo in zemljo. In ti, moj preljubi Jezus, daj, da se v čednostih tvojega presvetega Srca vedno vadim in jih kažem v dejanju! Daj mi čisto srce, katero bo sovražilo greh. Daj mi, moj kri¬ žani Zveličar! skesano srce, da bom objoko¬ vala dan na dan grehe svoje in druzih ne¬ hvaležnih ljudij. Daj mi, moj božji Učenik, ponižno srce , ker si ti iz srca ponižen, da kom rada tiho in samotno živela in zaničevala v so čast in hvalo ljudi, ali je vsaj ne iskala. Daj mi, o moj najmilostljivejši Jezus! Pohlevno, krotko, potrpežljivo srce, da bo po tvojem zgledu potrpežljivo prenašalo vse za¬ sramovanje in vso nečast, vse bolečine in zoprnosti in zadušilo vso jezo, nevoljo in ma¬ ščevalno vnemo. Daj mi, o Jezus! tako srce, da bo malo ženilo vse časne dobrote, toliko bolj pa hre¬ penelo po večnih. Daj mi pokorno srce , da se dalo voditi tvojemu duhu in vladati pred¬ postavljenim brez godrnjanja in nasprotovanja. r>, ij mi milostljivo mir po in odkrito srce. Po¬ sebno pa te prosim, moj Bog in Gospod! za tdko srce , da bo tebe čez vse ljubilo in v tvoji tjubezni dobivalo vse veselje in prijetnost. 94 Vtisni v moje srce vse svete želje in nav da¬ no sli svojega presvetega in najpopolnišega Srca, da bom po tem Srcu vselej živela in v njem popolnoma skrita končala svoje življenje. Sveta Devica! daj, da moje srce , kakor tvoje z Je¬ zusom vselej sklenjeno in po najčistejši lju¬ bezni zedinjeno ostane vekomaj! Ponavljanje združenja z brati in sestrami bratovščine presv. Srca Jezusovega, ako si vanjo zapisana. Ker srčno želim ., čast Jezusa Kristusa, kateri je za nas na križu umrl, in čast njegovega pre¬ svetega , vsega gorečega Srca, katero v svetem Zakramentu altarja gori ljubezni do nas , če¬ dalje bolj razširiti in vso nečast nadomestiti, katerakoli je bila njemu storjena v tem Zakra¬ mentu ljubezni: sklenem se jaz I. I. z vsemi druzimi udi te bogoljubne bratovščine, da za- dohim tudi jaz podeljene odpustke in se vde- ležim dobrih del, ki se v njih zgode v zado¬ ščenje za svoje grehe in v pomoč ubogim dušam v vicah. 0 moj Jezus! sprejmi vse ude te bogo¬ ljubne bratovščine in zakleni jih v svoje naj- svetejše Srce , da tvoje božje ljubezni gore in v tej ljubezni natanko spolnjujejo tvoje božjo zapovedi in dolžnosti svojega stanu! Amen■ 95 XIII. Litanij e presvetega Srca Jezusovega. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, eden sam Bog, Presveto Srce Jezusovo, Brce Jezusa, Sinu živega Boga, Srce Jezusa, Sinu prečiste Device, Srce Jezusovo, dopadenje nebeškega Očeta, Srce Jezusovo, tempelj sv. Duha. Srce Jezusovo, večna ljubezen presvete Trojice, ^rce Jezusovo, raj božjega veselja, Srce Jezusovo, studenec nebeške slad- kosti, ® r ce Jezusovo, sedež večne milosti, Srce Jezusovo, morje usmiljenja, Srce Jezusovo, zaklad vsega bogastva božjega, ° rc e Jezusovo, vir svete ljubezni in kesanja, Sr ( °e Jezusovo, cilj in konec vsega usmi¬ ljenja nebeškega Očeta, usmili se nas! 96 Srce Jezusovo, visokost božje modrosti in božjega znanja, Srce Jezusovo, potok, ki razveseljuje mesto božje, Srce Jezusa, našega nebeškega kralja, Srce Jezusa, našega dobrega pastirja, Srce Jezusa, našega usmiljenega brata, Srce Jezusa, našega preljubega učenika, Srce Jezusa, najljubeznivejšega ženina naših duš, Srce Jezusovo, zgled krotkosti in po¬ nižnosti, Srce Jezusovo, studenec miru in svetega pokoja, Srce Jezusovo, najpopolniši podoba na¬ šega življenja, Srce Jezusovo, tolažba žalostnih, Srce Jezusovo, pribežališče v skušnjavah in nadlogah, Srce Jezusovo, veselo prebivališče čistih duš, Srce Jezusovo, veselje vseh izvoljenih, • Srce Jezusovo, studenec vseh svetih mislij in želja, Srce Jezusovo, luč popotnikom, Srce Jezusovo, altar sprave, Srce Jezusovo, ognjeni studenec božje ljubezni, Srce Jezusovo, hrepenenje in najslajša ljubezen svetih duš, Srce Jezusovo, zavoljo nas na oljski gori žalostno in otožno do smrti, usmili se nas'. 97 Srce Jezusovo, oslabljeno od krvavega potu, žalostno zavoljo naših na križu s sulico pre- Srce Jezusovo, grehov, Srce Jezusovo, bodeno, Srce Jezusovo, upanje umirajočih, Srce Jezusovo, večno veselje vseh svet¬ nikov v nebesih, Srce Jezusovo, krona vseh stvari božjih, ^°di nam milostljivo; zanesi nam, o Srce Jezusovo! Sodi nam milostljivo; usliši nas, o Srce Jezu¬ sovo ! Vsega greha, zanemarjanja tvojih svetih navdihov, Vse nepobožnosti in mlačnosti, Vse mrzlote do tvoje božje ljubezni, Vseh nečistih mislij in želja, Vse slepote in trdovratnosti srca, 0 svoji čudni krotkosti in ponižnosti, svoji največji čistosti, svojem usmiljenju in prizanesljivi milosti, svojem skrivnem življenju, svoji revščini in sveti pokorščini do smrti na križu, svojem preliubeznivem obnašanju med ljudmi, p° svojem notranjem miru, 0 svoji usmiljeni ljubezni do nas greš¬ nikov, S< Sfesta Kr. ■ O Po Po Po Po Po o > o m 3 S3 O ►”5 V m u 98 Po krvi in vodi, ki si jo prelilo v naše po¬ svečenje, reši nas, o Srce Jezusovo! Mi grešniki, Da svojo sveto in čisto ljubezen v naša srca vlij, Da naša srca k posnemanju svojih čed- nostij vleci, Da nam pravo ponižnost, krotkost in notranji mir dodeli, Da vse misli in želje našega srca očisti in posveti, Da nas in vse ljudi razsvetli in k spo¬ znanju svoje božje ljubezni pripelji, Da nas v britkosti tega življenja milost¬ ljivo poživi in potrdi, Da svojo sveto ljubezen v nas vedno množi, Da ob naši smrtni uri naše duše v svoji sveti rani skrij, Da nas v veličastvo svojih izvoljenih sprejmi, O presladko Srce Jezusovo, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Srce Jezusovo! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliš 1 nas, o Srce Jezusovo! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ ; usniil 1 se nas, o Srce Jezusovo! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! L te prosimo, usliši nas'. 99 Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Ceščena si Marija! Pomagaj svojim služabnikom, o Gospod! k- Ki si jih odrešil s svojo krvjo. Gospod, usliši mojo molitev! k- In moje vpitje naj pride do tebe. Molimo. Ozri se, prosimo , vsemogočni večni Bog! n a preljubeznivo Srce svojega Sinu, nad ka¬ terim imaš dopadenje, in odpusti nam zavoljo tega preljubesnivega Srca naše grehe, odvrni °d nas zasluženo šibo, vlij v naša srca svojo ljubezen, ohrani , vodi in pripelji nas v večno življenje. Amen. XIV. V sab oto. Premišljevanje o deviški Materi božji. Božja Mati in Devica! v tebi je vse veliko in rl dobrotnikom, večni pokoj vsem vernim duša m v vicah in nam po tem življenji večno zvd r Čanje, po Kristusu,, Gospodu našem. Amen" Oče naš. . . Češčena si Marija . . . 111 VII. Svete misli med jedjo in pijačo. Kako dobrotljiv si ti, o Bog! da mi daješ J e d in pijačo, dasiravno velikokrat ne spre¬ jemaš nič druzega od mene kot nehvaležnost. ~~ Koliko boljših ljudij kakor sem jaz, trpi z daj lakoto in žejo in se hrani s kruhom solz Ko bi bil ti, o predobrotljivi Oče! tako r avnal z mano, kakor z veliko drugimi re/v- n imi grešniki, bi morebiti morala že sedeti v večni lakoti in žeji, v peklenskem plamenu. Kako se ti morem za to zahvaliti, o velika dobrota! Ti, o ljubezniva Previdnost, si dala Jedi prijeten slad, ne k nezmernosti, temuč da Se teh darov morem brez studa poslužiti. Oj, *olihrat sem hrane vživala brez prave potrebe i/>l te žalila s tvojimi dobrotami! Če mi daš v zliko, je to tvoja dobrota; če mi daš malo, J fi to vendar vselej več, kot zaslužim; in kako m orem godrnjati ali nevoljna biti, če mi jed 171 pijača ni po volji, ko vendar vem, da so tebe, moj Zveličar! napajali z žolčem in da s * trpel lakoto in žejo. Ne daj, o moj Bog! da bi poželjivost ne- r ednega vživanja kraljevala v meni. Moja J e( t naj bo, da tvojo sveto voljo vselej spol- 112 trnjem in živim od besede , katera pride is tvojih ust in katera edino more nasititi mojo dušo. VIII. O sprehajanji ali o druzih dopuščenih veselicah. Moj Bog in moje vse! Jas se kratkočasil le zato, da bi se spočile moje moči in da bi potem tebi služila toliko boljši. V posvetno veselje pa nikakor ne postavljam svojega zve¬ ličanja, temuč v to, da si ti moj najljubši Oče in jas tvoja hči. Veseli me upanje , da bom Tebe kdaj vživala, tolaži me tvoja dobrota in moje srce prevzema tvoja ljubezen. Kadar se pogovarjam s človekom, daj nit občutiti tvojo notranjo pričujočnost , ter rect moji duši, da samo ti si moje zveličanje- Kjer ti k meni ne govoriš , o večna Besnica- 1 tam je prazno in revno vse veselje in vsaka prijetnost; in kjer si ti pričujoč, o Sladkost moje duše! tam sta križ in trpljenje ljuba prijetna. Kdaj te bom , o nesapopadljiva Lepota, imela popolnoma v lasti? Kdaj te bom uživala i* 1 zaničevala vse veselje sveta! Moj najslajŠt Jezus! ti si vse moje veselje in prijetnosti vse moje upanje in radost. 113 IX. O lepem vremenu. O Bog, ki razveseljuješ mojo dušo po ču¬ dežih vidne natore, pokaži ji tudi svojo skrito neskončno lepoto, da te še bolj ljubim in hre¬ penim po tebi. Ti, o Jezus, si solnce pravič¬ nosti, pusti sijati svoje milostljive žarke v moje srce, razsvetli mojo slepoto in preženi noč mojih pozemeljskih želj! Če že lepo nebo l n lep re d tvojih del razveseljuje naše oči: koliko bolj morajo prevzeti tvoje najpopol¬ nejše lepote naša srca in jih z ljubeznijo nžgati! Vse gore in doline, vsi potoki in vode, vsa polja in gojzdi, vse živali na zemlji in ptice pod nebom, vse svetlo goreče luči na nebu mi pripovedujejo o tvoji večni moči in modrosti, ter mi pravijo, da si jih ti vstvaril , da služijo meni in oznanjujejo tebe. Ali samo laz bi mogla tebe pozabiti in odvrniti svoje misli od tebe, ki si ti, o Bog! lepši kot vse, kar vidim z očmi! O kako veličastno mora ^iti še le tvoje prebivališče in tvoj sedež, ko l e še podnožje tvoje tolikanj lepo! Nevesto Kr. 8 114 X. O hudem vremenu, nalivu, bliskanju in gromenju. Zakaj si žalostna, moja duša, kadar se črni oblaki vlačijo po nebu? ko se po neum¬ nosti le smeješ, kadar se hude misli in ne¬ rodne želje sprehajajo po tebi, zatemnevajo tvojo pamet in zakrivajo pred tabo svetle žarke božjega Duha? Ti , o Bog! se le igraš na zemeljskem okrožju , in — že se ustraši naše plašno srce. Oj! kako bomo trepetali in strmeli še le takrat, ko bosta na strašni dan nebo in zemlja stala v ognji, ko bodo zvezde pa¬ dale z neba, ko bosta otemnela solnce in mesec in se razkrušila vsa natora! Čemu se hočem skrivati , ko šviga ogenj iz črnega oblaka , ker na dan tvoje jeze se nikakor ne bom mogla skriti. O Bog veličastva! presuni s svojim stra¬ hom moje meso in mojega duha , da te nikdar ne žalim. Ce se le samo tebe bojim, mi ne moreta škodovati nebo in zemlja, ker me ti varuješ. Stori z mojim telesom kar hočeš, o Gospod, usmili se le moje duše. (0 takih prilikah lahko bereš evangelij sv. Janeza — ali moliš litanije Matere božje.) k. 115 XI. I 7 velikih bolečinah, nadlogah in preganjanju. Gospod! naj se zgodi tvoja volja. Ti si Se to za dobro spoznal in čez-me poslal; prosim te le potrpežljivosti in tvoje ljubezni. Sicer stori kar hočeš, kakor hočeš in kakor dolgo hočeš. Moj Bog! ne štej jim v greh, ki so me razžalili; in kakor jaz hočem, da meni za¬ neseš, tako prosim , da tudi njim odpustiš njihovo hudobijo. O preljubi Oče! koliko več zid sem zaslu¬ ga, ako bi me ti kaznoval po vrednosti ? In kako se smem pritožiti zastran časnega zla, ko bi morala trpeti večno pogubljenje, ko bi rne ne bila tvoja milost rešila te kazni? Ali ni bolje zame, da tukaj trpim bolečine, uboštvo, zaničevanje, žalost in nadloge enako revnemu Lazarju, kakor pa, da bi se mi z evangeljskim kogatincem dobro godilo in bi tamkaj bila Pokopana v pekel? Kaj je kratko trpljenje na svetu, če si oiorem ž njim zaslužiti večno veselje? Koli- krat sem te prosila, o moj Bog in Zveličar! da očisti moje srce, vstavi moje posvetne želje, da nii odkrij nečimurnost. sveta in obrni 8 * 116 mojega duha od pozemeljskih reči na nebeško; to storiš, o večna Dobrota , ko mi pošlješ kriz in trpljenje; zato sprejmem oboje z voljno po¬ trpežljivostjo in hvaležnostjo Kaj M niso device, ki so okoli tebe , po¬ trpele na zemlji! ker ene so zaničevale svet in vse veselje, in preživele vse svoje dni v vednem zatajevanju in zatiranju svojega ži¬ vota, v revščini, v trudu in delu, v postu, čuvanju in v ostrih pokorilih; druge pa so v revščini in po ječah trpele lakoto in žejo, vročino in mraz , bolečine in bolezni in po mnogoterih mukah zate dale svoje življenje ; in jaz bi ne mogla kaj manjšega trpeti, ko vendar hočem doseči nebesa ? In ti, o moj Jezus! ki si moja pot in moje življenje, kaj li nisi ti moral trpeti v tem umrljivem življenju ? Živel si v največjem uboštvu, bil si zaničevan , zapuščen, preganjan, k smrti obsojen, na križ pribit in na križu, umorjen. Ali bi hotela zdaj jaz še kaj drU' zega ljubiti, kakor križ in nadloge? Bi l* mogla potem tebi nasledovati in s teboj kra¬ ljevati ., ko bi s teboj ne hotela ničesar trpeti ? Trpeti in vojskovati se hočem iz ljubezni do tebe, svojega križanega Zveličarja; s tabo na križu viseti, s tabo od ljudij zaničevana 117 ln preganjana biti , s tabo v britkosti in oro¬ pana biti vse tolažbe: to naj bo moje veselje življenje. XII. Kadar se v srcu vzdigujejo prazne in nečimurne želje. O ti večna in nezapopadljiva Lepota božja, c es« morem poželeti na zemlji, in česa v ne¬ besih razun tebe , ker samo ti moreš zadostiti Mojemu srcu in spolniti moje želje? Koko se morem veseliti , če nisi ti , o Bog! ruoje zveličanje ? Kako morem biti vesela, ako Se žali tvoj sveti Duh in se zapeljuje moje srce ? Kaj sem si na dobičku, če me ljubijo ljudje, ki so umrljivi; če me pa zaničuješ ti, ki si večen in me ne spoznaš vredne svoje Prijaznosti? In kaj sem si na zgubi, če me zaničuje malopridni svet , če me le ti ljubiš , ' ni( >j Bog in moje vse? O ti vselej nova in zmiraj večna Lepota! P° tebi zdihuje moja duša po dnevi in po n °či. Tebe hoče premišljevati in vselej lju¬ biti; s tabo hoče govoriti , ker v pogovoru s teboj ni grenkosti! Kje pa si, moj Bog, da ti odkrijem svoje srce ? Ne najdem te pri goljufni nečimurnosti, 118 zakaj ti si večna Resnica. Ne najdeni te pri plesu in igri , kjer gospoduje tvoj sovražnik; tudi ne v hrupu in šumu. temuč v samoti govoriš ti k srcu, pa ne z nečimurnimi in prevzetnimi , temuč s ponižnimi devicami. Moj Jezus! kaj hi jaz mislila o tej prazni veselici, o tej sladnosti, katera me zdaj vabi, takrat, ko ho pokrival mrzli smrtni pot moj obraz? In kako hi mi bilo pri srcu takrat , ko boš na dan svoje časti pahnil vse prija¬ telje tega sveta spred svojega obličja? Ti, moj Jezus! si živel brez posvetnega veselja in kratkočasa in si v tihoti objokoval moje grehe: bi li jaz mogla pozabiti svojo revščino in se smejati , ko imam toliko vzrokov se jokati? O Marija, Mati Jezusova, samotna in po¬ nižna Devica! sprosi mi, da bom tudi jaz s teboj svet zaničevala ter veselo prenašala za¬ ničevanje sveta! XIII. Zoper nečiste misli in želje. Gospod ! ti si mi luč in pribežališče; pridi mi na pomoč in reši me. Ti veš , o moj Bog 1 da te ljubim; raje stokrat umrjem, kakor da bi te razžalila. Ti si moj Oče in jaz setn 119 tvoja hči , katero ljubiš; spomni se moje sla¬ bosti in svoje milosti. Kako? ali bi hotelo moje srce, ki si ga ustvaril, ki si si ga odkupil in posvetil , tebi nezvesto biti? Jaz sem ti, moj Jezus! tolikrat °bljubila, da te hočem večno ljubiti. Sovražila bi te le in z jucli križala, če bi dovolila v te hudobne misli! Najsvetejša Devica! jaz sem ti izročila s voje telo in svojo dušo, da oboje obvaruješ: nikar me ne zapusti! XIV. Če pogled kacega človeka vzbudi napačne misli in želje. O Bog! kako goljufiva in minljiva je lepota vseh ljudij , katera se spremeni s smrtjo v 9rdo ostudnost , daje od sebe nestrpljiv smrad ter jo snedo črvi! Če bi tebe, med vsemi naj- tepši Jezus! mogla videti, kako hitro bi se mi pristudilo, kar se mi nad ljudmi zdi lepega l n ljubega; in če je bil že tu na zemlji tvoj °braz tako lep, kako lep mora še le biti v nebesih! Koliko milijonov svetih devic je tebe , pre¬ topi Jezus! ljubilo in zavoljo tebe zaničevalo vso minljivo človeško lepoto; kako smem tedaj 120 jaz zavoljo revnega, malovrednega človeka tebe pozabiti? Po tvojem svetem devištvu in ne- omacležvanem spočetju, najsvetejša Devica! naj bo očiščeno moje meso in moje srce. XV. O večkratnih in hudih skušnjavah. Moj Jezus! zavoljo ene grde in ostudne slabosti bi te hotela zapustiti in razžaliti? Kam hočem iti, moj preljubi Jezus! če zgubim’ tebe , ki si moje edino upanje in veselje? Hočem■ li s tako ostudnim grehom one¬ častiti svoje telo , ki je tvoje prebivališče? ali hočem s nogami pohoditi tvojo sveto kri in iz svojega srca pregnati svetega Duha ter postati hudičeva sužnja? Oh, moj Jezus! tega ne pusti! Oh ne ptusti, da bi kak trenutek vsivala ostudno sladnost, potlej pa večno pahnjena bila spred tvojega obličja! večno , večno v breznu stokala in jokala s smradljivimi kozli in trpečimi hudiči; zakaj kdo mi je porok, da bom storila pokoro? Ali tvoje najslajše Srce, o moj Jezus! bi jaz ranila in nezvesta bila svojemu najbolj¬ šemu prijatlju? Smrt in vse mogočne muke hočem raje prestati! Kako junaško so se tvoje 121 device, o ljubimec devištva! vojskovale zoper Gabila nesramnežev, zoper vedno in strupeno Vav dajanj e nečistega duha in zoper napade svojega lastnega mesa? Bi li jaz hotela zgubiti srčnost, ko vem , moj Jezus! da ti dopustiš to skušnjavo, da me poskusiš in poplačaš mojo stanovitnost? O nočem ne obupati , naj bodo ^ napadi kolikorkoli veliki; vojskovati se hočem do zadnje kaplje krvi; saj ti, o Bog! kaznuješ privoljenje vanje. Moj Jezus! darujem ti svoje srce in svoje telo ter hočem tvoja biti , ravno kakor si ti moj. XVI. ®Podbujevanje k npanjn in stanovitnosti v losrčnih mislili, v zapuščenosti in žalosti. Malosrčna duša! čemu si napolnjena pre- ^olike žalosti in fuge? Ali ne veruješ v naj- ^Hejšega Odrešenika ljudij, kateri te po očetovo Muhi? Q esa se bojiš pri takem očetu? Ti le misliš, ali se ti le dozdeva , da te ' J ki jih ljubi , navadno včasi tepe in se na videz loči od njih, da se ne povzdigujejo čez dru>9 e in da se ne zanašajo na svoje lastne moeh temveč na njegovo pomoč. Tudi Jezus , tvoj preljubi, je bil na križi zapuščen od svoje(J a Očeta, pozabljen od svojih prijateljov, najhuj 6 preganjan od svojih sovražnikov, zavržen od vsega ljudstva, na telesu in na duši obiska‘h z neznanimi bolečinami in britkostmi. In * 6 muke je nosil celo svoje življenje v svoje # srcu In ti bi ne mogla iz ljubezni do JezU s(l ničesar trpeti , ker je on toliko trpel za-ts- Ti moraš trpeti , ali pa se odreči JezusoV prijaznosti. Jezusa ljubiti, kadar te tolaži I 1 napolnjuje z nebeškimi sladkostmi ni ra/vn 0 tolika reč; ali v trpljenju in žalosti, v stisk 1 ' in sili njemu zvesta ostati, to je velil (t ' čednost. 123 Če te Bog tepe, kadar mu služiš po svojih ' n iočeh , zahvali se mu, da te stori vredno svojega križa. Če pa s tabo tako ravna, ker sl mu bila nezvesta , ali ker si se kaj pre¬ grešila zoper notranje razsvetljenje, storila ta 'di ta pregrešek, ponižaj se, spoznaj svoje za- 'lolženje. s potrtim srcem mu hiti v naročje hi videla boš, da bo odnehal od svoje jeze in - e ljubeznivo objel in tolažil kakor poprej. XVII. naj se vede duša v takih britkostili in težavah. 1. Pomisli, ali se niso morebiti pričele ^ušne težave, odkar si se radovoljno pregre¬ ha. Duše, katere je Bog izvolil, dostikrat ža rad najmanje nezvestobe kaznuje s tem, jim odvzame vso tolažbo. Takrat je naj¬ boljši pomoček, če se hočeš zopet potolažiti, K da spoznaš svoj pregrešek ter ga izbrišeš z enim ali drugim spokornim delom in da si t(; >n ostrejša sama do sebe, če je ta pregrešek 2o per ljubezen do bližnjega. 2. Ta otožnost in britkost pa more tudi Priti od goste in težke krvi, od vrančne bolezni h od črnega žolča, kar se lahko spozna iz 1Ž4 vnanjih znamenj bolezni. V taki okoliščini se posluži natornih pomočkov, da si prepodiš otožne misli, kakor: kakega prijetnega roč' nega dela, ali nedolžnega kratkočasa, ah kake spodobne družbe; od čeznatornih po¬ močkov pa se posluži tistih, kateri v tebi množe upanje in ljubezen do Boga. Posebno pa potrebuješ v tej reči razumnega spovednika- 3. Če pa si dolgo časa že živela v mlač¬ nosti in mrzloti ter zaničevala navdajanj 6 svetega Duha, kateri te je znotraj nagiboval k popolnišemu življenju: misli, da je tvoja notranja težava in žalost kazen tvoje nezvo - stobe in da ti Duh Božji odrekuje notranji mir, ker ga iščeš v vnanjih rečeh. Pono^ 1 vnovič svoj dobri sklep in užgi ugasnjen 0 gorečnost, da te Duh božji popolnoma zapusti in da ne prideš v neobčutljivost i 11 otrpnenost srca in v slepoto duha. 4. če pa z vso mogočo pridnostjo Bog u služiš in te vendar le napada žalost in strah) zamrza in malosrčnost; če te ljudje preganjaj 0 ; vznemirjuje nerodno poželenje in peklensk 1 duhovi mučijo z najhujimi napadi: dobro pomni in spolnuj to-le: 1. Razodeni svojo nadlogo razumnemu sp 0 ' vedniku, da te poduči in te iz tako n° 125 varnih krivih potov k Bogu pelje po pravi poti. 2. Če pa tudi potem, ko si svojo težavo in nepokoj razodela razumnemu spoved¬ niku, še zmiraj čutiš težavo, je ne skušaj pregnati s prazno posvetno kratkočas- nostjo; temveč ostani v potrpežljivosti in trpi, kakor dolgo Bog hoče. 3. Ne opuščaj ničesar od svojih pobožnosti in navadnih vaj zavoljo zamrze in težav¬ nosti, ki jo v njih čutiš. 4. Ne želi občutljive pobožnosti, ker bi sicer utegnila od lažnjivega duha zapeljana biti. Prava pobožnost obstoji v tem, da po svoji moči storiš tisto, kar od tebe tirjata Bog in tvoj stan. 3- V kaki britkosti se ne sili preveč z Bogom se pogovarjati, pošiljaj pa toliko bolj pridno kratke zdihljeje po svoji no¬ tranji potrebi k njemu, tako-le: Moj Bog, usmili se mene! Moj Jezus , HiJ car me ne zapusti! Moj Bog , jaz v tebe grujem! Moj Gospod! razsvetli mojo dušo, 1 tebe samega ljubi! i. t. d. 3- Spomni se Jezusovega presvetega Srca, koliko britkostij in žalostij je ono obču¬ tilo, in ne bodi žalostna, če ti iz velike 126 ljubezni da občutiti kaki del svoje žalosti in britkosti. 7. Spomni se, koliko so trpele sv. device, in prijatelji božji na tem svetu. 8. Nikar si ne domišljuj, da si grešila, če se ti zdi, da si dvomila nad resnicami sv. vere, ali znotraj bila primorana izreči strašne besede zoper Boga in svojega Zveličarja, ali kadar čutiš najostudncjš® misli in napade zoper deviško čistost, ko pa takih rečij nimaš rada, in ti še delaj 0 veliko težavo. To so dela peklenskega duha, katera ti ne morejo škodovati, dokler ne privoliš vanje. Nikoli pa velik 0 ne preiskuj, ali si privolila vanje, ker bi ti to utegnilo več škodovati kot koristiti- XVIII. O sumili, ali britkostili zmotene vesti- Velik razloček je med občutljivo in tank°, in med sumljivo vestjo. Tanka vest im a notranji strah pred najmanjšim grehom 111 najmanjšo nepopolnostjo, naj bo kakoršn 9 ' koli hoče. Duša, ki Boga ljubi, navadno km»k l čuti storjen dasiravno majhen pregrešek, t er ga ima za veliko hudo. Taka občutljiva tank 3 127 aest je vsem potrebna, kateri hrepene po Popolnem življenju. Sumljiva vest pa ima za greh, kar ni ^ re h; ali ceni za velik greh, kar je le mali ali samo kaka nepopolnost, in večjidel ,:a sumljivost obstoji le v nekaterih rečeh, ker Se v drugih rečeh največji grehi imajo za rria jhne, iz česar se vidi, da je to goljufija Peklenskega duha. Za mlačne in mrzle kristijane sumljivost 111 brez vsega prida, ker jih odvračuje od Vel ‘ko grehov. Takim pa, ki hrepene po po¬ polnosti, so sumi močno škodljivi, ker jim opravljajo veliko nepokoja in raztresenja, Otranja dela sv. Duha zadržujejo ali delajo Okoristna, in po velikem nepokoju odvzemo nhovno prostost in urnost. Za tega voljo se devica skrbno varuje take bolezni; ko 1 J° pa že imela, naj se poslužuje vseh po¬ etih pomočkov, da se ozdravi. XIX. Kako se sumov oprostiti. Najprej dobro spoznaj, če imaš sumljivo kar lahko spoznaš iz naslednjih znamenj: k če imaš brez veljavnega vzroka in zoper S °1 bogaboječih in v vestnih rečeh učenih 128 in znajdenih mož kako reč za greh. 2. če v dvomu poprašuješ zdaj tega, zdaj onega spO' vednika za svet, in nobenemu ne upaš in n® verjameš. 3. če imaš o kaki reči stotere misli in jo imaš zdaj za dobro, zdaj za slabo. 4. Ce sama spoznaš, da si sumljive vesti. Potem, ko si spoznala svojo bolezen, se posluži naslednjih zdravil: 1. Pomisli, daje to napuh in duhovna pr e ' vzetnost, če več ceniš svoje dozdevanja kakor nauk in misel toliko razsvetljeni! 1 in učenih mož; in da je hudobna in kazih vredna predrznost, če za greh imaš ih pogubljuješ, kar imajo v enacih okoli' ščinah sploh v navadi pobožni in razumn 1 ljudje. 2. Pomisli, da ta tvoj strah je velikov® 0 trmasta svojeglavnost, kakor pravi strfll 1 božji; zakaj kdor se boji Boga, je poniže 1 * in se da rad podučiti od takih, katere m 11 je Bog postavil za učenike. 3. Ogibaj se takih spovednikov in druzjl 1 takih svetovalcev, kateri množe tvoj 0 duhovno tesnobo in tvoj strah; tudi tak^ knjig ne beri, ki te pripravljajo v suh 1 ljive dvome. 129 4. Izvoli si takega spovednika, katerega imajo za učenega in modrega moža. Skaži tistemu popolnoma pokorščino, ravno kakor Kristusu samemu. Zavrzi prazno vestno tesnobo, in če se je ne moreš popolnoma znebiti, nosi s potrpežljivostjo težki križ. 6- Pomisli, da taka boječnost dela najbolj¬ šemu Bogu in Zveličarju nečast in sra¬ moto. Modri (I, 1.) pravi: »Mislite dobro o svojem Bogu, in iščite ga s priprostim srcem.« Posluži se naslednjih ali enacih svetih mislij in iskrenih molitvic, kadar te trpinči sumljiva vest: Moj Bog! daj mi umnega duha in po- Htš no srce, da se rada tistim dam voditi , ki ' S * ni i jih dal vodnike na mojem popotovanju. Moj Jezus! koliko pregreškov in napač- Kosti imam nad seboj zboljševati, ko si med % i>o neumnosti glavo vbijam s takimi rečmi, terih nimajo ne tvoja postava, ne tvoja sveta Ce »'/cei.>, ne mo ji duhovni vodniki za greh. Jaz sem sama nevednost, kaj druzega; in 8e «i vendar le toliko svojeglavna in trdovratna, 1 hočem več vedeti , kot toliko svetih duš, Zvesta Kr. 9 130 toliko razsvetljenih duhovnih mož, kateri za¬ metujejo moj prazni strah. Ali nisem v številu onih farizejev in sveto¬ hlincev , kateri komarje precejajo, cele kamele pa požirajo brez strahu ? Jas vidim, da moja tesnoba in boječnost je zgolj domišljija in zvi¬ jača satanova, kateri me želi zmešati in mi otežiti tvoj sladki jarem, o moj Zveličar! Zakaj sem vendar tako neumna, da mu ver¬ jamem in sama sebe delam nezmožno poslih sati tvoje sveto navdajanje! Kje bi bila potem , o Bog! moja ljubezen in moje otročje zaupanje v tvoje neskončno usmiljenje, če bi te mislila toliko ojstrega pre¬ iskovalca moje vesti, ko vendar vem, da me ljubiš kakor milostljivi Gospod in Oče! Razsvetli me s svojo nebeško milostjo razodeni mi mojo resnično revščino in napake, katerih sem polna , katerih pa še ne spoznam■ Ne daj, o Bog, moj Gospod! da bi hodil a po drugem potu, kakor po tistem, katerega mi kažejo služabniki tvoje svete cerkve in me vodijo po njem. 131 O večerni molitvi devic. I. D e vica naj nikdar ne opusti večerne molitve. Gospod: 1. Moja hči! jaz sem te ohranil Ce K dan na duši in na telesu, dal sem ti jed 111 pijačo in dodelil veliko milostij; ali šene s Podobi tedaj, da se mi zahvališ, predno - r<; š spat? 2. Tudi je potrebno, da kličeš mojo pomoč *°Per skrivno zalezovanje peklenskih duhov, kateri o ponočnem času okoli hodijo in iščejo rif ‘čujočc duše v greh zapeljati po nečistih kislih in domišljijah. 3. Ti si mene čez dan razžalila v več Fe čeh vedoma in nevedoma. In ako bi te Poklical že v tej noči, kakor se zgodi veliko c Wim, kakošna hi stopila pred me? Ali bi imela — najmanj — dolgo kazen v vicah ^Peti ? To vse lahko izbrišeš s popolnim es anjem. 4. Toliko ur, kolikor jih daš spanju, je ? ' a te zgubljenih, če poprej meni ne daruješ Nega počitka. 9 * 132 5. Koliko ljudi mora to noč, v kateri ti sladko počivaš, preživeti v velicih telesnih bolečinah in v dušnih britkostih! Kakošno trpljenje morajo trpeti duše v vicah, ti pa se dobro počutiš? In koliko otrpnjenih grešnikov dela v tej noči najostudniše pregrehe, s kate¬ rimi se pogrezujejo v večno brezno! Krščanska ljubezen tirja od tebe, da moliš za žive in mrtve ter prosiš za-nje milosti in pomoči. 6. Poklekni in spodobno moli najvikše Veličastvo božje. Premaguj svojo lenobo, vsled katere mlačni kristijanje le površno opravljajo dremotno molitev, ali jo celo opuste ter se vležejo enako neumni živini. II. Izpraševanje vesti preden greš spat. i. Zahvala. Moj Gospod in moj Bog! z največjo hv ’ tvojo neskončno dobroto; da jih srčno ohs<- 1 ' ljujem in poboljšam svoje življenje. 188 3. Izpraševanje vesti. Zdaj premisli, v čem si se pregrešila od z jutraj do te ure. Preiskuj svoje misli, svoje želje, svoje besede in dejanja ter dolžnosti svojega stanu in poklica, in glej, ali se nisi v tem ali tem pregrešila. Najložje boš izprašala svojo vest, če premisliš, kako si se vedla proti ^°gu, proti svojemu bližnjemu in proti sami sebi. Proti Bogu: Premisli, kako si oprav¬ ila svoje navadne pobožnosti in duhovne v aje. Proti svojemu bližnjemu: Ali nisi ij mislila, govorila ali storila ali tudi opustila, W je krščanski ljubezni nasproti. Proti sami 8e bi: Ali nisi premehko ravnala s svojim te- lesom, ali se kaj pregrešila s postopanjem, a b nezmerno jedjo ali pijačo, ali z nepotrebnim govorjenjem, ali radovednim gledanjem ali P° s lušanjem, posebno če je bila deviška čistost 8 tem oskrunjena. Izprašaj se zastran jeze in drugega, notranjega nagnjenja in še celo v ° z ir svoje poglavitne strasti. 4- Kesanje zavoljo storjenih grehov. Moj najljubeznivejši Jezus! zakaj sem te z °pet. razžalila in žalostila tvoje najboljše ® r ce? j e n f 0 zaslužila tvoja neizmerna meni fazana ljubezen! je li to, kar sem ti tolikrat 134 obljubila! Oh moj najmilostljivejši Gospod! usmili se me! Žal mi je iz celega srca , da sem kdaj razžalila tebe , neskončno dobroto! raje hočem umreti, kakor tebe še kdaj rado' voljno razžaliti. 5. Trden sklep. To je moj resnični sklep, ki se ne op d' a na mojo nezvesto in revno obljubo, temveč tvojo neskončno dobroto in pomoč, s katero mi je vse mogoče. III. Kratka molitev po izpraševanju vesti. Moj Bog, v te verujem, na-te upam. tebe molim, tebe ljubim, o moja največja dobrota! in raje hočem umreti , kakor še katerikrO'* razžaliti tvojo neskončno dobroto. Ohrani f)l obvaruj me to noč zalezovanja peklenskega sovražnika. K tvoji večji časti grem zdaj p°' čivat. Tolaži, o Bog ljubezni! vse tiste, kateU to noč živi. v bolečinah in težavah. RazsvetU slepe in otrpnjene grešnike, da bi te ne šald 1 ' Usmili se revnih, v vicah trpečih duš po J e ' zusu Kristusu, svojem edinorojenem Si Sveta Devica, brez izvirnega greha spočeta- v tvoje materino naročje se podam in izročin* 135 ^ svojo dušo in telo; bodi varhinja mojega devištva, moja preljuba mati in priporočnica ! Sveti angelj varih, moj zvesti vodnik in spremljevalec na potu mojega sedanjega živ¬ ljenja! tebi naj bom priporočena; varuj, brani ln ohrani me to noč vseh dušnih in telesnih n evarnostij. Sveta I., moja patrona in pomočnica, prosi s a-me z vsemi božjimi prijatelji, da bom v *airu počivala in spala. Jezus! Marija! Jožef! ■Amen. Oče naš ... Češčena Marija . .. Verujem ... Kadar se slačiš, pomisli, da sta Bog in Rigelj varih pri tebi, in zaspi v dobrih mislih. Poslušaj, kaj sv. Ambrož v tretjih bukvah o kovicah piše, namreč: »Jaz hočem, da te dobi spanje v premišljevanju božjih reči.« In sveti Bernard: »Ako spanja pričakuješ z zveličavnimi kislimi, bo noč v tvoji duši svetla kakor dan.« če si sklenila vojskovati se zoper kako Posebno hudobijo ali strast, ali si pridobiti ^ako čednost, moraš ali pred večerno molit¬ vijo ali potlej pregledati, kako si se ta dan vtem delu obnašala, koliko si rasla v hudobiji (strasti) in v čednosti. Zapiši na papir, ali za- ^amovaj si kako drugače. Odloči si čas svo- ^ e ga počivanja, katerega se potem natanko jj r ži. Svojo posteljo si misli kakor grob, iz katere morebiti ne boš več zdrava vstala. O daritvi svete maše. I. Prava devica naj bode vsaki dan pri sv. masi- Gospod: Glej, moja hči, kako jaz ljubi « 1 ljudi, ker se, dasiravno nevidno, vendar res¬ nično vsega po božji in človeški natori pod podobama kruha in vina pričujočega po maš' nikovih rokah božjemu Veličastvu daruje « 1 za-te na zemlji, ki sedim v nebesih na desni « 1 svojega Očeta in mu za-te kažem svoje rane- Kar se je godilo ob času mojega trpljenja na gori Kalvariji, to se ti predočuje in ponavlja v vsakdanji daritvi svete maše. Jaz sam se « 1 mašnik in dar nove zaveze. Jaz sam se da¬ rujem svojemu Očetu v nebesih v klavno i« spravno daritev za tvoje grehe; sam se m« zahvaljujem za toliko tebi dodeljenih milosti.) in dobrot; jaz sam zahtevam za-te prizana- šanja in usmiljenja; in vedno prosim za-te novih milostij. i 137 Pridi tedaj in skleni svojo molitev z mojo, sv oje skesane zdihljeje z mojimi, svoje prošnje *U želje z mojimi. Kako bi mogel moj Oče °dvrniti svoje obličje od tebe, ko z menoj in P° meni govoriš ž njim? Ali kako bi mogel l az sam zavreči tvoje prošnje, ko ob času Zv eličanja in blagoslova prideš pred sedež ^oje ljubezni? Nebeški duhovi so pričujoči in me molijo z uajglobokejšo ponižnostjo; tvoji bratje in ^ v °je sestre mi služijo; mašnikje za-te skrben 111 se trese; in jaz te kličem in vabim, da k ^eni pridi ter tolažbe in pomoči pri meni išči. Kako li moreš, moja hči! še lena in ne¬ marna biti, in ob času milosti in molitve v ^ e Uobi, v nekoristnem pogovoru in praznih te čeh imeti kako veselje? Duša je imenitniša od telesa, tedaj ne po- ^išljuj veliko časna opravila za malo časa fta stran dejati, da meni služiš v zveličanje Sv °je duše. Ako ti pa pokorščina, okoliščine kaka bolehnost, ali tudi oddaljenost ne opusti tega, bodi v duhu pričujoča. Kadar pa v cerkev greš k daritvi sv. maše, Pusti pred vratmi vsa časna opravila, in karkoli k' utegnilo raztresti tvojega duha; misli, da Sl v pričujočnosti svojega Stvarnika in Odre- 138 šenika, kateri zahteva od tebe čisto, druzih stvari prazno srce in zbranega duha. Ako te pa vendar vnanje reči nadlegujejo zoper tvojo voljo, ne bodi zato obupna in malosrčnai temveč obrni svojega duha zopet k molitv' in notranji pazljivosti. Ti si iz zemlje vstvarjena in zatorej ne moreš svojih misli popolnoma odtegniti poze- meljskim rečem, ako nimaš posebne milosti) katera te more povzdigniti nad časno. Hči: Najljubeznivejši Zveličar! jaz sklenem vsaki dan biti pri sv. maši, če bo le mogočei in tebi takrat z vso mogočo pridnostjo služiti) ter te z vsemi nebeškimi duhovi kot svojeg 3 Boga moliti. Napeljevanje s pridom biti pri sv. maši. če hočeš pri najsvetejši daritvi sv. maš e s pridom biti, je po mislih učenih mož naj' boljše in cerkvenemu duhu najbližje, da se zediniš z mašnikovimi mislimi pri altarjm Mašnik pa daruje to božjo daritev pred vsem 139 družim, da poplačuje štiri poglavitne dolgove, k* jih imamo do Boga, kateri so po nauku Sv - Tomaža Akvinca ti-le: Prvi je, da častimo in molimo neskončno v eličastvo božje; drugi, da mu zadostujemo Za svoje grehe; tretji, da se mu zahvaljujemo Za vse prejete dobrote; četrti , da si po tej najsvetejši daritvi prosimo božje pomoči in njegove milosti. Nikdar ne pozabimo, da, kadar smo pri Sv - maši, z mašnikom Bogu darujemo, in Pašnik z nami in v našem imenu; tudi mo- ra mo ž njim prositi Boga, da bi milostljivo s prejel njegovo in našo daritev : tedaj je go- tov o najbolje, da se zedinimo z mašnikom in z druženo darujemo sv. mašo. Da se bolj lahko združiš z darujočim 'bašnikom, moreš se poslužiti sledeče svete >haše: Kadar se mašnik v začetku sv. maše pred barjem globoko poniža in moli očitno spoved v spoznanje grehov, stori tudi ti tako, iz- P r ašaj svojo vest, da spoznaš grehe, ki so Morebiti skriti v tvojem srcu, prizadevaj si obuditi resnično kesanje ter s skesanim in P°nižnim srcem prosi Boga odpuščenja svojih Sfehov; potem kliči k sv. Duhu in k najsve- 140 tejši Devici za pomoč, da bi bila pri sv. maši pričujoča z vso mogočo pobožnostjo in go¬ rečnostjo. Na to premišljuj štiri dele sv. maše, da tako zadostiš dolžnostim, zavoljo katerih je Jezus Kristus postavil to najsvetejšo daritev. Od začetka sv. maše do evangelija. V prvem delu, od začetka sv. maše do evangelija, glej, da zadostiš svoji prvi dolž¬ nosti, katera je: da častiš in moliš Boga, ka¬ teremu si dolžna neskončno čast in hvalo, in da se v spoznanji same sebe globoko po¬ nižaš pred njim. Spomni se vendar, da pred očmi neskončnega Boga v resnici nisi niri spoznaj svojo veliko revščino, svojo nezmož¬ nost in ne bodi že zadovoljna s tem, da to v srcu občutiš, temveč ponižaj se tudi p° vnanjem, ker to se vselej spodobi pri tako imenitni daritvi. — Moli tedaj z zbranim duhom naslednjo molitev: O moj Bog, Stvarnik nebes in zemlje , j (tS revna in uboga stvar te molim na kolenih in te spoznam za svojega najvikšega Gospodd in edinega lastnika svojega srca. Jaz sp 0 ' znam pred celim svetom, da za vse, kar sen 1 in imam, se imam zahvaliti le tvoji dobrot* I 141 Mojemu neskončnemu Veličastvu, o Bog! gre neskončna čast in hvala; ker ti pa jas sama nisem nikoli v stanu skazati tolike časti in tu di vsi angelji, svetniki in ljudje skup ne, (l mpak samo Jezus Kristus: ti toraj darujem v ta namen vse poniževanje in častenje , s katerim te tvoj božji Sin, naš Gospod Jezus Kristus neskončno časti in poveličuje na tem oltarju. Kar Jezus stori, ravno to hočem ž njim vred storiti tudi jaz , ž njim se poni- ^njeni in pripogujem pred tvojim visokim Veličastvom. Sklenjena z njegovo ponižnostjo %n podvržnostjo molim tvojo najsvetejšo pri- ^njočnost. Tukaj zapri knjigo in obudi še več takih branjih pobožnih dejanj, in srečno se čuti, a Jezus Kristus Boga neskončno časti in , Va li, in ponavljaj potlej večkrat te ali enake °esede • 0 moj Bog! nepopisljivo je moje notranje eselje, da se tvojemu božjemu Veličastvu po J s veti daritvi skazuje neskončna čast. 0 da fji j t ie vsi ljudje na zemlji spoznali in nepre- nehoma častili in hvalili z mano vred! To te vioja želja do smrti. a Vendar, ako ne moreš te molitve od be- 2 cle do besede ponavljati, ni nič za to; ti Sioreš, da si le v duhu zbrana in z Bogom 142 zedinjena, s svojimi lastnimi besedami mu reči, kar ti navdaja notranja pobožnost. 0 kako dobro boš tako poravnala svoj prvi dolg pred Bogom! Od evangelija do povzdigovanja. V drugem delu sv. maše, od evangelija do povzdigovanja, glej, da poravnaš svoj drugi veliki dolg, kateri izvira iz mnogih in velikih grehov, s katerimi si razdražila božjo pravico; — da bi Bogu po dolžnosti zadostila, moli s skesanim srcem: Tukaj, o moj Bog! je nehvaležna duša, katera se je bila spuntala zoper tebe, svojega Stvarnika, Gospoda in Dobrotnika. Oh! od žalosti presunjena sovražim in is celega srca studim svoje premnoge majhne in velike greha v sadostenje za-nje kaj ti hočem darovati- Ko sem tebe , svojega neskončnega Boga raz¬ žalila, ti gre za vsako razžaljenje neskončno zadostenje; pa oh, jaz revna in uboga! ty e hočem vzeti neskončno sadostenje za tolik 0 svojih grehov ? Pa potolažena bodi moja du& a ' glej Sin božji, Jezus Kristus , stopi iz ljube#* 1 * do mene iz visocih nebes na oltar in se h° ce sam sebe za-me darovati na oltarju razža¬ ljenemu Bogu v spravno daritev , kakor nekdaj 143 na Kalvariji. Ko se Jezus daruje na tem oltarju, vzame on dolžnost na-se, tebi, moj h ! zadostiti namesto mene■ Jaz ti tedaj Grujem vse zasluženje Jezusovo, kri Jezusa, r avno tega Jezusa, kateri je Bog in človek Otipaj, kateri se vnovič za-me d d na oltarju v s pravni dar. In ker moj Jezus mene toliko iabi, da hoče biti na tem oltarju moj srednik ln besednik , in ker njegova draga kri pred v °jim ostrim sodnim stolom prosi usmi- l tenja in odpuščenja za-me: sklenem svoj glas z velikim glasom božje krvi in zdihnem k tebi &°lna zaupanja na tvoje usmiljenje: J O usmiljeni, o najsvetejši Bog! kri Jezu¬ sa kliče za-me milost in odpuščenje, po tem tudi moje skesano in ponižno srce, dasi- r av no te ne morejo omečiti moje solze, ali se ba moreš zoperstavljati zdihovanju in solzam Rusovim? Bi milost Jezusova , katero je uzal na križi in s prelivanjem svoje krvi °drešenje vsega človeškega rodu , ne bila ^ dosti, na tem oltarju zaclobiti meni odpu- en je mojih grehov ? O trdno upam, da za- °ty° te presvete Jezusove krvi mi boš odpustil o * e vnoje grehe, tudi najostudnejše in jaz ti v. Jubim, da do zadnjega zdihljeja svojega Menja ne bom jenjala jih objokovati. 144 Tu zopet zapri knjigo in obudi več de¬ janj srčnega kesanja, da se ljubezen do Boga v tebi vname; prepusti se vsem občutljejein svojega srca in če tudi besed ne izgovarjal moreš v dnu svojega srca moliti: 0 moj preljubeznivi Jezus! daj mi jokata s Petrom in srčno kesanje občutiti z Magda' leno, daj mi žalost vseh svetnikov, kateri s° iz poprejšnih grešnikov postali resnični sp°' komiki , da, ko sem pričujoča pri tej sv. mcish po zasluženjti presvete daritve dosežem popoln 0 odpuščenje vseh svojih grehov. Nikar ne bodi že zadovoljna te ali enake besede le povrhu ponavljati, ampak čuti t° tudi v srcu in, kolikor je le moč, v Bog u zbrana; potem si bodi svesta, da boš po J®' zusu, svojem sredniku, obilno ali še popol' noma poravnala svoj dolg pred Bogom. Od povzdigovanja do obhajila. Od povzdigovanja do obhajila ali zavži' vanja zadostuj svojemu tretjemu zadolženJ u proti Bogu, katero obstoji v tem, da se Bog 11 vredno zahvališ zavoljo tako velicih in ne- številnih dobrot, ki ti jih je skazal. V vredno zahvalo za toliko dobrot božjih mu daruj n®' precenljivi dar, telo in kri Jezusa Kristus 3 ’ tudi povabi vse angelje in svetnike, da ti p° magajo Bogu dolžno zahvalo skazovati, moli: 145 O moj Bog! ki si me tako prisrčno ljubil l r. katerega ne bom jaz nikoli tako ljubila, kakor zaslužiš, ti me vidiš obdarovano z ne- številnimi splošnimi in posebnimi dobrotami milostmi; z dobrotami, ki si mi jih skazal na zemlji, ki so majhne v primeri s tistimi, ki si mi jih pripravil v večnosti. Vidim in spoznam, da tvoje milosti proti meni ni konca kraja in da se ne utrudiš meni milosti deliti ; pa jaz sem tudi tako srečna, tvojemu Pravičnemu tirjanju popolnoma zadostiti — <0 presveto telo Jezusovo pod podobo kruha — božja kri pod podobo vina,, katero jaz na kolenih molim — ta čisti, sveti in neomade- ževani dar, ki ti ga po mašnikovi roki da¬ rujem v znamenje in spričevanje svoje hva- ' ,e £nosti, je zadostno plačilo za tolike milosti, v eč kot zadostno plačilo za vse clari, s katerimi si me obdaroval. Ta dar, ki ima neskončno Vr ednost v sebi, je več kot vse, kar sem pre- isla do današnjega dne, več kot vse, kar morem zadobiti v prihodnjosti. O vi angelji Go¬ spodovi in vi vsi izvoljeni prebivalci nebeški, Pridit. e mi na pomoč mojega Boga častiti in darujte mu v zahvalo za toliko dobrot ne le samo to sveto mašo, ampak vse, ki se zdaj darujej 0 po celem svetu, da popolnoma po- Kr. 10 146 plačam njegovo veliko in ljubeznivo zeljo, mene z dobrotami obdarovati in, da mu s tem za¬ dostim za vse milosti, ki mi jih je že skazal, ki mi jih vsaki trenutek skazuje in ki mi jih bo skazal še v prihodnje in vse večne čase■ O s kolikim dopadenjem bo sprejel naj¬ dobrotljivejši Bog tako spoznanje in spriče- vanje srčne zahvale! O kako močno ga bo zadovoljil ta neprecenljivi dragi dar! Hočeš tem pobožnim in otročjim občutljejem še daljni posluh dajati, povabi vsa nebesa, na¬ mesto sebe Gospod Bogu zahvalo dajati; z vsem srcem se obrni do Device Marije in svetnikov, do katerih imaš posebno pobožnost, ter reci: 0 Marija, ti izvoljena Devica in Mati božja, kakor tudi vi vsi moji sveti pomočnik * in pomočnice in vsa nebesa, častite , hvalit 6 in zahvalite mojega Gospod Boga za vse men 1 podeljene milosti in dobrote, ker se mu ja 6 ne morem zadosti zahvaliti; prosite ga, a a sprejme mojo dobro voljo in z dopadajenjeM pogleda na gorečo hvaležnost, ki mu jo opravija in daruje Jezus Kristus namesto mene v te) sveti daritvi. Pomudi se v teh pobožnih občutljejih > n ne vtrudi se večkrat jih ponavljati, če ti do¬ pusti čas; bodi potem prepričana, da si z 3 ' dostila svoji tretji veliki dolžnosti do Bog 3 - 147 Od mašnikovega obhajila do konca sv. maše. V četrtem delu od mašnikovega obhajila konca sv. maše spolni četrto dolžnost do ' J 0ga, katera je: njega zaupljivo pomoči in v seh potrebnih milostij prositi. Še pred tem P a , kolikorkrat se v resnici ne obhajaš, moreš to na duhovni način storiti, in zavoljo tega Prav srčno obudi kesanje čez vse svoje grehe, tikaj na svoje prsi, v spoznanje, da si ne¬ redna tolike milosti, oživi vnovič v sebi vero v resnično pričujočnost Jezusa Krislusa v Sv eti hostiji, obudi dejanje ljubezni do Boga ln Jezusa in notranjo željo, se z Jezusom po Juhu zdaj zediniti. Tedaj moreš tako le moliti: 0 moj Bog! ti cilj in konec vseh mojih kako mi je iz srca žal, da sem te tolikrat r azžalila, tebe, mojo edino, mojo največjo do¬ broto, ki bi te imela čez vse ljubiti! Voščila si, da bi bila zgubila življenje , le da bi ' e &e ne bila žalitev. Trdno sem zdaj sklenila r, tjše stokrat umreti, ko tebe še katerikrat Zadovoljno razžaliti. — Moj najljubeznivejši 'tesits ! živo verujem , da si resnično na tem oltarju pričtvjoč, verujem, da je pričujoče tvoje Sv eto telo in pričujoča tvoja predraga sveta kri, da si ves in resnično pričujoč, kakor B°g in človek skupaj, tudi v najmanjšem delu s, ] cte hostije in v najmanjši kaplji svete krvi, 10 * 148 ter se daješ vernim v dušno jed in pijačo■ — Iz srca te ljubim, ker si moj Gospod in prisrčni ženin moje duše. O ko bi bila pac tudi jaz tako srečna, kakor mašnik in verni, kateri te v resnici prejmejo! Pa ker te zdaj ne morem v resnici prejeti, pridi, o moj Jezus! pridi vsaj p>o duhovno in posveti me s svojo milostjo, pridi moj Jezus in polasti se mojega tebi vdanega srca! Tu postoj malo časa in, da povikšaš svojo pobožnost, si misli, da ti pride prečastita Devica Marija ali kak angelj božji sveto ho¬ stijo podelit. Potem, ko si Jezusa v duhu, polna ljubezni, prejela v svoje srce, ponavljaj večkrat v srcu naslednje besede: 0 moj dragi Jezus! jaz te ljubim, da , ja# te ljubim, ti si moje edino upanje, ti me hočeš zveličati, o ne pusti vendar, da bi se kdaj od tebe ločila! Tebi naj vsa živim. Po tem duhovnem obhajilu ne pozabi, da Bog sam je v tvojem srcu pričujoč. Spod' budi se tedaj in prosi ga polna zaupanja n e majhnih reči, temveč prosi ga največjih nU' lostij, saj če darujemo večnemu Očetu nje' govega preljubega Sinu, mu prinesemo naj¬ večji dar, ki ga On more prejeti. Zavoljo tega srčno Boga prosi vsega, česar koli ti je treba, ter k njemu z najglobokejšo poniž¬ nostjo tako le moli: 149 Moj Gospod in moj Bog! jaz se nevredno spoznam tvoje milosti in dobrote; vem, da nisem nikakor zaslužila, da bi me uslišal: Mi moreš pa pustiti neuslišano molitev Jezu¬ sovo, katero on opravlja za-me na tem oltarju, kjer ti daruje vse svoje zasluženje, svoje telo in svojo sveto kri ? O Bog mojega srca! nsliši molitev tega, kateri se pri tebi tako Močno poteguje za-me in dodeli mi zavoljo Jezusa, zavoljo njegovega zasluženja vse mi¬ losti, katerekoli so mi potrebne, da se zveličam. Zdaj si upam več, kakor kdaj, zakaj Jezus r ni daje upanje , te prositi ne le odpuščenja ' L 'seh svojih grehov, temveč tudi tvoje svete ljubezni in neprecenljive milosti, stanovitnosti v dobrem do konca. Ker tedaj vse svoje za- npanje stavim na Jezusovo pomoč, te prosim, 0 ni oj Bog! lepih čednosti j, kakor: ponižnosti, Pokorščine, potrpežljivosti, molčečnosti, krot- kosti, vdanosti v tvojo sveto voljo, usmiljenja, dobrotljivosti, zmernosti, zatajevanja same sebe l n vseh druzih, in to v visoki stopinji po¬ polnosti; prosim te tako močne pomoči in ‘Milosti, da v resnici postanem svetnica. Zmiraj ,J zaupanji na molitev, ki jo moj Jezus po¬ klja k tebi, te z vso ponižnostjo in gorečnostjo Pnosim spreobrnjenja grešnikov in nevernikov, 150 posebno pa spreobrnjenja tistih, s katerimi sem bolj in morebiti v bližnji sveži. Razun tega te tudi pri tvoji neskončni dobrotljivosti in Jezusovem zasluženji prosim, da blagovoliš ne le eno. ampak vse trpeče duše iz vic rešiti ali vsaj čas njih očiščevanja prikrajšati. O moj Bog! naj bi bilo pač tvoje presveto Ime od vseh ljudi na zemlji spoznano, ljubljeno in poveličano , da bi te kdaj v nebesih vsi gledali , vekomaj častili in všivali. — Tako upam , tako naj se zgodi po Jezusu Kristu.su> Gospodu našem. Amen Prositi moreš nadalje z naj večjim za upanjem za-se, za kakšno posebno čednost, ali da bi se mogla kakega pregreška po¬ sebno varovati; — prosi tudi za svoje sta- riše, za sorodnike, za prijateljice in za vse, ki so ti dragi, vseh časnih in večnih dobrot, ki so potrebne k večnemu zveličanju. Pri- poročuj Bogu tudi sveto katol. Cerkev, da se milostljivo ozre na njene stiske, da ji do¬ deli zmago čez vse njene sovražnike in polnost vseh dobrot. Daleč pa naj bo od tvoje mo¬ litve vsa mlačnost srca in vsa omahljivost v zaupanju; bodi trdno prepričana, da tvoja molitev z Jezusovo molitvijo združena b° gotovo uslišana. Za to ti je Jezusova beseda porok : »Karkoli boste Očeta prosili v mojem Imenu, vam bo dal.« (Jan. 16, 23.) 151 Kadar je sveta maša dokončana, obudi dejanje hvaležnosti s temi ali z drugimi be¬ sedami : Vsemogočni Bog! zahvaljen hodi vekomaj, du si mi dal milost pričujoč hiti pri naj- svetejši daritvi nove zaveze, pri kateri nebeški duhovi Jezusa molijo in vsi verni kristijani hudobe najobilnejše milosti. Daj mi, o dobrot¬ ljivi Gospod, od te svete daritve okušati vedno n ujobilnejši sad, da te bom vekomaj častila lfl hvalila , kateri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Zapusti potem cerkev z ravno tako ga¬ njenim srcem, kakor bi bila na gori Kalva- r ‘j>- Sv. maša, pri kateri si bila pričujoča na j^k način, mora gotovo obroditi najboljši sad. zamudi tedaj toliko dobrega pripomočka, s katerim moreš Bogu vso njemu dolžno čast hvaležnost skazati, bližnjemu v vsaki po- ”T e bi tako tečno pristopiti in sama za-se naj- ^fažje dobrote in milosti zajemati iz zaklada ®°žje milosti. Druga sv. maša. Pripravljanje. O neskončno sveti Bog, jaz uboga greznica pridem pred tvoj altar, da se vdeležim ne¬ skončne daritve sv. maše. Ta daritev je edina, ki je vredna tvojega Veličastva , ker se ti tvoj edinorojeni večni Sin sam daruje. V zedi¬ njenju, z onim najpopolnejšim namenom, s katerim se je tvoj preljubi Sin dal v daritev 'za nas, ti to sveto mašo darujem v naj večje češčenje in poveličevanje tvojega svetega Imena, v zahvalo za vse meni doslej skasane milosti in dobrote, v zadoščenje za vse svoje storjene grehe, v dosego vseh meni potrebnih milosti j, v pomoč in tolažbo tistih, za katere sem moliti posebno dolžna , posebno teh živih ... in teh mrtvih . . . Sprejmi to najsvetejšo daritev tudi v čast Marije, Matere božje in v zahvalo za 153 l ’ s e nji podeljene milosti in prednosti, kakor tudi v čast svetnikov in svetnic , katerih ča¬ stitljiv spomin in god se danes obhaja. Pri¬ pravi, o Bog! moje srce, očisti mojega duha, obriši moje grehe in daj gorečnost, da se Vr edno vdelezim te najsvetejše daritve in od n i e zadobim obilni sad. K začetku. V britkosti svojega srca se spomni mnogih grehov, ki si jih storila v svojem življenju, posebno tistih, kateri te najbolj ponižujejo. Jdkri Bogu vso svojo revščino in prosi ga, ' a ti dodeli milost in odpuščenje. 0 moj Bog, tvoje sveto oko vidi nad menoj k nepokorščino, nehvaležnost, greh in rev- sčino i Oj, kolikrat sem predrzno in nepre¬ mišljeno ravnala, govorila in mislila zoper tvoje zapovedi! Pred tabo, v pričo tebe , o ■J!! sem grešila in pred vesoljnimi nebesi , * a to se tudi ponižno in skesano obtožim kakor Prešnica pred tabo, o vsemogočni Bog, pred Marijo, najčistejšo vseh devic, pred sv. Miha- e t°m arhangeljem, sv. Janezom Krstnikom, sy - apostoloma Petrom in Pavlom in vsemi Cvetniki, ter spoznam svoj veliki dolg in da nis ent vredna, da me nosi zemlja. Pa, o moj 154 Bog in Gospod! ne hodi z mano še v sodbo, temveč daj meni in vsem grešnikom in greš - nicam milost, odvezo in odpuščenje naših grehov. Za to prosite za-me in za vse sv. Ma¬ rija vselej devica, sveti Mihael veliki angel'j, sv. Janez Krstnik, sv. apostola Peter in Pavel in vsi moji ljubi svetniki in pomočniki p? 1 Gospodu , našem Bogu! Kirie elejson ali: Gospod usmili se nas! Kliči s srčnim kesanjem k milostljivemu Bogu za usmiljenje in obudi tudi veliko za¬ upanje na milost božjo. (Rauchenbichler). Ti, o Bog tolažbe, se me usmili! Poglej, kes in žalost ste pobili moje srce. UstniK usmili se me, ki sem iz nič stvarjena in sp°' četa v grehu kot slab človek zopet padla l ’ grehe! — Poveličaj nad menoj svoje usntt' Ijenje, ki zveliča vse, ki zaupajo na-te; l e zavoljo tvoje dobrote , ne pa zavoljo mojega zaslnženja se boš poveličal nad mano. služenja ti nimam nobenega pokazati razu zaslnženja tvojega preljubega Sina, ki je z (l nas umrl na križi, da bi grehe vseh zbrisal s svojim trpljenjem. 155 Gloria ali: Čast Bogu. Zbudi v svojem srcu veliko željo, Bogu '' so mogočo čast in bližnjemu vse mogoče dobrote skazati. Veseli se z angelji, da je ; u di tebi dano spoznati skrivnosti sv. vere, 111 napolnuj svoje srce z visocimi mislimi o Ve Hčastvu Boga Očeta in njegovega Sinu, Je- Zusa Kristusa. Čast Bogu po višavah in mir ljudem na Ze Mlji_ kateri so svete volje. Hvalimo te, častimo * e > molimo te. povišujemo te, zahvalimo se ti S(tv oljo tvoje prevelike časti. Gospod Bog, kralj Obeski, vsemogočni Oče! — Gospod Jezus Kristus, edinorojeni Sin Očeta, pravi Bog! (l !jnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši n ^&o prošnjo, ki odjemlješ grehe sveta , usliši na šo prošnjo; ki sediš na desnici Očeta, ®mili se nas! ker sam ti si svet, sam ti 6 ° s pod! ti sam najvikši Jezus Kristus! s Sv ctim Duhom vred v časti Boga Očeta. Amen. Mašnik moli na strani. Molimo. Vsemogočni, večni Bog! usliši prošnje Sv °jega ljudstva in ne odvrni svojega svetega hfya od nas zavoljo naših grehov. Usliši 156 milostljivo molitev svojega služabnika , maš' nika , kateri sreče in zveličanja prosi tvojem ljudstvu in dodeli , da to, česar te z zaupanje *** prosimo , od tvoje milosti dosežemo , po Jezusi Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev za vse potrebe. (Peter Kanizij .) Vsemogočni Bog , kralj živih in mrtvih čigar premogočna roka vse ohrani, ozri se milostljivo na vse tiste, katere priporočaffl° tvoji dobroti, na naše stariše, brate in sestre, na naše sorodnike, prijateljice in vse druge, ki so v kaki zavezi znanja ali ljubezni z nam 1 - Blagoslovi tudi našo hišo , naš kraj *** našo deželo , rita i>o « njej oboji spol in vsak * stan tvojih vernih mirno živel in dolgov pr e " grehe odvezan si prizadeval zvesto vselej do' polnovati dolžnosti svojega poklica in tebi s dopadljivim življenjem služiti. Pa ne sam 0 živim, ampak tudi vsem tistim, ki so se v katoliški veri s tega sveta ločili, spreglej » e ' liča vse, ki nanj verujejo. Namesto tega moreš brati: Evangelij sr. Matevža 25, 1 — 13. Tisti čas je Jezus svojim učencem govoril to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno A e " seterim devicam, katere so vzele svoja svetila in so šle ženinu in nevesti naproti. Pet j^ 1 je bilo nespametnih in pet pametnih Peter e nespametne so vzele svetila, olja pa niso vzel e s seboj. Pametne pa so vzele olja v svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa 159 ni udil, so vse podremale in zaspale. O polnoči P a nastane šum: Glejte! ženin gre, pojdite }n u naproti Takrat so vstale vse tiste device lil so napravljale svoja svetila. Nespametne P' 1 so modrim rekle : Dajte nam svojega olja, k® 1 ’ naša svetila ugasujejo. Pametne pa so °dgovorile, rekoč: Da ga kje ne zmanjka nam ut vam, pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite. Kadar so pa šle kupovat, je prišel e cnin in pripravljene so šle ž njim na ženit- uino i n duri so se zaprle. Poslednjič pa P r idejo tudi one device, rekoč: „Gospod, go- s Pod! odpri nam P On pa je odgovoril rekoč: »Resnično vam povem , vas ne poznam “ Čujte ec %, ker ne veste ne dneva ne ure Vera. (Kadar jo mašnik moli.) (Peter Silbert.) Ti, o Gospod imaš besede večnega živ- l icnja in resnica je tvoja beseda, zakaj ti sam St večna Besnica. Zatoraj verujem, o Bog! (xr je dopadlo tvoji božji svetosti nam razo¬ ri; vse nauke, katere si sporočil svoji sveti ° er kvi^ katero si sozidal na skalo in katere >le bodo nikdar premagale peklenske duri. 160 naj se čez njo vzdigne še toliko sovražnikov ', zakaj ti si pri nas do konca vseh časov■ Daleč naj ho od mene, da hi kdaj poslušal0 sladko in strupeno čenčanje zvijačnih hinaV' cev, nevernih besedačev in krivovercev, pred katerimi si svaril svoje verne kakor pred zgrahljivimi volkovi v ovčjih oblačilih. Daleč naj bo od mene, da bi jih ubogala, ako poreko: „ Tukaj je Kristus, ali tani je /“ zakaj jaz vem , da si ti. o Jezus Kristus! le v svoji sveti katoliški cerkvi, katero si postavil v svoji sveti krvi; in tudi sem pripravljena, to svoj 0 sveto vero zapečatiti s svojo krvjo. Oh, obdrži jo, o Gospod! in pomnoži v meni to vero , katero si mi po svoji milosti podelil. Amer 1 ' Pred pridigo. (M. Hauber.) Preljubi Jezus! očisti usta svojega sh 1 ' žabnika, ki nam hoče v tvojem imenu tvoj 0 besedo razlagati , kakor si jih očistil preroka Izaiju! položi mu svoje besede na jezik *** razsvetli mn srce s svetim Duhom, da °° govoril tvojo besedo k našemu boljšanju. Odp pa tudi naša ušesa in naša srca, da bora 0 dobro sprejeli glas tvojega evangelija. 161 Pomagaj, ljubi nebeški Oče! da bi ta °znanovalec, ki si ga ti poslal, z nami vsemi kdaj dosegel sveti raj. Amen. Po pridigi. (M. Hauber.) Sin božji, Jezus Kristus! ti imaš besede Učnega veselja in tvoj služabnik nam jih je s daj razlagal s tvojo pomočjo Zahvalim se * s« nje iz celega srca in hvalim tvoje sveto Ime. Pomagaj, vsemogočni Bog! da ne bom le poslušalka, ampak tudi spolnovalka tvoje besede, da ne bom sama sebe goljufala. Daj, da mi bo to podučenje v prid k pod- u ku, boljšanju in pokorjenju v vsi pravici, ^ a Postanem popolna in dobra za vsako dobro delo. Daj, da hodim zvesto po tvoji besedi ln da ne oskrunim tvojega svetega Imena. Ako še vsega prav ne urnem, razodeni ****> kar mi je še potrebno, da pridem k po¬ polnemu spoznanju tvoje svete volje , da bom r °dovitna v dobrih delih in okrepčana s tvojo Pomočjo v potrpežljivosti; tako da kdaj ob uri smrti zvem, da sem zares od tebe prejela B sede večnega življenja , po Jezusu Kristusu, ^ 0s podu našem. Amen. Nevesta Kr. 11 162 K darovanju. (M. Leonard.J Sveti Oče, vsemogočni, večni Bog! dopad¬ ljivo sprejmi leto neomadeževano daritev kruha in vina is mašnikovih rok. Z njo se ponavlja tista predraga daritev, katero je opravil Jezus Kristus na altarju križa v spravo in zado¬ ščenje za naše grehe. Prinesem ti jo za svoje brezštevilne grehe, prelomljenja in nezvestobe, za vse sive in mrtve kristijane, da bo metri in njim v prid za večno življenje. Darujem ti tudi, o nebeški Oče! svoj uta in svoj spomin; prosim te, da oboje blago¬ sloviš, da ne bosta posihmal kaj druzega spo¬ znala in mislila, kakor tebe, o moj Bog! in kar si nam ti razodel. Darujem ti tudi svojo voljo in jo želim tako trdno skleniti s tvojo voljo , da bi več ne iskala druzega kot tebe, ničesar ne ljubila kot tebe, nič več ne želelo, razun kar , kakor in kadar ti hočeš. Darujeta ti tudi svojo dušo in svoje telo in vse, kot' sem, kar imam in kar morem. 0 Bog! tvojo hočem biti odslej na vekomaj. Tebi hočem ži¬ veti, tebi umreti; oh, ne daj se mi vekotnOJ pogubiti! Amen. 163 Predglasje. Povzdigni se v duhu do nebes pred sedež božjega veličastva; tam mu polna svetega strahu češčenje in hvalo dajaj z angelji in berubi, ki sedež božji obdajajo. Res je spodobno in dolžnost, prav in dobro. da ti vedno in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog! po Kri¬ stusu, Gospodu našem. Po katerem tvoje Ve¬ ličastvo hvalijo angelji, molijo gospostva, pred n jm trepetajo oblasti in ga najvišje nebeške ^oči in blaženi Serafini z združeno radostjo Poveličujejo. S katerimi , prosimo , da smemo okleniti svoje glasove, te prositi, spoznati in klicati: Svet , svet, svet , Gospod — Bog Sa- baot. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave Rosana po višavah. Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem. Rosana po višavah! Do povzdigovanja. (Tomaž Kern p.J Predobrotljivi Oče! spomni se neskončne ljubezni svojega Sina, kako je svoje življenje v smrt dal , da bi svojemu ljudstvu pripravil življenje. Nič si ni prizanesel, da bi mogel Orešnikom večno prizanesti. — Spomni se 11 * 164 njegovega prebritkega trpljenja. O kakošno jv bilo trpljenje, kakošno zasramovanje, kateremu se je podvrgel! kakošne tuge, s katerimi se jv pokoril za nas od jaslic do smrti na križu 1 - njegova prelita kri je vpila po spravi grešnih otrok s presvetim Očetom. Storil je iz so¬ vražnikov prijatelje, in sprejel razžalnike za otroke. Presveti Oče! darujem ti toraj danes zna¬ menja trpljenja tvojega Edinorojenega in skle¬ nem ž njimi naše prošnje in priprošnje vseh svetih mučenikov, ki so za Jezusom hodili v njegovem trpljenju, in veselo prelili kri za¬ voljo njegovega imena. — Poglej njegov smrtni strah in njegov krvavi pot , zaušnice in biče , trnjevo krono in škrlatni plašč, žeblje, križ in sulico, ki je prebodla preljubo Srce. Ta znamenja trpljenja so bila prešlahtni lišp in ■kraljevo bandero , s katerim je nastopil tvoj Eclinorojeni, da bi premagal sovražne moči peklenske. To je bilo orodje, s katerim je bila premagana smrt in s katerim je bil zopd rešen človeški rod. Zavoljo teh častitljivih zna¬ menj zmage mi odpusti, Oče! moje grehe, in se me usmili. — Bodo naj mi škit zopeJ vsaki greh in hramba zoper vse skušnjave- Tvoje britko trpljenje in smrt naj bo, o Jezus ■' 165 n &jsvetejša reč moje ljubezni in najslajša to- lašba moje duše. Molitev sv. Martina. Spomni se, o Gospod! vseh svojih vernih ln usmili se krščanskega ljudstva ; obvarovaj šahovski stan in duhovne družbe v svoji sveti službi; krepčaj vse, ki delajo, tolaži žalostne, P°deli bolnim zdravje na duši in na telesu, 11 a j ubogim in revnim, česar jim je treba v t' e) n življenju, pripelji popotnike vesele k svojim n j Bog! pridi ti moji revščini na pomoč. Odpusti mi vse moje grehe, iz celega srca jih s °vrašim, ker se tebi studijo. Oh ne zavrzi Mojega resničnega poželenja skleniti se s tabo. Očisti me z enim pogledom svoje milosti in s tori, da te sprejmem v svoje srce, kakor hitro 1,0 mogoče. Do tistega časa pa, o moj Bog! v ponižnosti prosim, da me vdeležiš tistih Milostij, katere po svetem mašnikovem obhajilu dohajajo vsem vernim , ki so pričujoči pri n ajsvetejši daritvi. Pomnoži, o moj Jezus, moj Gospod in Zveličar! po tem božjem zakramentu mojo vero, potrdi moje upanje, očisti v meni lju- 172 bežen do tebe, stori, da bom zaničevala vse, kar je tega sveta, tebe samega premišljevala in ničesar poželela , kot tebe, da bom za-te samega še živela, svetu pa odmrla. Amen. K zadnjim molitvam. (Alfonz Ligvorij.) Prišel si, o moj Jezus! iz neskončne lju¬ bezni, da bi se daroval v naše zveličanje > glej, tudi jaz se darujem v tvojo čast. Tvoj dar sem, ne prizanašaj mi. Z veseljem sprej¬ mem vse trpljenje, katero mi ti pošlješ iz svojih rok, in ga sklepam s svojim trpljenjem. In zdaj zapustim to sveto skrivnost z najtrd¬ nejšim sklepom varovati se vsacega greha in tudi najmanjega madeža kakega greha, po¬ sebno tistih , h katerim me najbolj vabi moje hudo nagnenje. Tvoje zapovedi, ki so vse modne in svete in v naše zveličanje dane , hočem natanko vselej spolnovati in pripravljena sem poprej vse zgubiti in vse pretrpeti, kakor l e eno prelomiti. K blagoslovu. Blagoslovi, o moj Bog, te svete sklepe i blagoslovi nas vse po zasluženju našega G°' 173 s Poda Jezusa Kristusa in po daritvi svete nia še, vsemogočni Bog Oče, Sin in sveti Duh! duše vernih naj v miru počivajo po mi- losti božji. Amen. K zadnjemu evangeliju. Jezus, večna Beseda Očeta, ti si se včlo- ° e čil iz ljubezni do nas! Molim te (poklekni ‘ n vstani), na-te zaupam, tebe ljubim! Ti si na svet prišel kazat pot večnega življenja. ^°di me, ti prava luč sveta! da ne zajdem ' J Enotah tega življenja, temveč pri tvoji luči s veto živim in srečno umrjem. Molitve po sv. maši, ^tere naj se kleče opravljajo, po ukazu papeža Leon XIII. v vseh cerkvah sveta po vsaki tihi sv. maši. . Mašnik moli trikrat z verniki: češčena ai ’ija i. t. d. Potem tudi z verniki skupaj a «tifbno: Peščena bodi Kraljica, Mati milosti, žaljenje, sladkost in upanje naše , bodi češčena! Tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci. K zdihujemo žalostni in objokani v tej s °hni dolini. Oh , obrni tedaj, naša pomoč- ic ®> Svoje milostljive oči v nas in pokaži 174 nam po tem revnem življenji Jezusa, blažen * sad Svojega Telesa. O milostljiva , o dobrot' Ijiva, o sladka Devica Marija! Vr. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! Rr. Da bomo vredni obljub Kristusovih! Molimo: O Bog, pribežališče naše in moč, ozri se milostno na ljudstvo, k Tebi vpijoče; in priprošnjo častitljive in brezmadežne Device Marije, Božje porodnice , sv. Jožefa, Njenega ženina, Tvojih sv. apostolov Petra in Pavla in vseh svetnikov , usliši milostno in dobrotno naše prošnje za spreobrnjenje grešnikov, prostost in povišanje matere sv. cerkve. P° Kristusu Gospodu našem. Amen. Pristavi naj se invokacija: Sveti nadangelj Mihael , brani nas v boj i: proti zlobnosti in zalezovanju hudobnega duh (l bodi nam pomoč! Ukroti naj ga Bog! p°' nižno za to prosimo. In ti, prvak nebeško vojne , satana in druge hudobne duhove, hodijo po svetu v pogubo duš, z močjo boš) 0 v peklensko brezdno pahni! Amen. Leon XIII. 300 dni odpustka. ! Tretja sv. maša. t^ober namen in darovanje sv. maše. 0 večni Bog, moj nebeški Oče! pri tej sveti ruaši hočem jas zdaj biti, da bi te molila in Poveličevala z Jezusom Kristusom, ž njim in P° njem se ti vredno zahvalila , in te milostij Prosila za-se in za vse verne, žive in mrtve, %n da bi po Jezusovem zasluženju izbrisala biztii, ki sem jih zaslužila s svojimi grehi. o Bog, kdo je ta, ki se ti daruje po ^ašnikovih rokah , zavoljo njega mi dodeli , te častim s pravo pobožnostjo in z zbranim duhom. Sveta Marija, sv. angelji in svetniki ln svetnice božje, prosite zdaj za-me! 176 Od začetka svete maše do povzdi¬ govanja. Premišljevanje britkega trpljenja in smrti Jezusa Kristusa, da bi zadobila čistost srca- 0 Jezus! Sin božji , kako si ti prišel v toliko žalost in britkost? Vidim te ležati 0 krvavem potu na svojem obrazu in slišim z milim glasom klicati k svojemu nebeškem Očetu, da bi odvzel kelih britkosti! Kamor koli se ozreš, o moj Jezus! vidiš le strašno trpljenje, nečloveške neusmiljenosti in neizmerne bolečine , ki ti jih pripravlja) 0 tvoji sovražniki. — Oh, da bi odrešil nas nesrečne, je tebe, o nedolžno Jagnje boŽfa pravica božja izdala peklenskim močem ' vtl grozovitnosti slepih judov! Vseh ljudij pregrehe, o Zveličar moj , tc* si jih iz zgolj ljubezni do nas na-se vzel, t 6 težijo kot težka butara, in smrtne britkosti, ** sem jih jaz zaslužila s svojimi grehi , te sti' skajo od vseh stranij; in tvoje presveto Src 6 nima najmanjše tolažbe. — Oh, tvoja duša je žalostna do smrti! Ob toliki britkosti misliš le na nas ubo(j e grešnike in hočeš rad vse trpeti in cel° umreti, da bi le nam zadobil milost in usm r 177 Ijenje. O ljubezen neizmerna! zakaj sem te vendar kdaj žalilaP s čim si zaslužil, da ti napravljam toliko bolečino ? Poglej , moja duša , kako neusmiljeni sodni hlapci in najnehvaležnejši ljudje zgrabijo tvo- iega najboljšega Očeta in najsvetejšega prija¬ telja in naprej vlečejo neusmiljeno vklenjenega ln zvezanega! — Kam te peljejo vendar, o nu g Zveličar P Če v ječo ali v smrt, daj mi vendar , naj grem s tabo, ker oboje sem pre- velikokrat zaslužila! Pa ti, o moj ljubeznivi Odrešenik! hočeš po svoji neskončni milosti V(l je sam oboje prestati , da bi le mene rešil Peklenske ječe in večne smrti. O usmiljeni, 0 dobrotljivi Gospod! . ■ . In kaj vidim zdaj? — Tebe, veličastvo h °šje, postavijo pred sodnike kot največjega čudodelnika, sodni hlapci te obstopijo, tri- Uoški ljudje te po vsi krivici s pestmi bijejo, te pljujejo, sujejo in hudobno in krivično to- ; oni te preklinjajo in upijejo, da si smrti Vr eden! — Oh! ti sama svetost in nedolžnost, Pu bi ha smrti vreden P Oj vem , da vso ne- ust in vse hudo trpiš le zavoljo mene! Ne¬ beški duhovi! zavzemite se nad Jezusovo ne- ^ftierno ljubeznijo in dobroto, pa tudi nad ni °jo nehvaležnostjo! Nevesta Kr. 12 178 Da bi razvezal moje vezi, si dal zvezati samega sebe, in v duhu te pred sabo gledal zvezanega kot rop krvoločnih zverin. In more li kdo dopovedati , koliko zasramovanja in nečasti si ti to noč pretrpel od teh zaniče¬ valcev? Izmed vseh človeških prijateljev si bil ti največji, si bolne ozdravljal, iz obsedenih izganjal hudobne duhove, mrtve oživljal in povsod si delil dobrote, učil in oznanoval kraljestvo božje — ali zdaj pa ti za dobro hudo povračujejo, te kot satanovega prijateljem kot preklinjevalcci božjega in kot zapeljivcu ljudstva vlačijo od sodnika do sodnika! Kaj pa pomenijo biči in šibe v rokah sodnih hlapcev? In ali ne more drugače bith kakor da nesramni in malopridni hlapci s tvojega najčistejšega in najžlahtnejšega telesu oblačila nesramno in silovito potegujejo in l e neusmiljeno pretepajo, da se udirajo potoke krvi iz brezštevilnih ran! Ti pa, o Jagn) e božje , kar besedice ne zineš, ampak voljno tiho trpiš vse bolečine. O potrpežljivost nei&' mer na, o molčečnost občudljiva !. . . Celo pri najhujšem hudodelniku se in lCt vendar kako usmiljenje, pri tebi, o Sin božj 1 ’ pa čisto nobenega — pri hudodelnikih pall ce štejejo, pri tebi pa ne; dasiravno si že l ' eS 179 v ranah in ni še nič celega na tebi , se vendar n c utrudijo hudobne roke bričev; in ko eni odstopijo, pristopijo drugi. Zato še sahnnje hoja duša , tvoje moči zginjujejo , ti omaguješ tn si še na pol mrtev in ni je več poprejšnje lepote na tebi, ker ves si raztepen in razme¬ sarjen. Pa za divje zveri ni še to zadosti. Ogrnejo ti ponošen rucleč plašč in ti iz bo¬ dočega trnja spleteno krono pritiskajo na glavo, do se globoko vsadi, in namesto kraljeve palice O podajo trst v tvoje svete roke, pred tabo Poklekujejo in se spakujejo : „Bocli pozdravljen, halj judovski /“ in zopet ti vzamejo trst in h neusmiljeno po glavi bijejo, da ti bodeči tr ni tako grozovito ranijo tvojo sveto glavo. Pako raztepen in s trnjem kronan si zopet Pred jude postavljen , naj bi se te vsaj zdaj u stniliU, Oh, kdo bi mogel biti tako kamni- hga srca, da bi te videl v tako šalostni po¬ dobi, pa bi ne prelival gorkih solz iz člove- **kega sočutja in usmiljenja ? Ali kje je kaj sočutja in usmiljenja s teboj, o moj Jezus? ni ga, ni ga nikjer! temveč sliši se le satansko kričanje: „Krišaj ga, križaj ga!“ h sodba je sklenjena: ti največji Dobrotnik *hveštva, ti Zveličar sveta moraš umreti, in Stc or umreti na križu! Oj, da bi jaz uboga 12 » 180 grešnica ne bila tega kriva! — ali kriva sem: Jezus, moj Zveličar mora zavoljo mene umreti na križu! Že je križ za te, o Zveličar sveta! iztesan, pokažejo ti ga, sam si ga moraš zadeti in ga na svojih slabih ramah nesti na goro Kal¬ varijo. Molče greš in moliš in se opotekaš pod težkim križem , po vsem životu se potiš in s krvjo zaznamuješ svoje svete stopinje- Od prevelike slabosti trikrat padeš pod križem, pa le še spet se vzdigneš in hočeš dalje hiteti s težkim križem naših grehov. Ker že ne moreš hitro stopati , te trdosrčni briči sujejo in puhajo in neusmiljeno vlečejo. Ves spehan in do smrti oslabljen dospeš, o moj Jezusi na goro Golgato. Poslednjič moraš pa še to nečast trpeti, da ti oblačila, ki so se bila še prisušila na krvave rane, srdito strgajo s 'tebe in napravijo s tem nove hude bolečine- Pa to je še vse premalo. Brezsrčni rabelj 1, te vržejo na trdi križ in z ostrimi žeblji nanj pribijejo tvoje svete roke in noge. — O lju¬ bezen nezapopadljiva, ki te je za nas greš¬ nike na križ pribila in te od tal povikšala , da bi nas vse sabo potegnil! — Po treh dolgih urah si med razbojnikoma v zapu¬ ščenosti, v strašni žeji in v neznanih bolečinah 181 svojo glavo nagnil in umrl. — O moj križani Jezus! na kolena pred te padem in te molim Gorke solze polivajo moj obraz , ko vidim tebe n a križu viseti, trpeti in umreti, tebe, ki si ni °j Zveličar, moj Gosp>od, moj Kralj in Ženin. Gh, daj mi, da te čez vse ljubim, svoje grehe P®, ki so krivi vsega tvojega trpljenja in h'oje smrti, prav srčno obžalujem in prej nnirjem, kakor tebe še kdaj radovoljno raz- Sci Um. Brez tebe mi ne daj živeti, raje mi l °ja življenje in zveličanje. — Po svoji sveti s ntrti si dal prebosti še svojo stran ter si n(( m odprl presveti tempelj svojega Srca v Kaše pribežališče. O najsvetejši sedež ljubezni vir vse dobrote in usmiljenja, studenec v seh milostij, ogledalo vseh čednostij, moč in Pribežališče slabih — o preblaženo Srce Je¬ zusovo, bodi mi počeščeno, hvaljeno in mo¬ ljeno vekomaj! Pri tebi hočem jaz, slaba , Kioči iskati v življenju in v smrti. Ti si Kioj a moč , tebi naj bije moje srce noč in dan. O premila Mati Jezusova! kakšno žalost Sl občutila v svojem srcu , ko si videla pred Sv °jinii očmi Jezusa, svojega ljubega Sina križanega? Vem, da nikdar ne morem raz- u rneti, kako globoko je presunil ostri meč 182 britkosti in žalosti tvoje materino srce. Daj mi , o žalostna Mati božja! zraven tebe pod križem stati , da po ganljivem pogledu na Je¬ zusa križanega zmiraj bolj spoznam njegovo ljubezen, svoje grehe pa obžalujem in sovražim- Spomni se tudi, o dobrotljiva Devica, kako se je Jezus s krvavimi in solznimi očmi k tebi obrnil in te priporočil svojemu zvestemu pri¬ jatelju Janezu. In z ljubeznivim učencem Janezom je tudi mene izročil tvojemu varstvu- Bodi tedaj moja ljuba Mati, in vodi me p° potu križa in zatajevanja. Osrčuj me s svojim zgledom, tolaži me s svojo milo sladkostjo , stori me trdno , kadar se na-te ozrem , vdihuj mi pravo ljubezen do tvojega ljubega Sina Jezusa, kateri se je za-me daroval na sv. križu, in se ravno tako tudi zdaj daruj e na altarju. Živo verujem, da zdaj pride na mašnikove besede na altar, ter ga resnično pričujočega ponižno molim. Pri povzdigovanju sv. rešnjega Telesa- Moj Bog in moj Gospod! verujem, da si resnično pričujoč po božji in človeški natorh dasiravno te ne morem videti s telesnim 1 očmi. Z angelji in verniki te ponižno molinh o najvikša Dobrota! Hvalo ti dajem za tvoj 0 183 veliko ljubezen, hi si mi jo shazal s svojim britkim trpljenjem in s svojo smrtjo. Ti, o Jezus! si moje življenje in moje zveličanje, te upam zdaj in v smrtni uri. Pri povzdigovanju sv. rešnje Krvi. Presveta Kri Jezusova, molim te v vsi ponižnosti; za-me si tekla na svetem križu; operi me vseli mojih grehov; očisti moje srce ltl daj mi neugasljivo žejo po pravičnosti; 11 e daj pa, o moj Jezus , da bi bila tvoja sveta Kri za-me, grešnico , zastonj prelita! Po povzdigovanju do „Oče-naša“. Hoja za Jezusom. Kako, o moj najljubeznivejši Zveličar! b morem povračevati in na znanje dati lju¬ bezen, ki si mi jo ti skazal s svojim britkim tr pljenjem ? Gospod: Moja hči! če me hočeš lju- moraš z mano križ nositi in z mano J^Peti, za kar boš imela zmeraj priliko, dokler °š kot umrljiva stvar potovala na zemlji. 1 si zavoljo svojih počutkov nagnjena k 184 vsemu hudemu. Te počutke pa moraš zati¬ rati in jim ne smeš nič pripustiti, kar je na¬ sproti moji ljubezni. Ako jih ne zatiraš, boš marsikaj videla, slišala in zvedela, kar te ne bo spodbujevalo k dobremu, ampak le na¬ peljevalo k grehu. Ustavljaj se radoglednosti; tudi to je križ, ki se ga moraš učiti nositi. Brzdaj svoj jezik, da ne bo govoril, kadar bi rad kaj govoril, kar je napačno, ali zoper ljubezen do bližnjega. Nosi dalje križ, ter se odpoveduj vsaki nezmernosti v jedi, v pijači in v spanju, odpoveduj se ravno tako tudi drugim rečem, ki se dobro priležejo tvojim počutkom; zatajuj se in pritrguj si. Najprej si odrckuj grešne reči, potlej take, ki bi vteg- nile grešne postati, in zadnjič take, ki ti niso potrebne in te opovirajo, da ne prideš k večji svetosti. Ljubi delo in samoto, moli in čuj! Vselej se ti ne bo godilo, kakor bi sama rada. Večkrat te bodo zapeljevali tvoji bližnji in druge zoprnosti k nevolji, trud in delo k nepotrpežljivosti in navdibljeji hudobnih duhov k malosrčnosti in zmoti; ti pa vse to potrpežljivo trpi in bojuj se neutrujeno, če hočeš, da boš kdaj dosegla nebeški venec. Hči: O križani Gospod in Zveličar !jaZ sem pripravljena s tabo križ nositi, le p°' krepčaj mojega omahljivega duha s svojo mi- los tjo. Z njo morem vse. brez nje pa ne pre¬ morem kar ničesar. Od Oče-naša do konca. Duhovno zedinjenje duše s Kristusom. Zastonj, moj najsvetejši prijatelj! iščem P r 'i ljudeh prave ljubezni. Ti sam, o moj Jezus! si tisti, ki me resnično ljubiš; kakor Sl ni e ti ljubil, me ne more nihče ljubiti. 'Ti si za-me na križu trpel in umrl; pa mdi zdaj daruješ svoje britko trpljenje za-me Nebeškemu Očetu , ker si v tej nekrvavi da- fnvi resnično pričujoč in me tudi zdaj še Udeležuješ zaslušenja svojega trpljenja. Ali n i toraj ta tvoja ljubezen in moja sreča ne- Sa popadljiva ? 0 moj Jezus! ki si za-me trpel in umrl %n se tudi zdaj za me daruješ na oltarju ne¬ mškemu Očetu , in me po tej sveti daritvi , hukor upam , udeležuješ svojega zasluženja: Tli more tvoja ljubezen še kaj storiti ? Me Tisi že s tem do konca ljubil? kaj bi mogel Se kaj večjega storiti? Zares ne angeljski, Ue človeški um bi si ne bil mogel domisliti kar je znašla in storila tvoja božja 186 ljubezen: namreč ti, o Jezus! se hočeš dati meni v dušno jed, čisto in popolnoma se & manoj skleniti in s manoj eden biti. Oh, kateri um more vendar razumeti to Jezusovo lju- bežen ? Pa zakaj hoče Jezus, moj Gospod, da bi se zedinilo njegovo najsvetejše meso e mojim nečistim mesom, njegovo od ljubezni božje vse plameneče Srce z mojim mlačnim srcem in njegova najsvetejša duša z mojo grešno dušo ? Gotovo zato, da bi moj Ljubi na ta način podelil vse zaklade svoje lju~ bežni in da bi ga tudi jaz vsaj zdaj do konca ljubila in se mu, kakor On meni, čisto *** popolnoma darovala z dušo in telesom. Ah bi ne bila potem najsrečnejša na zemlji? Jezus bi bil moj in jaz njegova, On v meni in jaz v njem. O usmiljeni Gospod! ki me s toliko pri' srčnostjo ljubiš, glej , jaz hitim k tebi , ki me kličeš k sebi in se hočeš meni v dušno jed dati in z menoj zediniti — in če nisem vredna tolike milosti, da bi te v resnici prejela v sv. obhajilu, mi pa daj , da se v duhu p°’ polnoma sklenem s tabo; le očisti še popre) mojo dušo in moje telo in daj, da se vname moje revno srce od ljubezni tvojega presvetega Srca, potem pa popolnoma s tabo zedini. Moja 187 duša že vsa hrepeni po tvojem presvetem zedinjenju; torej pridi, o pridi, moj Gospod! Pod mojo revno streho in nasiti s svojim svetim f nesotn in napoji s svojo sv. krvjo mojo lačno ln sejno dušo in daj , da se tudi mojim te¬ lesnim počutkom in poželjivemu srcu vse Pvigreni in pristudi in da le samo po tebi hrepenim. — O zdaj pa prideš k meni — s tabo, s tabo. o Jezus, o Zveličar moj! se zdaj v d u hu sklenem . ravno tako, kakor da bi te resnično prejela v svetem rešujem Te¬ lesu. — o, našla sem ga, ki ga ljubi moja duša; držim ga in ne bodem ga spustila: zakaj On, ki se pase med lilijami (med ne¬ dolžnimi), mi je ljub in jaz njemu. O Jezus! s katerim sem sklenjena: o da bi vedno s tabo sklenjena ostala, o da bi se nikdar, nikdar ne ločila od tebe! tebe se hočem držati ln tvoje zapovedi hočem natanko spolnovati. O Jezus, moja ljubezen! daj mi sveto živeti , živeti in enkrat v tvoji milosti in ljubezni u nireti, da te bom potem v nebesih vekomaj Ustila in hvalila, da si sa-me trpel in umrl %n me ljubil brez konca O Mati milosti, pre- tista Levica Marija! prosi za-me in sadobi n*i milost, da se ne ločim nikdar od Jezusa in ne ljubim nič drusega, kot Njega samega. 188 Evangelij sv. Janeza I, i — 14. V začetku je bila Beseda, in Beseda j e bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta j e bila v začetku pri Bogu. Vse je po nji štor - jeno, in brez nje ni storjenega nič. kar j® storjenega. V nji je bilo življenje , in življenja je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, in tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, kateremu je bilo ime Janez. Ta je prišel v pričevanje , da je pričeval o luči, da bi vsi, verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval o luči. Bila je prava luč , katera razsvetli vsakega človeka, kateri pride na ta svet. Na svetuje bil, in svet je po njem storjen, in svet ga ni spoznal. V svojo lastnino j e prišel, in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, jim je dal oblast božjim otrokom biti, njim, kateri verujejo v njegovo Ime; kateri niso iz krvi, ne iz volje meša¬ ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. X*® Seseda se je včloveeila in je med nami prebivala (in smo videli njeno čast, kakor čast edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice. o sabotah lr i Marijinih praznikih. Darovanje svete maše. Vsemogočni, večni Bog! ne darujem ti ^(ivnih darov starega zakona, kateri ti niso nio gli dopusti in grehov ljudi ne zbrisati , ne ljubljenemu človeškemu rodu milosti zadobiii ; ' e>H več tisti dar, katerega si je izvolila tvoja Mogočnost, modrost in dobrota sama, in ta tvoj preljubi Sin, Jezus Kristus , s tabo en aki večni Bog. Njega si poslal v to dolino s °^ in mu dal telo, katero je skrivna moč °tega sv. Duha upodobila v telesu in iz telesa ne °niadeževane Device. 190 Ta božji Sin je po svojem včlovečenju s svojo pokorščino , svojo ponižnostjo , svojimi solzami, s svojim britkim trpljenjem in smrtjo potolažil tvojo pravico, zbrisal naš clolg , spravil nebo in zemljo, in zgubljenemu človeškemn rodu zopet zadobil rešenje in milost. Tega tvojega edinorojenega Sina, nad katerim imaš vse dopadenje, ti darujem, kakor se ti je sam daroval na svetem križu in se ti zdaj daruj 6 po mašnikovih rokah; po njem te, o veliki' Bog! molim in častim; po njem ti hvalo dajem; po njem k tebi zdihujem za odpU' ščenje grehov; po njem te prosim milosti sa meni priporočene žive in mrtve in za vs° uboge grešnike In ker si, nebeški Oče! dal svojemu Sin'* .devico Marijo za mater , kateri si storil čudno reči, in po kateri si izročil veliko skrivnost svoje vsemogočnosti; se boš tudi milostljiv 0 ozrl na mojo molitev, ki jo po tej češčetn Devici pošiljam k tebi. Ne boš ne zavrgd' onih rok, katere so ti darovale tvojega IjM' bega Sina. 191 Od začetka svete maše do pred- glasja. Gospod Jezus Kristus, moj Bog in moj Odrešenik, ki si prišel v to solzno dolino Sv et s svojim britkim trpljenjem in smrtjo °drešit in zveličat — zakaj, o neskončni Do- ^ r otnik! si se tako dolgo mudil ? Ti veš, ko- li ko časa so zdihovale pravične duše po tebi! Gi potem , ko si slednjič zapustil nebesa in se včlovečil v deviškem telesu — zakaj, o Gog i n človek skupaj! si li hotel devet me¬ secev počivati pod srcem te Device in celih G'ideset let preživeti pod njeno pokorščino in njeni družbi, ker si se le tri leta kazal svetu ? Nihče sicer ne more premeriti tvojih sklepov in presoditi skrivnostnih potov tvoje Modrosti — vendar le se mi verjetno zdi, da St si v preteklih časih pripravljal vredno nif der v kraljevi rodovini Davidovi , in devet *** e secev v nji sam pričujoč, jo hotel z vsemi kostmi ozaljšati in v tridesetih letih jo k Popolnosti povzdigniti. Ti si, o Sin Najvikšega! Luč, katera je Pvišla v temoti svetit: ali — kdo izmed sla- ljudstva je bil v stanu gledati prečudno svetlobo tvojih žarkov ? Ti si edinorojeni Sin 192 Očeta, poln milosti in resnice: ali — kak 0 zvezo ima tvoja milost z otrpnjenimi grešniki ? in tvoja resnica z lažnjivimi in nečimurnirM ljudmi ? Za tega voljo , ker niso hoteli spO' znati tebe, večne Resnice, in ne sprejeti tvojih milostij, si po pravici skril svoje božje za¬ klade v deviškem telesu Marije, v kateri s ° delali čudovite reči. Ona sama, podučena od angelja božjega, in razsvetljena od sv. Duha. te je spoznala pred vsemi druzimi. Ona j e tebe polnega milosti in resnice gledala v svoji’ trdni veri , molila v svoji ponižnosti, hvalU a in poveličevala s svojimi ustmi, ljubila s svojo gorečnostjo in vso težo tvojega veličastva n 0 ' sila v slabosti svojega žlahtnega in devi' škega telesa. Ona sama je vživala sladki sad tvojega spoznanja in tvoje pričujočnosti. Bile so sicer tudi ob tistem revnem časit pravične duše v Izraelu, katerim ni bil M®' znan čas tvojega prihoda ; želele so tudi. on e piti iz studenca tvojih milostij, pa niso vedela kam si se skril, o večna Lepota! Po Mari'p si se jim dal spoznati. Marija je prva v Caharijevi hiši oznanovala tvoje dobrote, k 1 si jih, o Sin božji! od rodu do rodu skazoVod tistim, ki se tebe boje. Po Mariji si Janezi’ svojega napovedovalca, posvetil v materine w* telesu, razodel se njemu in njegovi materi, in tez oba izlil svojega Duha. Koliko zakladov svojih milostij, ki si jih namenil človeškemu vodu prihodnjih časov, si še-le izročil svoji Pveljubeznivi Materi, da jih prejemamo po n jenih rokah! Marija je mati življenja, ker je spočela in vodila tebe, ki si naše življenje. Ti si njen ^ožji Sin in ona je tvoja božja Mati , in torej pvva pomočnica za naše zveličanje. O Bog! kolika čast , hvala in zahvala ti Uve, da si svojemu Sinu, našemu Gospodu, Odrešeniku in Zveličarju Jezusu Kristusu v^ater dal, tako čisto, tako sveto, tako ponižno devico , nam pa tudi tako milostljivo mater ln srednico. Po tej čudežni Materi in Devici na m daj, da te čedalje bolj spoznamo, ča- stinio in hvalimo in njeno sveto življenje po- sviemarno, da bomo prijetni edino le tebi, ki naš Bog in Gospod. Mašnik povzdigne glas — ti pa moli : Moja Gospa , moja Kraljica in srednica, >>l< di i e p e ljubezni, spoznanja in svetega za¬ penja ! kako prečuden je Bog v tebi! kako Nevesta Kr. 13 194 velika si ti, ponižna devica, v njegovih očeh kako lepa v človeških očeh, kateri hočejo gle~ dati svetlobo tvoje časti in spoznati polnost tvojih milostij! Dasiravno je peklenska kača s svojim * pomagači — krivoverci —• zoper tebe pihala in zmanjševala tvojo nerazumljivo visokost in čast tvoje prelepe čednosti in tvoje veliko zasluženje: si vendar vselej najvrednejša Mati’ božja, mogočna Gospa in Kraljica nebes ♦** zemlje , katera, je kači glavo strla in zmagala vsa krivoverstva. Jaz hočem toraj z velikim angeljem govoriti in klicati: Češčena bodi — milosti polna — Gospod je s teboj; blaze^d si med ženami in blažen je sad tvojega telesa, Jezus! kateri pride v podobi kruha in vina skrivnostno na altar, ne le kakor Bog, ampak kakor Bog in človek skup, z dušo in telesom, s krvjo in mesom, kakor si ga ti, o angeljska Devica , od svetega Duha spočela , Devica v hlevu rodila, na svojih rokah nosila, v tem' peljnu ga za nas darovala nebeškemu Očeta* ž njim pred grozovitim Herodom bežala ^ Egipt, se v Nazaretu ž njim veselila in rado' vala, pa tudi zavoljo prihodnjega po Simeona tebi prerokovanega trpljenja in smrti žalovala in posebno oster meč britkosti v svojem md' 195 Arinem srcu občutila, ko si ga videla na križ zavoljo nas pribitega in v največjih britkostih Umreti, in na vse to še s sulico prebosti nje¬ govo presveto Srce, iz katerega je tekla kri ln voda. — O svet, svet, svet je Gospod Jezus Kristus; nebesa in zemlja so polna "Jegove slave, ki sedi in kraljuje na desnici °ga Očeta v nebesih in se zdaj bliža na ta ' HVe H oltar in se svojemu nebeškemu Očetu. L. j, J uKor na Kalvariji , daruje v podobi kruha %n vina v moje in vsega sveta zveličanje. O kurija, Kraljica angeljev in Mati našega Odrešenika! sprejmi ga in poveličuj ga z n umi, prosi ga ti milosti za nas. O devic ^■vica in naša ljuba Mati! prinesi svojemu ° s Jemu Sinu na sveti altar vse moje dušne ln telesne potrebe, vse moje prošnje in želje. alc or tudi vse potrebe tistih , za katere sem k°sebno dolžna moliti; sprosi nam milost, da Srn °, kar najbolj moremo, vredno pričujoči tej najsvetejši daritvi tvojega božjega Sina %n «e je udeležimo, kakor ko bi bili s tabo Potujoči ob križanju Jezusa na Kalvariji; es uično sovražimo in srčno obžalujemo vse hrehe, ki so Jezusove smrti krivi in tako po k Kristusu in po tvoji priprošnji, o a rija! zadobimo odpuščenje vseh grehov 13 * 196 O povzdigovanju Bodi počeščeno , resnično Telo mojega Bog 1 - 1 in Odrešenika, is Marije Device rojeno, M® križu v odrešenje naše darovano , s sulico prebodeno, katero je prelivalo vodo in kri! Molimo te z vsemi Kerubini in Serafini v prahu svoje nizkote. Daj se nam o naši smrtt ! vziti v večno življenje. 0 presveta Jezusova Kri! zbrana iz čiste krvi Marije Device, in na križu do zadnje kaplje prelita v odpuščenje naših grehov, vC' rujem v te, molim in povikšujem te; opert me, očisti me vseh grehov in madežev; poziv 1 ' mojo dušo, o večno tekoči vir milosti! Po povzdigovanju. Premilostljivi Jezus! Sin božji in Device Marije , pravi Bog od pravega Boga in pr# 0 * človek rojen iz Device, kateri si zdaj resničn 0 til na oltarju pričujoč , da obilnost svojih milostij po tej najsvetejši daritvi razliješ c^ nas uboge; daj, da te odsihdob nikoli več žalim in te v tej tvoji deviški Materi častil in si prizadevam posnemati njene čednost *■ Če premišljujem velike reči, ki si jih štoru v nji, spoznam bogastvo tvoje vsemogočnosti 197 Cu deže tvoje modrosti, neizmernost tvoje viso¬ kosti. Spoznam, da je Kraljica nebes od tebe Prejela svojo izvolitev, svojo visokost, vrednost %n veliko bogastvo. Tvoje darove in tvoje mi- l°sti hvalimo in povikšujemo v tvoji neoma- deševani Materi; in kadar njo kličemo, pro- Sty no tvojih milostij, katere po nji deliš. Saj He ob vseh časih nagibal tvoj mili Duh verne hoje cerkve k češčenju in prošnji Marije. ^-° tedaj njo prosim kake milosti, hočem s te *n tebi, svojemu preljubemn Odrešeniku, le Pokazati, da si jo ti od večnosti ljubil in l zvolil zn svojo mater , da si od nje sprejel c toveško natoro, počival v njenem čistem telesu, O el • n je živež dobival , bil in vzrastel v njenem ° s krbljevanju. Kaj ne boš storil iz ljubezni tolikšne matere, ki si že tako dobrotljiv v s v°jih svetnikih, ki so le tvoji služabnikiP er pa Marijo kot najimenitnejšo stvar svoje Vsetno gočnosti in modrosti ljubiš čez vse U IK svetnike in angelje, česa nimam li u Puti, kadar te po nji prosim milosti in po- °^i> ali kadar te ona prosi za-me? Pred vsem pa prosim, da vnameš moje S . r ° e mi daš sveto gorečnost, da posnemam j ,. 0 lope čednosti tvoje najpopolnejše Matere. Ve š, o moj vsegavedoči Bog in Gospod! 198 katere Marijine čednosti mi je pred vsem * druzimi treba. Daj mi tisto, s katero eadobim vse druge. Ta čednost je ljubezen, o preljub* Jezus! katero je imela Marija do tebe. S to ljubeznijo ti bom nasledovala v čistosti telesa in duše, da bo vsa lepa; s to ljubeznijo t* bom nasledovala v ponižnosti, v potrpežljivosth v kratkosti, v samoti ; s to ljubeznijo bom premagala posvetno ljubezen, skušnjave, p°' zelenje mesa, poželenje oči in napuh življenja i s to sveto ljubeznijo si bom neutrudljivo p*' 1 ' zadevala dopusti tebi, o moj Jezus! ki sl Bog mojega srca , s katerim želim vekomaj v ljubezni sklenjena biti. Sveto obhajilo v duhu. 0 preljubeznivi Jezus! kakor si me ljubil , me ne more ljubiti noben človek. ^ si za-me umrl na zaničevalnem križu; teg a ni noben človek storil za-me. Tudi še vsoP dan mi predočuješ grenko smrt, ki si jo p>' e ' stal za-me. ker se, resnično pričujoč v krvavi daritvi , daruješ za-me nebeškemu Očet^ in me udeležuješ zasluženja svojega trpljenji Ni li ta ljubezen dosti velika za-me in d° s ^ velika za moje zveličanje? Zakaj , o moja lp l 199 besen in moje življenje! si se hotel v jed moji duši dati in ji tako podariti vse zaklade svoje ljubezni? Zakaj hočeš zediniti svoje božje uieso s mojim nečistim mesom, svoje ljubezni Uoreče Srce z mojim mlačnim srcem in svojo Presveto dušo z mojo grešno dušo? Kaj mi P r avi ta tvoja ljubezen druzega, kakor da se H čisto in popolnoma darujem; ravno tako, kakor se tudi ti daruješ meni vsega, o moj Presladki Jezus! Ti si, o Beseda božja! v začetku vse vstvaril x u si mi dal to časno življenje, ali v svoji ljubezni mi daš neko popolno in božje živ¬ ljenje, ker sam k meni prideš in me s seboj Poživiš, da živim, pa ne jaz, ampak ti v meni , 0 večno življenje! Ker me tedaj tako ljubiš, o Jezus! stori , 'la se po tej božji jedi moje telo in moja duša s tabo sklene in moje srce užge s ljubeznijo tv °jega Srca. Pridi in utolaži mojo lakoto s svojim očesom in ugasi mojo žejo s svojo krvjo. Stori mi grenko in neprijetno vse, kar razun tebe pokušajo moje usta, kar zahtevajo moji Počutki in poželi moje posvetno srce. O kako srečni so duhovni, katerim je dana (l Ongeljska jed; ko bi pač tudi jaz , o moj 200 Jezus! uživala to milost, zakaj moja duša hrepeni po tebi. Daj mi po tem takem , da te saj v duhu prejmem vsaki dan. Spoznam, o Gospod! pred nebom in zemljo da niselM vredna, da greš pod mojo revno streho, ali ti, o vsemogočni Jezus! moreš v tem hipi 1 očistiti mojo telo in mojo dušo. Stori, o mo] Jezus to, očisti me, da boš rad pri meni v meni prebival s svojo milostjo in ljubeznijo- Vse, kar imam , tebi izročim, o Jezus! in ti, dobrotljivi Gospod! daj meni, kar imaš, da bode vse tvoje moje, in moje tvoje. In ako imam tebe , sem bogata zadosti, in ne hrepenim po ničesar drugem. H koncu sv. maše. O kako srečno se čutim zdaj, ker je Jezus moj in jaz sem vsa njegova. O Marija, zdaj vem , s kakšnim veseljem si bila napolnjena, ko si Jezusa v sebi nosila. Poveličuj zdaj 3 manoj mojega Gospoda in vsi angelji naj i! (l hvalijo in častijo z manoj , da se Gospod Jezus Kristus ne le nebeškemu Očetu na altarp 1 daruje , ampak tudi z nami sklene v resni& ali na duhovni način in nas ravno po te] presveti daritvi udeležuje svojega neskončnega 201 ^sluzenja. O Jezus moj Odrešenik, moj Zve¬ ličar in moj Gospod! tebe ljubim , tebe hočem Ve komaj ljubiti in po Mariji, tvoji preljubi kateri, te vekomaj častiti. Marija, moja mati, ''noja srednica in besednica! sprosi mi to in v seh potrebnih milostij od svojega ljubega Sina, kateri z Bogom Očetom in sv. Duhom kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. Opomin. Stori danes kako dobro delo Mariji v če utegneš, moli sveti rožni venec — priporoči k°£ji milosti ia Marijini priprošnji žive in mrtve, ka- teri so Marijo posebno častili in jo še častč. Tudi jaz 86 priporočam v vse tvoje pobožnosti. o neomadeževanem Spočetju Marije Device, katere naj bi molile vse bogoljubne device, ako ne vsak dan, vsaj ob nedeljah in praznikih. Sv. Pij V- so dodelili za vsakikrat 50 dni odpustka vsem, ki jih pobožno molijo. Z o r n i e e. Ceščena si Marija i. t. d. t. Tvoje neomadeževano Spočetje, o božja porodnica! B. Je prineslo vsemu svetu toliko veselje. t. Zdaj se, usta, mi odprite B. V čast Device prečastite, t. Glej, Gospa, da mi pomagaš, B. Moč sovražnikov premagaš. 203 ^ čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu; B- Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, in vekomaj. Amen. Pesem. Zdrava! zemlje vse Gospa, Ti nebes Kraljica! Zdrava! Zvezda jutranja In devic Devica! Zdrava! polna milosti, Vseh nebes svetloba! Pridi grešnim na pomoč, Tare nas hudoba. Tebe je od vekomaj Zvolil Oče večni V mater Sina svojega, Da bi mi b’li srečni. Zvolil te je sveti Duh V ljubljeno nevesto, čisto in brez madeža, Vselej njemu zvesto. Predpevek. Kako lepa si, moja pri- Jateljica, kako lepa! tvoje oči so kakor go- °nične oči, zraven tega, kar je v notranjem kritega. (Visok. pes. 4.) t. Najvikši si je posvetil svoje prebivališče. 0. Bog je v sredi v nji: ne bo se dala pre¬ makniti. f. Gospa! usliši mojo molitev. {t. In moje vpitje naj pride k tebi. Molitev. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes , Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa iu vsega sveta Gospa! katera ne zapustiš ni¬ kogar in ne zavržeš nobenega, ozri se dobrot¬ ljivo z milostljivim očesom na nas in zadobt nam pri svojem dobrotljivem Sinu , ki si g® Devica rodila, odpuščenje vseh naših grehov, da po tvojem svetem neomadeževanem Spo¬ četju, katero ponižno častimo, prejmemo v prihodnjem življenju večno veselje, po Jezusu Kristusu , tvojem edinorojenem Sinu , kateri z Očetom in sv. Duhom živi in kraljuje n® vse veke. Amen. —< 8 >— Prva. CešSena si Marija i. t. d. !. Glej, Gospa, da mi pomagaš, 0. Moč sovražnikov premagaš. 205 čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu; Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, in vekomaj. Amen. Pesem. Modra D’vica, hvaljena! Hiša ti modrosti, V sedmih stebrih stavljena! Miza vse sladkosti! Greha si obvar’vana V duhu in po mesu, Sveta in brez madeža V maternem telesu. Vrata v raj si grešnikom, Jakoba danica; Vseh živečih Mati si, Angeljev Kraljica. Luciferju groza, strah, Nam vojaška hramba, Kristijanom si pomoč, Vsem zavetna shramba. Kredpevek. Katera je ta, ki pride ko Shajajoča jutranja zarja; lepa kot luna, iz- v °ijena ko solnce, strašna ko vojskina truma bran pripravljena? (Visok. pes. 6.) 206 f. Ti si vsa lepa, moja prijateljica, In v tebi ni madeža. t. Gospa! usliši mojo molitev, 5. In moje vpitje naj pride k tebi. Mo lit e v. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes itd■ (kakor stran 204). Tretja. češčena si Marija i. t. d. f. Glej, Gospa, da mi pomagaš, Moč sovražnikov premagaš. t. čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu; ji. Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, in vekomaj. Amen. Pese 111. Zdrava, skrinja ti miru! Sedež prečastitljivi! Ti nebeška mavrica! Grm nezgorljivi! Šiba roda Jeseta, Krzno Gedeona, Vrata neodklenjena, Satovje Samsona. 207 Res se je spodobilo Božji Porodnici, Med ženami blaženi, Zvoljeni Devici, Da jo večni božji Sin Hudi kači vbrani, čisto greha Evnega Mater si obrani. P r e d p e v e k. Pod senco tistega sem se- ^ e ia, po katerem sem hrepenela, in njegov Sa d je sladak in prijeten v mojih ustih, (^ok. pes. 2.) V Moje stanovališče je na najvikšem, in moj sedež na stebru oblaka. Gospa! usliši mojo molitev, V in moje vpitje naj pride k tebi. Molitev. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes itd. (sakor stran 204). Šesta. t & t. & Ceščena si Marija i. t. d. Glej, Gospa, da mi pomagaš, Moč sovražnikov premagaš, čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu ; Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, ln vekomaj. Amen. 208 Pesem. Mati in Devica skup, Tempelj ti Trojice, Ti veselje angeljev, Hiša lepotice. Ti tolažba žalostnih, Vrt razveseljenja, Cedra svete čistosti, Palma potrpljenja. Zemlja blagoslovljena, Duhovniška, sveta, In prekletstva Božjega Prosta in izvzeta. Mesto ti Najyikšega, Protizorna vrata, V tebi milost zgolj je vsa, O Devica zlata! Predpevek. Nje hiša je na sv. gorah : Gospod ljubi Sijonska vrata bolj, kot vse l a ' kobove šotore. (Ps. 86.) t. Velike reči se o tebi govore, o mesto božje. ]}. Najvikši te je postavil. t. Gospa, usliši mojo molitev, 5. In moje vpitje naj pride k tebi. 209 Molitev. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes itd. ( k akor stran 204). Deveta. Oeščena si Marija i. t. d. Glej, Gospa, da mi pomagaš, Moč sovražnikov premagaš. ^ čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu ; Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, in vekomaj. Amen. Pesem. Mesto pribežališče, Turn Davida znani, Ves z orožjem ograjen, Var’van s prsobrani. V svojem svetem Spočetji Si v ljubezni ognjeni Zmagala peklensko moč Gada puh strupeni. Prava, močna Žena si, Judita vesela, Ti, devica Abisag, Davida (Jezusa) si grela. Nevesta Kr. 14 210 Za Egipt rešitelja Rahel je rodila, Vseh ljudij Zveličarja Ti si Mati bila. Predpevek. Bog Gospod je rekel kači: Sovraštvo hočem narediti med tabo in ženo; ti boš zalezovala njeno peto in ona ti bo strla glavo. (Gen. 3 .) t. Kakor lilija med trnjem, 5,. Tako je moja prijateljica med hčerami. f. Gospa, usliši mojo molitev, g. In moje vpitje naj pride k tebi. Molitev. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes itd" (kakor stran 204). ¥®£®riie@. Ceščena si Marija i. t. d. t. Glej, Gospa, da mi pomagaš, Moč sovražnikov premagaš. i. čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu > 5. Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselojt in vekomaj. Amen. 211 Pesem. V tebi prečudujemo Ahacovo uro; V tebi Bog je na-se vzel človeško naturo. Da bi revni, grešni rod Zvikšal, z Bogom spravil, Se je tvoj preljubi Sin V revščino postavil. V žarkih Solnca božjega Se Marija sveti, čast njej, svetli Zariji, V čistosti spočeti! Lilija med trnjem si Strla kači glavo, Lepa Luna svetiš nam, Kažeš pot nam pravo. P r e d p e v e k. Ti si slava Jeruzalema! ^ Oselje Izraela: ti čast in lepota našega ljudstva. (Judit. 15.) Plažena si med ženami, lu blažen je sad tvojega telesa. ^ Gospa, usliši mojo molitev, In moje vpitje naj pride k tebi. Molitev. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes itd. (kakor stran 204). 14 * 212 I r a 5 1 i e e. Češčena si Marija i. t. d. t. Spreobrne naj nas, Gospa, po tvojih proš¬ njah potolaženi Jezus Kristus, tvoj Sin, 3. In naj odvrne svojo jezo od nas. t. Glej, Gospa, da mi pomagaš, 0. Moč sovražnikov premagaš. t. čast bodi Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu; p.. Kakor je bila v začetku, in zdaj, in vselej, in vekomaj. Amen. Pesem. Ti devištva beli cvet, Mati in Devica, O visoka, z zvezdami Venčana Kraljica! Zmagaš Božje angelje V čistosti, svetosti; V zlati plašč oblečena, V kraljevi svetlosti. Ljuba mati milosti, Upanje zgubljenim; Mila zvezda mornarjem, Luka (vtišje) potopljenim. 213 Ti nebeška Vrata nam, Zdravje ti bolnikov, Daj, da Kralja gledamo V hiši vseh svetnikov. Predpevek. Jaz sem mati čiste lju- bezni, strahu, spoznanja in svetega upanja, ^ri meni je vsa milost življenja in resnice, P r i meni je vse upanje življenja in čednosti. (Sir. 24). Pristopite k meni vsi, kateri me želite, in nasitite se mojega sadu. Gospa, usliši mojo molitev, K In moje vpitje naj pride k tebi. Molitev. Presveta Devica Marija, Kraljica nebes itd. (kakor stran 204). Priporočevanj e. Tebi izročujemo, O devica mila! Petje in molitvice, Revnih src darila. Skoz življenja pofvanje Nas nesrečam brani; Bodi nam Tolažnica, V smrti ti na strani. Amen. 214 Med večernicami. Ljubezniv pogovor z Jezusom o njegovi mo¬ gočnosti in dobroti, ker hoče, da mu daruješ svoje srce. Hči: Mogočni Bog in premili Gospod moje duše! kateri si me po svoji mogočnosti vstvaril in po svoji dobroti odrešil, kaj hočeš v hvaležno spoznanje tolikih dobrot od svoje služabnice ? Gospod: Moja hči! jaz nočem od tebe nič druzega, kakor da mi daruješ svoje srce. (Pripov. 23, 26.) Hči: Kdo pa sem jaz, in kaj je moje srce, da ti, o Bog! od mene v dar želiš to srce ? Oj! jaz sem revna grešnica, in moje srce je prebivališče vseh spridenih želj, vir vse hudobije in predrznosti, katere sem bil® že zoper tebe kriva. In kdo si ti, moj Gospod! da tako močno poželiš po tolikanj ostudne# 1 in tebi nezvestem srcu? Oj, kdo neki mi j e v stanu povedati, kdo si ti, in kaj da so neznani zakladi tvoje mogočnosti, tvoje modrosti, tvo¬ jega veličastva, tvoje dobrotljivosti in občud- ljive ljubeznivosti? Vprašam nebesa: Kaj so ? Odgovore m 1 ’ da so delo tvojih rok; in zemlja z vsemi svo- 215 jimi prebivalci mi pove, da je utrjena od ^be. (Hebr. 1, 10.) Vprašam ljudi: Kdo so? Dajo mi odgovor, da si ti njih Bog in Odrešenik, po katerem pritekajo vse dobrote in milosti. (I. Tesal. i, 10.) Stopim doli v globok prepad ter ugledam Nesrečne ljudi, kateri trpe v večnem plamenu, ker niso hoteli verovati v te, Sinu božjega, a b te ne ljubiti; ugledam pa tudi puntarske hudobne duhove, kateri z močjo tvojega srda trpinčeni od strahu še slišati ne morejo tvo- J e ga imena. Se vzdignem v duhu gori v naj- v ikša nebesa; vidim te sedeti na desnici Oče- l°vi, v svetlobi angeljev in svetnikov, kateri Pred tabo na obraz padajo in molijo, in vsi § kup kličejo z močnim glasom, da ti si tisto Jagnje božje, kateremu gre hvala in slava, modrost in zahvala, čast in krepost in moč °d vekomaj do vekomaj. Ti si mogočni Bog, Oče prihodnjega živ- /i en ja, Knez miru. Očaki so zdihovali po tebi m da bi te videli, klicali so na nebo in zemljo. ^Posteljni so svetu oznanovali tvoj zveličanski Prihod na zemljo in odhod v nebesa, kakor U( li nerazumljive zaklade tvoje milosti, ki si Ph ljudem skazal in zapustil. 216 Kako neizrečeno veliko je mučencev iz vseh dežel in narodov, vsacega spola in vsake starosti, kateri so veselo prestali vse trpljenje in muke, ki se le zmisliti morejo, samo zato, da bi prišli v tvojo čast in slavo. In da bi si pridobile tvojo ljubezen in dopadenje, so one bele trume neštevilnih devic, ki so okoli tebe zaničevale vse slasti in prazno veselje tega sveta, ter ene z vencem mučenstva in ene z ostrimi pokorili ozališale svoje devištvo. Vsi ti in drugi izvoljeni polože svoje krone k tvojim nogam v hvaležno znamenje, da p° tebi, o prečastitljivi Jezus, so to postali, kar so. Vse, kar je v nebesih ali na zemlji ah pod zemljo, mora pripogovati pred tvojim Imenom svoja kolena. Kako, o mogočni Bog, premili Odrešenik' kako te je v stanu še kaj mikati po mojem revnem srcu! Gospod: Moja hči! tvoje srce je moj del, moja dedščina, katero mi je dal moj Oče; je cena moje krvi; kraljestvo mojega Očeta, in prebivališče svetega Duha. Vstvar- jeno je, da bo z vsemi božjimi zakladi na¬ polnjeno. Nobena stvar ga ni v stanu zado- voliti, nobena spolniti njegovih želj, kakor samo jaz. In ker ni mogoče izreči, kako t e 217 ljubim, želim z nezapopadljivo željo, da mi da § svoje srce, da ti ga napolnim z nebe- ' ^bimi darmi. Hči: Zakaj neki, moj Bog in moje vse! * a kaj bi ti ne dala svojega srca, katerega želiš vzeti v posestvo ? Kako dolgo bi ga neki Se navezovala na ta goljufni svet ali na samo¬ tne ljudi, ali na prazno nečimurnost, in odtegovala tebi, ki si me vstvaril, s svojo ra g° krvjo odkupil, ki me živiš s svojim Sv etirn mesom in krvjo, in si tu in tam moje e uino in večno nasičenje? Nisem sicer vredna a s e ozreš name; le tvoja čez vse velika potrpežljivost in tvoja neskončna milost mi oiate srčnost, da si upam to doslej nezvesto ln nestanovitno srce tebi popolnoma dati v Posestvo. Pa ti, moj zvesti gospod; ti boš pre- ^ v aril to mlačno in pozemeljsko srce, ti ga 0s vravnal po svojem: te milosti te prosim P° tvojem predobrotljivem Srcu. žalostna skušnja me uči, kako malo se ^urem zanesti na svoje lastne moči. Stokrat * e ni sklenila, da ti hočem darovati svoje srce k ^ šemi njegovimi željami in občutljeji; sto- a t sem zopet vničila ta svoj dobri sklep in ln ako gam svoje spreobrnjenje od dne do dne: nae ti med tem s sveta pokličeš, moram 218 kar umreti s tem nezvestim in nestanovitnim srcem. Me bo li moje telo, s katerim sem se mehkužila, ali svet, kateremu sem služila ali srce človekovo, ki sem ga krivično ljubila obvarovalo pred tvojim pravičnim srdom? Oj, tako bi mogla le jaz zavržena biti in se vekomaj ločiti od tebe, ki si moje veselje iD moje nasičenje! O Gospod! ki moje srce tako neizrekljivo ljubiš, moreš dopustiti toliko ne¬ srečo ? 0 preljubi Jezus! daj tedaj, da bo odšle) moje srce tvoje in tvoje Srce moje! daj , ( l (t ' te ljubim in objokujem tvoji ljubezni storjen 0 razžaljenje in nečast. Ti bodi moja edi> l(l tolažba in moje veselje na zemlji : ne daj, bi meni gospodoval sovražnik, ki me ohdafi od vseh strani. Operi me s svojo krvjo , očisl ♦ moje srce in z vezjo svoje ljubezni ga skle nl s svojim srcem; tebi ga popolnoma darujen* po Mariji, tvoji preljubi Materi in moji p rr prošnjici za vselej. Cerkvena pesem v čast Matere božje. Zdrava morska zvezda, Božja mati zlata, In Devica vedna, Neba srečna vrata. V ustih Gabriela Klicana si zdrava. Mir nam daj, za Evo Ti si mati prava. Krive zvez odreši, Slepim daj svetlobo, Dobro vse nam prosi, Ženi preč hudobo. Z vol j ena Devica, Zmed vseh najbolj mila; Nas nedolžne, čiste, Mile boš storila. Skaži se nam mater. Prošnje po teb’ jemlji On, ki zastran nas je Bil tvoj Sin na zemlji. Daj življenje sveto, Varno pot dodeli, Jezusa naj večno Gledamo veseli. Hvala bod’ Očetu, Kristusu čast taka, In pa svet’mu Duhu. Vsem trem čast enaka. 220 Hvalna pesem Marije Device (Luk. i.) Predpevek. O sveta Mati in neorna - deževana Devica, častita Kraljica sveta! prosi za nas Boga. »Moja duša poveličuje Gospoda, ^ V Bogu, Zveličarju mojem, mi duh poskakuje- Ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, odsihdob mi srečna! rodovi vsi poreko j On mogočni je storil velike reči nad menoj ■ Sveti je njemu ime. Kateri se njega boje, jim milost njegova Gre od roda do roda. Velike reči on dela s svojo roko: Naklepe prevzetnih podira, S sedežev premogočne posaja, In ponižne na nje povzdiguje; Stradavcem daje obilnost, Bogatince pa prazne odpravlja. Izraela svoj’ga služabnika je poprijel; Pomnil je, kakor je našim očakom obljubil; Abrahamu in njega zarodu; do vekom 8 . 1 milost!« Predpevek. O sveta mati in neom 8 ( deževana Devica, častita Kraljica sveta! pr° s ' za nas Boga. Molimo: Dodeli nam, svojim služabnikom, prosil 0 ' Gospod Bog! da uživamo vedno zdravju t,(l 221 duši in telesu in da bomo po častitih proš¬ njah presvete Marije vselej device rešeni se¬ danje žalosti, in deležni večnega veselja. Po Kristusu, Gospodu našem Amen. Predpevek svete cerkve k Materi božji. (Od prve adventne nedelje do božiča.) Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš M“ata nebeška in zgodnja danica! pomagaj judstvu, ki je padlo, pa želi vstati, ti, ki si Sv °jega Stvarnika prečudno rodila, devica Prej in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih Ust prejela češčenje, usmili se grešnikov! ^ Angelj Gospodov je oznanil Mariji: je spočela od svetega Duha. Molimo. Svojo milost , prosimo, Gospod! vlij v naša da, ki smo po angeljevem oznanjenju s P°znali včlovečenje Kristusa , tvojega Sina, P° njegovem trpljenju in križu dosežemo čitljivo vstajenje. 222 (Od božiča do svečnice.) Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš . • • kakor stran 221. t. Po porodu si devica čista ostala. 5. Prosi za nas, Božja porodnica! Molimo. Bog! kateri si po rodovitnem dev0 v,i svete Marije človeškemu rodu dodelil d a> večnega zveličanja; daj, prosimo, da njo 2 n modro gorečnostjo opravljal tako težko in božjo službo. To so znamenja tebi pristojnega spo - vednika; in če ti ta znamenja niso zadosti jasna, 8. izvoli si tistega za svojega spovednika, katerega se drže tisti, ki v duhu pobož¬ nosti od dne do dne napredujejo in ki sploh velja za učenega in modrega spo¬ vednika. 9. Za tacega vodnika z velikim zaupanjem mene prosi. 10. Ti pa ni dano, ali ti je nemogoče izbrati spovednika po svojih željah, nikar nič n e 23 L pomišljuj razodeti svoje vesti tistemu, ki ti ga je dala pokorščina ali potreba. Jaz ga bom tako vodil, da ti bo koristen; a ko se pa noče rečij, ki k popolnosti napeljujejo, marljivo poprijeti, bom jaz sam tvoj učenik. Opomba. V pomanjkanju zaželenega spovednika 0 devica, svetega življenja željna, v tej knjigi našla 0v °lj podučenja in vodil. III. f> britkostih in otožnih mislih, ki jih pobožne duše včasi najdejo v spovedi. Gospod: Moja hči! hudobni sovražnik bo skušal po vsi moči odvrniti od po¬ gostne spovedi. Ali te bodo namreč zasmeho- Va b mlačni posvetni otroci in tvojo pobožnost krivo razlagali in na hudo zvračevali, ali te °do p a vznemirjale notranje težavnosti. Hči; Moj Bog in Odrešenik! ta svet naj rrie ne odvrne od mojega sklepa. Kako bi ^°gla jaz tvoja služabnica biti, ko bi hotela svetu dopasti? Ali druge misli me tužno šolajo in včasi me tako zmešajo, da si sama Se bi ne vem pomagati. Včasi morem po dolgem premišljevanju °maj razodeti kak majhen pregrešek, ko 232 vendar vem, da sem podvržena vsem rev- ščinam; včasi se mi zdi, kakor da bi izpustila velike grehe in premalo izpraševala svojo vest; včasi sem nevoljna in omahljiva v svojem sklepu ter si sama sebi rečem: kaj ti pomaga tvoje pogosto spovedovanje, ko se nikdar ne poboljšaš? včasi dvomim, ali sem obudila pravo kesanje ali ne, kar m® pripravi v velik strah in otožnost; včasi ne vem, kaj bi povedala pri spovedi, tako sem zmešana. Moj spomin se zgublja, tolažba zginjuje, gorečnost ugasuje in ne ostane druzega, kakor dušna britkost. In ko grem po spovedi k tvoji sveti mizi, je v meni l e temota, strah in boječnost, da mrzel pot p° meni stoji. Oh, tako revna sem jaz, o mb) Bog in moje vse! Gospod: Moja hči! zakaj se zastonj ža¬ lostiš? te bom mar jaz zapustil, ko iščeš men' dopasti ? Jaz hočem, da boljše misliš o menh in da me iščeš v priprostosti svojega srca. 1. Ako se ne moreš pred spovedjo spo¬ mniti nobenega greha, je to dobro znamenja da je tvoje srce bolj in bolj očiščeno. Povej svojemu spovedniku, da se ne veš nobenega greha obtožiti, ter se potem spovej kakega greha iz preteklega življenja. i 233 2- Ti se bojiš, da bi ne bila morebiti Za dosti izprašala svoje vesti in iz slepote ne poznala enega ali drugega greha. Tvoj strah n espameten; veliki grehi ne morejo skriti . 111 duši, ki vedno na-se čuje in vsak dan lz Prašuje svojo vest. In če le odkritosrčno z atl ° ravnaš in iz hudobne sramožljivosti ne zamolčiš ali zmanjšaš nobenega znanega j= re ha, ti ne more tudi velik greh, ko bi ga , J! a pozabila, škodovati potem, ko si se okoli trt ure izpraševala. Vseh odpustljivih grehov P a in vsakdanjih slabostij ne moreš v seda- r '| erri stanu razodeti in tudi nisi dolžna se ],h obtožiti. d- Ne pusti se tudi ostrašiti od pogostne ^Povedi, če se ti zdi, da se nič ne poboljšaš. koliko bi drugih grehov bi bila že storila, ko j ne bda pogostoma hodila k spovedi! Saj dobro, da veš za svoje slabosti in se Poznaš za slabo. Koliko svetih mislij, go- želj in srčnih zdihljejev obudiš, kadar , es k spovedi! v koliko rečeh si se že po- a , in v koliko se še boš, ako zvesta b °ljšab ° st an< svojemu sklepu! In če si vkljub Pogostih spovedij še slaba in le še zopet kako bi ti še-le šlo, ko bi se ne poslu¬ jta tega svetega in močnega pripomočka ? 234 4. Ti si v strahu, da bi ti ne pomanj' kovalo potrebnega kesanja, kar bi utegnil 0 biti velik greh. Ali bo pa to kesanje k»J bolj srčno, če živiš v prostosti in nemarnost vesti? Ko bi bil ta tvoj strah pameten, b 1 morale vse pobožne duše odnehati od p°' gostne spovedi, zakaj nihče ne more vedeta če je obudil pravo kesanje in žalost n aC ' svojimi grehi. Te bom li zavrgel, ko meni za ljubo P° svoji moči opravljaš tako sveto delo? TvoJ a vest ti pravi, da me ljubiš; kjer je pa lj u ' bežen, tam je tudi kesanje, ne sicer vsel 0 J občutljivo, vendar vselej v srcu, katero se spozna iz trdnega sklepa in iz pripravne volj e poboljšati se; in tudi če zopet padeš v stat® slabosti, nimaš zavoljo tega obupati, tenA® v spoznanji svoje revščine upaj toliko b^J na mojo milost, katera se zadovoli s tvoji j 11 prizadevanjem, če bi že tudi tvoje kesanj ne bilo tako popolno. Po tem takem v nemar pusti, moja b$’ svojo britkost in otožnost, ali jo preneS' potrpežljivostjo, če je ne moreš v nerfl^ pustiti; zavoljo nje pa ne odnehaj od P° gostne svete spovedi; in kolikor bolj s 235 PtaSna in boječa, se vendar zavoljo tega ne 'Gj odvrniti od prejemanja mojega Telesa. Hči: Gospod! ne zadržujejo me težave m britkosti, ki jih občuti moja duša, temveč boječnost tebe razžaliti. Gospod: Moja hči! učiti te hočem, katere so tiste, ki se morajo po pravici bati, Pojemati ta sveti zakrament. IV. katerim je pogostna spoved škodljiva. Gospod: Moja hči! ta boječnost in jhalosrčnost, ki jo čutiš v sebi, je znamenje ^gaboječe in občutljive vesti, ki ne pride c kakega greha, ki ti še znan ni, temveč P° eni strani od želje meni dopasti, po drugi an > pa tudi od skrivnega nagajanja in lz adevanja hudobnega duha, kateri bi ie a zmotil. Ta misel naj te tolaži, khačne in mrzle duše, ki pa vendar žive "vsega strahu, so te, ki se imajo po brez Vsi Pravici bati zavoljo svojih spovedi. Enacih devic se najde med svetom in v Gumnih Srl YV\ °stanih. V samostanih so tiste, katere J e pogovore in misli zmiraj obračajo na ' v etne nečimurnosti; katere so v službi Ž36 božji in vsakdanjih vajah v pobožnosti len 6 in zaspane; katere zanemarjajo dolžnost* svojega stanu in ne spolnujejo mojih postal katerim težko de samota in pokorščina *** vsakdanje zatajevanje svojih počutkov; katef 6 v srcu trpe radovoljno sovraštvo ali togoto ali zamrzo in enake slabosti; katere ne gred 0 k spovedi iz želje se poboljšati, temveč lZ navade in človeškega strahu; katere mal° marajo za majhne grehe in komaj nekolik 0 gnjusa imajo pred velicimi; katere so pol° e nerodnih in spačenih želj in nočejo spozna** svoje revščine, in se ne poboljšati zavolj 0 otrpnjenega srca. Med svetom pa so nekatere device, k® tere hrepene le po kratkočasnosti in posV at , nem veselju; hočejo vse zvedeti in vid etl in videne biti; katere nočejo ničesar svojih peterim počutkom, ničesar svojim pozem e ^ skim željam pritrgati; katere so prevzeti in ošabne v svoji noši, predrzne in razuzda ** 6 v svojem zadržanju, lene in nemarne v slu^ božji, in v vsem svojem dejanju in nehal 1 .! nepremišljene in nespametne. Te se imajo pač po pravici bati, gredo brez potrebnega pripravljanja, v* natančnega izpraševanja svoje vesti, h r 237 s rčne žalosti nad svojimi grehi, brez resnič¬ na sklepa se poboljšati in brez vse koristi zakramentu sv. pokore. Naj se slednjič boje tiste, katere teže Ve bki grehi ali hude navade, ki jih zamol¬ kli vedoma iz hudobne sramožljivosti, fi ijo a ^* Pred spovednikom zmanjšujejo in zakri- ^ a j°i ali čez nje obude le ustno kesanje, tako, Sr °e nič ne čuti tega, kakor se je zgodilo že večkrat. če p a tebi m °ji milosti Sarn a se bi ^ c, j° ne iščeš nič druzega, kakor le meni a °Pasti ^‘benega velicega greha: bodi potolažena in e J 'veliko zaupanje na mojo ljubezen in Valjenje, ter se pri svojem strahu in bo- nosti posluži pogostne svete spovedi. Ta t e n , a boječnost, ako se je ne moreš znebiti, spričuje tvoja vest, da po nisi v tem revnem stanu, če moreš reči, da s pogostno spo- 3ga, kakor le meni in se poboljšati, in se sicer ne zaveš °hrani v čistosti srca, v Gospodovem strahu; v pravi ponižnosti ona stori, da s Tečnostjo in varnostjo hodiš po Gospodovem - 11 >n brez tolažbe služiš svojemu Bogu, ^ar i Je velika čednost. 238 Molitev k svetemu Duhu pred spovedjo. „ jb Sveti Duh, Duh božji in največji Tolažb moje žalostne duše! prosim te z vso po nostjo, pridi in razsvetli mojo temoto, da p * 1 tvoji svetlobi tako natanko spoznam svoje sw bosti in grehe, kakor jih bom spoznala smrtni uri in pred sodnjim stolom božji' 771 ' O sveti Duh! pridi in zbudi v mojem s rCit toliko kesanje zavolj mojih grehov, da jih 1 resnici objokujem in nikdar več ne štor* 171 ' Ustavljala sem se tvojemu svetemu navd a jan ju, zaničevala tvoj vedno klicalni in °P° minjevalni glas ter te žalila , ko sem p° s ^. šala svojo popačeno voljo in nagnjenje; " ti, o Bog ljubezni in vse tolažbe! obm 1 zopet k meni in jaz, grešnica , se obrneš tebi. Za-te je kaj majhnega , če me razsvea ’ o neizmerna Buč! jaz pa najdem v tvoj obiskanju svoji žalostni in nepokojni (7t najvikši blagor in pravi mir. V. Izpraševanje vesti. Opomin. Ni treba si glave ubijati, k a< ^ izprašuješ svojo vest; veliki grehi nava d A 239 s ami od sebe vest pečejo pri devicah, katere n 'so še od posvetne nečimurnosti oslepljene v hudobiji otrpnele. Tudi radovoljnih 0( Jpustljivih grehov se boš spomnila brez 'kdzega preiskovanja, ako se večkrat spove- ^ u ješ in vsak dan izprašuješ svojo vest. Tudi ri ' Potrebno in ne svetovati, da bi se izpraše- Va la po vseh božjih in cerkvenih zapovedih, t(i mveč smeš se le tega trojnega držati, |jamreč: 1. kako si se zadržala proti Bogu; ■ kako proti svojemu bližnjemu, in 3. kako P r °ti sami sebi? Poglej izpraševanje vesti Pri Večerni molitvi, stran 131. svoj e čejo st °riti Naslednje napeljevanje k izpraševanju . vesti je pa za tiste device, katere ho- že i° v začetku svojega novega življenja sicer Pa pravo otroško spoved, ali katere se vnemamo poslužijo tega sv. zakramenta, ** zavoljo še posvetnega življenja imajo Jhno spoznanje samih sebe; vendar je k °vati, da tudi ti prebereš to napeljevanje Spraševanju vesti enekrati v letu. Napeljevanje k izpraševanju vesti za device. I. Grehi zoper Boga¬ ti božji se leno in nemarno za- opuščati jutranjo in večerno molitev 240 ali jo le po vrhu in brez pobožnosti opra v ' ljati. V cerkvi med službo božjo se pog°' varjati, se muditi v radovoljnem raztresenj#’ okoli se ozirati, s predrznim obnašanje# 1 ' prevzetno in našopirjeno obleko, ali celo 2 nesramno goloto priti, s čemur se m oXe devica vdeležiti veliko ptujih grehov. Ob nedeljah in praznikih sveto mašo muditi brez veljavnega vzroka, kakor tud 1 iz lenobe ali iz zamrze do molitve ne iti k pridigi, krščanskemu nauku in večernica# 1 ' Brez pravega pripravljanja opravljati sp 0 ' ved in prejemati sv. obhajila. Pri spovedi grehe zmanjševati, iz srai# ož , ljivosti zamolčati, posebno, če so g ^ 1 zoper deviško čistost, ali jih izpustiti zavolj 0 pomanjkljivosti potrebnega izpraševanja vest 1 ’ ali jih zamolčati v dvomu, če so ali # l6 ° veliki grehi. Pri tem zamolčanji sv. obl # 1 jilo prejeti, po spovedanih velicih grehih g0 ne poboljšati, v hudobni navadi ostati, ka r je znamenje, da je bil pri poprejšnji sp 0 vedi kes in sklep pomanjkljiv. V taki okoj 1 ščini se imajo ponoviti poprejšnje spovedi & je povedati spovedniku, odklej se je godilo, in koliko je bilo takšnih spov® opravljenih. 241 Ob nedeljah in praznikih se razveselje¬ vati v praznih veselicah, nevarnih družbah, v neugnani igri ali plesu. Presveto Ime Jezus iz same navade izre¬ kati p r i praznih rečeh, Boga pri nepo¬ dobnih rečeh v pričo jemati, svete reči v J ez i izgovarjati i. t. d. V križih in nadlogah se nepotrpežljivo ^držati, godrnjati zoper Boga, do njegove °brote nezaupnost imeti, božjemu navda- )atl ju se vedno zoperstavljati, iz lenobe, iz Pobitega duha i. t. d. Svojega dejanja in nehanja Bogu ne da- r °vati ; iz duhovne raztresenosti nanj malo Jhisliti; se mu za prejete dobrote ne za¬ valiti. ^ a ffla sebi dopasti zavoljo lepote, razum- hostj priljudnosti, obilnosti časnega, zavoljo (jf~ n j en ja ^ pobožnosti, kakor tudi zavolj . Ozih časnih ali dušnih dobrot in darov, in ne pripisovati Bogu. Dobro delati zato, da bi dopadla ljudem in se Jim prikupila. t, 0? . opomin. Napade zoper verske resnice in zoper Mč u . sm i'i e nje ima bogaboječa devica veliko več za- ri e *■*> kakor se jih ustrašiti, ker pridejo od hudob- a duha, ne od nje volje; vendar je svetovati, da jih dniku razodene in ravna po njegovem svetu. Nevesta Er. 16 242 II. Grehi zoper bližnjega. In prvič zoper očeta in mater ter druge deželske in duhovne predpostavljene. Starišev ne ubogati, kakor tudi dobr® opomine drugih predpostavljenih z nevolj 0 sprejemati, se jim zoperstavljati, jim nako¬ pavati križe in britkosti, z grdim zadržanje ^ 1 jih žaliti, z ošabnostjo nagovarjati — jim hudo želeti, razodevati njihove slabosti in pregreške, jim zaničljivo besedovati — v potrebi jih za¬ pustiti, njihove slabosti zasmehovati — se jn< >j Bog! Daj mi, o Jezus! svojo pomoč, ^ a se z odkritosrčnim in skesanim srcem s Poveni svojih grehov! Amen. 250 Molitev po spovedi. Moj najljubeznivejši Jezus! vselej milost' Ijiv in usmiljen onim. ki v te zaupajo: o naj bi te vsi pravični hvalili in vsi grešniki s6 k tebi spreobrnili in pri tebi našli prav 1 mir in zveličanje srca, katerega svet ne mo>' e dati. Ne vem sicer, če ti je všeč moje kesanji moj slabi sklep) in moja pomanjkljiva spovedi to pa vem, da tvoja dobrota je čez vso me? 0 velika, in to me tolaži v tej moji skrbi nevednosti. Tvoja ljubezen, katero si mi vseltf skazal, oživi močno moje pobito srce; sic e> ' pa trpim po pravici kazen svoje nehval eS ' nosti in ne zahtevam od tebe nobene drU(f tolažbe , kot katera mi je potrebna, da spolni svoje storjene sklepe. Žalostna skušnja me je že tolikrat učn a ' ne na svoje moči zidati, temuč klicati v tvoj 0 pomoč in milost En sam pogled tvojih o&J> ena zorna beseda, ki jo govoriš mojemu. sr ctl ’ mi je veliko ljubše, kot najgorkejši plam e,t ’ katerega zopet podere kaka majhna skušnji ali težava. Ozri se toraj name, kakor si s \ ozrl na Petra na dvorišči, na Magdaleno p 1 kosilu in na spokorjenega razbojnika na kri in moje srce te bo ljubilo in se topilo od lj il bežni. 251 Prašaj moje srce, o moj Zveličar! in prašaj Wie > kot Petra: Me ljubiš? In jaz ti bom ocl- Sovorila: Da, moj Gospod! ti veš, da te Iju- I n č e v idiš, da te moje srce premalo ljubi, spreobrni ga, kakor si storil s tolikanj ^oljenimi, ki so te razžalili Le eno besedo izgovoril , in njih duša je bila ozdravljena. ^~>'i se name in usmili se me, kakor si se n jih usmilil. Če le hočeš, bodem sedela s spokorno Magdaleno pri tvojih nogah , jih kljubovala ter jih umivala s svojimi solzami. Z njo bodem slovo dala svoji dozdanji neči- ni urnosti, svoje meso križala, svet z nogami k ptala in se malo zmenila, kaj bo govoril ln mislil o mojem spreobrnjenju. Tebi, o moj Bog! darujem svoje srce, tebi Hu izročim Vse, kar ti ne ljubiš, in kar ne >>lr >re tebe ljubiti in meni služiti, to zaničujem; tebi, Ženin moje duše! ni dopadljivo, pre¬ pustim onim , ki te ne ljubijo, ali ki te le ljubijo. Jaz pa te hočem ljubiti čez vse. Če se ozrem na svojo slabost, imam sicer Zaupnost nad svojim sklepom; ali če svoje >,l isli obrnem na-te, moje zaupanje in ljubezen, vi( Um, da mi je vse mogoče. Zakaj bi ne }}l °gla s tvojo milostjo storiti, kar je tolikanj Sv etih devic storilo s tvojo pomočjo ? Ti si 252 jih razsvetlil v njih nečimurnosti, ti si j^ pokazal svojo nezapopadljivo lepoto, ti si j& užgal s svojo ljubeznijo. Tvoja moč ni oslabela ne tvoja dobrota usahnila; kar si včeraj bil- moj najslajši Jezus! to si tudi danes in bod0$ celo večnost. Ne zapusti me tedaj , ti si moj e zveličanje in vse zaupanje moje. In oko zof ® padem , pridi mi zopet na pomoč in potolč moje žalostno srce. Čas bo prišel, ko te e bom nikdar več žalila, temuč zmeraj ljubili' Čez vse najsvetejša Devica! ki nisi nikob potrebovala pokore, ker tudi nikoli grešil nisi, in si za Bogom prvo pribežališče *** tipanje grešnikov; glej, k tebi se zatečem grešnica, in ti, moja ljubezniva Mati! bod 1 moja srednica in priprošnjica, da po tvoj 1 ' priprošnji poboljšam svoje življenje. AniM 1 ' ®2i|i ®It©l©& s O obhajilu devic. I. ^ O gostno sveto obhajilo je posebno dober pomoček k svetemu življenju. Gospod: Moja hči, ti imaš veliko skrbi, da Ani s krb Pa Se vsak dan nasiti tvoje telo; ni pa tvoja ® a žlahtnejša od telesa? bodi tedaj bolj na. jilu. te® da nasitiš svojo dušo. Ta hrana je tnoje Telo, ki se ti podeli pri sv. obha- Moje meso je res jed, in moja kri je k . Ptjača. Kdor je moje meso in pije mojo i *’ 0s tane v meni in jaz v njem. Jaz sem življenja; kdor je ta kruh, bo živel omaj. Hči: O Gospod! moje želje so sicer tebe Vek vž >vati ter m pri tvoji mizi svojo lakoto tolažiti Sv ojo žejo gasiti vse dni svojega poto- 254 vanja; ali če premišljujem tvojo neizmerno svetost, rečem sama pri sebi: kako sme 111 ' jaz, nečista stvar, tolikrat prejeti najsvetejšeg 3 Boga? Janez, najsvetejši med rojenimi žene, se je nevrednega štel razvezati tvojih čevljev jermena; in Marija, podoba čistost J ni pripisovala svojemu zasluženju, tem ve* tvoji neskončni milosti, da je tebe, o večno Beseda! nosila v svojem čisto-deviškem telesi In jaz, uboga in umazana grešnica, bi hotelo tebe tolikrat prejeti? ali bi ne bila to naj' večja predrznost? Gospod: Moja hči! v tej skrivno ® 11 ljubezni glej veliko več na mojo dobrot 0 ’ kakor na svojo nevrednost, če bi le s^° to premišljevala, da sem jaz tvoj Gospod lfl Bog, bi si morala pač pomišljevati k no°J’ mizi pogostoma pristopiti; ali pomisli, ^ sem in hočem biti tudi tvoj Odrešenik, tv °J najzvestejši prijatelj, tvoj brat in ljublj er,eC tvojega srca. Otrok, ki ljubi svojega oč eta ’ hiti brez boječnosti v njegovo naročje; P rl jatelj je rad pri svojem prijatelju, bolnik se 1 ^ boji življenja, temveč smrti. Boj se me ra žaliti; ta strah je svet in dober: ali ni^ se ne boj k meni priti, ki sem tvoje Ž* ljenje. Ta strah mi ni všeč in je zop eI-!l A 'Sj' ljubezni. Jaz te vabim k meni priti, ti °betam večno življenje in ti ponujam vse Za klade in dobrote: ako pa zametuješ moje m 'lo vabljenje, pač nimaš druzega pričako- kot večne smrti. Res je, da nisi vredna ^ene prejeti; ali pa misliš, da boš te milosti Vre dna, ako se odteguješ studencu življenja? Hči: Ljubi moj Zveličar! kolikor večja l e tvoja ljubezen in tvoje usmiljenje, toliko °studnejši so moji grehi, s katerimi te žalim v ®aki dan. Kako bi te smela pogostoma s P r ejeti v nečisto in nezvesto srce? Ali bi ne l^l studa nad takim mojim srcem? in ali bi ne utegnila namesto življenja smrti najti? k H o s p o d: Ravno zato me večkrat prejmi, er jaz sam morem grehov očistiti tvoje Srce , ozdraviti tvoje slabosti, utolažiti tvojo spokojnost, utrditi tvojo omahljivost in te s *“čno storiti zoper tvoje sovražnike. Ti se ° r aš veliko vojskovati, da ne zgubiš dra- ^ e £a zaklada devištva; jaz pa sem kruh bočnih in vino, ki device hrani. Kolikorkrat er *e vredno prejmeš, tolikokrat v sebi po- ^ožiš mojo posvečujočo milost, tolikokrat Svikšaš ljubezen, ki jo imam jaz do tebe ti do mene, in z ljubeznijo se povikša Sški venec. Jaz sem luč, katera te raz- 256 svetli, in ogenj, kateri te užge. če se lu$ odtegneš, si v temi, in ako se ognju umakneš, padeš v mlačnost in mrzloto. Tako pa se po tej nebeški jedi skleneš ti z mano in ja* s tabo, v kateri sklenitvi edino najdeš naj' slajše veselje in vso srečo svojega srca. Hči: Moj Bog in moje življenje! ker ® e tako dobrotljivo vabiš k sebi, hočem k teb 1 priti in te vžiti v najsvetejšem Zakramentu- Jezus! posveti moje telo in mojo dušo, boš ti imel v meni in pri meni veselje, > n da bom jaz našla v tebi svoje življenje. QJ’ kaj, ko bi te mogla vse dni vživati! Gospod: Bolj ko me ljubiš, pogostej e k meni pridi. Ako me pa le po maleU 1 ljubiš, se vendar le še zopet udeleži te n e ' beške jedi, da se bolj in bolj užge tvoj 9 ljubezen. Naj se le take zdrže te angeljsk e jedi, ki hočejo živeti v nečimurnosti; ti P 9 ’ ako me hočeš ljubiti, me tolikokrat prejm 1 ’ kolikorkrat ti dovoli tvoj modri in gore * 1 spovednik. Hči: Božji Učenik! uči me tudi, kak 0 naj se pripravljam k toliki milosti. Gospod: Prizadevaj si, da se m cl11 bližaš z vso mogočo čistostjo telesa in duš e ’ To je vse, kar zahtevam od tebe. 257 II. Čistost telesa in duše je device najboljša priprava. Gospod: Moja hči! ko sem prišel z n ebes na zemljo, sem hotel biti spočet v te lesu najčistejše device: ko pridem k tebi v svetem obhajilu, bom vnovič spočet v dojeni telesu. Pripravi mi tedaj čisto pre¬ bivališče, ker čistost ljubim in se pasem med Alijami. Kadar k tebi pridem, zedinim svoje s tvojim telesom. Glej! kako čisto in ^omadeževano ima biti tvoje telo. H č i : O moj Gospod in Bog! angeljska ^stost bi ne bila zadosti, tebe vredno pre- { e ti- Jaz pa, saj veš, moj Bog, sem v ne- v*stosti (v grehu) spočeta in rojena: in s °bkirni nečistostmi sem zopet omadeževala s Voje telo od tistega časa, ko si ga ti očistil * a Posvetil. Koliko razbrzdanih mislij, ostud¬ ah želj, mesenih občutljejev in spačenostij Utim v sebi, h katerim nekoliko priložnost Ua Jem po svoji razuzdanosti in zadolženi čuječnosti, nekoliko me pa tudi žene moja hijena natora zoper mojo voljo. In ti, o c °brotljivi Gospod! nimaš nobenega gnjusa, Se zediniti s tem revnim telesom? Ali le govori Zvesta Kr. s tem revnim svoji služabnici, in uči me. kako 17 258 naj bi te mogla s čistim telesom in čistim srcem prejeti? Gospod: Kar se zgodi zoper tvojo volj°i naj te sicer ponižno dela, pa ne malosrčno, če temu ne daš nobene priložnosti, ker ti ne bo prišteto v greh. Vendar bodi skrbna- d*, neomadeževane ohraniš svoje oči, svoj® ušesa, svoj jezik in vse svoje počutke m telesne ude, in jim ne privoliš ničesar, kar je zoper deviško čistost in sramožljivost- Križaj in teri svoje popačeno meso z deIorn> samoto in zmernostjo v jedi in pijači; varuj se postopanja, kakor tudi nevarnih veseli® posvetnih ljudij, pri katerih je čistost mal° varna; odpovej se tovaršiji tacih, ki nis° tvojega spola; zoperstoj precej v začetku vsem hudobnim mislim in željam. Ljub 1 molitev in bodi ponižna in čuječa. Tako bo® telesno čistost neomadeževano ohranila in s pogostno prejemo mojega Telesa bo ljubezen do čistosti bolj in bolj v tebi vsajena in uti'" jena. — Zraven čistega telesa moraš tudi s čisto vestjo pristopiti k moji mizi. Gorj 6 tistim, kateri me prejmejo v poznanih velikih grehih, oni jedo iz studenca življenja le sodb 0 in pogubljenje! Tudi odpustljivih in najmanjših grehov se, kar je le mogoče, vedno skrbn 0 259 v aruj, da ne pacleš v mlačnost, katera mi je Zoperna in ki zadržuje obilni sad tega nebe¬ škega kruha. — Ako se pa ne ogiblješ le odpustljivih grehov, temveč odložiš tudi vse Pozemeljske želje, in svoje srce od posvet¬ nega odtrgaš in se dan na dan zoper tisto v °jskuješ: potlej boš občutila čudno moč n^oje resnične pričujočnosti, potlej bo moj 'kih, kateri rad prebiva v čistih srcih, raz¬ svetlil tvojo vero, utrdil tvoje upanje, užgal tvojo ljubezen in zbudil v tebi vse svete bednosti in v tebi razlil vse zaklade milostij. Hči: Kaj morem jaz druzega reči, o pre¬ čudni dušni prijatelj! kakor da ti sam do¬ brotljivo očistiš moje telo in mojo dušo. t^boje darujem in izročim tebi, da v nju ne gospoduje nobena druga, kot zgolj tvoja lju¬ bezen. Daj mi okusiti preobilnost tvoje slad¬ kosti, katera je tistim znana, ki samo tebe ljubijo, o Bog ljubezni! Goreči zdihijeji pred svetim obhajilom. Tomaž Kemp. 4. knjiga, 13. pogl. O Jezus, ti večna ljubezen! cla bi vendar •^korej še tebe samega našla, tebi odprla svoje St ' Ce in te vživala, kakor želi moja duša! 260 Pridi, presladki Jezus! govori z menoj > >l pusti me s tabo govoriti, kakor govori prijc *' telj s svojim prijateljem , ali kakor otrok s svojim očetom; zakaj nikjer nisem v stanii najti zvestejšega prijatelja , boljega očeta, kakor si ti, moj ljubi! Govori toraj z mano , tvoj® besede same me morejo ozdraviti in razve¬ seliti mojega žalostnega duha. V resnici si ti moj Ljubi, izvoljen izmed tisočerih, v tebi in pri tebi želi večno prebi¬ vati moja duša. Pri tebi in v tebi samem: moj Jezus! je resnično veselje in mir mojeg a srca: zunaj tebe pa je zgolj nečimurnost, zgolj britkost in žalost, in brez števila veliko rev in nadlog. Gorje onim. ki zapuste tebe, mojega preljubega Jezusa; kam le morejo M* ti revni ljudje, ker ti sam imaš besede več¬ nega življenja! Zares, ti si skriti Bog in Zveličar; ti si, ko si na svet prišel in po svetu hodil, in zadnjič trpel in umrl, svojo Božjo svetlob 0 in veličastvo zakril pod podobo moje uniJj 1 ' vosti; ali zdaj pa v tem skrivnostnem zakra¬ mentu zagrneš tudi še svoje človeštvo, da bi mogel mene poživiti. Tako neizmerna je tvoja ljubezen , tak° nezapopadljiva so pota tvoje milosti — *** 261 te vendar tako malo ljubim! O Bog lju¬ bezni! sem li vredna, da me nosi zemlja ? Oh, moj Jezus! kdaj vendar bo moje Revščine konec! kdaj te bom ljubila čez vse, ^ zvesti prijatelj moje duše! Ti si tako milost- Ijiv, nioj preljubi Odrešenik! da se daš vsem lri vsakemu vživati, dasiravno pri hudobnih tn posvetnih ne najdeš nobenega veselja; pa zavoljo čistih duš, katere tako močno ljubiš. Se daš tudi nečistim pod streho vzeti in po- t r pežljivo čakaš njih spreobrnjenja , dasiravno tr aaš med tem nečast in nespodobnost od n jih prestati O kako sladak in mil je tvoj duh, o moj Gospod! da tolikanj ljubiš celo ^ 6 hvaležne in predrzne grešnike! O neizrekljiva milost! kdaj je zadobila kaka stvar pod nebom toliko ljubezni in časti , kakor ponižna bogaboječa duša , katero obiskuje Bog in živi s svojim sv. Telesom ? O pre- čudno ponižanje vsegamogočnega Gospoda! ® neizmerna ljubezen samemu človeku ska- z ana / Pridi tedaj, o moje življenje, moja ljubezen, ^eje zveličanje in moje vse! Glej, jaz ti k°čem dati in do čistega izročiti svoje srce, k‘° katerem imaš toliko poželenje; vzemi si 'J' 1 in osvoji si ga, da odsihdob ne bo ljubilo 262 nič cIruzega , kakor tebe , fci si moj Bog ih moje vse! Ti boš sicer našel v tem srcu veliko nagnjusnega in umazanega , pa tvoja rožnata kri me more do čistega oprati; jaz sem slaba , aii ii si me v stanu močno storiti; jaz sem mlačna in mrzlega duha, pa tebi je lahko, ušgati v meni sveto gorečnost; moje neslano' vitno notranje nagnjenje in nepokojno pošC' lenje raztrese in zmami mojega duha, pa t* moreš, če le hočeš, z eno besedo pomiriti ves nepokoj. Pridi tedaj, moj Jezus, pridi ti luč vernik src! razsvetli me, da te spoznam; pridi ih užgi me z ognjem svoje ljubezni , da te ljubim- Jezus, večna, resnica! verujem v te; JezU s > nezmerna dobrota! upam na te; Jezus, i)ie ' skončna lepota! ljubim te. O koliko ljubezen, koliko dobroto skazujoš ti, moj Jezus! meni, ubogi grešnici! Ljudj e si štejejo v posebno milost, če jih obišče kak pozemeljski kralj, ali le samo kdo njegovih služabnikov: tipa, o Sin božji, Gospod našega življenja! hočeš sam priti k meni, me obiskath me s svojim presvetim Telesom živiti in se e mano popolnoma skleniti. O koliko ljubezeh in hvaležnost sem ti pač dolžna! Vse, kar J 6 v meni, bo od veselja poskakovalo takrat, kada 1 ’ A 263 moja duša popolnoma v tebi , mojem Bogu', tn ti, moj Bog, v meni! Čemu hrepenim po nebesih? saj si ti Nebesa vstvaril: a ko imam tebe, imam več kot. nebesa. Tako tedaj me ti, o Jezus! ljubiš, da mi vse zaklade, vse bogastvo svoje ljubezni °dpreš in zame sprazniš Oh, jaz ne vem, ^aj bi rekla! če rečem, da te ljubim, me *** oja vest prepričuje nasprotnega: moji stor¬ ilni grehi me mutasto delajo in me nazaj vlečejo med tem, ko moje srce hrepeni po tebi. ti pa, moj Zveličar in moj Ljubi! me kličeš ln vabiš k tebi priti, da bi mi odvzel moje breme. Ali če grem k tebi, da bi te prejela u presvetem Zakramentu, se bojim sodbe; če Se pa ločim od tebe, ki si moje življenje, se bojim smrti; in te misli me vso zmešajo. Pa bolje je, da grem k svojemu Očetu, kakor da bi v ptuji deželi lakote poginila ločena od tebe. Daj mi tedaj svatovsko oblačilo, namreč svojo ljubezen in sveto gorečnost toliko duš, katere po tebi zdihujejo, katere te prejemajo z veliko notranjo sladkostjo, in ne morejo brez tebe živeti. Njih svete želje so tvoji darovi, n jih goreča ljubezen je delo tvojega sladkega duha. Ti moreš ravno tako tudi meni milost- biti. Jaz sicer ne zaslužim nobene tvojih 264 milostij, pa spomni se. usmiljeni Gospod! svoje milosti, katero si skazoval ob vseh časih mojemu spolu. Ozri se na ljubezen svojega milosti polnega Srca, katero vedno razliva goreče žarke svoje ljubezni, glej! tu je greš' niča, katera jih silno potrebuje, po njih s* moreš pridobiti moje srce in sebi storiti ve¬ selje , ki duše ljubiš Tako tedaj hočem k tebi iti , polna zaupanja na tvojo neskončno dobroto. Vzdignila se bom in šla k svojemu Očetu, hiti mi naproti kot svoji zgubljeni hčeri ; zakliči me kot svojo ovčico. Pridi, o nebeški zdravnik! in ozdravi mojo bolezen; nič clruzega ti ni treba, kakor da le rečeš besedo, in ozdravljena bo moja bolna duša. Pridi, o preljubi ženin čistih duš! Pridi k meni, ti najlepši izmej vseh, in rani mojo dušo z žarkom svoje lepote! Bazsvetli me, o luč svetlobe božje; napoji me¬ ti vedno tekoči studenec nebeške sladkosti> razveseli me, ti veselje angeljev, s svojo sveto pričujočnosfjo. Pridi, moj Jezus! in ljubi me, in daj, da tudi jaz tebe ljubim; da te z živo vero spo¬ znam in na te stavim svoje zaupanje in zve¬ ličanje. A Pridi, o moj Jezus! in posveti me s svojim Hetitu mesom; zedini se z menoj, da bom s tabo enega duha, da živim ne več jaz, temuč ^ v meni. Kadar že pristopiš k svetemu obhajilu. Kako mil in ljubezniv si ti, o moj Bog %n moj Zveličar, da se tako globoko k meni Ponižaš! dodeli mi, ubogi grešnici, po svoji ^Hosti popolnoma kesanje, odvezo in odpu- Sc anje mojih grehov! Amen. Glejte, Jagnje božje , katero grehe sveta °djemlje! (Reci potem trikrat.) 0 Gospod! nisem Vre dna, da greš pod mojo streho, ali reci le ese do, in ozdravljena bo moja duša ^hvala in povzdigovanje duha k Jezusu po svetem obhajilu. k 'Kzus, moj Gospod in moj Bog! ti si zdaj , hle ni prišel in v meni prebivaš po božji človeški natori; ti, katerega ne obsežejo ? e6es « in zemlja, Sin Najvikšega, Bog Iju- ''"zni ■ ■imaš zdaj svoj sedež v mojem srcu! Pnedobrotljivi Jezus! kdo sem jaz, da si Ponižal k meni priti ? 0, nebo in zemlja Vs e stvari naj ti z mano vred čast in 266 hvalo neprenehoma dajejo za toliko milosh ki si mi jo, o ljubi Jezus, ravno sedaj izkazal' Resnično, ti si ljubezen, ti se daješ duša v živež, ter jim zopet deliš zgubljeni mir. ® moj Jezus, da bi te vse dni ljubila in nikda> več ne žalila! Tebi hočem živeti in umretiI Moj najslajši Jezus! posveti moje telo, k 6 ' si v meni, osvoji si mojo dušo, spodi i“ mojega srca hude poželjivosti. V tebi , moj Bog! imam vse; s tabo p°' sedem vse; od tebe upam vse Moj Jezus, ljubim te; o kaj, ko bi mogl a iz ljubezni do tebe umreti! ali ne, moja w a J' večja dobrota! ne umreti, temuč živeti in ljubiti; pa drugače živeti, kakor sem živela drugače ljubiti, kakor sem te ljubila. Tebi J 6 znano, ki pregleduješ moje osrčje, kako mlač ,l ° sem živela in kako malo te ljubila. Pusti me, moj Jezus , ob enem umreti ^ živeti; da odmrjem sebi , svetu in nečiniM nosti, in da živim tebi, ki si zame umrl- Moj najponižniši Jezus! kako te je vettd^ majhnega storila tvoja ljubezen, da m° re prebivati v mojem majhnem srcu! O Kralj nebes in zemlje! kje je čas i sedež tvojega neizmernega veličastva? >’ e moje srce tebi toliko ljubo, da v njega skr J ■0 'eš 267 ' Se?j e in vse bogastvo svoje božje in človeške bednosti? O moj ljubi Gospod! kaj najdeš Ve ndar v mojem srcu, da ti je tolikanj ljubo ? a J ne le neobčutljivost, samoljubnost, nehva- Zes- 'nost in največjo revščino ?! O prečudna tvoja ljubezen in tvoje usmi- fonje! česa nimam upati od tebe, ki si mi Ce Z° sam sebe dal ? Ti hočeš , da naj prosimo °jega bogastva: pa jas te ne prosim druzega, akor tvoje ljubezni. Če te ljubim, sem bogata a(l dosti. Če pa tebe ne ljubim, čemu so mi drugi natorni in čeznatorni darovi, ako imela kedaj ločena biti od tebe , ki si edino }}l °je zveličanje ? Ne bojim se tolikanj pekla in 'denskih grozovitnostij, kot velikoveč zgube °J& ljubezni in ločena biti od gledanja tvo- ^9a obličja. C«s j e> mo j predobrotljivi Jezus! čas je, se me usmiliš in pokažeš pot, katero da n aj 'izvolim in nastopim , da tebe ljubim 'Naprej naj ne mine ne dan , ne ura brez inbezni. y tvoji službi in v svojih duhovnih pravilih (vajah) si bodem prizadevala za $ r avo gorečnost in vso mogočo natančnost. ^ Svojim starišem in vsem predpostavljenim ^° e>n natanko pokorna biti; svoje delo , svoj %n trpljenje, svoje dejanje in nehanje 268 hočem tebi iz ljubezni vsak dan darovati 4,1 si prizadevati, vselej to storiti, kar je tet* všeč, in se ogibati vsega, kar tebi ni ljw>°' Čistost telesa, katero si posvetil s svo)° pričujočnostjo, bodem varovala z veliko čuj eC ' nosfjo. Svoje meso hočem brzdati z delov 1 ' samoto in zmernostjo, in svojim peterim tele s ' nim počutkom nočem ničesar dopustiti, k (l> bi utegnilo omadeževati deviško čistost. Krotka hočem biti proti onim, kateri me utegnili žaliti; krotiti hočem nagnjeni 1 k jezi, slovo dati nečimurni noši in hQr> prevzetnosti v zadržanju popolnoma se ogibal 1 in vso hudo voljo in togotenje iztrebiti iz src a ‘ Veliko sicer obljubim, ali ti, moj lj _ Zveličar , moreš še veliko več storiti v me* 11 ' Vse upam od tebe, in kar upam, je veli manje, kakor si ti sam, ki si se mi dal- Ostani, o Jezus / v meni in jaz naj osm nem v tebi; naj bo moje srce tvoje, in k (l> je v njem še pozemeljskega ali mesenega, ^ ti milostljivo požgi do čistega z ognjem sVOl ljubezni. Molitev k Bogu Očetu po svetem obhajilu. Naj se ti zahvalim, o Bog milosti; ali W je moja in celega sveta zahvala v prime*' 1 269 Predragim darom , ki sem ga prejela od tebe ? n anireč tvojega lastnega edinorojenega Sina ®* M sa, svojega Zveličarja, kateri je s tabo en aki Bog od vekomaj. On sam ti more za- Va l° dati, kakeršne si vreden. To zahvalo P 1 dal , ko je v svoji človeški umrljivi na¬ lovi k tebi govoril: „ Prekril te reči modrim PH, In Oče , zahvalim te, da si tega sveta , in jih prostim in ponižnim blagovolil razodeti 11 . ylej. nebeški Oče! kako se ti tvoj preljubi n vsak dan v zahvalo daruje; sprejmi ga kor i s mojih rok! In ko se jaz ubožica Predrsnem, tebi zahvalo dajati, ti jo dajem ^ P° Jezusu Kristusu , in ako jaz tega tvojega >n ne veselja tega sveta, ampak prosim Prisrčne in goreče ljubezni do Jezusa ri *tusa. Kako si mi v stanu to milost g, ec *> ko si mi dal svojega edinorojenega lfl u ? k e jaz, temveč Kristus zasluži, da me Slišiš. Hoj. 270 Ti si mi zapovedal , da naj ljubim Jezus0> ali ta ljubezen ni delo moje slabosti, temv° c tvoje neskončne milosti in moč tvojega božjeij 0 Duha, katerega dobrotljivo razlij v mojo 01 srcu, po Jezusu Kristusu, svojem edino' 0 ' jenem Sinu. še Molitev k svetemu Duhu. Duh božji, kateri vernih srca razsvetljuje in posvečuješ z ljubeznijo , katera je prav z( \ prav tvoje delo; užgi v mojem srcu oQ ljubezni , katerega je Jezus prinesel z neb° s ‘ Če brez tvojega razsvetljenja in notranji ginjenja še celo imena Jezusa ne mof eVI> izreči v svoje zveličanje, kako ga bom ljubiti mogla , ako mi ti ne pomagaš? Ti, o Tolažnik moje duše in vir ne . darov in milostij! po navadi sicer deliš vsakem času ljudem svojo božjo moč in č° nost, in izlivaš v njih svoje nebeške duto® ' ali zdaj , ko je Jezus s svojo pričuj očnos^l pomilostil naša srca, zdaj je čas , da obilu e l s> deliš svoje darove. Koliko svetih duš je polnih gorečno polnih veselja in nebeške sladkosti, ko so P 1 ' jele Jezusa? Če moje nečisto in mlačno sf c moje pozemeljske poželjivosti in slabosti ho°^° ■ * 271 e zveličanske reči v meni ustavljati, spomni Se > da si Duh čistosti, kateri vse očistiš, po- l‘ r (iviš. vse prenoviš in užgeš. Kolikor večja te moja revščina, toliko bolj moreš skazati Ve likost svoje moči in dobrotljivosti nad menoj. Osvetli me tedaj, o luč večnega Boga! užgi Wte > o ti ogenj ljubezni! pokrepčaj me, o ti božja! daj mi zaslišati tvoj glas, in po- ° rn ° se skazati tvojemu svetemu navdajanju. Uči me, najslajši Tolažnik vernih src! W "i me ponižnosti, krotkosti, miroljubnosti, °^ r °tljivosti, potrpežljivosti, srčnosti in vseh u gih čednostij, katere koli so ti všeč. Molitev k prečisti Devici, Materi Gospodovi. Presveta in prečudna Devica! tudi tebi po tem svetem opravilu moja zahvala; ti, 1 s? ' Zveličarja sveta, katerega sem jaz ravno ^ r& jela, rodila in živila s svojim deviškim ^ zkom, ti si studenec mojega življenja in ^°J c !ja upanja. Jezus je tvoje meso in tvoja l ' i- n ti si njegova od njega izvoljena Mati, katere naročje je izsul vse bogastvo svojih *** Hostij. p 0 tebi, predobrotljiva Devica, naj b r ejme Jezus mojo srčno zahvalo, da se je ponižal priti, in od tvoje priprošnje 372 upam, da lom Jezusa , tvojega ljubega Sin (l ’ vse dni svojega življenja in kdaj v nebesih večno ljubila- (Litanije presv. rešnjega Telesa najdeš na 85. strani') Kaj naj devica po svetem obhajilu Kristus^ daruje in njega prosi? Gospod: Moja ljuba hči! jaz sem ti v tej nebeški jedi podelil samega sebe in vse zaklade svoje milosti; zdaj bi le hotel, da mi tudi ti daš kaj za to, preden greš iz cerkve- Hči: Kaj bi smela jaz uboga ponudit' tebi, studencu vsega življenja in zveličanja- Gospod: Če mi ne moreš, kot on' modri iz jutrove dežele, ponuditi zlata 1,1 druzih drazih darov, pa posnemaj revne p a ' stirce, kateri so podelili od svoje revščine* kar so imeli. Hči: Oh, Gospod! vse, kar imam, je tvoje , in mojega ni nič, razun greh in revščina. Gospod: Tvoj dar, hči, naj bo primerje" tvoji notranji natori in sedanjemu stanu tvo' jega srca. Kar moj božji Duh po svoje # 1 navdajenju znotraj, in zunaj skušen in mode r spovednik tirja od tebe, to je, kar mi P rI " nesi v dar. 273 Duh božji pa ne tirja od vsake ravno tistega. Kaj druzega tirja od take, ki je še Zaljubljena v svet in posvetne nečimumosti; kaj druzega od take, ki sveta sicer ne ljubi klikanj ali se je ločila od njega, pa vendar živi v mlačnosti in mrzloti. Kaj druzega koče od device, ki sicer hrepeni po čednosti hi svetem življenju, pa je še z velicimi sla¬ bostmi obdana; še kaj večega tirja od onih, ki so že na poti popolnosti. *• Kaj naj nečimurnosti udana devica po ' s ' v - obhajilu Kristusu daruje in njega prosi ? Gospod; Tvoje srce, moja hči! je močno zlepljeno od posvetne ljubezni in navezano ha svet. Ti iščeš ljudem se prikupiti, tvoje v eselje je posebno v lepi, prevzetni obleki, v druščinah in praznih kratkočasili, in si žalostna, ako ti pomanjkuje teh rečij, ali č,e k niso pripuščene. Kako ljubo bi meni bilo, k° bi ti spoznala svojo neumnost in se do dobrega odpovedala tej prazni stvari. Glej! r avno to je, kar moj Duh božji najbolj tirja 0c l tebe. Verjemi, da bi se po tej daritvi thdi ti čutila veliko srečnejšo. Poskusi, obljubi mi pri tej pričujoči po¬ božnosti, vsaj ta ali oni kratkočas ali dru- Nevesta Kr. 18 274 ščino si odreči do prvega svetega obhajila; spodobnejše in ponižnejše se oblačiti; nič se napihovati ali pred druzimi zavoljo čedne telesne postave ali kakih drugih prednostij iskati večje veljave; in potrpežljivo in mol' čeče prenesti, ko bi te kdo sramotil zavolj 0 tega in druge bolj čislal kakor tebe. K temu sklepu me prosi, da te razsvetlim, potrdi « 1 in spreobrnem tvoje srce i. t. d. Kako bi mi mogla kaj tako malega odreči po tem, ko sem se ti jaz dal popolnoma vsega? Hči: Moj Bog in Gospod! kako se sra' mujem svojih neumnostij, in da sem naldo' njenost nezvestobnih, samopridnih in p°' svetnih ljudi tako zelo ljubila, tebe pa, svojeg 3 najzvestejšega prijatelja, v nemar pustila In vendar ti, o Dobrota sama! še zmiraj P°' želiš mojega nezvestobnega srca; da bi i« e prestvaril, dal si se mi samega sebe v j«^' Kako bi jaz tako malega ne hotela storit 1 * če te resnično ljubim? Moj sklep je storje«’ hočem se ogniti do prvega svetega obhajil 3 one meni nevarne druščine (osebe ali p« aZ ' nega razveseljevanja); tebe pa ponižno prosi« 1 ’ da podpiraš mojo slabost s svojo neskonč « 0 močjo, da temu sklepu vsaj ostanem zvesta 2 - Kaj naj v službi božji mlačna devica Kristusu daruje in njega prosi ? Gospod: Moja hči, ti imaš malo sladu lr > veselja do svete molitve in do druzih po¬ božnih opravil, po katerih bi se utrdila v pravi pobožnosti; zdaj se jim odteguješ, zdaj Jih pa le po vrhu, na nagloma in razmišljeno °pravljaš. Tudi preveč strežeš svojemu ži¬ votu in svojim počutkorn, ker jim nič ne °drečeš in vse privoliš; tako se vsak dan radovoljno veliko pregrešiš, ker si v nobeni reči ne delaš sile. V znamenje tvoje hvaležnosti zahtevam °d tebe, da do prvega svetega obhajila svoje Jutranje in večerne molitve opravljaš z večjo bot navadno pobožnostjo; da meni čez dan Večkrat daruješ svoje dejanje in nehanje; da se vsaki dan premaguješ v kaki reči; da si v jedi nekoliko pritrguješ in dolžnosti svojega stanu opravljaš z večjo pridnostjo in natanč¬ nostjo. — In ako se čutiš preslabo, spolniti Vse te reči, se skusi poboljšati vsaj v eni reči, in sčasoma bo večja prihajala tvoja go¬ rečnost. Poskusi, ali boš mogla to malo storiti 'z ljubezni do mene. (Obljubi svojemu Zveličarju to storiti in ga prosi n jegove pomoči.) 18 * 276 3- Kaj naj devica, kaki napaki in slabi navadi podvržena, Kristusu daruje in njega prosi? Gospod: Moja hči, ti imaš še eno in drugo napako nad seboj, vsled katere se velikokrat pregrešiš. Jaz tirjam od tebe, da skleneš, srčno se vojskovati zoper to svojo napako do prvega svetega obhajila, in se zvesto vaditi v nasprotni čednosti vsaki dan- Napuh, jezičnost, nagla jeza, nezmernost v jedi in pijači, lenoba v spolnovanju svojih dolžnostij, prevelika prijaznost z osebami druzega spola, in kar je druzih tacih napak, pokvarijo dobro, kolikor storiš, in ti dajejo priložnost k mnogemu hudemu. Ako si kateri taki napaki podvržena, mi ne moreš skazati nobene večje ljubezni in hvaležnosti, kakor če se ustavljaš takšni napaki in vadiš v na¬ sprotni čednosti. Prosi, da ti pomagam v tej vojski. (Kako da se moraš vojskovati zoper takšno na' pako, poglej v kazalu pri besedi »Napaka«.) 4. Kaj naj devica v telesnih bolečinah, v žalosti, v hudih notranjih vojskah in drugih britkostih Kristusu daruje in njega prosi ? Gospod: Moja hči, jaz hočem, da 2 mano vred nosiš svoj križ in se do čisteg a 277 hdaš v mojo voljo ter se storiš pripravno, ^eni celo brez tolažbe služiti, ako se ne ftioreš svojega križa znebiti. (Spomni se zdaj, koliko in kako dolgo je Jezus f r Pel za-te, zahvali ga in obljubi mu, srčno vse trpeti lz ljubezni do njega, brez ustavljanja ali godrnjanja, * Cl ' ga prosi pomoči.) Kaj naj stori tista devica, katera je s Kristusom v goreči ljubezni zmiraj sklenjena ? Gospod: Za-te, moja hči! o tem času Milosti ni boljega, kakor da se mi popolnoma daruješ z dušo in telesom, in me molče po¬ kušaš, in da velikoveč z mano govori tvoje Src e kot tvoja usta. Darovanje in prošnja device, ki ne ve, kateri stan bi si izvolila. (Zdaj, o krščanska devica! je čas razsvetljenja, *° je Luč sveta v tebi. Reci svojemu Zveličarju z a Posteljnom: »Gospod! kaj hočeš, da naj storim ali l2 volim?« In s kraljevim prerokom: »Gospod! pokaži lru Pot, katero naj nastopim, ker na-te stavim svoje ^Upanje.«) Moli dalej: Moj predobrotljivi Jezus, moj ljubeznivi Učenik in dušni pastir, s popolnim zaupanjem Se k tebi obrnem zdaj , ko te v sebi imam, in 278 te prosim, da me razsvetliš in mi na stran * stojiš v najimenitnejši zadevi mojega življenja- Jaz si moram stan izvoliti; ker pa dobro vem, da moj mir in moje zveličanje tolikanj visi od te izvolitve, bi se lahko izpostavila največji nevarnosti in vednemu nepokoju, ko bi brez privoljenja tvoje svete volje storila kak sklep. Ne iščem zadovoljiti svoji lastni p°' željivosti, ne želim časne sreče , ne ljudem & priljubiti, temveč da morem po tvojem kra¬ ljestvu hrepeneti; želim si tak stan izvolil’ v katerem si bom svesta zveličanja svoje dtiš e v zaupanju na tvojo pomoč. To je milost, 0 moj Zveličar! za katero te bom do prvega svetega obhajila in tolikrat in s tako sveto gorečnostjo prosila , dokler me ne razsvetli in ne daš svoje svete volje spoznati. Ve»h da kdor stavi svoje zaupanje na-te, ne goljufan. (Ako večkrat greš k Gospodovi mizi, in ob č asU njegove pričujočnosti v sebi čutiš močno nagnenje č° samote in ljubezen do deviške čistosti, naj ti bo ^ znamenje, da Bog hoče, da mu v deviškem stanu sl u ' žiš med svetom ali v samostanu. Prosi ga potem bol) srčno, da te razsvetli in ti da pravo izvoliti. Da pa ne motiš, razodeni to razsvetljenemu spovedniku, * n poslušaj njegov svet.) 279 7. Kako naj se devica zadrži tisti dan, ko je prejela svojega Zveličarja ? Ta dan je dan tvojega duhovnega poro¬ čanja z Jezusom, je dan notranjega veselja; Proč tedaj s posvetnim veseljem in prazno čobrovoljnostjo. Ako ti je mogoče, ostani Pri drugi sveti maši, če si že bila pri Go¬ spodovi mizi. čez dan, ali dopoldan ali po¬ poldan, kadar utegneš, premišljuj in beri, W v tebi budi pobožnost in svete misli — kakor postavim premišljevanje na torek ali sredo, ali pogovor z Jezusom med večerni¬ cami. Zvečer, če le moreš, obišči Jezusa v Presvetem rešnjem Telesu — ali pa opravi kako drugo pobožnost, če ne v cerkvi pa ( kma. Ne pozabi ta dan tudi revežev in kolnikov po okoliščinah in po svojem pre¬ moženju. Od tega časa se zopet pripravljaj Za drugo sveto obhajilo in ohrani gorečnost v pobožnosti, in ravno zavoljo tega toliko bolj pazi na vse svoje dejanje in nehanje, ba kakor je prerok okrepčan s kruhom, ki mu ga je angelj podelil, storil štirdeset dnij m nočij hoda, da je prišel na sveto goro 'bareb: ravno tako tudi ti, od angeljskega kruha °krepčana, do prvega sv. obhajila neprene¬ homa napreduj po poti Gospodovi. 280 Molitev za popolni odpustek. (Dr. Šlor.) Bog ljubezni in milosti! jaz upam od tvoje neskončne dobrote, da si mi pri spovedi odpustil grehe in izbrisal večno kazen, ki sem jo za nje zaslužila. Hvala tebi , o milostljivi Oče! ki mi nisi storil po svoji ojstrosti, ampak po svoji milosti. — Tudi pa vem, da si ti pravičen Bog, ki pokoriš grešnike s časnimi kaznimi, od njih tirjaš vreden sad pokore- Oh, kako ojstro in dolgo pokoro bi morala jaz opravljati za svoje neštevilne in velike grehe! — Gospod! ako boš hudobije kaznoval, kdo bo obstal pred tabo P — Zatorej pribežim k neskončnemu zakladu zasluženja in zado¬ ščenja svojega Zveličarja Jezusa Kristusa , O* te prosim, o Bog! pomagaj mi ubogi pa ske¬ sani grešnici postati deležni svetega odpustka, ki so ga tvoj namestnik na zemlji iz za¬ klada cerkvenih milostij dodelili za to sveto opravilo . . . Darujem ti, da bi se odpustka deležno storila, vse molitve in dela, k temu namena potrebne, in jih združim s trpljenjem in smrt ) 0 tvojega Božjega Sina, z zasluženjem prečisti 281 device in vseh svetnikov, cla bi mi bili grehi °dpuščeni in kazni prizanesene. Priporočim ti tudi, o nebeški Oče! sveto Eniško - katoliško cerkev, in te prosim, da jo Milostljivo uslišiš v njenih velikih potrebah. 1. O Bog, najvikši pastir in Oče vernih! si po svojem edinorojenem Sinu Jezusu Kristusu vsemu svetu pokazal svojo čast: °brani in vladaj svojo sveto cerkev, povzdigni 1° pri vseh narodih in daj, da se razširja P° celem svetu. — (Oče naš. — Češčena si barija i. t. d.) 2. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se Mojega služabnika in namestnika na zemlji , Mrnskega papeža in tucli vseh škofov in Mašnikov, milostljivo jih vodi po poti večnega življenja, da želijo s tvojo pomočjo, kar je tebi všeč, in z vso močjo storijo. — (Oče naš. Češčena si Marija i t. d.) 3. O Bog! ki mir daruješ in edinost ^tag o sloviš, daj vsem krščanskim oblastnikom Mir in pravo edinost; skleni njih srca z zavezo svete ljubezni, da bodo zedinjeni skrbeli tvojo čast in za srečo krščanstva. — I Oče Miš. — Češčena si Marija i. t. d.J 4. Vsegamogočni, večni Bog! ki vse ljudi V( ibiš k zveličanju, milostljivo poglej duše nevernih in krivovernih, in dodeli, da spoz¬ najo svojo slepoto , zavržejo vse zmote in krive nauke, in se enkrat vsi narodi zedinijo s pravo katoliško cerkvijo. -- (Oče naš. Češčena si Marija i. t. d.) 5 Usmili se, o Bog, Stvarnik in Odre¬ šenik, vernih duš kristijanov, in dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščen)e vseh grehov, da milostljivo odpuščenje, kate¬ rega so vselej želele, po bogaboječih prošnjah dosežejo. — (Oče naš. — Češčena si Marija itd" Molitev pred sv. razpelom. O dobrotljivi in presladki Jezus! gl e J’ pred tvojim obličjem se vržem na kolena d 1 te prosim in zarotim z vso gorečnostjo svoj e duše: vtisni milostljivo v moje srce žive ob' čtdke vere, upanja in ljubezni, resnično žalost 283 il ad mojimi grehi in trdni sklep poboljšanja, dokler z globokim sočutjem in srčnim žalo¬ vanjem tvojih pet krvavih ran pregledujem ln v duhu premišljujem, ter si pred oči stavim, kar je že prerok David o tebi govoril, r ekoč: Prebodli so moje roke in noge; vse v^oje kosti so prešteli. Oče naš . . . Češčena si Marija (tri- ali Petkrat) . . . Čast bodi . . . Za to molitev, če se po svetem obhajilu kleče Violi, popolnoma odpustek. Pij VII. 10. malega ir avna 1821. Pij IX. 31. julija 1858. — Se zamore tu di za duše v vicah darovati. Leon XII. 17. ki¬ mavca 1825. Četrti del. Molitve in kratka premišljevanja za vse praz¬ nike cerkvenega leta. orMejfik.. O večjih praznikih skrivnostij Kristusa, našega Zveličarja. I. V štirih adventnih nedeljah. 0 Bog usmiljenja! kako neizrečena je tvoja ljubezen proti meni, tvoji ubogi grešnici! za¬ voljo katere si poslal svojega edinorojenega Sina na zemljo in mu dal iz najčistejše B e ' vice človeško telo, da bi se jaz ne pogubila . temveč po njegovem učlovečenji dosegla večno življenje. 285 O Bog ljubezni! kje je zavoljo tega moja Nasprotna ljubezen in hvaležnostP Oj, jaz uboga! ne da bi toliko bolj goreče ljubila tebe ‘n tvojega Sina , sem le žalila tebe in njega, ljubila sem svet, kateri veliko obeta, pa ni- cesfflr ne dd in ne more dati; in pozabila Se m tebe, ki si mi dal svojega Sina. Ljubila Se m nečimurnost , katera kakor dim naglo s 9ine in zapusti žalosten spomin; za-te pa, 0 Vir večnega življenja! po svoji neumnosti n isem marala Ljubila sem svoje telo in Švegla sem svojim počutkom , in zavoljo tega Padla iz greha v greh, zanemarjala pa sem ^oje milosti, s katerimi si hotel mojo dušo Podpirati in pokrepčati. O Bog , da bi jaz noč in dan objokovala lr> svojo grdo nehvaležnost! O dobrotljivi Bog! Poglej milo Srce Jezusovo, že začenja iz glo¬ bočine deviškega telesa za-me zdihovati, in Milosti prositi. In — o m,oj mili Jezus, večna Beseda, ®tn Najvikšega! kje je tvoje neskončno veli¬ častvo, tvoja moč, tvoja svetlost? Vse si iz izmerne ljubezni do mene skril in omejil temo deviškega telesa. O kako sem v stanu Se povzdigovati, ko vidim , kako globoko si se Ponižal, ti Najvikši? kako bi mogla iskati 286 prazne hvale in časti pri ljudeh? O ponižni Jezus! imej usmiljenje z mojim nespametniM napuhom in stori, da po tvojem zgledu ljubih skrito, nepoznano in samotno življenje. Pravične in bogoljubne duše , ki so pred tvojim prihodom bile na svetu, so vedno zdu hovale po tebi, in klicale v nebo in na zemlj°> naj bi že skorej tebe videle : jaz pa — oh ■ imam tako slabe in majhne želje tebe vživath ker si ti vendar v altarski skrivnosti pričV' joč in osebno prebivaš med nami. Oj, da b* tudi jaz po tebi vedno hrepenela in se vaS' veseljevala v tvoji sveti pričujočnosti. Sveta Devica! ako bi jaz ne bila grešnih bi ti ne bila spočela Sinu božjega v svoj svetem telesu; ker le zavoljo tega se jo ° j> včlovečil v tebi, da bi s slabostjo moje nato 1 ' 6 ozdravil slabost moje duše. Po tem takem im (iS: o milostljiva Srednica! vzrok dovolj, za skrbeti in prositi! Amen. II. O svetih božičnih dnevih. 0 preljubo Dete božje! kaj že v jasU cCt [ začneš moj božji Učenik biti in mi pro° e { tam pridigovati , kako čisto nič mi ni 287 bogastva, lišpa, mogočnosti in telesne zložnosti. Ti si življenje in luč ljudij, vsi bi te morali sprejeti, vsi se razveseliti tvojega prihoda in k tebi hiteti — ali zgodi se ti ravno nasprotno. Le neumne živali z revnimi pastirci so tvoji kraljevi častniki, o kralj nebes in zemlje! po¬ svetni otroci pa, ki ljubijo denar, mogočnost, čast in počutensko veselje , nočejo k tebi priti, ker že v jaslicah učiš ljubezen do uboštva, Zaničevanja in križa. Poželjenje bogastva zmami srce. oslepi um %n obteži dušo in vest; je porodnica neusmi- Ijenja, goljufije, tatvine, krivice, pozabljivosti Loga, razuzdanega veseljenja in žalovanja, Pze in nevoščljivosti in brezštevilnih druzih n apak in hudobij , katere pogreznejo človeka v pogubljenje. Za tega voljo , o božji Zdravnik ^aših duš! si precej ob svojem prihodu na svet. izvolil uboštvo, da bi nas najprvo učil %n vodil s svojim zgledom, preden si mogel oznanovati s svojimi ustmi Hlev , revne laslice, slama, na kateri si ležal, mi glasno dopovedujejo tvojo misel, in tvoj duh me v Sr cu opominja tebe posnemati. 1. O premili Jezus! ako tirjaš od mene, da zapustim vse svoje premoženje, glej , iz hubezni do tebe se rada odpovem vsemu; ako 288 pa ni tvoja volja, mi pa dobrotljivo dodeli da moje srce ne bo imelo ljubezni in hrepe¬ nečih želj do minljivih rečij , da rada pomagam ubogim , in zarad časnega dobička ali kake minljive sreče tebe nikoli ne pozabim ali ne razžalim, in potrpežljivo trpini revščino in njene nadležnosti, če si mi jo namenil. Nisem li zadosti bogata, ako tebe ljubim , in po lju¬ bezni tebe imam, moj Bog in moje vse ? 2. O moj Jezus, novorojeni kralj nebes in zemlje! kaj ti si zaničevan, od vseh ljudg zavržen in zapuščen, in moraš v hlevu p re ' bivati? Kaj tako ravna s tabo slepi in ne¬ zvesti svet. kateremu sem se jaz neumna iskalu prikupiti? Oj, da bi s tabo, o Jezus! rada zaničevala ta svet in rada prenašala, ako bom od njega pozabljena in zaničevana. 3. Ti se jokaš in točiš solze, o sveto bo#J e Dete, to je vse, kar ti dopusti tvoj nerazrezan 1 jezik; ali kako globoko mi gredo k srcu l e tvoje solze? Z njimi mi daš spoznati, da se še pokoriš za-me ubogo grešnico, ker se tvoj e prežlahtno telo, na trdi slami ležeče, ob hudem zimskem času mrzlote trese in tvoja duša od velicega milovanja toči gorke solze. Oj. kako dolgo, moj premili Jezus! ti b° delalo žalost moje srce? kako dolgo te l )0 289 Preganjalo v sredi tvojih bolečin, in ti z ne¬ usmiljenimi Betlehemci prebivališče odreklo! ty, kako dolgo bom stregla svoji složnosti, le¬ tala sa sladnostmi svojih počutkov in tebe zastonj pustila jokati! Oh, odpri mi svoje božje Srčece, ter mi dovoli premišljevati tvoje bolečine in sdihljeje, da s tabo svoje grehe objokujem in omijem v solzah , ki jih za-me Prelivaš. Amen. III. Na novega leta dan. O Bog! kako si dober, da množiš leta Mojega življenja in mi daješ toliko pripo¬ močkov in priložnost, tebe ljubiti in si nebesa ^služiti ? O kako sem neumna, ki tako malo spoznam to tvojo dobroto, in s praznim in Nemarnim življenjem zamujam toliko milostij, %n v tvoje razžaljenje obračam, kar bi me moralo spodbujati, da bi tebe ljubila! Koliko ljudij in narodov je na zemlji, ki rie spoznajo tebe in tvojega ljubega Sina, ki ' s ‘ e bodo za tega voljo pogubili; mene ubogo Pa si razsvetlil, o preljubi Oče! z lučjo svete v ere, me preobložil z milostmi in dobrotami, Nevesta Kr. 19 290 mi obljubil večno veselje , in vendar kako malo hvaležnosti vidiš nad menoj! Kaj mi od toliko let, ki sem jih preživela ostane druzega, kot oster odgovor, ki ti g a bom morala od njih dati ; ker morda nisem ene ure živela po tvoji volji ? Kaj bi le storilt oni ubogi ljudje , ki zdaj sede v peklenskem plamenu, če bi mogli še priti na zemljo ? 8* le en trenutek pustili brez prida pretečiP kn koliko se slepi posvetni ljudje trudijo in pr*” zadevajo za majhen dobiček, ali samo ljudem se prikupiti; ko jaz skoraj ničesar nočem sto¬ riti za-te , o neskončna Dobrota! in da bi sl zaslužila večno zveličanje? O Bog! poglej- koliko tvoj edinorojeni Sin , naš Zveličar, zaM e trpi v bolečem obrezovanju; daj mi zavolj 0 njega, da odsihdob le tebi samemu živim > in v tvojo sveto službo obračam vse ure ffl trenutke , ki jih imam še preživeti. Amen. IV. V veliki praznik svetih treh Kraljev• Vsemogočni Bog! ki si Modre iz jutro dežele po zvezdi pripeljal v Betlehem in ^ prvence slepega ajdovstva razsvetlil s svoj 0 291 Milostjo: kako močno osramoti njih vera in n jih pokorščina mojega dremotnega in ustav¬ ljivega duha ? Komaj so bili ugledali zvezdo, *e so se vzdignili in se urno odpravili na težavno in dolgo pot. Kolikokrat , o moj Bog , si razsvetlil moje Sr ce z lučjo svoje božje milosti, in tvoj sveti Buh me je nagiboval iskati Jezusa, tvojega e dinorojenega Sina in za njim hoditi, in Vendar sem jas to, o kolikrat. zanemarila! Stokrat sem delala najboljše sklepe, in kako lahko in naglo sem se dala s kako majhno rečjo spet od njih odvrniti! Kako bi meni Potem šlo, ko bi ti, moje omahljivosti naveličan, drugim dal milosti , katere sem jaz tako malo čislala, kakor si poklical ajde k svojemu Sinu. ^er ga njegovi niso hotli spoznati! Pa ravno na tvojo dolgo zanašljivo milost ln potrpljenje stavim svoje zaupanje. Daj mi, kako, onim Modrim jutranje dežele za zvezdo, lučjo svete vere hoditi, da iščem, najdem tn ljubim tvojega božjega Sina! Dodeli mi, 0 Bog usmiljenja! to milost, po ravno tem svojem preljubem Sinu, kateremu bodi s tabo in svetim Duhom večna čast in hvala. Amen. 19 * 292 V. O nedeljah po svečnici do svetega posta. O moj ljubi Jezus! s koliko žalostjo i" nevoljo moram vendar gledati, kolikanj greha delajo razuzdani otroci tvoje cerkve v tern časa v svoji razuzdanosti, nezmernosti in požreš- nosti, v predrzni in ajdovski norosti, in tako najzbadljivejše žalijo tvoje čisto božje Srce , zakaj take reči so tvojim očem velika gnjU' soba. Usmili se, o Gospod! slepote in otrp' nosti teh nesrečnih, in če se ne dajo k teU obrniti, o vsaj ne dopusti, da bi se jaz, tvoja hči, udeležila takošne malopridnosti in hu¬ dobije, velikoveč dodeli, da jaz s svojo lju¬ beznijo po moči nadomestujem nehvaležnost sveta in tebi storjeno nečast. Zato se hočeta odpovedati vsem dobrovoljnim raztresenostim, h katerim bi utegnila povabljena biti. Čas pa. kateri mi bo ostal po spolnjenih dolžnosti' 1 in hišnih opravilih, bom preživela v sanioth v molitvi , v druščini bogaboječih devic in v cerkvi pred sedežem tvoje ljubezni v češčenja tvoje ljubezni, da bi sprosila sebi in vse" 1 drugim grešnikom in grešnicam milost f>> usmiljenje pri tebi. o Jezus! Amen. 29 3 VI. O postnih nedeljah. O Bog in Odrešenik ljudij! ti si po svoji °erkvi postavil sveti postni čas. da bi mi 9vešniki neokretno meso križali s pritrgo- v dnjem, s pokoro očiščevali svoja srca, po¬ vzdigovali svoje misli k nebeškim rečem in 8e med tem časom živo spominjevali tvojega bvitkega trpljenja in tvoje smrti. Dodeli, o Bog, da se ta sveti čas resnično Pokorim in satiram svoje mesene želje, da °drečem svojemu telesu nezmerno vživanje ter rajše z obžalovanjem in solzami hranim Sl 'ojo dušo. Ko bi pač mogla, o Jezus , prijatelj moje duše! tvoje britkosti in bolečine , tebi storjene ‘Kozovitosti in tvojo sramotno smrt na križu Vedno pred očmi imeti, da bi s tabo vstala k Voveniu življenju. Amen. VII. Veliki teden. Preberi vsaki dan v II. delu mašne mo- ^tve o trpljenju in smrti Jezusa Kristusa (stran 175), ali križevni pot v VII. delu. 294 VIII. O velikonočnih praznikih. Zdaj, o moj najčastitljivejši Jezus! je do¬ končana ostra pot tvojega trudapolnega živ¬ ljenja; konec je vsega tvojega trpljenja i n tvojih bolečin; smrt in pekel sta premagana; človeški rod je odrešen ; Bog je spravljeni nebesa so odprta ; in ti. o moje življenje, st vstal v časti in mogočnosti in ne boš vekoma) več umrl. da — s svojim vstajenjem obljubiš tudi meni vstajenje in večno življenje. O kako se neizrečeno veselim, o častit 1 ' Jezus! s tvojo sveto cerkvijo, katera ti povsod po celem svetu prepeva trikrat veselo alelujo! Zahvalim se ti za tvoje neizmerno trpljenji' h kateremu te je le tvoja neizmerna ljubezen mogla nagniti; hvalim, častim in ljubim t®> kolikor najbolj more moje srce. Pa oh! ljubezen je še slaba, stari človek živi še v meni, smrt in greh gospodujeta še v mo) 1 slabi natori, in niso še pomrla pozemeljsk a nagnenja Kdaj, o moj preljubi Zveličal" ■ bom jaz premagala te revščine; kdaj bos obudil mojega duha k popolnejšemu življenju > kdaj mi boš pokazal svojo novo lepoto, da se mi pristudi nečimurnost in veselje sveta ? ® moj Bog in Gospod! daj mi videti častitljiv 295 rane tvojih prebodenih rok in nog in tvojega presvetega Srca , da se v nje skrijem , in ostanem v njih skrita! Dodeli mi svoj mir , katerega ne razume meseni človek in ukroti n toje neukretno poželenje, katero mi je v duš¬ nem napredovanju na poti. Moj Jezus! govori le eno besedo moji duši l n ona se bo razveselila. In če moje umr¬ ljive oči zdaj ne morejo videti tvoje lepote, Vendar vem, da mi jo boš kdaj pokazal , ko bo moje pozemeljsko telo prenovljeno vstalo 13 prahu groba. Ali bi bila še v stanu člo¬ veška lepota moje srce premotiti, ko imam zveličansko upanje, s temi svojimi očmi tebe vekomaj gledati? O presrčno upanje , v ka¬ terim živim in umrjem! Amen. IX. Križev teden. Poglej in beri v ta namen v I. delu prvi drugi oddelek (stran 1 — 12), o sveti Molitvi. X. F praznik vnebohoda Kristusovega. Cas se je približal, o častiti premagalec Sl 'etd, smrti in pekla! da se zopet povrneš 296 v nebesa, is katerih si prišel k nam greš¬ nikom. Kako bom mogla še dalje živeti v ti dolini solz, kako se še dalje razveseljevati teh nečimurnih minljivostij, ko tebe, mojega upanj® in zveličanja ni več tu doli? Nič več nočem po posemeljskem hrepeneti, temveč po vikšetn, po nebeškem. Ti, o moj Jezus! si v nebesa šel po svoji božji moči; jaz pa bom v duhu s tvojo po¬ močjo za tabo hodila, dokler se ne bo moj® duša , rešena is svoje ječe, k tebi povzdignila. in na sodnji dan prišlo tudi moje telo k tebi- Takrat bom s tabo šla v tvoje veselje in tvojo čast, in bom vekomaj pri tebi. Pa kakor st ti, moj Zveličar! po križu in trpljenju moral iti v svojo čast, ravno tako hočeš , da tud* jas po križu in trpljenju pridem k tebi. O moj Jezus! k vsemu sem pripravljena , da b* te le kdaj smela v tvoji popolni lepoti gledatt in večno uživati in ljubiti! Podpiraj me, d® se tega vredno storim XI. O blnkoštnih praznikih. Poglej molitev o svetem Duhu v II. delu> tretji oddelek. (Stran 50). 297 XII. V praznik svete Trojice. Poglej v II. delu, tretji oddelek, I. pre¬ mišljevanje o presveti Trojici. (Stran 45.) XIII. V praznik sv. rešnjega Telesa. Poglej v II. delu, tretji oddelek, X. pre¬ mišljevanje za četrtek. (Stran 81.) Itifl ®#t©I©& a Prazniki Matere božje, i. V praznik čistega Spočetja Marije. (8. grudna.) 0 prečudna, o neprimerljiva Devica! s ponižnim in pobožnim srcem te častimo. P° pravici sveti Duh o tebi govori , da veliko devic si je nabralo mnogo zakladov — ti p (t si jih vse presegla, in da si zrasla med vsem 1 hčerami kakor lilija med trnjem; ker device, ki so se svetile zavolj velike svetosti, so vendar' bile vse v grehu spočete, in so na svet pri^ e kakor otroci jeze božje Ali vse drugače j e pri tebi, o Devica! Ti sama izvoljena izmed tisočerih prideš vsa lepa in čista, brez vse(j a greha in madeža iz božjih rok, in že v svojec 299 spočetju stopič na glavo kači, ki je okusila s svojim strupom vse ljudi. Presrečni stariši, Joahim in Ana! vajina prošnja je čez vse Pričakovanje uslišana; izročeno vama je naj¬ dražje blago. Pa tudi upanje našega zveli¬ čanja je zdaj blizo. Tempelj je že tu, v katerem se bo razodelo. Kmalo bo izhajalo Solnce tečnega življenja, ker napoveduje ga že Marija, zgodnja danica! Globoko je bil človek padel Po grehu , vendar pri Mariji se je sošla vsa r ajska lepota, katera je bila lastna človeku Pred padcem, da bi postala podoba in ogle¬ dalo največje čistosti in lepote. Po pravici se veselimo Marijinega bližnjega prihoda, katera nam je od Boga izvoljena in z mi¬ lostmi napolnjena, postala nova Eva, t j., resnična mati živih Dobrotljivo tedaj sprejmi, 0 Marija, naša pozdravila, da bomo vredno obhajali tvoje sveto Spočetje. Po svojem ne- °niadeževanem Spočetju pa, o milostljiva De¬ vica! mi sprosi odpuščenje storjenih grehov, in oprostenje tistih , ki se jih ima bati moja slabost. Amen. Moli danes dnevne molitve čistega Spo¬ četja Device Marije. (Glej stran 202.) 300 II. V praznik Marijinega rojstva. (8. kimovca.) Sveta Gospa in Srednica! ti si enako vzhajajoči jutranji zarji naprej šla Solncv pravice, in prepodila dolgo noč. v kateri j 6 tičal svet štiri tisoč let. Kako veselje je, ee se med nami kaki materi porodi dete, O* vendar je le revna stvar, v grehu spočeta i n rojena; ti pa, o najčistejša med vsemi devi¬ cami! popraviš, kar je zagrešila Eva in na¬ mesto prokletstva prineseš zveličanje in bla¬ goslov. Kako se imamo tedaj tvojega rojstva veseliti P Ti si najpopolnejša in najžlahtnejša izmed vseh stvarij. Po tebi se je prikazal prvi žarek božje milosti zgubljenemu , v greha zakopanemu človeškemu rodu. Podpiraj me, o milosti polna! oj. s svojimi grehi seta tolikrat zapravila milost božjo, bodi pri Boga moja srednica ti, ki si Mati Zveličarjem • Tvoje priprošnje ne bo zavrgel. Njemu bod '» čast na vekomaj. Amen. 301 III. V praznik darovanja Marije. (21. listopada.) Najsvetejša Devica! šivi tempelj svetega buha., kateri te je še ob spočetju obdaroval z vsem bogastvom svojih milostij: danes si ' Se darovala svojemu Bogu, ko si zapustila °četovo hišo in se zaprla v tempelj ter se * e v tretjem letu svoje starosti vadila svete s Q>note, pridnosti in pokorščine, ko druge hčerke tisti čas še neizbujenega uma potra¬ to v nedolšnih igrah Ti pa si še v svoji n ešni dobi v gledanje večnega Boga zamak- n Jena, in iščeš svoje veselje ušgati pri naj¬ čistejši ljubezni, v premišljevanju tistega, kateri je tvoje čisto telo izvolil v svoje pre¬ bivališče. Kako lep zgled, daš meni in vsem Ivicam, posvetnemu veselju in druščini hudij se odpovedati , in s samoto, pridnostjo l ' n pokorščino obvarovati nedolžnost duše in ° l stost telesa. Daj, o najsvetejša Devica! da h' posnemam. Amen. 802 IV. V praznik oznanenja Device Marije. (25. sušea.) Presveta Devica! na današnji dan je Boj v tebi storil čudež, ki je bil dosihdob prikrit celo nebeškim duhovom. Od vekomaj izvo¬ ljena, se današnji dan izmed vseh žen oznči¬ nu ješ za Mater božjo. Vsemogočni Bog ti P° velikem angelju ponudi materinstvo Siv (l božjega; sveti Duh pride čez te; moč Najvik' šega te obsenči; večna Beseda se spusti n a tvoje privoljenje iz nebes in včloveči se v tvojem telesu. Kdo te more, o preblažena Devica! % a ' dosti zahvaliti, kakor zaslužiš, ki si z en° p besedo revni svet zopet, spravila na nogo- Kdo je v stanu razumeti tvojo čast, tvoj 0 visoko vrednost? Kako se moreš deklo Go¬ spodovo imenovati, ko te je Mater svojo izvoli med vsemi ženami? O ponižna Devica! da bi te vselej posne¬ mala in se nikdar ne povzdigovala zavodi telesnih in dušnih darov, ki sem jih prejel 01 od Boga, veliko več svoj nič spoznala in l ' s( le Bogu pripisovala. Amen. 303 V. V dan obiskanja svete Marije Device. (2. malega srpana.) Koliko čednost mi razodevaš , božja Mati. 8 tem obiskanjem svoje tete Elizabete? Razo¬ devaš pokorščino, ker se odpraviš na pot. dusiravno je dolga in ti šibkega trupla, Vtl hitiš naglo čez hribe, voljo božjo spolnit; razodevaš globoko ponižnost, ker se ne braniš. Mati Gospodova obiskati deklo Gospo¬ dovo ! dalje svojo dobrotljivo milosrčnost , ker Prtdeš v izvirnem grehu spočetemu Jezuso¬ vemu napovedovalcu (Janezu) na pomoč; razodevaš notranjo ljubezen in češčenje do ^°ga, ker očitno oznanuješ božja dela; in zadnjič tudi svojo lastno spoznanje in zani¬ čevanje, ker vse pripisuješ milosti božji , ni česar pa ne svojemu zasluženju. O Devica vseh devic! kdo je vstanu tebe ^daj zadosti hvaliti? in kateri malopridnež ^ se podstopil zmanjševati in v nič dajati S'o visokost, mogočnost in častitljivost, ko si s pozdravljenjem čudeže storila? Moje vsakdanje prizadevanje naj bo. o Prečudna sveta Devica in Mati, spoznavati 304 tvojo mogočnost, priporočevati se tvoji pri' prošnji in popolnoma se izročevati tvojemn varstvu in tvoji hrambi. In ako me uslišis po meri mojega zaupanja, mi ne bo ničesar manjkalo, ako s svojo mogočnostjo skleni tudi svojo voljo. Pa saj nisi v stanu zatajit 1 svojega materinega srca , ker nikoli se n* slišalo , da bi bila zapustila koga , kateri J e na-te in na tvojo priprošnjo stavil svoj e zaupanje. Pošlji mi svojo pomoč, o mati nM losti, hiti mi pomagat , ti tolažnica grešnih Evinih otrok, za Bogom si ti moje največj e zaupanje. Amen. VI. V praznik očiščevanja Device in Matere Marije. (Svečnica. 2. svečana.) Visoko češčena Devica! danes je do 11 tvojih posebno velikih čednostij, z njih svet' lobo razsvetljuješ vesolni svet. Ti, najčistejš a > neomadeževana Devica in Mati se vstopiš tje, enako nečistim ženam, ravno kakor h* tudi ti potrebovala očiščevanja , dasiravno & čistejša, kot nebeški angelji. In ne oziraš sR 305 n « to, da postava očiščevanja ni bila dana za-te, ne za tvojega Sina. Tako želiš vso Postavo spolnovati in zakrivati pred ljudmi s vojo veliko vrednost. Jezus je pri obreso- V( *nju na-se vzel znamenje grešnika , in ti Vr edna mati tacega Sina, iz želje ga posne¬ mati. hočeš veljati za ženo, ki potrebuje oči¬ ščevanja. Kdo izmed teh, ki so okoli stali, bo mogel spoznati za to, kar si — naj¬ čistejša mati dolgo zaželenega Mesija ? Gotovo ne drugi, kakor Jožef, tvoj deviški ženin in Pravični Simeon in bogaboječa vdova Ana. P® ravno to pričevanje je bil prvi meč, ki 0 je prehodil srce , ker starček Simeon ti Prerokuje, da ta tvoj ljubi Sin bo imel veliko ir peti. PH vsem tem ga ti daruješ nebeškemu Očetu v spravno daritev za človeški rod in ® e tako ponižno in potrpežljivo podvržeš vsem Prihodnjim britkostim in bolečinam. O veliko- srčna Devica! sprosi mi močno milost, da tebi enako natanko spolnujem vso postavo, %e zmenim se za sodbe ljudij, in se ponižno j m voljno podvržem vsacemu križu in trp V e nju. Amen. Nevesta Kr, 20 306 VII. V praznik vnebovzetja Marije Device. (15. veik. srpana.) 0 Marija, naša ljuba mati! tako tedaj zapustiš našo zemljo, to dolino solz in se vzdigneš v najvikša nebesa, kamor te angelp božji sami nesejo , kjer si bila kronana kot Kraljica nebes in zemlje, in sediš na sedež 1 zraven svojega Sina v največji svetlobi • ' S kakim veseljem si, o Mati božja! napol' nila nebesa, ko so angelji in svetniki ogledalt tisto telo , katero je Sina božjega nosilo tia zemlji, in ko so zagledali tvoje obličje , katero je obličju Sina božjega najbolj podobno? Pa tudi, o prečastita mati Jezusova! kokoši 0 veselje , kakošne sladkosti si morala ti saM a občutiti v svojem srcu, ko zdaj za vselej s svojini Preljubim sklenjena, prejemaš plačil 0 za svoje visoke čednosti, in ko si svoje t e ' žavno popotovanje na zemlji premenila 2 vednim gledanjem lepote Najvikšega? O beška Kraljica! ozri se s svojega presvetle' e ' lila zanj; si mislim, da ti je le manjkal 0 takošne priložnosti, ne pa volje. Saj tud* mati Gospodova, ki je presegla vse stvari 0 ljubezni do Boga, ni umrla kakor prava MU' čenica. Vem pa, da križano življenje, kako? si ga ti živela, je hujša in daljša muka. kako r prelivanje krvi in celo smrt. Iz ljubezni Jezusa si križala svoje žlahtno in nedoUn 0 meso, se odpovedala posvetni prijetnosti ' l,ft raztresenosti, zatirala nerodno nagnenje ftl se vedno zatajevala. Zaničevanje, pozabljen] e - zasmehovanje sveta, telesne bolečine, otožnost duha, vse to si skusila in pretrpela , in kak ( > } se skusi v ognji zlato , bila si ti po težavni 1. 317 dušena in postala si vredna večnega plačila, katero zadobe tisti, ki so svojo kri prelili za Jezusa — Tako morem tudi jaz, četudi ne Prelivam krvi kot mučenica , skazati Jezusu ®vojo ljubezen; zakaj saj križ in trpljenje, ki >Hp , po božji naredbi zadene skorej vsak dan , Pikanje in žaljenje mojih bližnjih , vrh tega Zatiranje nerodnih občutljejev , vse to tudi dela nekako mučeništvo. ki je včasi grozno hudo in dolgo trpi. Prosi, o sveta devica! Mojega ljubega Zveličarja, da jaz rada. voljno Vil iz ljubezni do njega vse to trpini in se še suma križam in zoper sebe vojskujem, da Pridobim popolnejše mučeništvo in s tem ne- heški, nezvenljivi venec Amen IX. V dan godu device. Sveta patrona I., katere ime mi je bilo dano pri svetem krstu, da te častim, v sili Vl' r prošnico. Čast, ki ti jo morem skazati, je, v tet > 1 Boga častiti in hvaliti, njega zahvaliti za teh* podeljene milosti, tvojo veliko moč pri Boj 11 in tvoje velike čednosti spoznati in svetu znan 0 storiti, se tebi v sili in potrebah priporočen in na-te klicati in tvoje pobožno življenje sledovati. Da v dejanju dosežem ta svoj sklep> potrebujem pa tvoje priprošnje; naj ti bono o moja sveta patrona, tudi v prihodnje p rr poročena! X. V praznik cerkvenega posvečenja. Premilostljivi Zveličar! ki si iz neskončn 0 ljubezni do človeških otrok in iz goreče žel]°> med njimi prebivati, v cerkvah na tebi ¥ katerega je izšlo zveličanje sveta, začetek življenja, Jezus Kristus. Nevesta Kr. 21 322 Srečno je tvoje čisto telo , katero je brez madešno spočelo in rodilo Kraljico nebes , veselje angeljev, upanje grešnikov. Srečne so prsi, ki so dojile in hranile takšnega otroka- Spodobi se, da te častim in spoznam tvojo veliko veljavo, ki jo imaš pri Bogu in pf* Mariji , svoji presveti hčeri. Zadobi mi milost, da Sina tvoje blažene hčere po tvojem zgledu ljubim, in da to tvojo ljubo hčer , svojo Gospo in milostljivo Mater srčno častim in posnemam njene svete čednosti. XIII. K svetemu Antonu Padovanskemu. Veliki svetnik in prijatelj božji! naj drug 1 tvoje velike čudeže, ki si jih brez števila storil, visoko hvalijo in svetu oznanujejo; jaz po, sveti Anton! premišljujem tvojo deviško čistost, tvojo prisrčno ljubezen do Jezusa, tvojo visoko ponižnost , zatiranje tvojih počutkov in drug e lepe čednosti, ki jih po milosti svojega Zv R ' ličarja, katero mi ti izprositi hočeš , mislitn posnemati; to je tisti čudež, katerega te pr osir h da za-me storiš, ker ž njim bom dosegla svo] e zveličanje. 323 O prosi tedaj vendar za-me pri Jezusu, katerega nosiš v naročji , da se vadim v tistih čednostih, katere v mojem srcu bolj in bolj podkurijo ogenj ljubezni božje, da vse nagnenja bolj in bolj zatiram, križ nosim, hvalo ljudi nialo cenim in le to storim, kar je Bogu Prijetno. XIV. K svetemu Frančišku Ksaveriju. Častiti apostelj Tndijanov. kateri si enako velikemu Aposteljnu ajdov prevzel nedopo¬ vedljivo trpljenje in delo za čast božjo, za zveličanje bližnjega in za spreobrnenje ne¬ vernikov ; ker si prehodil tuje dežele in dele s vetd ter prestal lakoto, žejo , vročino in mraz, Preganjanje in težave vsake vrste , in mnogotere Nevarnosti na suhem in na morju. Kako ■‘•eni v stanu, tvojo gorečnost premišljevati in Ne rudeča postati zavolj svoje lastne mlač- Nosti v prizadevanju za zveličanje svoje duše ? ko bi mogla jaz kakor ti, brez števila ajdov spreobrniti in ves svet pridobiti Kristusu, kaj bi mi pomagalo , če bi pa pogubila svojo dušo? Ravno ta misel je bila, katera te je spreobrnila in v tebi prižgala goreč ogenj, kateri te je k tako velicemu pripeljal In 21 * 324 dasiravno si razsvetljen spoznal vrednost ne- umrjočih duš , nisi vendar kar precej začel pridig ovali. temuč si se poprej z očiščevanjem srca, z zatiranjem starega človeka in vseh posvetnih želj pripravnega storil nastopih veliko apostoljsko službo, h kateri te je Duh božji vnel in v tebi povikšal ljubezen do tvo¬ jega Zveličarja. O veliki apostelj ajdov! ne prosim te mi¬ losti, da bi delala čudeže, s katerimi si t* svet pripravil v občudovanje , temuč da se hočeš mojega spreobrnjenja poprijeti, da bom spoznala visoko vrednost svoje duše in nič' vrednost vsega pozemeljskega; da si zmiroj bolj prizadevam , očistiti svoje srce in svoje počutke, svetu odmreti in se zatajevati, da p° tvojem zgledu ohranim čistost svojega telesa, in svojemu najdražjemu Odrešeniku vselej zvesta ostanem v križih, stiskah, zopernostih in skušnjavah. (Po devetdnevni pobožnosti do tega čudo¬ delnega aposteljna so nekatere pobožne duše dosegle velike milosti od njega.) Četrti o,.(I'deI §k> Psalmi o pokori umevno razlagani. Prvi psalm o pokori. Nikar me ne kaznuj , o Gospod! po svoji Pravični jezi , usmili se Velikovec mojega rev- ne !/a stanu. Jaz sem slab in potrt človek, Podaj mi svojo roko, ker strah in groza me Odpada po vsem životu. Kar sem se ločila tebe, je moja duša vedno omamljena in žalostna. Kako dolgo, o Bog! me boš pustil v tem žalostnem stanu ? Oh, obrni svoje mi¬ lostljive oči na me , in zavoljo svoje neskončne Milosti reši mojo ubogo dušo! zakaj ako me ni(J ja silna žalost vrže celo v grob, kako ti t>°m potlej mogla tam hvalo peti? Tebi je s kano, o Bog! kako skesano sem že objokovala 326 svoje grehe. In če nisi še zadovoljen, gleji jaz si hočem celo vsako noč pritrgati svojega spanja in svojo posteljo močiti z obilnim 1 solzami. Moje od notranje žalosti udrte o& in lica so že misel zbudile v mojih sovraž' nikih, da sem zastonj pri tebi iskala milosti i pa bežite od mene. vi brezbožni zasramovale 1 ■ glejte, Gospod me je pogledal z milostljivim * očmi: in uslišal mojo molitev ; moje vedno zdihovanje in žalovanje mu je k srcu šlo- Poberite se tedaj daleč od mene, vi hudobni sovražniki moje duše; vaše hudobno nade~ janje naj vam bo v sramoto ; zakaj usmiljent Bog me je zopet milostljivo sprejel Čast bodi ; Bogu Očetu i. t. d. Drugi psalm o pokori. Blagor jim. katerim so pregrehe odpuščene- Blagor človeku, kateremu Bog ni zaračund greha zavolj njegovega odkritega duha ** skesanega srca. Oh! ko bi bila jaz le preče) po svojem padcu razodela Bogu svoje grehe, ali jaz sem jih zakrivala. Zato sem tud 1 padla v največjo revščino in sem prepozno začela klicati na pomoč: ko si ti namreč % e vzdignil svojo pravično roko čez me in n> e prepustil moji grizeči vesti, kakor bodečem 11 327 trnu Nato tedaj sem obrnila svoje žalostno 8 rce k tebi in nisem iskala dalje svojih grehov zamolčati, temuč skesana sem ti jih spoznala Rekla sem sama pri sebi: Kaj hočem dalje zakrivati svoje grehe; hočem jih do čistega razodeti svojemu Gospodu in v tem hipu si mi vse odpustil. Po mojem zgledu bodo zdaj k tebi pribežali vsi skesani grešniki in ako n e zamude časa milosti, se jim ne bo bati tvoje jeze, katero boš razlil čez vse svoje so¬ vražnike, kakor si storil ob času splošnega Potopa. Ti sam, o Bog! bodi v prihodnje moje pribežališče v vseh britkostih, katere so mi nakopali moji grehi; ti edini bodi moja tolažba in veselje in reši me mojih dušnih Sovražnikov , glej. obdajajo me od vseh stranij. Raz hočem, — si mi ti , o Bog! na to mojo prošnjo odgovoril — Jaz hočem razsvetliti tvojo Pamet in ti pot kazati, na kateri boš varna Pred zalezovanjem svojih sovražnikov; svojih °čij ne bom odvrnil od tebe. Glejte , vi slepi sovražniki , ki me zdaj zastonj preganjate , da ne boste enaki postali neumnim živalim: % mej, o Bog! v brzdi kakor divje zverine vse, kateri se obrnejo od tebe. Moj Bog! s koliko Nadlogami obiskuješ grešnika? ko nasproti tvoja milost svoje krilo raztegne čez vse, ki 328 edino v te upajo. Razveselite se tedaj in od veselja poskakujte vi vsi , kateri z odkritim srcem ne iščete ničesar druzega, kakor božje časti in dopadenja. Čast bodi Bogu Očetu Ud- Tretji psalm o pokori. O vsemogočni Bog! ne pojdi z mano v ojstro sodbo, dokler se ne utolaži tvoja pra¬ vična jeza in srd zoper mene ; zakaj odkar si vzdignil svojo težko roko nad mano, so me presunile pšice tvoje pravice. Od eno strani se tresem pred tvojo pravično jezo; od druge strani me strašijo in mi ne dajo po¬ koja moji grehi, ki so mi vedno pred očmi- Oh! moje hudobije so mi prerastle glavo in me ne tlačijo nič drugače, kakor težka butara ', in ker sem bila tako slepa in neumna , da nisem precej iskala zaceliti ran svoje duše s skesano spovedjo, so zares začele gnjiti In smrdeti. Tako sem oslabela pod težo svojih grehov in postala velika reva; ves dan so me videli žalostno okoli hoditi; moji storjen* grehi so tako močno razdražili mojo meseno poželjivost, da ga ni zdravega ne nedolžnega uda več na mojem telesu. V tem žalostnetn stanu sem v nebo vpila, ravno kakor rujovso 329 lev; to moje vpitje je tebi , o Bog! do ušes prišlo, in slišal si celo najskrivnejše zdihljeje rnoje pobite duše; ti si moje žalostno srce Premišljeval in spoznal, da vse moje počut-ke moč zapustila: in da bi nikjer drugje Pomoči in tolažbe ne iskala, kakor le pri tebi, s ® še dopustil, da moji najbolji prijatelji, celo ^oja lastna kri zoper mene stoje; kateri so 1‘Hi poprej vedno okoli mene, so se umaknili daleč od mene, in oni , ki so se zarotili me Umoriti, mi silo delajo od vseh stranij; po¬ služujejo se vse goljufije in zvijačnosti, samo da bi me vjeli, in me celo dolžijo hudobij, katerih nisem kriva. Dasiravno bi se mogla n ad njimi maščevati, sem se vendar tako sto¬ rila, kakor da bi bila gluha in mutasta, v Ir dnem zaupanju, da se boš ti kdaj mene Usmilil. 0 Bog! ne daj, da bi bila zastonj upala v te. Potožila sem ti že, o Gospod! glej, moji sovražniki od, veselja ploskajo z rokami in zaničljivo govore zavolj mojega Padca. Ti prideš sicer s šibo nad me, pa glej , k vsemu sem pripravljena, ker so mi ruoji grehi vedno pred očmi: vsemu svetu jih hočem razodeti in si misliti , da ne morem Prestati zadosti sramote zavoljo tolicih hudobij, ^led tem ti smem pač oponesti, o Bog! da 330 mojim sovražnikom gre vse po njih volji ** 1 želji: utrdijo in množijo se od dne do dnti vse, kar sem jim storila dobrega, povračujej 0 s hudim; moja krotkost in dobrota jim d® priložnost, zaničljivo govoriti o meni. Oh- moj Bog in moj Gospod! ne odstopi od merit' nikar me ne zapusti. Hiti mi pomagat bodi moje varstvo in hramba zoper vse nioj e sovražnike. Čast bodi Boga Očetu i.t.d Četrti psalm o pokori. O Bog! usmili se mene, glej, jaz sem največja grešnica na svetu , za tega volj 0 kličem tudi na tvojo največjo milost; in rifl] bi mi bili moji grehi že odpuščeni, vendar" ne nehaj me čedalje bolj čistiti; ker spoznam■> o Bog! da sem se močno pregrešila, in kazni 1 ! me neprenehoma zavoljo moje hudobije. siravno sem se pregrešila le na skrivnem ttl samo pred tvojimi očmi, vendar očitno sp°' znam svoj greh in ti dam priložnost nad mano nevredno pokazati , da po svoji obljub odpustiš vsem spokornim in skesanim g>’ eS ' nikom in osramotiš vse, kateri še dvomil 0 nad tvojim neskončnim usmiljenjem. Obstojun o Bog! grešila sem, ali kaj druzega se ni°r' e 331 Pričakovati od v grehih spočetega, v grehih rojenega, in k vsemu hudemu nagnjenega človeka? Vendar nisem bila zmeraj tako na¬ pačna; ti veš, o Bog! da si nekoliko časa hubil mojo revno dušo in moje zvesto srce, zato mi še razodel neznane skrivnosti svoje modrosti: spet bom prišla k tolikanj zaželenemu stanu, ako me hočeš le poškropiti z isopom. da zdajci bom bolj bela kakor sneg. Pako boš napolnil moje srce s tolažbo in ve¬ seljem, in zavolj gotove sprave s tabo bodo °d veselja poskakovale vse moči moje duše. Obrni potem svoje oči proč od mojih grehov % u izbriši do čistega vse moje hudobije: daj ni i iz nova čisto srce in pravega duha; nikar ni e ne zavrzi izpred svojega obličja in ne °dvzemi mi pomoči svojega svetega Duha; Poživi moje žalostno srce s tolažbe polnim nOseljem svoje sprave in potrdi mojo slabost zoper vse napade; potlej bom učila vse greš¬ nike, kaj imajo pričakovati od tvojega usmi¬ ljenja, in oni se bodo vsi k tebi spreobrnili v upanju enake milosti. Reši me, o Gospod! hudega črva moje nepokojne vesti, katera mi ® e zmiraj oponaša nedolžno kri, ki sem jo prelila, in moj jezik bo hvalil tvojo pravično s °dbo. Odpri , o Gospod! moje ustnice in 332 moja nsta bodo osnanovala tvojo hvalo. C* bi bila mogla s klavnim darom pri tebi v milost priti, soj veš, o Bog! kako rada bt ti ga bila prinesla; ali ker dobro vem, da ponižno in potrto srce ti je najljubši dafi nisem nehala objokovati svojih grehov, ker trdno upam, da ne boš zavrgel mojih skesanih solz Da ti, o Bog! ne boš nehal zavolj mojih grehov se milostljivo ozirati v Sion (svoje svetišče), da bodo podrti (sveti) zidovi Jeru¬ zalema (moje duše) spet sozidani. Potlej boi z dopadenjem sprejemal od svoje spreobrnjene in opravičene služabnice vse darove, in p° mojem izgledu bodo tudi drugi veselo pri' nesli tebi dopadljive darove. Čast bodi Boga Očetu i. t. d. Peti psalm o pokori. Usliši mojo molitev, o Bog! in moje vpHj e naj pride do tebe. Ne skrivaj svojega obličja pred menoj; nagni mi svoje uho, kaderkoh bom v nadlogi; usliši me hitro, kaderkoli ^ pokličem na pomoč. Dnevi mojega življenja so zginili, kakor dim; in moje že polomljeno telo mi napoveduje zadnjo uro. Moje srcej e od žalosti pobito in suho , kakor seno; prevelikih bolečin sem celo pozabila potrebne 333 &di, in od velicega vdihovanja me ni druzega , kakor kost in koža. Ravno kakor pelikan in S( >va samotnega kraja iščeta in tam prebivata, tako se tudi jaz umakujem vsaki družbi ljudij. Noč prečujem v joku in se stiskam v kak kot s voje hiše. Kateri so mi poprej privoščili t'kigostan, me zdaj celi dan zasramujejo in tščejo povikšati mojo nesrečo. Glej, o Bog! Sv oj kruh (potrebno jed) jem s pepelom in Sv ojo pijačo mešam s solzami iz strahu pred tvojo pravično jezo, in ker si odstranil moj n apuh. Moja leta zginjujejo kakor senca , in Se »n vsahnila kakor pokošena trava; ti pa, o Nog! ostaneš vekomaj, in tvoje Ime bodo hva- tlli in častili vsi rodovi. Ti boš mestu kmalo na pomoč prišel, zakaj čas je, da se ga usmiliš, ( t kar Bog od njega tirja po njegovem stan 11 in njegovih močeh. Bog hoče, da slehern 1 351 hudo sovraži in stori toliko dobrega, kolikor je po svojem stanu storiti dolžan. (Rim. 12, 3.) Vsem ljudem sem pridigoval, da se imajo odpovedati vsi hudobiji in posvetnim željam, da bodo v ozir Boga v bogaboječnosti, v ozir bližnjega v pravičnosti in v ozir samih sebe v treznosti živeli na svetu. (Tit. 2, 12.) Vsem sem rekel: »Kdor hoče za mano priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ na-se. (Luk. 9, 23.) Tisti pa, ki ne krotijo svojih razbrzdanih nagnenj in hudih želj, se zastonj zanašajo na svojo vero, na svoje dolge molitve, na prosto¬ voljna vnanja spokorna dela in pobožnosti. Zastonj se bodo izgovarjali z navado sveta, s svojimi slabostmi, zadržki in skušnjavami; jaz jim bom rekel: »Poberite se spred mene vi vsi, ki ste hudo delali.« (Luk. 13, 27.) Niso vsi, ki so poklicani, tudi izvoljeni; temuč le ti, ki z dobrimi deli utrdijo svoj poklic. (2. Pet. 1. 10.) Ta dela pa niso tista, ki si jih izvoli vsak Po svoji volji, temuč katere je po svojem stanu in poklicu opravljati dolžan. (Tit. 2, 2.) Vsi se morajo vaditi svete čednosti potrpež¬ ljivosti , dobrote , krotkosti, prizanesljivosti, čistosti. (Gal. 5, 22.) 852 Ne vsak, ki poreče: Gospod, Gospod! bo šel v nebeško kraljestvo, temuč, kateri stori voljo mojega nebeškega Očeta. (Mat. 7, 21.} Kdor pa spolnuje to voljo, on je dosegel pravo pobožnost in svetost. Iz tega vidiš, moja hči, kako so vsi ljudje dolžni za čednost in svetost se truditi, če si hočejo zadobiti nebeško kraljestvo. Od devic pa še posebno tirjam popol- nišo svetost, prisrčnišo pobožnost, in vneto gorečnost. IV ’ Devica naj si prizadeva za večjo svetost, kakor sploh navadni kristijani. Gospod: Moja hči! jaz sem ti že po- j vedal, da prava pobožnost obstoji v popolni ljubezni, v živi gorečnosti in veliki priprav¬ nosti, le to storiti, kar je Bogu všeč, in opustiti, kar mu ni ljubo. (Rimlj. 12, 11.) Vsi so k tej gostiji povabljeni, da bi vsi bili pijani vina Božje ljubezni. (Prip. 9. 2. i. d.) 1. Ali navadni kristijani se izgovarjajo, nekateri s težavnim zakonskim stanom, ka¬ teri njih srce deli med Bogom in človekom 1 nekateri s premnogimi skrbmi za časno, katere njih misli raztresajo, srce vnepokoje in zbude 353 njih misli raztresajo, srce vnepokoje, in zbude veliko nepotrebnega poželenja. (I. Kor. 7, 34.) In naj bi bila pri zakonskih ljudeh kakor¬ koli velika gorečnost Bogu služiti, opovira se le vendar po nadlogah, revščini, posvetni pri¬ jetnosti in mnogo druzih zadržkih. (I. Korint. 7, 26.) Ti pa moja hči! nimaš nobenega tacega izgovora Nič te ne zadržuje, meni dati celo svoje srce in me iz vse moči svoje duše ljubiti ter se na duši in telesu posvečevati. 2. Neomožene device so od zunaj in od znotraj podvržene nevarnostim in slabostim, katerim navadna pobožnost ni v stanu zoper- stati. Želje, ljudem dopasti, skrbi, minljivo telesno lepoto povikšati in ohraniti, željno hrepenenje po dobrem stanu in lepem obla¬ čilu, radovidnost in želja, da bi jo drugi videli, so tiste silno zapeljive reči, katere so več devicam v poškodovanje deviške čistosti, "ali c elo njih tolovajska jama. Majhna reč more prevzeti njih srce in vdušiti duha pobožnosti. Za tega voljo potre¬ buješ ti, moja hči! večje pobožnosti in bolj goreče ljubezni, kakor jo imajo sploh navadni kristijani, da v tej vedni vojski ostaneš pre- teagovalka. Od te ljubezni pa užgana in raz- Nevesta Kr. 23 354 svetljena se boš z enakodušnostjo in z zani¬ čevanjem na vse prazno posvetno veselje ozirala ravno kot na blato in smeti. 3. Ljubezen do čistosti je dar svetega Duha, kateri ti jo bo vlil po meri tvoje po¬ božnosti. Da bi ohranile neoskrunjen venec devištva, se je do smrti junaško vojskovalo veliko od te ljubezni užganih svetih devic. 4. Tudi devicam navadno delim obilniše in večje milosti, gorečniše želje in nagibe k čednosti in svetosti; zatorej naj se tudi toliko pridniše poslužujejo teh darov; zakaj komur je več izročenega, od tega se bo tudi več tirjalo. (Luk. 12, 48. j Vendar me zapusti veliko devic, ki ne marajo za glas moje ljubezni, in raje silijo za praznimi sencami posvetne časti in sreče. Namestuj mi ti za te nezveste s svojo go- rečnišo ljubeznijo. Jaz, tvoj Bog in Zveličar, pričakujem od tebe teh znamenj nasprotne ljubezni. Hči: O moj Gospod in pravi Sin božji! če se moje revno, še pozemeljsko srce užg e ljubezni do tebe, da bo tebe vredno, o! vzetfU ga v svojo posest, in naj bi bila kakorkoli strma pot, ki pelje k temu cilju, sem vendar trdno sklenila, po njej hoditi. 355 V. Popolnost in prava pobožnost bogoljubni devici ni težko delo. Gospod: Moja hči! ne verjemi, ako te goljufni svet in tvoja popačena natora hočeta Pregovoriti, da je težko ali celo nemogoče priti k svetosti. Jaz pa ti povem : moj jarem je sladak, in moja butara je lahka. (Mat. 11,30.) Kaj pa da je svetost težka, čelo nemo¬ goča onim, ki hočejo ob enim ljubiti svet in s ame sebe: zakaj nobeden ne more dvema gospodoma služiti ob enem. (Mat. 6, 24.) Kakor hitro boš pa sklenila trdni sklep, sebi in svetu odmreti, bo zginil vsak zadržek 1] a vsaka težava, in z mojo milostjo se ti bo težko zdelo lahko, grenko sladko. Nekatera uboga dekla je zjutraj in zvečer z delom obložena, trpi dostikrat lakoto^ in žejo, mraz in vročino, in s potrpežljivostjo Prenese marsikaj hudega od svoje ostre go¬ spodinje le zavoljo majhnega pozemeljskega Pačila. Koliko manj imaš ti, če mi tudi še tako popolnoma služiš, v moji službi hudega Prestati, katera te že tu tako mnogovrstno P°plačuje, in naj lepše plačilo je pa to, da ti da veselo upanje prihodnjega večnega veselja. 23 * 356 Ozri se nekoliko okoli sebe, in videla boš, koliko skrbij, težav in nadlog spremljuje za¬ konski stan, za katere čisto nič ne veš v moji službi. In če res ljubezen do kakega človeka more težak jarem zakonskega stanu v lahkega spremeniti, koliko bolj ti bo mogla moja lju¬ bezen, kar je težkega v moji službi, ne le zlajšati, ampak velikoveč še ljubeznivo in prijetno storiti. Tebi ni treba, kakor toliko svetim devi¬ cam, v vojski zoper greh krvi preliti; ječe tebe ne čakajo, tudi ti ni treba živeti v pu¬ ščavah in jamah, ne muk in preganjanj trpeti. Samo tvojo ljubezen tirjam, in da iz ljubezni do mene storiš toliko, kolikor store druge, da bi si pridobile dopadenje ljudij ali dosegle kak majhen dobiček, ali odšle kaki kazni- Brez števila devic ti je svetilo z najlepšim 'zgledom; in zakaj bi ne mogla ti zvršiti, kar so one storile, in jih še veliko stori? Hči: O Gospod! kako velika je moja rev¬ ščina, ker se mi to tako težko zdi, to malo, kar lirjaš od mene, in vendar si ti iz ljubezni zame, zaničljivo grešnico, prestal toliko trpljenja. S pomočjo milosti božje bom zvesta ostala svo¬ jemu sklepu; zanaprej, preljubi Jezus! hočem večno tvoja biti in te kolikor najbolj mogoče popolnoma ljubiti. 357 VI. Sklep, za popolnost si prizadevati, se ne sme odlašati. Gospod: Dobro, moja hči! kar si skle¬ nila, se ne sme odlašati od dne do dne. In če si že pričela, nikar se ne ustavljaj na svojem popotovanju; pot je dolga, čas pa kratek, teci tako, da dosežeš venec svojega nebeškega poklica. (I. Kor. 9, 24.) Tebi ni znano, kdaj bo prišel Ženin, bi naar hotela s prazno svetilnico pred-nj sto¬ piti? (Mat. 25, 13.) Kolikor dalje čakaš, toliko večji bodo za¬ držki, ki se ti bodo postavili na pot; in ko¬ likor več spregledaš svoji sprijeni natori, toliko naanj ji boš v stanu zadovoljiti. Zdaj, ko si še mlada, vzemi jarem Gospodov na-se, ker j® v mladosti ložje srce in dušo k čedposti nagniti. Zdaj, ko te vabim in govorim k tvojemu s rcu, zdaj je ura milosti, ne mudi se je po- služiti; kdove, če ti ne bo jutri že odvzeta *n dana drugim, ki se je bodo boljše poslužili. Kaj bi bilo iz svetosti toliko izvoljenih duš, ko bi bile odlašale, se resno lotiti svo¬ jega spreobrnjenja in dela popolnosti ? Koliko 358 milostij zapraviš vsako uro, vsaki trenutek s svojo mlačno pobožnostjo ! Kje je dušno ve¬ selje, srčna zadovoljnost, mir vesti, notranja tolažba, katero bi ti dal, če bi me ljubila iz vsega srca in iz vse moči svoje duše? Pa ob vse te prave, zveličavne dari se pripraviš zavoljo svojega mlačnega in posvetnega duha. Ali ne veš, da sem tvoj Gospod, in Gospod vseh časov, da si mi torej dolžna služiti danes in vsaki čas ? Zakaj hočeš še le jutri začeti posvečevati meni svoje življenje? Čemu je prazno obetanje, ki ne more zadovoljiti ne mene, ne tebe? In pomisli, kaj s tem zgubiš ! Ne reci mi več: jutri! Ne jutri, danes in od te ure želim tvoje srce v last dobiti! Hči: Tvoja volja naj se zgodi, moj Go¬ spod in moj Oče! Le predolgo si z mano imel potrpljenje, pa nič dalj nočem odlašati hoditi po poti prave ponižnosti in svetega življenja, na katero me tako milostljivo in dobrotljivo vabiš in me sam hočeš po nji voditi. 359 ®sm|l O čistosti srca. i. Čistost srca je pričetek, in bi rekel, prva stopinja k popolnosti. Gospod: Moja hči! znano ti je, da prava pobožnost je ognjena, notranja ljubezen, v kateri srce gori. Ta ljubezen je pa Bog sam, kateri prebiva v srcu. (Rimlj. 5, 5.) Bog 1 je Duh čistosti, ki ljubi čista srca. (Modr. 7, 27.) On ne gre v dušo hudobnega, in ne pre¬ biva v telesu, grehu sužnem. (Modr. 1, 4.) Le tam, kjer najde čisto srce in dobro v est, rad vname plamen svoje ljubezni, (k Tim. 1, 5.) Za tega voljo očisti najprvo svoje srce, da temu najčistejšemu božjemu gostu pripra¬ viš prijetno prebivališče. Moj sveti Duh je prvi učenik in vodja na Poti popolnosti. Ali kako si v stanu poslušati Pjegov glas, ako ljubiš raztresenost in se daš gospodovati neukrotenemu poželenju in Nečistemu nagnjenju? (III. Kralj. 11, 11.) 360 Nečiste, od pozemeljske ljubezni vjete duše ostanejo pri tleh; čiste duše pa se po¬ vzdigujejo kvišku na perotih ljubezni božje in stanujejo na gori Gospodovi, kamor pride le tisti, ki je čistega srca. (Psalm 23, 31.) Nobeden ne vživa mojega posebnega pri¬ jateljstva, kot ta, ki je zadobil čistost srca. (Pripov. 22, 11.) Blagor onim, ki so čistega srca, oni bodo Boga gledali. (Mat. 5, 6.) Prizadevaj si tedaj očistiti svoje srce in ne jenjaj mene te milosli prositi. II. Katerih rečij naj se srce očisti? Hči: Učenik božji! katere so tiste reči, katerih moram očistiti svoje srce? Gospod: Pred vsem, moja hči! moraš očistiti svoje srce velicih grehov, kateri te pripravijo ob mojo posvečujočo milost, od- ženo mojega Duha in tebe store otroka jeze. če izvirajo ti grehi iz kacega hudega nagnje¬ nja ali iz navade, si najprvo in posebno pri¬ zadevaj, močno nagnjenje vstrahovati in pre¬ magati in navado odpraviti. 2. Kadar si velicih grehov čisto prosta, se moraš potlej tudi varovati prostovoljnih 361 odpustljivih grehov in zadnjič prizadevati, svoje srce očistiti vseh majhnih pregreškov 'n vsakdanjih slabosti. Hči: Kako bom jaz uboga premagala 'Vse pozemeljske želje, toliko meni tako rekoč prirojenega hudega nagnjenja, globoko uko¬ reninjene navade in samoljubnosti, ki je v Vse moje dejanje in nehanje zapredena, in ki je izvirek vseh mojih slabostij ? Gospod: Ne bodi zavoljo takšnih za¬ držkov malosrčna; morebiti si bolj k do¬ bremu kot k hudemu nagnjena; — ako je to, h bo vojskovanje lahko, in nimaš druzega storiti, kakor meni se za to zahvaliti in si prizadevati, nagnjenje do čednosti pridno oživljati in za njim hoditi. Kolikor manj na¬ pak imaš premagati, toliko ložja, se ve, bo tudi tvoja zmaga, če bi pa imela tudi celo v rsto najhujih nagnjenj premagati, nikdar ne pozabi, da ti je vse mogoče s pomočjo moje Uiilosti. Bodi srčna in stanovitna, če se ti tudi slabo sponese pri prvih bojih. Visoko poslopje Oe more biti v enem dnevu postavljeno. Tudi mogoče v enem dnevu iz njive, ki je s plevelom in trnjem poraščena, rajski vrt na¬ praviti, vendar s stanovitnostjo se pride k odju. Ubogaj moje nauke ! 362 III. Najgotovejši pripomoček, srce storjenih grehov očistiti, je: Sveta spoved. Gospod: Moja hči! skesana spoved je najgotovejši in močnejši pripomoček, svoje srce očistiti storjenih grehov. Odpustljivih grehov se moreš z več druzimi pripomočki oprostiti, vendar je tudi za-te spoved naj¬ koristnejša. Moč in oblast grehov odvezati dodelil sem duhovnom, in torej njim v spovedi raz¬ odeni svoje grehe, sosebno, če so smrtni grehi. Kakor pa velik gospod od svojega hiš¬ nika zahteva zdaj posamezni, zdaj vesoljni račun; tako tirjam tudi jaz odsvojili služab¬ nikov, zdaj posamezni, zdaj vesoljni račun o njih življenju in vseh njih storjenih pregreških in hudobijah. Ta vesoljni račun ali spoved vsega preteklega življenja ali vsaj več časa je posebno tistim potrebna, ki so dolgo živel' v grehih in v veliki nerodnosti. Pa tudi onim, ki po mlačnem življenju storijo sklep, z go¬ rečnostjo se poprijeti prave pobožnosti, j e takšna spoved prav koristna. Vendar je ne delaj brez dovoljenja zvedenega spovednika. 363 IV. O posebni koristi vesoljne ali dolge spovedi za one, ki hočejo nastopiti pot popolnosti. Gospod: Ljuba hči! dobro zapomni, da pripravljanje k dolgi ali vesoljni spovedi tirja daljše in ostrejše izpraševanje vesti, kakor sicer pripravljanje k navadni spovedi. Pri takem izpraševanju se učiš pravi stan svoje duše spoznati; razodeneš svoje ukoreninjene slabosti, svoja napačna nagnjenja in pogla¬ vitne grehe, iz katerih ravno so izvirali tvoji neštevilni grehi. Spoznanje samega sebe je podpora, na katero se mora postaviti poslopje krščanske popolnosti. Zakaj z veliko večjim pridom se moreš zoper sovražnika bojevati, katerega imaš pred očmi, in čigar premiko- v anje moreš zapaziti, da tako izvoliš najgo- tovejše pripomočke, ne le napad odvrniti, temuč ga tudi z vso svojo močjo kar hitro Popolnoma premagati. Ko boš pred očmi imela svoje grehe, boš spoznala moje dolgo prizanašanje in neskon¬ čno dobroto, pa tudi svojo nehvaležnost, in z ato obudila srčno kesanje. Tvoji dobri sklepi kodo trdneji in stanovitneji postali po meri Notranje žalosti, ki ti jo bo v srcu zbudil spomin tvojih grehov. Po dokončani dolgi 364 spovedi boš čutila notranjo tolažbo in sladak srčni mir; to te bo vnelo meni zmiraj go- rečnejše služiti, da bi popravila zgubljeni čas- Posebno potrebno pa je, da tvoj spovednik popolnoma pozna tvoj dušni stan, da te more napeljava!i k namenjenemu cilju. Svetovati pa je, kadar pregleduješ in izpra¬ šuješ svoje srce in vse svoje preteklo življenje, da bi nekaj dnij preživela v takem kraju, kjer boš najmanj motena in lahko molila in pre¬ mišljevala večne resnice, in samo sebe ostro izpraševala, da prideš k popolnemu spozna¬ nju same sebe. Posebni prid vesoljne spovedi pa naj bo ta-le : da po spoznanju svojih grehov in pre¬ obilne dobrote božje skleneš, mene, svojega Boga in Odrešenika, tudi celo v najmanji reči, nič več radovoljno ne razžaliti. Ta sklep j e prva stopinja na poti prave pobožnosti. V. Varovati se odpustljivih grehov ni le k do¬ segi popolnosti, temuč tudi k zagotovljeni 11 zveličanja potrebno. Gospod: Posvetni otroci si nič ne store iz majhnih in odpustljivih grehov; oni menijo* da je zadosti, če se človek varuje le velicih' 365 Jaz pa, tvoj Bog in Gospod, ti povem: da oni, kateri brez strahu in radovoljno dela odpustljive grehe, ne bo dosegel popolne pobožnosti, pa tudi zveličanje, kakor se kaže, bo težko kdaj zadobil. Zakaj kdor je v malem nezvest, bo težko tudi v večjem zvest. (Luk. 16, 10.) Kdor se ne zmeni za majhne pre- greške, bo s časoma padel v velike grehe. IModr. 19, 1.). Iz veliko odpustljivih grehov, ki se ne- strahoma store, izvira huda navada, katera večkrat zaslepljena in otrpnjena srca potegne Za sabo, tako, da bi se morda utegnila do- niišljevati, da to, kar je v začetku res bil le niajlien pregrešek, ne more pozneje tudi "veliko hudo postati, in bi ga torej delala brez strahu. Tako so se slepili oni, ki zdaj zdihu¬ jejo v peklenskem ognju; zakaj nobeden ni naenkrat hudoben. če danes kaj pregledaš mesu in poželji- Vosti, bota jutri že hotela večjo oblast čez te 'meti. En predrzen pogled more v tvoji duši hudobne misli in želje obuditi. (Žalostna pe¬ sem 3, 51.) Eno naglo privoljenje ti more od¬ vzeti posvečujočo milost. Koliko devic je v tovarišiji, ki se je v začetku zdela nedolžna, Pri veselici, kakoršnih je le preveč na svetu, 366 po prezaupljivem pečanju z osebami druzega spola oskrunilo svojo deviško čistost! Kdor nevarnost ljubi, pogine v nevarnosti. (Modr. 3, 27.) Ge se varuješ le velicih grehov, majhnih pa ne, nimaš še prave gorečnosti, moje do- padenje doseči, in nisi ne gorka, ne mrzla, temuč v stanu najžalostniše mlačnosti, zavolj katere te bom zavrgel izpred svojega obličja. (Skriv. razod. 3, 16.) Figovo drevo, ki je imelo le perje in no¬ benega sadu, sem preklel. (Mat 21, 19.) Kako bo šlo tistim, ki vsa svoja dela kazijo in pridijo s svojo lenobo pri duhovnih vajah, s svojim prostovoljnim raztresenjem pri mo¬ litvi; z nemarnostjo pri svojih opravilih; z nepotrpežljivostjo v nesreči in zopernosti; ah s tem, da požele človeške hvale in vedno 'strežejo svoji poželjivosti ? Zdaj se znabiti slepiš in si domišljuješ, da je dobro s tabo, ker ti tvoja zaslepljena vest ne očita velikega greha; ali kako ti bo pri srcu, ko boš na smrtni postelji spoznala in čutila svojo revščino ? Zdaj praviš, da so le majhni grehi, ki jih delaš, pa vse drugače boš mislila, ko bo pri¬ šel svetli dan večnosti in razsvetlil tvoje oči. 367 Koliko tvojih grehov, ki so se ti dozdevali odpustljivi, ti bode takrat gnjusoba! — In v kakšno zadrego boš prišla, ko ti bom opo¬ nesel toliko dobrih misel in navdajanj, katerih nisi poslušala; toliko pripomočkov in prilož- nostij, sveto živeti, katere si zanemarila; to¬ liko milosti) in dobrot, katerih si se slabo poslužila; toliko letin dnij, katere si preživela v nečimurnosti; toliko drazih telesnih in duš¬ nih darov, katere si obračala v moje razža- Ijenje? Ne boš li kakor ena onih nespametnih devic pred-me prišla s prazno svetilnico? Kaj te bo potem v tvojem strahu zago¬ tavljalo, v tvoji zadregi tolažilo, in v tvoji 'halosrčnosti povzdignilo k upanju? Ne reci tedaj: majhni grehi so le, ki jih delam. Glej, v koliko nesrečo te morejo pah¬ niti, če se jih ne varuješ! Hči: Oh, premilostljivi Gospod in Zveli¬ čar! imej usmiljenje z mano ubogo grešnico, 'n poglej z milostljivimi očmi moj trdni sklep, katerega jaz zdaj storim, tudi najmanjih gre¬ hov nič več ne delati in raje umreti, kot tebe Prostovoljno in premišljeno še razžaliti. In ker spoznam in čutim, da pride ta moj dobri sklep od sv. Duha, te prosim, da mi dodeliš htilost, v dejanju ga skazati. 368 Prostovoljni odpustljivi grehi so čisto na¬ sprotni gorečnosti prave pobožnosti. Gospod: Kolikokrat, moja hči, si mi sveto obljubila, v vsi mogoči popolnosti meni služiti; kako pa to moreš, ko me prostovoljno in nepremišljeno žališ? Duh božji je Duh svetosti in vnet za duše. In če je kako dušo poklical k veliki svetosti, ne trpi na nji tudi najmanjšega pregreška ne Ge gospoduje čez tvoje srce preživa po- zemeljska domišljija in nagnjenje, zadržuje podelitev in moč njegovih darov, če zamudiš o pravem času ubogati njegovo navdajanje, večkrat potlej za dolgo čisto vtihne. Tvoji 1 lastna skušnja, če nazaj pomisliš, te bo učila, da si po enem, akoravno odpustljivo storje¬ nem grehu zgubila včasi vso gorečnost v pobožnosti, padla v otožnost in delala pre- grešek za pregreškom. Goreča ljubezen je pripravljena vse trpeti in početi, in ni nikdar zadovoljna s tem, kar v čast božjo dela ali trpi, temuč vedno požel 1 po še večjem in popolnišem. Kje je tedaj tvoja goreča ljubezen, s katero si sicer tako radodarna v obetanju, v dejanju, pa tako lena, 369 'la se že od majhne skušnjave daš premagati, in v majhnih rečeh ne moreš zoperstati svo¬ jemu hudemu nagnjenju ? Duša, od goreče ljubezni božje presunjena, je čuječa in tanka v najmanjih rečeh. Njeno čutilo je tako zbujeno, da prav dobro ve ftavdajanje mojega Duha razločiti od onega, kar ji vdihuje nevarna samoljubnost. Ti pa se daš preslepiti svoji samoljubnosti, katera to¬ laži tvojo nepokojno vest, ker ti stavi pred oči, da to, kar si prej sama spoznala za grešno, ni greh; ko si mi tako nezvesta po¬ stala, si gluha pri mojem očetovskem opo- 'ninjevanju in iščeš sto praznih izgovorov, da bi zmanjšala svoje pregrešenje. Glej, kako daleč si od pota popolnosti, dokler v dejanju ne pokažeš svojega sklepa, odpustljivih grehov se varovati. Hči: Moj milostljivi Bog in Zveličar! globoko osramotena pred tabo spoznam svojo Malopridnost in hudobijo; oj! zavolj praznega m revnega razveseljenja, ki ga po svoji po¬ pačenosti morebiti najdem v grehu, bi pa v Nevarnost postavila tolikšni zaklad tvojih mi- lostij, tvoje ljubezni in večnega veselja, ki mi ga hočeš dati ? in tebi odtegnila svoje srce, katero vendar le v tebi najde pravo zadovolj- Nevesta Kr. 24 370 nost in mir? Bi mar hotela med tem, ko toliko svetih duš gori tvoje ljubezni in se raz¬ veseljuje tvoje presvete pričujočnosti, od tebe se ločiti, beračiti in nazadnje v daljni ptuji deželi hudega konec jemati? O moj božji Odrešenik! ne pripusti tega, veliko več daj, da se čedalje bolj natanko sklenem s tabo, in te ne malo, ampak veliko ljubim in za vselej slovo dam vsemu greš¬ nemu početju. To je sicer moja volja; pa malo bom opravila, če me ti ne podučuješ, ne priganjaš in ne spodbujaš. Brez tebe sem sama slabost, sama revščina. S teboj pa, moj križani Jezus! morem vse storiti, vse početi, vse trpeti. Pomočki zoper radovoljne odpustljive grehe. I. Opomin o razločku greha. Dobro zapomni, da so tukaj predpisani pomočki, smrtnih in odpustljivih grehov se varovati, lahki in pripravni. Vzrok pa, zakaj se tu govori le o odpustljivih grehih, je, ker device, ki hrepene po popolnem življenju, 871 večidel ne store nobenega smrtnega greha, marsikatere ga tudi nikoli storile niso. Bi se bilo pa to primerilo, bodo tudi tu svet si dobile. Tudi pomni, da tu ni govorjenja o tistih odpustljivih grehih in pregreških, ki se iz nerazumnosti, nepremišljenosti, živosti, iz memogredoče naglice, zamrze, žalosti, ali sicer nepremišljeno delajo. Sicer te slabosti človeške natore niso pravi pobožnosti ravno nasproti, vendarle v duši napravljajo večji ali manji nepokoj ali zmešnjave, katerim bi svete duše ne imele podvržene biti, dasiravno jih tudi najsvetejše niso popolnoma proste. Tudi Se tu ne govori o rečeh, katere boječe in sumljive duše imajo za greh in katere v res¬ nici niso grehi. Tu se govori le o takih gre¬ hih, o katerih vsak more vedeti, da so grehi, In kateri se pri vsem tem, če se priložnost primeri, store premišljeno in prostovoljno. Nekateri teh prostovoljnih grehov se delajo iz navadne slabosti in iz prirojenega nagnjenja k hudemu; drugi pa izvirajo iz kakega poseb¬ nega nagnjenja do greha, ali iz slabe navade. Zoper prostovoljne slabostne grehe so splošni pomočiti ; zoper grehe iz hudega nagnjenja ali navade so pa razun splošnih če posebni. 24 * 372 Prostovoljnim slabostnim grehom so vsi podvrženi, kateri ne hodijo po poti popolnosti. In sploh se more reči, da so večidel vsi ljudje bolj ali manj podvrženi temu ali temu slabemu nagnjenju, iz katerega izvira veliko grehov. Iz teh veliko grehov pride zadnjič huda navada, to je, močno nagnjenje h ka¬ kemu posebnemu grehu, v katerega se človek tako rekoč zaljubi. Ta navada, če se pusti, da stori globoke korenine, se ne more pre¬ magati brez velicega truda. In ako je kdo več hudim nagnjenjem in iz njih izvirajočim hudim navadam podvržen, je med njimi večidel eno ali drugo, katero duši nareja večjo škodo in jo zapeljuje v večje in obilniše grehe. To močno nagnjenje je gospodovavna huda navada postala in se ime¬ nuje poglavitna hudobija, zoper katero se je treba poslužiti posebnih pomočkov. II. Prvi pomožek: Večkratno ponavljanje svojega sklepa. V svoji jutranji molitvi, pri sv. maši. in enkrat čez dan stori trdni sklep, nikdar ra- dovoljno ne misliti, govoriti, storiti ali opu- 378 stiti, kar spoznaš za greh. Ako se potem vendar le pregrešiš zoper svoj sklep, ne bodi za tega voljo malosrčna, in skesano spoznaj sv °j pregrešek; ponovi potlej poprejšnji sklep d čuj toliko bolj nad seboj, zvikšaj svojo gorečnost in poboljšaj drugi dan, kar si se pregrešila prej ta dan. Drugi pomoček: Sveta molitev. Ko hočeš zvršiti svoj sklep, se ne zanašaj na svoje lastne moči, ne na svojo sedanjo gorečnost, katera le prenaglo zgine, temuč z anašaj se le na dobrotljivega in usmiljenega Jozusa, svojega Boga in Zveličarja, na pri¬ prošnjo Marije Device in drugih svetih po¬ dočnikov. Zato pa moli in prosi, in ne jenjaj doliti in prositi. Nikoli ne bo molitve preveč, d več ko boš molila, raji boš molila, iniožje Se ubranila vsakemu grehu. Tretji pomoček: Vedna paznost in čuječnost. Tudi tvoj Zveličar reče: moli in čuj, ali 'dej naj večjo paznost pri vsem svojem de- Janju in nehanju, da ne padeš v nevarnost 374 in v skušnjavo. Kakor hitro začutiš kako poželenje ali nagnjenje do reči, ki je greh in prepovedana, precej v začetku zoperstoj hudemu nagonu, ne poglej tiste reči, pomnoži svojo molitev, in nikakor se ne daj hudemu nagnjenju v svojem dobrem sklepu premagati in motiti. četrti pomoček: Petere počutke gospodovati in nad njimi čuti. Smrt pride pri oknih v dušo. Vnanje reči, ki jih vidimo, slišimo, pokušamo, čutimo, le prevelikokrat v nas zbude napačne želje, in kolikor prijetniše in ljubezniviše se zdijo po- čutkom, toliko nevarniše so za dušo, katere so tudi omamile že marsikatero dušo, in jo oslepile in zapeljale v pogubo. Za device so o č i posebno nevaren poču- tek; duh se raztrese, duša vnepokoji in srce vname prazne ljubezni. Ali se je čuditi, da padeš, če teh oken skrbno ne varuješ in jih ne zaperaš pred sovražnikom? Jezik je orodje mnogo velikih grehov; vsak dan veliko hudega stori posebno zoper ljubezen do bližnjega. Uči se ga brzdati. Ve¬ liko bolje je molčati, kakor nevarnosti se 375 izpostaviti, z nespametnim govorjenjem zoper bližnjega in morebiti tudi zoper deviško či¬ stost svojo vest raniti. Tudi ušes ne imej široko odprtih; zakaj so reči, o katerih bi bilo bolje, da bi se ni¬ koli ne pravile, da bi se nikoli ne poslušale, Posebno ne od sramežljivih devic. Varuj se na uho vleči, ker je to grozno grda navada, 'n utegne iz tega izvirati veliko škodljivega za-te in za druge osebe. Ne daj se prevzeti od slasti jedil in še naanj od prijetnosti vina, velikoveč pritrgaj si v sak dan po pameti, zakaj ako tega vnanjega s °vražnika ne moreš premagati, boš toliko nianj premagala notranje in nevidne sovraž¬ nike. Iz nezmernosti v jedi in pijači izhaja lenoba in obteženje duba, postopanje in za¬ spanost, nepripravnost za božje reči, razuz¬ dano veselje ali čezmerno žalovanje. Tudi deviška čistost ne more obstati pri preoblo¬ ženem želodcu. Posebno pa bodi čuječa nad petim, za čistost posebno nevarnim počutkom. Pazi na Kihanje in pomikanje svojega telesa ln vseh njegovih udov, in ne dopusti, da bi Se spolnile njih nespodobne želje, pred kate- 376 rimi imaš ti, ko čista devica, rudeča postati; temuč križaj svoje meso, kakor so ga križale vse device, ki so bile Kristusove, in ga še križajo te, ki so njegove. Peti pomoček: Vsakdanje izpraševanje vesti. Izprašuj najmanj enkrat na dan svojo vest in glej, ali nisi čez dan vedoma in radovoljno storila enega ali drugega greha. Kaznuj vsak tak pregrešek, in opravi primerno pokoro, in glej, da drugi dan ne padeš v te pregreške. Sesti pomoček : Večkratno prejemanje svetih zakramentov■ Pojdi k spovedi, ako je le mogoče, vsake štirinajst dni; spoved je najboljši pomoček se oprostiti svojih vsakdanjih grehov. Izvoli si gorečega in zvedenega spovednika, kateri te bo osrčeval, ti svetoval, te spodbujal in ti kazal pot in pripomočke k posvečevanju. Ta pripomoček bo milost v tebi pomnožil in meso in kri Jezusa Kristusa, katero pre¬ jemaš, te bo okrepčevalo in zmanjševalo tvoje posvetno nagnjenje. Sveti ogenj do vsake čednosti in pravičnosti se bo v tebi vnel. Sedmi pomoček: Pričujočnost božja. 377 Imej svojega Boga in Gospoda vedno P r ed očmi in živi v njegovi pričujočnosti. Opomni se, da vidi on vsa tvoja dela in pre- ls kuje najskrivnejše misli tvojega srca. Ali k’ si upala, ko bi ga videla s telesnimi očmi, radovoljno grešiti? »Poišči kraj, kjer Boga ni ln potlej stori, kar hočeš.« Sv. Avguštin. Osmi pomocek: Otročja ljubezen in zaupljivo pribežanje k Mariji Kraljici devic. Ljubi to presveto in prečisto Devico, ka- k°r s e lj u ])j dobra mati; pod njeno varstvo ln hrambo se naglo zateci v vseh skušnjavah ; P ri nji išči tolažbe ob vsakem žalovanjugo- tov ° te ne bo zapustila ona, najdobrotljivejša, na jmilostljivejša, če imaš do njene priprošnje Pelno zaupanje, velikoveč bo tvoja zvesta v °dnica in priprošnica. Nasleduj nje lepi z gled v vsem, in prosi jo vsak dan, da te P°dpira v tvojem storjenem sklepu. 378 Posebni pomočki zoper grehe, ki izvirajo iz hudega nagnjenja ali iz navade. I. Prvi pomoček zoper lmda nagnjenja in navade. Gospod: Pred vsem, moja hči! išči hudo nagnjenje, ki v tebi posebno gospoduje, ali pregrešno navado spoznati, da veš, katera jo tvoja poglavitna hudobija; zakaj kako si se v stanu vojskovati zoper sovražnika, ki g a nimaš pred očmi, in kako si se v stanu po* služiti zdravil zoper telesno bolečino, ki j e še ne poznaš? Hči: O moj Gospod in Bog! saj veš kako velika je moja slepota. Drugih pregreške in napake dobro vem grajati, svojih lastnih p a nisem še prav spoznala ; hitro zagledam vsaki pezder v očesu bližnjega, bruna pa ne čutim v svojem očesu. Oj, kako obžalovanja vredna je ta moj a slepota! Ali ti, o Gospod! me moreš razsvetliti in mi dati, da spoznam svoje skrivne slabosti. 379 Gospod: Navadno se drevo spozna po svojem sadu, kakor korenina, ki je v zemlji skrita, po izrastku, ki ga kvišku požene. Vkoreninjene hudobne rastline pri žen¬ skem spolu so navadno: radovednost, želja kopasti, jezičnost, nagla jeza, lenoba, sladko- jednost, nevoščljivost, samoglavnost in pre¬ vzetnost itd. Iz sledečega boš lahko spoznala, katere na pake gospodujejo v tebi. i. Znamenja radovednosti. če nisi rada sama, temuč le v druščinah; se rada v vse vtikuješ, rada izveduješ drugih oseb posebne opravke, in popirje in Pisma, ki ti niso nič mar, ki ti pa ncvedoma Pridejo v roke, rada bereš, ali si jih še celo Upaš odpreti; če bi rada vse videla, vse sli- sala, vedela, in povsod se rada s svojo be- sedo vtikala: so to gotova znamenja, da si radovednosti udana z dušo in telesom. 2. Grehi napuha. Duh napuha se pokaže, če sama svojo hvalo rada poslušaš, druge hvaliti pa nerada slišiš. Če bližnjega zmanjšuješ zavoljo nje- 380 govih pregreškov in slabosti, ga zato zaničuješ in očitno z neusmiljeno marljivostjo grajaš njegove grehe. Tudi je napuh, ako se čez druge povzdiguješ zavoljo natornih ali čez- natornih darov, zavoljo svoje razumnosti, svo¬ jega imenitnega rodu, svoje lepote, svojega zadržanja in zavoljo čednosti in domišljevane pobožnosti. Napuhnjena si, če z nejevoljo po¬ slušaš opominjevanja svojih vikših; če si ne¬ prijazna in zarobljena proti osebam svoje enakosti, ostra in gospodovalna proti svojim podložnim. Dalje je napuh, če ne moreš pre¬ nesti najmanjega zasramovanja in kakega majhnega razžaljenja; če dolgo časa stojiš pred ogledalom in hodiš v oblačilih, ki so čez tvoj stan; potlej je gotovo, da si sužinja napuha. 3. Jezičnost. Gotovo znamenje te napake je, če nobene skrivnosti ne moreš ohraniti, temuč vse, kar misliš, kar si slišala in videla, moraš precej spet pripovedovati, brez premisleka, če dru- g m s tem škoduješ. Napaka jezičnosti ne prizanaša ne času, ne osebam, in snuje s podpihovanjem rada in dostikrat kreg i n zdražbo. Je ta napaka pri tebi, si hudobij 1 jezičnosti podvržena? 381 4. Znamenja lenobe. Si v službi božji zanikarna in nestano- v 'tna v pobožnostih; ti je trud in delo težko ■ zanemarjaš zavoljo svoje zložnosti dolžnosti Sv °jega stanu in poklica, in ako obudi naj¬ manjša težava zamržo in nevoljo v tebi : b°di prepričana, da lenoba čez te gospoduje. 5. Sladkojednost. če vedno misliš na jed in pijačo, o tem govoriš, po tem hrepeniš, sladčiee izbiraš, Želodec večkrat preobložuješ, vsako uro rada | es i če ti jedi nikoli zadosti dobre niso in žalostna postaneš ali se celo jeziš, če dovolj ne šegetajo tvojega razvajenega grla, nasproti P a ti delajo drage jedi veliko veselje: vedi, s i podvržena hudobiji sladkojednosti. 6. Znamenje nagle jeze. če te hudo zbode vsaka majhna reč, in Precej psovati (zmerjati) začneš, bobniš in se tv °j glas trese, tvoj obraz rudeč postaja, si ^mešana v svojem duhu ; gotovo je jeza tvoj Poglavitni greh. 382 To so tiste strupene korenine, iz katerih raste toliko grehov. Ti pa po teh napovedanih znamenjih ostanejo še dvomi, poprašaj svo¬ jega spovednika, kateri ti bo po svoji skušnji pomagal razodeti tvojega skrivnega pogla¬ vitnega sovražnika. II. Drugi pomoček zoper hudo nagnjenje. K srcu si vzeti veliko škodo, ki izvira iz preživega in neukrotenega nagnjenja. Gospod: Ako ti, moja hči! malo na¬ preduješ v pravi pobožnosti in ljubezni d° mene, vedi, da je tega kriva ena ali drug 3 napaka, ena ali druga hudobija, od katere s e daš gospodovati. Mnogoštevilni grehi, ki j’* 1 delaš in ki izhajajo iz hudih navad, slabij 0 ljubezen, te delajo mlačno in leno in ne¬ vredno zadobivati večje milosti, ki sem ti j'k pripravil. Kolikor bolj pa ti gospodujejo huda nagnjenja, toliko težje se dajo ukrotit’- 1. Greh rodi greh, in iz manjših boš g°' tovo padla zmiraj v večje. Zaslepljenje pr 1 ' haja zmiraj večje; iz tega pride otrpnjenost srca, in ta te zadnjič pahne v večno brezno- 383 2. Eno samo hudo nagnjenje, kateremu Se ne zoperstavljaš, je kot strup, kateri spridi Vs a tvoja dobra dela. 3. Celo glasu sv. Duha, kateri vedno go- v °ri k tvojemu srcu, ne moreš prav slišati ln razumeti, ako ni tvoje srce mirno in po¬ kojno. In če bi tudi zaslišala njegovo sveto °Pominjevanje, ga vendar ne boš ubogala, a ko je tvoje osrčje zamotano v posvetne reči Vsako hudo nagnjenje pa, ki v tebi obla- stu je, ti obudi vedni nepokoj in raztresenje, 111 je kot veriga, katera te veže na svet in 0 dvračuje od poti popolnosti. Ne reci, da tvoje nagnjenje ni tako grešno, da bi ti ško- ^° v alo. Ali ni vse eno, če je ptica privezana * nitjo ali trakom, ker oboje jo zadržuje v etanju ? Tolikanj bolj si prizadevaj svoje vezi raztrgati, dokler so še slabe, in nagnjenje iz srca poruvati, dokler še ni storilo glohokih korenin. Hči; Moj božji Učenik! zdaj spoznam, kako močno si moram prizadevati, ter se Zo Per svoja huda nagnjenja in slabe navade v °jskovati. O moj Bog in Zveličar! vedno mi Pomagaj, ne zapusti me, in uči me, kako na j se zadržim v tem vojskovanju. 384 III. Kako se je sploh vojskovati zoper hudo nagnjenje. Gospod: Kadar si, moja hči, prišla k spoznanju svojih napak, jim povej resnobno in vedno vojsko. Ker pa ni mogoče zoper vse naenkrat vojske začeti, prični pri tisti, p° kateri ti žuga najprej in največja nevarnost, katera te najbolj odvračuje od poti popol¬ nosti. 1. Skleni precej pri jutranji molitvi tega tolikanj škodljivega hudega nagnjenja nič več ne ubogati, in o priložnosti ga resnobno in srčno premagovati. 2. čuj tisti dan skrbno na vse svoje misli in želje, in zoperstoj precej v začetku temu notranjemu sovražniku, kakor hitro se od daleč bliža, tako da ničesar ne dovoliš ne v mislih ne v željah, ampak da ga precej hudo zavrneš in premagaš. B. Vadi se pridno v čednosti, ki je hu¬ demu nagnjenju ravno nasproti, in ne šele, kadar se bliža skušnjava, temuč tudi sicer enekrati čez dan, tako da bo hudo z vajo v dobrem pregnano. 385 4. Kolikorkrat padeš v stari pregrešek, a li se nasproti premagaš, zaznamovaj kako, 111 delaj vsaki dan sama s seboj račun. Ako s i premagala hudo nagnjenje, zahvali se meni; si pa spet padla, obžaluj svojo nezvestobo lz srca in ponovi zopet bolj goreče svoje sklepe. Le ne bodi malosrčna; misli, da ni Mogoče v enih dneh ali tednih izruvati glo¬ boko vkoreninjene navade. Jaz le tirjam, da Se vsak dan nekoliko premagaš: in ako se n 'si v stanu kake napake tako naglo znebiti, Zf nanjšuj vsaj število svojih grehov, ki izvi¬ lo iz te napake. Kolikor močnejša je huda na vada, toliko dalje se vojskuj zoper njo. 5- Kadar si podrla in premagala enega sovražnika, obrni se proti drugemu in vojskuj Se srčno kakor poprej, dokler svojega srca ne očistiš vseh hudih in pregrešnih nagnjenj, a k jih vsaj nič več ne ubogaš in jim ves zo- P er stati. Zakaj dokler živiš na zemlji, ne boš Popolnoma miru imela pred njimi. Sovražnik, kateri j e bil že premagan in, kakor si mislila, r «rtev, se spet vzdigne in oživi. Vendar vojska ne traja potlej več tako dolgo in ni več tako tež ka zoper sovražnika, katerega si bila en- k r at že premagala. In spomni se : Nihče ne o kronan razun, kateri se je junaško vojskoval. Nevesta Kr. 25 386 IV. Posebni pripomočki zoper sleherno hudo nagnjenje. i. Pomočki zoper radovednost. Gospod: Ostani rada doma, v samoti, v svoji hišici, delaj in moli. Na tak način boš zdravila neumno radovednost. Premaguj se, če bi rada vedela, kaj se tu in tam godi, kakšna je ta ali una oseba, kaj pravi ali dela, kako svet o nji govori, ali tudi o kaki drugi, in tretji, kaj se je tu ali tam zgodilo. Pusti in zatilja j radovednost; utegne ti škodovati, tvojo vest raniti in tvoje misli raztresti; pusti, kar ti ni nič mar, in o čemur meni ne boš dala nobenega računa. Ne poslušaj praznili pogovorov posvetnih ljudij, in ne vtikuj se v opravke drugih ljudij, kadar ti ni treba, če se katerikrat tvoj duh raztrese vsled takih rečij, skušaj ga z opravilom in de¬ lom nepotrebnih rečij rešiti, in skleni se v molitvi in pobožnih, kratkih zdihljejih z Bo¬ gom, z Jezusom, Preljubim svojega srca; v njem boš našla več tolažbe in veselja, kakor v zadovoljenju onega nevarnega nagnjenja- 387 Posnemaj spodbudljivi zgled toliko svetih devic, katere žive v vedni samoti, in svetu svoje počutke, kakor ušesa, oči in jezik, odtegujejo, da morejo meni v miru in varnosti služiti. 2. Pomočki zoper napuh. če se duh napuha v tebi vzdiguje ter ti v dihuje, da si memo drugih pametnejša, lepša, pobožnejša in da imaš druge enake Prednosti, zavrzi in zaničuj tako navdihovanje 'n obrni se k Bogu ter reci: Moj Bog! moj Jezus! nič nisem, kot sama slabost, in sama °d sebe nimam ničesar, kakor huda nagnjenja; grešila sem in zaslužila, da me ljudje zani¬ kujejo. Vse dobro pa, kar je v meni, sem Prejela od tebe. Kako se smem tedaj čez druge povzdigovati ? če vidiš druge grešiti, ne grajaj jih, mar- v eč spomni se, da tudi ti lahko”,padeš, če Jez svojo roko odtegnem od tebe. Spomni se svojih lastnih grehov, slabe porabe mojih Uhlostij, svoje večkratne nezvestobe; spomni smrti, pravične sodbe, večnega trpljenja v peklu ; in posebno tudi Jezusove nezmerne Ponižnosti in ponižnosti Marije Device in drugih svetnic, in zginil bo duh napuha. 25 * 388 3 . Pomočki zoper jezičnost. I. Ne govori nikoli o tem, kar bi vtegnilo škodovati časti tvojega bližnjega, naj bo že znano ali ne, važno ali ne. 2 . Pred vsem se varuj druščine z osebami, ki imajo zgovorne in hudobne jezike; in ne spusti se v nobeno posebno znanje in prijaznost s takimi, ki niso utrjene v Gospodovem strahu. 3. Varuj se vsacega nepotrebnega pogovora in smešnih norčij. 4. Govori sploh po malem in s pre¬ mislekom. 5. Tvoj pogovor naj bo le najrajše o Bogu in svetih rečeh in kar zadeva tvoj poklic in tvoja opravila, in ne vtikuj se v opravila druzih. 6 . Preden enkrat govoriš, dvakrat dobro premisli. Bodi rada sama pri svojem delu in v molitvi. 4 . Pomoček zoper nezmernost v jedi in pijači. J. Ne jej in ne pij nikoli več, kakor kar potrebuješ; zakaj z jedmi želodec preobkla- dati je od hudega in škoduje zdravju, stori te nepripravno za delo, za vsako dobro po¬ četje in za molitev. 2. Bodi tako zmerna v jedi, da ne bo tvoj duh obtežen in da si po jedi za molitev in za vse dobro pripravna. 3. Govori malo ali nič o jedi in pijači. 4. Ne 389 pritoži se, če niso jedi po tvoji slasti, ali če tl sicer česa manjka. 5. Ako se ne moreš vina popolnoma zdržati, ga mešaj z vodo. 6- Zatiraj notranje poželjenje, kadar imaš Jedi pred sabo. 7. Ne ljubi sladčic in drži Se bolj vsakdanjih jedij. 8. Pritrgaj si v jedi Vs ak dan nekoliko po meri krščanske zmer¬ nosti. 9. Ne jej razven ob odločenem času. 5. Pomočki zoper naglo jezo. Temu hudemu nagnjenju precej v začetku nasproti delaj: 1. Molči, dokler se tvoja jeza v leže. 2. Ne izgovarjaj nobene razžaljive Preklinovalske besede. 3. Govori krotko in Pohlevno s svojim sovražnikom in tistim, ki te razžali. 4. Gospoduj tudi notranjemu na¬ gibu k jezi, spoznaj ga kazni vrednega in ne pusti ga brez pokore. 5. Vendar pa ni svetovati, se vseh priložnostij k jezi ogibati ker ta napaka mora s krotkim obnašanjem Premagana biti; kako pa se boš vadila v ti Čednosti, če se ogiblješ vsega neprijetnega, knr bi utegnilo tvojo jezo dražiti? 6. Pomočki zoper lenobo. Ako bi se pri svojih pobožnostih in sploh v duhovnih rečeh čutila leno in mrzlo, 390 poglej, ali nisi poprej s preobilnimi, rado- voljnimi pobožnostmi vzbudila te zamrze, ali jo zdaj budiš: ako je to, jih smeš brez pomisleka opustiti. Drži se potlej samo kratke in krepke jutranje in večerne molitve, vsak¬ danjega izpraševanja vesti; in ako ti je mo¬ goče k sveti maši iti in iz kakih duhovnih knjig kaj kratkega premišljevati. V teh pobožnostih, kakor tudi v tistih, katere si iz pokorščine opravljati dolžna in katere ti tvoj spovednik reko opravljati, bodi stanovitna in ne zmeni se za to, če nimaš občutljive pobožnosti, in če zraven čutiš zo- pernosti. Opravljaj te pobožnosti ob odločenem času in ne odlagaj jih brez posebnega in veljavnega vzroka. Če si včasi brez tolažbe, brez gorečnosti in brez vseh pobožnih mislij v molitvi, ne prenehaj zavoljo tega v svojih pobožnostih, ter jih ne opusti. Bodi svojemu Bogu in Gospodu, kateri te skuša, zvesta in udana, stori od svoje strani, kar le moreš, in v po¬ nižnosti spoznaj svojo revščino. Da se pa iz prirojene nemarnosti in lenobe ne daš odvrniti od svojih pobožnih vaj, skleni najprvo za en dan in tako skoz več časa, 391 svoje pobožnosti natanko opravljati, in iz¬ prašuj se v svoji večerni molitvi prav posebno o tem, ali si zvesta ostala svojemu sklepu. Na posvetna opravila in vsakdanja dela ti ni treba se tako trdo navezovati, temveč Če se utrudiš od enega dela, smeš se lotiti druzega. Varuj se pa lenobe, kakor korenine vseh hudobij. To so, moja hči! napake, zoper katere se vojskuj, da boš prišla k popolnosti. Razun tega pa imaš še neko skrito so¬ vražnico v notranjem svojega srca, in ta je — nevarna samosvoja ljubezen, ali ljubezen do same sebe, ki je prirojena vsem ljudem. Hči: 0 Gospod! ti, ki srca preiskuješ m poznaš in vidiš vse slabosti, katere v meni gospodujejo; uči me tudi to skrivno sovraž¬ ečo spraviti iz svojega srca; da se bolj in bolj vnemam v ljubezni do tebe, ne pa, da bi ljubila samo sebe. V. O samosvoji ali lastni ljubezni, njenih na¬ sledkih in pomočkili zoper njo. Samosvoja ali lastna ljubezen je notranje nagnjenje spačene natore, ki vedno po tem hrepeni, kar nji vgaja, kar ji je prijetno in 392 lahko, gnjusi pa se ji pred tem, kar ji je težavno in zoperno. Iz samosvoje ljubezni izvirajo nepokojne misli, nepotrebne želje, pozemeljski vdih- ljeji, nezmerne skrbi, divjanje notranjih nag¬ njenj, prazno veselje in neumni strah, napačna nečimurnost in več družili graje vrednih napak, zavoljo katerih taka duša nikdar ne more priti k popolni ljubezni Božji. Naj¬ svetejša dela se omadeževajo s samosvojo ljubeznijo in zmešajo z mnogimi slabostmi in nepopolnostmi; s to samosvojo ljubeznijo ne more biti nobena ljubezen čista, nobena gorečnost stanovitna in nobena premaga same sebe dognana. Dokler te tolažim, bo obstala tvoja go¬ rečnost ; dokler te ne zadene nobena težava, boš napredovala; dokler te ljudje puste na miru, boš pobožna; kakor hitro pa se jaz ti skrijem, ali kakor hitro te zadene kaka težava, ali kaj trpi tvoje časno, ali se ti ljudje ustavljajo, kakor hitro peklenska moč orožje zgrabi zoper tebe: padeš v žalost, postaneš zmotena, obupljiva in omahljiva, in popustiš svoje najboljše sklepe. Zavoljo tega moraš pred vsem podjarmiti samosvojo ljubezen in srčno planiti na to sovražnico, 393 'n jo skušati tako premagati, da ne bo no¬ benega sledu več o njej v tvojem srcu. Hči: Moj Bog in Zveličar! vsa osramo¬ čena ti obstojim, da sem podvržena mnogim r evščinam, ki izvirajo iz pogubljive samo¬ svoje ljubezni. Vendar ti sam, o Gospod! me moreš te dušne bolezni ozdraviti in po¬ polnejšo ljubezen do tebe vdihniti. Poduči in pomagaj mi, da se oprostim tega zla f ©M. O zatiranju samoljubnosti, ali o drugi sto¬ pinji k popolnosti, z vajo v krščanskih čednostih. I. Bober namen pri svojem dejanja in nehanju. Gospod: Moja hči! prvo delo samosvoje (lastne) ljubezni je: da človek išče vselej svojega lastnega prida, svojega lastnega po¬ koja in svojega lastnega dopadenja. Tudi o duhovnih vajah to velja. Išče si tolažbe, duhovnega veselja, slad¬ kosti, dopadenja, hvale i. t. d. Takšne duše niso v stanu stanovitne ostati v svojih dobrih sklepih. Jaz pa tirjam, če hočeš resnično na 394 poti popolnosti hoditi, da pri vsem, kar delaš, v križih in trpljenju, v sreči in veselju, ne iščeš svojega miru in lastnega polajšanja, temuč moje časti in mojega dopadenja, rekoč: Iz ljubezni do tebe, da tebi ustrežem, moj Bog, storim ali delam to; ali zavoljo tebe trpim to nečast, to sramoto, te bolečine itd. Od tega dobrega namena ne izvzemi ni¬ česar: tudi svojo jed in pijačo, svoj počitek, in potrebno kratkočasnost in vsa druga dasi- ravno majhna in pred ljudmi zaničljiva opra¬ vila obračaj vselej na Boga in jih z dobrim namenom posveti in stori zaslužljive. Ta dobri namen obudi ne le enkrat na dan, temuč, če je mogoče, pri vsakem delu, ob vsacem času in vadi se v tem tolikokrat in tako dolgo, da ti v navado pridejo te vaje- II. Storiti in trpeti, kadar Bog hode in kar Bog hoče. Gospod: Moja hči! da bo tvoj dobri namen k moji časti in k tvojemu zasluženju- mora tisto, kar storiš iz ljubezni do mene, biti po moji volji; mora storjeno biti s tolik 0 pridnostjo in paznostjo, da bom dopadenje imel nad tvojo gorečnostjo; in ker imaj 0 395 vse reči svoj čas, moraš v svojih delih in opravilih kakega reda se držati, da ne oprav¬ ljaš kake reči ob času, ko kaj druzega tirjam °d tebe. Ta nauk je čisto nasproti tvoji sprideni natori in ljubezni, kojo imaš do same sebe, kateri se pa moraš ustavljati z vsemi močmi. Da to izvršiš, se trdno drži mojih zapovedij in moje volje, v svojih mislih bodi pogostoma, vedno pri meni; in stori in trpi vse za-me, in kakor jaz hočem. Tako boš lastni ljubezni v okom prišla in jo premagala. III. Zatajevanje same sebe in zatiranje poželjivosti. Gospod: Moja hči! moja milost in tvoja u porna natora se ne moreta nikdar vjemati. Moja milost te priganja k vsem dobrim, hvalevrednim in svetim delom, in povzdiguje tvoje misli nad vse posvetno in minljivo. Tvoja vedno k zemlji obrnjena natora pa ljubi takšne reči, katere razveseljujejo tvoje počutke. Počutki te priganjajo, v to druščino Mi k uni veselici iti, kjer ne more biti tvoj huh spodbujen in tvoja čednost pokrepčana; °stani rajši doma, ali išči druščine pri boga- 396 boječih devicah. Včasi želiš kako dobro delo storiti, ali kako pobožnost opraviti, da bi zadovolila svoji nečimurnosti ali lastni lju¬ bezni; jaz pa hočem, da o tej uri storiš to, kar tirja pokorščina do starišev ali do pred¬ postavljenih ; tedaj se moraš zatajevati in storiti to, kar si storiti dolžna. Tvoje mehkužno telo sovraži delo, sa¬ moto, post in druga spokorna dela. Nasproti pa ljubi vse, kar mu je prijetno in kar služi njegovim počutkom, kakor: postopanje, po¬ čitek, izbrane jedi, lepa oblačila i. t. d. Da premaguješ svoje mehkužno telo in strahuješ njegovo poželjivost, moraš pokoriti svoje meso in mu ničesar privoliti, česar ne tirjata pamet in potreba. Celo v svojih pobožnostih nisi prosta lastne ljubezni. Ali poželiš tolažbe, ali za- gotovljenja moje milosti po navdajanju sve¬ tega Duha, ali občutljive gorečnosti, in ako tega ali druzega ne čutiš v svojem srcu, postaneš žalostna in malosrčna. To pa ne pride od Boga, temuč od svoje lastne lju¬ bezni, kateri se moraš čisto odpovedati; od jutra do večera in tudi v trdni noči se moraš vojskovati zoper njo, in se meni prepustiti, da te vodim po svoji volji. 397 V svojih posvetnih opravilih, ki ti jih Naklada tvoj stan, tvoj poklic, bodi pridna 'n zvesta in ne zamudi ničesar; in kar drugi delajo zavoljo človeškega dopadenja ali za¬ voljo puhlega dobička, to stori ti iz želje, ^uoje dopadenje in večje plačilo v nebesih doseči. V svojih duhovnih vajah se drži reda in hodi stanovitna: ne daj se z nobeno otož¬ nostjo, nobeno zamrzo od njih odvrniti. V duhu se zberi, in gospoduj svojim počutkom m mislim. Bodi zmerna v spanju, v jedi in Pijači in drugih rečeh, katerih ne moreš natori odreči. Odpovej se prijetnostim in Ve selicam in če si pri kateri pričujoča, stori le iz tega namena, da tudi tu spolnuješ n^ojo božjo voljo. Kakor hitro spačena natora tirja od tebe kaj, kar je nasproti pokorščini in mojemu navdajanju, ji zoperstoj; ako si ne upaš ves dan svoji poželjivosti gospodovati, boš pre¬ nagla vsaj eno uro, potlej dve, potlej več, Ve s dopoldan, ves popoldan, ves dan, in Zadnjič ves teden: tako boš urno napredo¬ vala v duhu prave pobožnosti. Hči : Moj ljubi Učenik! kako morem nagibanje svoje lastne ljubezni in spačene 398 natore spoznati in razločiti od nagibanja tvoje milosti? Gospod: Moli in čuj, moja hči! in ljubi sveto samoto, tam ti k srcu govorim, te raz¬ svetljujem in ti kažem pot resnice. Da te pa nepokojne skrbi po časnem, in želje, ljudem dopasti, ne zmotijo in ne store nepripravne, moj glas poslušati, je potrebno, da staviš trdno in otročje zaupanje na mojo previdnost. IV. Otročje zaupanje in popolno zanašanje na previdnost božjo. Gospod: Moja hči! glej, kako device, katere bolj ljubijo svet ko mene, hrepene po sreči in časti, in da bi se prikupile ljudem in dosegle časno srečo, obračajo vse svoje dejanje in nehanje po posvetni napačni mo¬ drosti. Koliko neumnih želj, nepotrebnih skrbij, praznih pričakovanj, in nezmernega veselja ali žalosti izvira pač iz te slabosti! Ti pa, moja hči! postavi svoje zaupanje na-me in meni izroči svoje življenje in svojo časno srečo. Jaz edini ti morem pomagati; od vekomaj sem vse pripomočke in pota v to preračunil in zmeril. Vsa človeška srca 399 So v mojih rokah in jaz jih vladam, kakor hočem, k tvojemu pridu. Jaz sem, ki živim Ptice pod nebom in oblačim lilije na polji; hom li tebe pozabil, ako me ljubiš in na-me staviš vse svoje zaupanje? Noben oče ne uhsli tako dobro s svojo hčerjo, kakor jaz 8 tabo. Zakaj si tedaj tako skrbna zavoljo časnega ? Išči pred vsem božjega kraljestva. v «e drugo prepusti moji previdnosti in mojemu usmiljenju, in ako moraš zavoljo mene kaj tapeti, veseli se, in ne toži. V. Potrpežljivost in krotkost v zopernostili. Gospod: Moja hči! kdor ne potegne s sv etom, ga svet zaničuje in preganja. Tako Se je godilo meni in mojim prijateljem. Tudi tebe ne hodo v miru pustili posvetni otroci, vsiliti ti bodo hoteli svoje posvetne misli in Sv °je pregrešno vedenje. In ker ne boš ž n j>mi vlekla, te bodo grajali, zasmehovali, Gajali zaničljive priimke, slabo izlagali tvoje 'Nanje in nehanje, povikševali tvoje naj¬ manjše pregreške; hudobni duh bo izmislil Vsa pota, da bi te pripravil v nevoljo in Uudosrčnost. Ti pa, moja hči! se ne huduj 400 čez nje, temuč sprejmi vse tiho in mirno, v spričevanje svoje potrpežljivosti in krot- kosti. Ako si prilastiš te čednosti, ne boš besedovala, ne zmerjala in sramotila koga, in hudobni duh si bo zastonj prizadeval, te razdražiti in pripraviti v nevoljo in malo- srčnost. Jaz sam včasi skušam svoje, in jih tepem, kakor oče svojega otroka, katerega ljubi. Ti pa bodi potrpežljiva in vdana v mojo voljo, moli mojo previdnost, ki vse vlada k tvojemu dobremu; moli za svoje zopernike in zaničuj hudobo peklenskega duha: tako se bosta blesketali potrpežljivost in krotkost kot dva najžlahtnejša kamena v kroni, ki te čaka. VI. Globoka ponižnost in zaničevanje same sebe- Ne imej nobenega dopadenja nad hvalo, ki ti jo dajejo zavoljo telesnih ali dušnih sprednostij in darov: jaz sem ti vse dal iz gole dobrote in ti morem iz pravice vse zopet odvzeti. Štej se nevredno milostij, s katerimi te obdarujem; imej za majhno reč svojo pobožnost in svoja dobra dela, ki jih delaš. Misli večkrat: kaj sem, če me Bog zapusti ? Oh! nič kot slabost in revščina. 401 Pod vrzi se pokorščini in veseli se, kadar se pozabi na-te, kadar si zaničevana in so druge °d tebe bolj čislane. Ne zidaj nikoli veliko n a svojo moč, ne na svojo pričujočo goreč- n °st, temuč prosi vsaki čas, da te jaz pod¬ piram v tvojem dobrem sklepu, da ga srečno izpelješ. VII. Notranja molitev ali vsakdanje premišlje¬ vanje božjih recij. Najsilnejši ogenj pogasne, če se mu vedno ne prilaga. Tako se bo tudi tvoj ogenj, po¬ polnost duhovnega življenja doseči, nagloma Pogubil, ako ga ne budiš in obdržiš s po¬ gostnim, in če je mogoče z vsakdanjim pre¬ mišljevanjem božjih resnic in rečij. Poglej o premišljevauju, osmi oddelek. Nevesta Kr. 26 402 Tretja stopinja v popolnosti, ali ljubezen božja. I. Kaj je popolnoma ljubezen ali prava pobožnost. Gospod: Prava pobožnost in popolna ljubezen do Boga, moja hči! obstoji v tem, da s popolnoma dobro voljo in sveto go¬ rečnostjo storiš in delaš to, kar jaz zahtevam od tebe: nasproti pa vse opustiš, kar bi me utegnilo tudi le v najmanjšem žaliti. Hči: Oh, moj mili in sladki Odrešenik 1 kako daleč sem še jaz, uboga, od te popolne ljubezni odločena; pri vsi svoji dobri volji in svojem živem ognju, ki si mi ga dal, tebi služiti, te vendar vsak dan tolikokrat raz¬ žalim ! Kolikokrat je tudi moja volja vsemu dobremu nasproti, in naenkrat me zapusti vsa gorečnost in občutim le nezadovoljnost in otožnost srca. Gospod: Niso vselej, moja hči! pre- greški, katerim si podvržena, in otožnost duha, v katero včasi padeš, popolni ljubezni čisto škodljivi. Naj bo tvoja ljubezen še tako 403 Popolna, vendar ne bo tako, da bi se nikoli n ’o ne spodtaknila in iz človeške slabosti ne padla v majhne grehe. Tudi najpopolnejše duše imajo časi poskušnje, zatemnjenja in bojevanja; čas, ko se jim zdi težko in grenko Vse ! kar jim je bilo poprej lahko in sladko. meri tedaj stopinje svoje popolnosti po to m, kar se ti prigodi le vCasi, ampak po stanu, v katerem se navadno nahajaš; in oikar se ne ustraši težav, ki te zadevajo na P°ti popolnosti, temuč srčno in stanovitno h°di po nji dalje. Hči: Oh, moj Gospod in moj Bog! ki Pogleduješ najskrivnejše misli in želje mo- J e ga srca, kako bi si mogla jaz domišljevati, da te popolnoma ljubim, ker imam toliko Zr oka dvomiti, če sem tudi le začela te ljubiti? Kolikokrat sem omahljiva, malosrčna, Zr Uešana! Zdi se mi, kakor da bi mi rekel ne ki notranji glas: Čemu si tolikanj priza¬ devaš? vse, kar storiš, storiš nepopolnoma, Nepopolno delo pa Bogu ni všeč. Tako tedaj ne vem potlej od strahu in skrbi, kam bi o obrnila, in kje bi iskala tolažbe in usmi¬ ljenja? Gospod: Moja hči, mogoče, da nisi še Pnšla do popolnosti, ali ti vzroki, ki si jih 26 * 404 razodela, ne spričujejo ničesar, ker najpo¬ polnejše device so večkrat, kot mlačne in nepopolne, takšnim poskušnjam podvržene. Poslušaj moje besede, in ne navdajanj svojega boječega srca in lažnjivega duha, kateri te skuša. Zanesljiva znamenja ti bom dal, iz katerih moreš spoznati, ali si že do¬ segla kolikor toliko popolnost. Hči: O govori, moj božji Učenik! tvoje besede so kakor rosa, ki na suho zemljo pade, jo oživi, namoči in stori rodovitno. II. Znamenja posvečujoče milosti in notranje ljubezni božje. i. Znamenja začetne ljubezni. Gospod: Moja hči, jaz sem ti že po¬ vedal, da se drevo spozna po sadu, in da ta, ki spolnuje moje zapovedi, je, ki me ljubi, če te tvoja vest ne dolži nobenega veli- cega greha, ki bi ga bila storila po svetem krstu: zaupaj, da si otrok božji, če si pa storila velike grehe in jih potem obžalovala, odkritosrčno se jih spovedala in se pobolj¬ šala, smeš gotovo upati, da si spet v milosti 405 sprejeta; zakaj skesanega in potrtega srca nikoli ne zavrženi. Kar zadene te tvoje spo- Ve di, se ne boj; zadosti je, da po natankem ■zpraševanju vesti skesana razodeneš svoje grehe. Ali je tvoje kesanje bilo pravo in veljavno, moreš iz tega spoznati, da se ogib¬ lješ greha in tudi priložnosti k grehu, se vojskuješ zoper svoje hudo nagnjenje, in si pripravljena, raje umreti, kakor še kak velik greh storiti: če so vsa ta znamenja pri tebi, glej! storila si prvo stopinjo v ljubezni do tioga. 2. Znamenja rastoče ljubezni. Že daleč si prišla v ljubezni božji, če si svojo prvo nedolžnost ohranila in jo še zmiraj Va ruješ, ali če tega ni, pa stanovitna ostaneš v pokori. Če se iz želje, meni dopasti, bojiš in va- ru još tudi odpustljivih grehov. če imaš pri vsem svojem dejanju in ne¬ hanju dober namen meni služiti, in pazno opravljaš, kar tvoj poklic tirja od tebe. če se zadržiš proti bližnjemu, kakor želiš, 'la bi se drugi zadržali proti tebi. Dalje je znamenje tvoje rastoče lju¬ bezni do mene, če se odteguješ svetu in 406 njegovemu veselju in ljubiš samoto, delo in molitev. Če veš svoje odi, svoj jezik in druge počutke o priložnostih brzdati, in spačena nagnjenja in napačna poželjenja srca krotiti. če potrpežljivo prenašaš bolečine, zoper- nosti, preganjanje, opravljanje, obrekovanje, in kar je natori zopernega in si z Bogom v vsem zadovoljna. Sliši in govori se rado o svojem ljubem; če tedaj željno besedo božjo poslušaš, in druščine pri pobožnih in bogaboječih dušah iščeš, da bi se ž njimi pogovarjala o meni: mi je to znamenje tvoje ljubezni. če do mene včasih čutiš prisrčno lju¬ bezen in spoznanje, in nekako sveto lakoto imaš po angeljskem kruhu, ki je moje pre¬ sveto Telo. čutiš vse te in enake občutij ej e in dela v sebi, bodi potolažena in zahvali se mi, ker tvoja ljubezen ni majhna in je že globoke korenine pognala v tvojem srcu; ne utrudi se, hodi naprej po tej poti, in gotovo boš prišla do največje ljubezni. 407 3. Znamenja popolne ljubezni. Prvo znamenje: Čistost srca. Gospod: Moja hči! popolna ljubezen je °genj, ki pokonča vse nečistosti in poze- ^eljske misli in želje, ki so skrite v srcu. (Hebr. 12, 29.) če se tedaj odpoveš vsem pozemeljskim željam in nekoristnemu dejanju in se ne ve- Se liš posvetnih rečij, pa tudi ne žaluješ za- v °ljo njih; če z enakim duhom premišljuješ Vs ° visokost, lepoto, čast in veselje sveta; ln če si potemtakem svetu odmrla in svet t®ki: pač mora velik ogenj Božje ljubezni goreti v tvojem srcu. (Filip 3, 8. Gal. 6, 14.) Drugo znamenje: Jfajglobokejša ponižnost. Gospod: Kolikor večja je tvoja ljubezen, toliko bolj ti bo očitala tvoje mnoge storjene gfehe, tvojo neobčutljivost, tvojo nezvestobo Proti meni, tvoje vsakdanje pregreške in sla¬ bosti. tvoje prazno in malo vredno življenje. (V se potem z žalostjo spominjaš vselej Sv ojih grehov; če se v duhu in v resnici ne vredno šteješ vseh milostij in dobrot božjih; vse, kar si iz ljubezni do Boga kdaj sto- r 'la in še storiš, za čisto majhno imaš v 408 primeri s tem, kar zasluži njegova neskončna dobrota do tebe: bodi veselega srca in po¬ tolažena; zakaj take misli niso misli hudobnih, mlačnih in nepopolnih duš. (Luk. 14, 10.) In lepa čednost ponižnosti je potem tvoja lastnina, najgorji lišp devic. Tretje znamenje: Gorečnost za čast božjo. Gospod: če ti, moja hči! na svetu ne poznaš in ne iščeš nobenega druzega veselja, nobene druge prijetnosti, kakor le da bi mene ljubili ti in drugi ljudje, kar najbolj popolnoma morete: in žaluješ le zarad svojih grehov, in zarad slepote posvetnih otrok, kateri mene zapuščajo in žive po svoji po¬ pačeni natori; če vedno hrepeniš po popol¬ nejšem ; če milosti in usmiljenja prosiš za uboge grešnike in zgubljene ovce, in kolikor ti pripuste okoliščine in tvoj stan, delaš za njih spreobrnjenje: imaš pravo vnemo za Boga, katera ni druzega, kot goreča ljubezen- (2. Kor. 5. 14.) Četrto znamenje: Krotkost In nespremenljiv dober duh. Gospod: Moj Duh je sladak in mil, in sad mojega Duha je mir, veselje, potrpež- L 409 ljivost, krotkost. (Gal. 5, 22.) Če si tedaj prišla tako daleč, da vedno enaka ostaneš pri vseh prigodbah življenja, in iz moje roke z zahvalo vzameš hudo kakor dobro; če se ne togotiš nad slabostmi in zvijačami ljudij, temuč jih veliko več v srcu miluješ; če pri zopernostih ostaneš prijaznega duha in si zadovoljna, kakor koli naj te Bog vodi: ver- jemi, d a navadna ljubezen tega delati ni v stanu. Peto znamenje: Hrepeneča želja s Kristusom zediniti se. Gospod: če noč in dan misliš na-me; razun mene ne najdeš nobenega veselja pokoja, ničesar ne želiš in ne iščeš kot Ine ne, in nenasitljivo željo čutiš po kruhu ^vljenja, ki se ti podeli v zakramentu lju- ^ ez ni; če željno pričakuješ smrti kot največje sr eče z nebes, ne, da bi več ne trpela, tčmuč bi se z mano zedinila na večno: gotovo lle more kaj tacega od nikoder drugod priti, bot od goreče ljubezni do mene. Zakaj lju¬ bezen hoče videti, vživati in se zediniti s tem , kar ljubi. Te čiste in svete želje pa So mlačnim in nečimurnim kristijanom čisto tuje in le izvoljenim lastne. 410 Šesto znamenje: Stanovitnost v pobožnosti Ob suhoti in otožnosti duha. Gospod: Najgotovejše znamenje popolne ljubezni do mene je stanovitnost po moji poti dalje hoditi, tudi kadar pride čas skuš¬ njave. Zakaj kakor zlato v ognju, tako mora ljubezen v težavi skušena in očiščena biti. (Modr. 2, 5.) Ce te tedaj ljudje začno sovražiti in pre¬ ganjati ; če te peklenski duhovi z nagnjus- nimi mislimi mučijo in hočejo zmotiti; če se te loti zamrza in duhovna otožnost; če ti le tvoji grehi in slabosti stopajo pred oči; če zginjuje vsa tolažba in gorečnost in ti nič ne ostaja, kot strah in boječnost, in mi pri vsem tem vendar zmiraj zvesta ostaneš: je to zanesljivo znamenje nepopačene in res¬ nične ljubezni. III. Tolažbe polne misli v zapuščenosti, v silni skušnjavi in v malosrčnosti. 1. če ti pošljem kako skušnjavo, se spomni, da ti s tem skažem veliko milost, ker jo jaz pripustim: vsi tisti, ki mene lju¬ bijo, morajo po ti poti hoditi in po mnogih te¬ žavah v moje kraljestvo iti. (Apost. dj. 14, 21.) 411 2. Večkrat in dobro si k srcu vzemi, koliko žalost, strah, britkost in zapuščenost se m jaz sam, tvoj Gospod in tvoj Bog, pre¬ del na Oljski gori in na lesu križa. (Mark. 21 .) 3. Upaj in veruj, da v nebesih tebe čaka v eliko plačilo, ako se junaško vojskuješ; in da te ne more ne nesreča, ne človeška zvi¬ jačnost, in tudi ne peklenska moč ločiti od rrio j e ljubezni. (Rimlj. 8, 38.) Hči: Ko bi gotovo vedela, da mi ti, o Gospod! zavoljo tega pošiljaš trpljenje in težave, da bi poskusil mojo ljubezen, bi bila Potolažena in pripravljena vse trpeti. Ker pa druzega ne vidim pred očmi, kakor svojo ne <5imurnost, svoja prazna dela in svoje gnju- s °bne grehe in hudobije, kaj morem polem druzega, kot se bati, da si me zavrgel spred Sv °jega obličja in dal v roke hudobnemu sovražniku? Oh! ti veš, moj Bog, v kolikem strahu in kaki britkosti sem jaz. Gospod: Zavoljo tega vendar tvoja lju- e zen ni ugasnila; moja dobrota jo je le skrila tvojim očem, da se z brhkostjo, ki jo tr P'š, odpravi tudi rja tvojih grehov, in tako Popravna postaneš za večje milosti. 412 Hči: Oh, Gospod! moja britkost je ne¬ znano velika, ker se mi zdi, kakor da bi bilo vse, kar imam za tvoje dobrote in mi¬ losti, le prazno domišljevanje in goljufije peklenskega duha; kmalo se mi dozdeva, kakor da bi se ne bila nobenkrat prav spo¬ vedala, in se bojim, da bi ne tičal kak velik greh v meni. Gospod: Moja hči! tudi v tem stanu zapuščenosti in skušnjave imaš zanesljiva notranja znamenja, da ti mene ljubiš in jaz tebe. Hudobni in mlačni kristijani nimajo takih britkostij in težav; oni živijo v nevarni gotovosti, v kateri si sami sebi dopadejo in menijo, da so v dobrem stanu. Zato bodi prepričana, da tvoja notranja zmešnjava iu otožnost je le skušnjava hudobnega duha, ki te išče odvrniti od tvoje poti. Jaz pa to prepustim k tvojemu pridu. 1. Včasi tudi misliš, kakor da bi bil 9 zgubila vero, upanje in ljubezen, in vendar kličeš na Boga in se čez vse najbolj bojiš- svojega Boga razžaliti. Tak strah ni li n 9 vero in ljubezen uprt? 2. Kako se ti svet zdi in njegovo veselje^ Nikakor ne hrepeniš po njem, bežiš le pred njim. čemu tedaj si žalostna in omamljena l 413 Tj se bojiš, da me ne ljubiš zadosti, ker ne Za gledaš vspeha v svojem duhovnem živ- se ti dozdeva, kakor da bi ne pri meni v milosti; ali pa ne spriču- jjenju; tako T*ila pri me jejo ti sveti občutljeji očitno tvoje ljubezni J do mene ? d- Kaj ne, raje bi hotela stokrat umreti, akor en sam velik greh radovoljno storiti? do ti vdihuje take misli? kdo ti pomaga ' i0 Per sprijeno natoro se vojskovati? kdo te premagati, kadar si od vseh strani Sti¬ pana? Nisem li jaz, ki te osrčujem, ki te ^ temoti razsvetljujem, in te z močno roko r ‘žim, da ne padeš? Bodi torej potolažena, trpi potrpežljivo, m ^isli, da z mano visiš na križi, na ka- ^ le m sem bil zapuščen od ljudij in svojega °<5eta. Posebno se nikar ne daj od svete spovedi 111 svetega obhajila nikoli odvrniti, kakorkoli ^•dike bi tudi bile tvoje težave in britkosti. Cer imaš prav, da se nevredno šteješ tako Ve like milosti in s svetim strahom prideš k ^°ji mizi; vendar naj to ostane v mejah Vernosti in pameti. Dokler ti tvoja vest očita velikega greha, bodi potolažena. e hrepeni preveč po nenavadnih in po- 414 sebnih dareh mojega Duha, s katerimi včasi obdarujem čiste duše pa jim jih zopet od¬ vzamem ob času skušnjave. Glej, da pre¬ pustiš vse meni in moji dobroti; ne bodi nepotrpežljiva in ne boj se preveč zavolj tega, kar ti je odrečeno. IV. Nenavadna in prav posebna dela sv. Duha- Gospod: Moja hči! včasi bereš ali slišiš, kolike reči sveti Duh dela v nekaterih dušah; ne misli, če enacih rečij ne čutiš v sebi, ali če naglo minejo, da ti je moja ljubezen odtegnjena in da sem te zapustil. Takošnih darov ne delim zavoljo posebnih zasluženj, ampak iz namenov, katere imam z ljudmi in katerih ne more razumeti nobena člo¬ veška pamet. Temu dam dar solz; unemu veliko pO' želenje po posebno ojstrih spokornih delih; do drugih se zaupljivo ponižujem in jim občutljivo k srcu govorim, jih opominjam, učim, kaj naj govore, delajo in žele. Se drugim se vidno prikazujem, in jim razo¬ devam skrivnosti — človeški modrosti ne¬ znane reči. 415 Ene duše zadobe dar, da spoznajo no- ^anji stan drugih, da vedo razločiti dela Sv etega Duha od del hudobnega duha, ali store reči, ki presegajo natorne moči. Tudi so, katere previdim s posebno učenostjo, znajo druge duše po poti popolnosti vo- ( ^'ti ali grešnike spreobračati. Še drugim husam delim tako veselje in nadzemeljske sladkosti, da se dajo komaj prenesti, ne pa °povedati. Ta in druga dela so darovi rn °jega Duha, ki jih izlije čez tiste, ki so Posebej za to izvoljeni. Ee pa ti nisi prejela teh milostij, ali če 81 Jih prejela, so ti pa zopet za nekaj časa 0( Ezete: nikar zato ne obupaj. Kaj so one Proti milosti mojega včlovečenja in tvojega ^hrešenja, katerega si se tudi udeležila? Jaz e hranim s svojim mesom in napajam te s S '°jo krvjo, ta je izmed vseh milostij naj- ^ja; in pri tebi sami je, se tiste kolikorkrat 6e š, udeležiti. Tedaj brez unih milostij me ^oreš ravno tako gorko ljubiti in mojim 'čem dopasti; in ako me ljubiš, imaš mene 'arojo ljubezen v posestvu. Vselej je var- ^Jše hoditi po navadnem potu vere, kjer se ’rnaš bati nobene satanske goljufije. Zakaj Ve( h> da lažnjivi duh se dostikrat sprevrže 416 v angelja luči, in tako zmeša svoje navda- janje z navdajanjem Božjim in svoja dela z deli Božjimi, da neskušene duše enih od drugih ne vedo ločiti, se dajo pod videzom dobrega zapeljati in zajdejo na kriva pota. Včasi more tudi preveč živa domišljija takšne reči pred oči staviti in dušo goljufati. In celo božja dela morejo priložnost dati, da duša pade v napuh in svojeglavnost, ali da počne take reči, pri katerih Duh božji nima nobe¬ nega deleža. Hči: Moj ljubi Jezus! če je temu tako, bi bilo pač bolje, tacih posebnih milostij ljudem ne deliti ? Gospod: Ti darovi, moja hči! so žlahtni in velike koristi, ker morejo duši na poti popolnosti pospeh dati, samo da jih sprejme .z veliko ponižnostjo, in se jih poslužuje s posebno čuječnostjo, in da v enaki priliki svoje notranje in vsa skrivna dela duhov razodene skušenemu in razsvetljenemu spo¬ vedniku, in se njemu izroči v vodstvo. Ker se pa takošni spovedniki ne morejo vselej dobiti, te hočem sam podučiti, kako moreš ločiti moja dela od goljufij lažnjivega duha, nagibljeje natore od nagibljejev milosti, luč od teme. 417 V. Kako se spoznajo dela sv. Duha. Med temi deli so: Notranji pogovori, posebno razsvet¬ ljevanje, nagibljeji k težkim rečem, zamaknjenje duha, prikazni in enake nenavadne reči. Gospod: če se tebi, ali drugim osebam, katere se posvetovajo pri tebi, ali so pod tvojo oblastjo, prigode takšne reči, in če dvomiš, ali jih dela moj duh ali sovražnik dobrega, glej na naslednje: 1. če ti ta dela dajo sladko tolažbo, no- •ranji mir in pokojno srce, je to znamenje, da pridejo od svetega Duha. 2. Če te tako razsvetle, da potem bolj spoznaš svoje slabosti, bolj iz srca obžaluješ svoje grehe, kot sicer, in samo sebe malo ceniš, bodi prepričana, da to je božje delo. 3. Tudi si smeš tega svesta biti, če ti Po teh milostih posvetno veselje postane pe- prijetno, in ljubiš in iščeš samoto. 4. Božji Duh dela gotovo v tebi, če se čutiš nagibovano napuh s pokorščino poni¬ ževati, svoje meso križati in se zoper svoje Napake vojskovati. 5. če zadnjič po posebnem daru ložje zbiraš svoje misli, in čutiš živo nagnjenje do 'Uolitve, bodi si svesta, da te vlada moj Duh. Nevesta Kr. 27 418 VI. Kako se je treba zadržati pri takih nena¬ vadnih delih sv. Duha ? Gospod: 1. Moja hči! če se ti primeri, da te katerikrat obiščem na ta ali drugi način, sprejmi to milost s ponižnostjo in s pravim spoznanjem svoje nevrednosti. Molče poslušaj, kadar ti govorim k srcu, čakaj po¬ trpežljivo in pazi, kaj ti bo vdihnil moj Duh. 2. Varuj se nečimurnega dopadenja nad sabo, če ti skazujem posebne milosti. Ne zadržuj se pri vnanji tolažbi in sladkosti ne¬ beških darov, ako si tako srečna jih občutiti in jih pokušati, velikoveč glej, da si jih v prid obračaš, postavim, da obudiš kako čednost, da storiš kako dobro delo, ali da pomnožiš svojo še slabo gorečnost, ali da spolniš kako dobro vdihnjenje. 3. če te moč božja opominja in nagiblje k temu, kar je primerjeno dolžnostim tvo¬ jega poklica, bodi zvesta in pokorna, in ne mudi se, jih v dejanju spolnovati, da se moj Duh ne utrudi in drugim ne da, kar ti iz lenobe zanemariš. 4. Ako si pa h kaki reči priganjana, ka¬ tere konca ne moreš razumeti, in katera za tvoj pričujoči stan ni potrebna, in je sama 419 na sebi težko spolniti: si vzemi sicer to k sr cu in trdno skleni v dejanju spolniti, kar Se od tebe tirja, kakor hitro bodo za dobro spoznali ti, ki so namesto Boga — tebi pred¬ postavljeni. 5. Ne delaj nobene obljube, kakorkoli velika bi tudi bila tvoja gorečnost, razun s Privoljenjem previdnega spovednika, kateri tvoj dušni stan popolnoma pozna in je po dolgem premišljevanju vse dobro preudaril. 6. Če tvoj spovednik za dobro spozna, te pustiti, da obljubo storiš zato, da bi on utrdil tvojo omahljivo voljo in nestanovitno sr ce, si vendar pri tem zapomni: 1. Obljubi kako reč le za nekaj dni ali tednov, ali od e uega sv. obhajila do druzega. 2. Zaveži se, ne pod smrtnim grehom, temuč le pod kaznijo kake pokore, ki si jo sama moreš Naložiti. Iz tega modrega vedenja dobi-vaš riveterno korist. Prvo: da ne grešiš, če ne s polniš svoje obljube. Drugo: da ne padeš v britkost in zmešnjave, v katere nepremi¬ šljena obljuba navadno pahne slabe duše. tretjo: da imaš zasluženje, ker opraviš spo¬ korno delo, katero vendar naj ne bo pretežko, četrto: da po ti poti poskusiš samo sebe, ali fiooreš opravljati reč, katero misliš za vselej 27 * 420 obljubiti. 3. Zapiši si obljubo z vsemi nje¬ nimi okoliščinami; da s časoma ne dvomiš, ali si res obljubila to ali uno reč, v teh ali unih okoliščinah. 4. Ponovi vsak dan ali vsaj vsak teden svojo storjeno obljubo, da kje nasproti ne ravnaš iz pozabljivosti ali lahko- mišljene nestanovitnosti. 5. Nikoli se ne za¬ vezuj z obljubo bolj popolnoma živeti, kakor tirja tvoj stan, ali gojiti kako čednost, ki preseže tvoje sedanje moči. 7. Kadar si pa v velikem dvomu, ali v tebi dela Duh božji, ali hudobni duh — duh laži, in nimaš človeka, kateri bi ti pomagal iz teli dvomov: pusti vse take posebne reči v nemar, in hodi po varni poti sv. vere in stori, kar ti storiti ukazuje splošni nauk svete cerkve, pokorščina in tvoj stan in po¬ klic, in kar so vse pobožne device storiti dolžne. Tako boš osramotila hudobnega duha, ako od njega pridejo una dela; če so pa vendar prišla od mojega Duha, ne boj se, on ne bo za zmiraj odstopil od tebe, temuč ti bo o drugem boljšem času in o priložnosti dal moje namene spoznati, tako da ti bodo zginili vsi dvomi, če le med tem očiščuješ svoje srce, sama sebe vsak dan zatajuješ, 421 zatiraš svoje napačno nagnjenje in v vsem svojem dejanju in nehanju iščeš le mojega dopadenja. VII. Znamenja hudobnega duha, in kako se je zoper njega vojskovati. Gospod: Moja hči! bodi čuječa, zakaj 'maš močnega in zvitega zopernika, kateri k° rjoveč lev okoli hodi in išče, koga bi Požrl'. (I. Petr. 5, 8.) On je bil precej v začetku dušni ubi¬ jalec, in je s svojo zvijačo tvoje prve stariše Iri ž njimi ves človeški rod v greh zapeljal ln v brezno pahnil. (Jan. 8, 44.) In od tistega časa ne jenja mojih skušati. (I- Tes. 5, 5.) Temu razdraženemu in trdovratnemu so- v ražniku ni noben stan tako popolnoma in N'hče tako svet, da bi ga ne nadlegoval. Potem, ko boš premagala meso in kri, Se boš imela še zoper poglavarja teme voj¬ skovati. (Efez. 5, 12.) Kmalo te bodo očitno Napeljevali v greh, kmalo te bodo skrivno pod videzom dobrega skušali dobiti. (II. Kor. ll, 14.) In če s svojim strupenim navdaja- 422 njem ničesar ne opravijo, se vzdignejo z vso grozo in peklensko hudobo. (Job. 2, 7.) Iz naslednjega moreš spoznati peklensko hudobo. !. Potem, ko si po stanovitnem zataje¬ vanju same sebe premagala svoja huda nag¬ njenja in ti čednost ne prizadene nobenega velicega truda več, in s sveto gorečnostjo živiš za Božje reči: zgodi se včasi, da se brez tvojega zadolženja na enkrat zmanjša in zgubi ta gorečnost, in ti ostaneta le za- mrza in otožnost. Pri vsem tem ostani vendar tudi v najmanjših rečeh zvesta, opravljaj svoje navadne vaje in pobožnosti, kakor po¬ prej, in ne daj se v ničemur motiti. 2. Je pa v tvoji duši temna noč, tako, da zginejo vse dobre misli in vsi občutljeji, in ne vidiš nič druzega, kakor slabosti in grehe: je to sicer še delo mojega Duha, ka¬ teri ti hoče pokazati, kaj si sama iz sebe, brez njega. Ako se ti pa dozdeva, da sem te jaz zapustil, da se zastonj prizadevaš, mojo ljubezen in dopadenje zadobiti: bodi prepri¬ čana, da kaj tacega ne pride od Božjega, ampak od peklenskega duha. Tedaj pa mi moreš najbolje pokazati, da ne iščeš svojega dobička, temuč le moje časti in mojega do- 423 padenja. Ker ti pa srce upada v tako hudih skušnjavah, razodeni svoj dušni stan zanes¬ ljivemu spovedniku, kateri ti bo srčnost vdi¬ hoval in te tolažil. 3. Tudi je očitno delo hudobnega duha, 6e naenkrat padeš v dvome zoper vero in Posebno glede na mojo pričujočnost v pre¬ svetem rešnjem Telesu; že celo, če se ti Zr aven vsiljujejo še nespodobne in pregrešne fthsli. Zavrzi in zaničuj vsako tako skušnjavo ■n stoj trdna v veri. 4. Še veliko nevarnejše so močne in včasi dolgo trpeče mesene skušnjave in ostudni domišljeji, katere ti sovražnik vdihuje, kar se lahko spozna na tem, da pridejo, ko no¬ bene priložnosti nisi dala k takim mislim in željam, in takrat, ko se pripravljaš k večji Pobožnosti. Naj se te lotijo z gnjusnimi sa¬ njami v spanju, ali z ostudnimi podobami v čuječem stanu; ti pa ne bodi malosrčna za¬ voljo tega. Ne skušnjava, kakorkoli velika, te muč privoljenje v njo je greh. Pred vsem Slej, da mehkužnost ne oblazi tvojih občut¬ kov, in da ne privoliš v njih željo. Varuj se hidi preojstrega spraševanja, ali si v te ali u ne misli in želje dovolila, ali ne. Ono je Zv ijača satanova, kateri te želi še globokeje 424 zamotati v te misli. Dokler imaš nad takimi rečmi resnični stud, je še zmiraj dobro za-te. Ko bi pa imela dvome, ali si grešila ali ne, in se jih ne moreš znebiti, jih razodeni spo¬ vedniku; on ti bo bolje, kot sama, vedel pomagati; boječ in nepokojen duh ne more biti v tako težkih rečeh dober sodnik. Hči: Oh, moj Gospod, kdaj boš razvezal vezi, ki me vežejo na to umrjoče telo, in mojo dušo izpeljal iz nje ječe? Veliko ljubše bi mi bilo, kmalo umreti, kakor v vednem strahu in dušni britkosti živeti! Gospod: Ne umreti, temuč trpeti in vojskovati se imaš. Kaj ti more peklenska hudoba škodovati, ako sem jaz pri tebi in te varujem? Vse te skušnjave, v katerih te satan očitno napeljuje v greh, niso tolikanj nevarne, kakor njegove skrivne zvijače in goljufije, s katerimi te išče kot angelj luči pod videzom dobrega zapeljati. Iz naslednjih znamenj bošspoznala njega skrivnezvijačnosti: 1. če se naganjano čutiš k rečem, ki so pokorščini in tvojim drugim dolžnostim na¬ sproti, pridejo te navdihe od duha laži. Duh božji skuša s pokorščino. 2. če se poprimeš vnanjih pobožnostij in radovoljnih spokornih del, to pa, kar tirjata 425 pokorščina in tvoj poklic, opustiš ali le po Vr hu opravljaš, vedi, da je to slepotija hu¬ dobnega duha. 3. Če te žene visoke reči božje premiš¬ ljevati, predno si grehov očistila svoje srce, t,e zaupaj tem navdihom; zakaj Duh božji Nagiba srca k pokori in želji, se z oblačilom Nedolžnosti obleči. 4. Ne zaupaj tudi duhu, kateri te pri¬ ganja k ojstrim spokornim delom, ki so škod¬ iva tvojemu zdravju in te nezmožno store Za opravljanje tvojih dolžnostij. Tudi zape¬ ljejo take pokore lahko k prevzetnosti ali pa k otožnosti, ki ti pot Gospodovo pred oči s ta.vi kot nemogočo reč. 5. Če po kakem storjenem pregrešku Padeš v preveliko žalost, je to delo satanovo, kateri bi te rad pripravil v obupnost, ter se P°služi tvoje lastne ljubezni, katera se noče P°nižati. Duh božji pa hoče, da bi iz spo¬ znanja svoje revščine postala previdna, sebe Nialo cenila in z večjim zaupanjem na nje¬ govo milost spet vstala in napredovala. 6. Če čutiš ob notranjih navdihih, pri¬ kaznih, oh zamaknjenju in drugih takšnih Nenavadnih rečeh težavo brez vse tolažbe, Su hoto, mlačnost in temoto, in če ti potem 426 nadležno in težavno postane čednost dopri- našati: ne dvomi, da so to dela hudobnega duha. Zakaj Duh božji je sladak in veliko¬ dušen. 7. Ge zadobiš po takšnih delih nad sabo in svojim dejanjem dopadenje, proti svojemu bližnjemu pa nevoljo in pikreno togoto za¬ voljo njegovih napak: izvira to ravno tako od hudega! Duh božji je Duh ljubezni, po¬ nižnosti in usmiljenja. Torej verjemi, da tvoja domišljena svetost je le hinavščina in ne čednost, tudi ne sad svetega Duha. 8. Ce zadnjič po takšnih delih postaneš svojeglavna, naukov svete cerkve in njenih učenikov ne poslušaš, in si po svojem vest delaš, ter se kmalo v britkostih vestnih dvo¬ mov, kmalo celo posebnih mnenj trdovratno držiš; je gotovo, da hudobni duh gospodari čez te. Prostost duha, mir vesti, čistost srca, ljubeznivost, ponižnost, pokorščina, modrost, stanovitna pridnost, spolnovanje dolžnostij svojega stanu in poklica, in sveta priprostost so sad Duha resnice. Vse posebnosti, katere teh čednosti ne pospešujejo, zavrzi. Ako bi te pa morda tvoj duhovni vodnik sam hotel zapeljati na takšna kriva pota, ga zapusti brez pomišljevanja, prej ko moreš' 427 VIII. Kratka in varna pot k popolnosti. Gospod: Moja ljuba hči! če hočeš priti k popolni ljubezni do mene, stori, kar jaz hočem in kakor hočem. Hči: Kaj tedaj hočeš, moj ljubeznivi Odrešenik ? Gospod: Pamet, vera, pokorščina in Notranja navdihovanja sv. Duha te to uče. ^amet, ali tvoja vest ti pravi, kaj je prav in dobro in meni všeč, kaj ne. Ker se pa Pamet lahko da od lastne ljubezni oslepiti, mora vera s poduki mojih služabnikov, H°disi s prižnice, ali v spovednici, ali po du¬ hovnih knjigah razsvetliti. Pokorščina pa te U G- kaj moraš posebno storiti ali opustili po Povelji teh, katerim si prostovoljno ali prisi- ] jeno podložna. Navdihi sv. Duha pa ti kažejo, kako se 'maš zadržati v vseh svojih okoliščinah in Pogodbah. Ako ubogaš vse to, boš zmiraj s Polnovala mojo voljo, in čiste duše jaz pod¬ kujem in opominjam že sam, kako naj se °hnašajo ob spolnovanju moje volje. Po tem lle boš iskala človeške hvale, ne časnega kbička ne pozemeljskega veselja za to, kar 428 storiš in počneš; temuč z vsemi svojimi deli boš iskala le mene poveličati in le meni dopasti. Hči: Tvoji nauki, moj Bog! so tako visoki in sežejo tako daleč, da jih ne more razumeti moj um. Gospod: Ostani le v miru, moja hči! ne misli preveč in ne predeleč naprej, temuč le na to misli in glej, da dobro obrneš pri¬ čujoči čas. Ne domišljuj si zadržkov in težav, ki te morebiti nikoli ne bodo zadele. Da pa hrepeniš po vedno večji popolnosti, hočem ti naznaniti krepak pripomoček. O pričuj očnosti Božji. I. Pričujočnost Božja je najkrepkejši pripo ' moček v popolnosti ostati in v nji vsak dan rasti. V pričujočnosti Božji živeti je to-le : Boga si vedno pričujočega misliti, z njim se po¬ govarjati in paziti na njegova sveta navdi¬ hovanja. 429 Vaja, Boga pričujočega si pred oči sta- Vltl > se priporoča tudi velikim grešnikom, da ^ se po storjeni pokori varovali novega Padca v greh. Vendar je to posebni pripo¬ moček tistih, ki so dosegli nekoliko popol- n °st, in katerim se tedaj Bog zavoljo čistosti Sr ca daje z večjo sladkostjo spoznati. (Mat. 5,8.) »Plodi pred mano, in bodi popolnoma« ; J e rekel Bog Abrahamu. (I Mojz. 14, 1). Tudi kraljevi prerok je pred očmi imel P ri čujočnost Božjo, da bi vedno stanoviten °stal v svojem sklepu. (Ps. 15, 8.) Ta sveta vaja dušo dela čuječo, da se v aruje velicih in tudi najmanjših prestopkov. rz da prirojeno živost, povzdiguje srce od Vl dnega do nevidnega; podeljuje krepost se Zoperstavljati hudim in vabljivim skušnjavam. U( li je pričujočnost Božja posebna in naj¬ močnejša varhinja deviške čistosti; zakaj -če ned ženskega spola ne upa nič očitno storiti, kolikanj bolj pobožna devica se pregrešiti Zoper čednost čistosti, če misli na pričujoč- n °st Božjo. »Bolje je za-me, brez greha mnreti, kakor pričo Boga grešiti«, je rekla ^'sta Suzana. (Dan. 13, 23.) Ali kakor tudi a Postelj opominja kristijane, da naj v vsi najnižja izn ^spodobnega bo varovala 430 čistosti in sramožljivosti pred vsemi ljudmi hodijo zavoljo pričujočnosti Gospodove. Tako je tedaj tudi za-te potrebno, o krščanska devica! da hodiš v pričujočnosti Božji, da ostaneš v pravi pobožnosti in zmiraj bolj napreduješ v popolnosti. II. Dvojna hoja v pričujočnosti Božji. Na dvojni način moreš, o devica, hoditi v pričujočnosti Božji, 1. če si misliš Kristusa Gospoda svojega v njegovi človeški podobi na svoji strani ali v svojem srcu, ravno kakor v nebesih ali v presvetem zakramentu pričujočega; 2. če vse oživljajoče bitje Božje, ki te od znotraj napolnuje in obdaja od vseh stranij, imaš pred očmi in se z njim sklepaš v duhu in v srcu. Začni pri telesni pričujočnosti Jezusa Kri' i stusa; ona čiste in Jezusa ljubeče duše in posebno device živo vžiga k ljubezni, ker ta Božji prijatelj devištva se ne le na duhovni temuč tudi na telesni način tako zedini s svojimi služabnicami, in svojo podobo take vtisne v njih srca, da si ga mislijo živega pred sabo, ali ga čutijo v srcu pričujočega. L 431 kjer razsvetljuje, spodbuja, podučuje in go- v °ri včasi z ginljivim glasom na njih srca. Ostani vedno v tako bližni sklenitvi s svojim ljubljenim, in bodi tako v njegovi pričujoč- n °sti, dokler te on ne vpelje v največje spo¬ dnje večnega Boga. III. Kako naj si devica misli Kristusa pričujočega ? Nikar si glave ne beli, pod kako podobo 1 si pred oči stavila Jezusa. Misli si le naj- le pšega med lepimi, najljubeznivejšega in Prijaznejšega med vsemi umrljivimi, in da P r ed tabo stoji, da te vidi, kjer koli si, da e 'ma kot svojo drago lastnino, in preiskuje l" Vo je najskrivnejše misli. Ljubezen ti bo dihnila, kaj mu reci, ona bo oživljala tvojje ® rce > tvoj um in tvoj jezik, liči, ki prisrčno JUbi svojega očeta, ga rada vidi, je rada pri in je žalostna, kadar gre od njega; Vse n je misli in želje so tudi le nanj obr- ^Jene, kadar ga ni pri njej, in silno se raz- Vese li, kadar zopet pride, in takrat si vse Prizadene, ustrezati njemu. Tako se ti zadrži Proti Jezusu. Ljubi ga kot najboljega, naj- 432 ljubeznivejšega očeta, in spomnila se boš nanj, če se tudi nič ne boš silila; njega bos poželela, njegove pričujočnosti se boš rado- vala, z njim boš govorila, in vse svoje de¬ janje in nehanje obračala po njegovi volj'- In kar tvoja ljubezen še ne more storiti) vse to bo nadomestila njegova ljubezen- Misli le, da je Jezus, tvoj Božji prijatelj pred tabo, ali v tebi pričujoč. Vendar pa je sve¬ tovati, da kako mično podobo Jezusa pri sebi nosiš, ali v svoji stanici obesiš, da jo vedno imaš pred očmi, in večkrat pogledaš, in s e tako spomniš njegove pričujočnosti. IV. Kaj more pričujoenost Jezusovo motiti aU zadrževati ? Kjer Jezus najde nečisto ali nezvesto srcej tam se kmalo skrije. Varuj se torej rado- voljnih grehov, in če si jih storila, spovej se jih s skesanim srcem, prej ko moreš. N 6 trpi nobene posvetne ljubezni in nerodnega nagnjenja v svojem srcu. Kristus hoče bit' edini lastnik srca, tudi najmanjša delitev src® mu je zoperna in zadržuje zedinjenje z nji# 1, Duh Jezusov pred vsem ljubi mir in tihotOi in vse, kar je nasproti notranjemu miru v 433 tihoti, je tudi njemu nasproti, ga odganja ln n .jegov glas pripravi k molčanju. če te opominja Duh Jezusov, to ali uno re č storiti ali opustiti, ga naglo in natanko ubogaj, sicer se ne boš dolgo vdeleževala n jegove pričujočnosti. Tudi vnanje molitve in pobožnosti, ki si J'h p 0 svoji lastni volji naložiš in navadno °pravljaš, če tudi srce zraven nič ne čuti, So malo pripravne, Jezusovo pričujočnost P°dpirati. Poslušaj tukaj svet svojega spo- Ve dnika. Tudi te more včasi kak majhen pregrešek, katerega premišljeno storiš zoper navdiho¬ vanje božje, pripraviti ob občutljivo priču- Dčnost Jezusovo. V. ^ a J more pripomoči k spominu pričujočnosti Jezusove? Razun čistosti srca, miru vesti in pro- ste g'a duha, o katerih je bilo malo prej go- v °rjenje, ti utegnejo naslednje pobožne vaje Opomoči k spominu pričujočnosti Jezusove: 1- Posluži se kratkih in mičnih molitev, ac *ar vstaneš, in kadar greš spat. Nevesta Kr. 28 434 2. Obudi čez dan večkrat dober namen v opravilih svojega poklica. 3. Pojdi vsak dan, če ti je le mogoče, k sv. maši in pogovori se s svojim Bogom in Odrešenikom v prostosti srca. 4. Imej vedno kako podobo Jezusa ali njegovo presveto Srce pred očmi. 5. Glej na to, da vsak dan nekoliko časa obrneš v duhovno premišljevanje in branje- 6. Prejemaj, kolikorkrat ti spovednik svetvajo, presveto rešnje Telo; po tej ne¬ beški jedi boš okrepčala vse svoje dušne moči, posvetila in zedinila z Jezusom. 7. Posluži se vsak dan pobožnih iskrenih molitvic in zdihljejev k svojemu ljubemu Jezusu, katerih boš veliko našla tudi v teh knjigah. Spominjevali te bodo trpljenja in smrti Jezusove, njegove visokosti in njegove neskončne ljubezni in dobrote. (Glej v kazalu pri besedi Jezus.) VI. O zedinjenju duše z večnim Bogom. To je največja stopinja popolnosti, o ka¬ teri Kristus govori, ko reče: »Zveličani so ti, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali«. 485 Kaj pa to natanko zedinjenje z Bogom stori in dela v čistih dušah, ne more nihče r azumeti in izreči. Tisti samo morejo to urcieti, kateri so tako srečni v te bogate shrambe skrivnosti in prijetnosti Božjih vpe¬ ljani biti. V njih najdejo najčistejše duhovno v eselje, prav srčno radost, ki izvira iz spo¬ dnja in gledanja pričujočega in najpopol- ne jšega Boga, tako da je srečna duša od te ga napolnjena, oblažena in navzeta, daleč °d vseh stvari, kakor v puščavi, kjer ni ni¬ kogar, kot ona in nje Bog, kateri ji znotraj z močjo svoje pričujočnosti, zunaj pa s po¬ gledom na stvari razodeva svoje prečudne lepote lastnosti in popolnosti, katerih glo- hokejše spoznanje, zgolj svete želje, zgolj °d ljubezni vnete zdihljeje, zgolj nebeške lri isli obujuje. Nepremagljiva potrpežljivost in krotkost, ognjena gorečnost za čast Božjo in zveličanje popolnoma vdanost v voljo Božjo, naj- globokejše spoznanje svojih grehov in sla- hostij, vedna zamrza do pozemeljskega živ- lj en ja in najmočnejše želje, božje obličje Sedati, so priprave in tudi sad tega zedi- n J e nja z Bogom. 28 * 436 In ker družba in izlitev Duha božjega ne trpi tudi najmanjše nečistosti, morajo te izvoljene duše še poprej z ognjem poskušnje očiščene biti. Ne bodi za tega voljo malo- srčna, če vedno bolehaš in trpiš telesne bo¬ lečine ; če se tvoja duša utaplja v morje grenkosti, ter te zadevajo skušnjave, obup¬ nost, suhota, razžaljenje, pomanjkanje in vsakovrstno trpljenje. Glej, dobro je za-te pri Bogu; bodi le srčna in stanovitna v svojem svetem sklepu, in hodi naprej v luči svete vere, katera bo tudi pri največji temoti vendar spet posijala v notranje tvoje duše in jo razsvetlila. Odkri svoje notranje brit' kosti svojemu spovedniku; in beri, kar ti je predpisano o takem stanu. (Beri o zapuščenosti.) 437 (fosjjjjtl ©tl® lik, Kratek poduk o premišljevanju. I. Premišljevanje ali notranja molitev je za teke, ki hrepene po popolnosti, silno potrebna. Gospod: Moja hči, ravno kakor posvetni °troci noč in dan prevdarjajo in premišlju jejo, kako bi odšli uboštvu, prišli k časti in Premoženju in dosegli hvalo ljudij: tako tudi ^ vedno na to misli, da se meni prikupiš, In da si nabiraš večne zaklade za nebesa; W moreš le po svetem premišljevanju. Kako bi mogla za svet se kar nič ne ^meniti, hvalo ljudi malo ceniti in se vsemu Praznemu veselju odpovedati, če bi ne pre¬ mišljevala nestanovitnosti vsega časnega, krat- k®ga časa svojega življenja, in negotove ure, v kateri bom prišel ? Kako bi se mogla zoper svoje grešno Poželenje in vabila mesa, kako zoper zape¬ ljivi svet in napade peklenskega duha vsak dan vojskovati in jih premagati: če bi si v Premišljevanju k srcu ne jemala žalostnega konca tistih, ki so se dali premagati takim sovražnikom, in večnega plačila onih, ki so Se srčno in junaško vojskovali ? 438 Kako moreš v križih in trpljenju, v pre¬ ganjanju in zopernosti, v težavah in bolečinah potrpežljivost ohraniti, v mojo voljo se vdati, v ponižnosti ostati, v zatajevanju same sebe stanovitna biti; če bi se vsak dan ne spodbu- jevala s premišljevanjem tega, kar sem jaz trpel na svetu, kar sem jaz storil in prestal iz pokorščine in da bi ti pot pokazal? Kako bi mogla mene, svojega Boga in Gospoda ljubiti, in vsaki čas to storiti, kar je meni ljubo; če bi ne premišljevala, kdo sem jaz, in kaj sem storil in trpel iz ljubezni do tebe, in ti zaslužil in pridobil s svojim križem in trpljenjem? Kako moreš gorečo pobožnost in popolno ljubezen v sebi vneti in ohraniti, ako se s sve¬ timi mislimi in zdihljeji z Bogom ne zediniš in si ne predočuješ njegove čez vse velike lepote, dobrote, ljubeznivosti in večnega veličastva? Vendar ni zadosti, da si te reči k srcu vzameš le od časa do časa, kadar ti ravno v glavo pade in ti je ravno prilično. Človek v svoji slabosti se nagne le prerad k po¬ svetnim rečem ; zato se sama sebe k temu priganjaj in k Bogu obračaj s svetimi mislimi- V svetem premišljevanju se zbere tvoj duh in odtegne od vseh vnanjih reči. V takih 439 samotnih trenutkih se ti rad približujem in ** govorim k srcu, da te učim visocih skrivnih r esnic svete vere. Tudi te tolažim, utrjujem, spodbujam, ti odkrivam tvoje pregreške in slabosti, in od¬ piram ti zaklade svojih milostij. V tem no¬ tranjem pogovarjanju se vnema tvoja goreč¬ nost, ker moj Duh iz tvojega srca govori k B °gu, kar te pripravi v prisrčno zedinjenje z °°gom. Ne zamudi tedaj tega tako krepkega P°močka si pridobiti svetih čednostij, katere bodo počasi iztrebile iz tebe, kar je posvet¬ nega, in te vredno storile božje pričujočnosti. Hči: O moj božji Učenik! kako mi je ^ a l, da sem toliko časa zanemarjala tako sv eto in koristno vajo in lahkomišljeno za¬ mudila tako obilne zaklade tvojih milostij! bt&j mi, o dobrotljivi Bog! moč, izpeljati, kar sem zdaj sklenila in vsak dan to premišjje- Va ti, kar veš, da je k tvoji časti in mojemu 2v eličanju. II. Kaj naj devica premišljuje? Gospod: Tvoje premišljevanje, moja hči, na j se ravna po tvojem notranjem dušnem sta nu. Če te teži mnogo velicih grehov, in 440 če v pozemeljske dobrote staviš svojo srečo: premišljuj svoj namen, zavoljo katerega te je Bog vstvaril: premišljuj, kako kmalo mo¬ rebiti ti bo bila zadnja ura; pred oči si po¬ stavi ojstro sodbo, pred katero moraš priti, in grozovite muke zavrženih; in dobro pre¬ misli, kako hudobno ravnaš, če žališ Boga, svojega Stvarnika in Gospoda, svojega naj¬ večjega Dobrotnika in edinega Zveličarja in se puntaš zoper njega; in kako neumno ravnaš, ker se poslavljaš v strašno nevarnost večnega pogubljenja! Premišljuj tudi, kako dolgo ti je Bog prizanašal iz neskončne mi¬ losti in dobrote; in tudi kolike bolečine sem jaz prestal zavoljo tvoje hudobije! To premišljevanje bo razsvetlilo tvojo slepoto, omečilo tvoje sroe, ako ni do čistega otrpnelo, in te prignalo k skesani spovedi in pokori. Notranja britkost te bo nagnila Bogu storjeno nečast s spokornimi deli nad sabo kaznovati, grešnih priložnostij se ogibati, hude navade zatirati in se zoper ostalo hudo nagnjenje vedno vojskovati. če pa nisi tako sprijena, in s pomočjo moje milosti nisi zabredla v toliko nesrečo, ali si po resnični pokori vstala iz greha, in se ti zelo studi nad grehom: začni premih' 441 \jevati moje nauke, moj križev pot, moje grenko trpljenje in mojo smrt, kakor tudi tttojo ljubezen do tebe. To premišljevanje k° vzbudilo v tebi svete želje moje nauke s Polnovati, moj križ nositi in za menoj ho¬ diti, in če ti tvoje do pozemeljskega preveč ria gnjeno srce in tvoja živa natora ne dopu¬ stite, popolnoma živeti, se boš vsaj varovala 1116 radovoljno razžaliti, ter si prizadevala z dobrim namenom posvetiti svoja še nepo¬ polna dela, s potrpežljivostjo svoj križ nositi, s V°jemu hudemu nagnjenju se ustavljati in P° moči meni služiti. Ce pa že hodiš po poti čednosti, boš imela š‘ : zmiraj veliko opraviti, da premagaš vsak- danje slabosti in težave; in še zmiraj se boš spodtikala v veliko rečeh. V premišljevanju l )a glej posebno na to, da preiskuješ tudi ^jmanjše nepopolnosti in svoja slaba dela, k* izvirajo iz še neukrotene lastne ljubezni, lri tudi svojo nezvestobo, zamudo dobrih del, av °je notranje hude želje in enake take sla- ^osti, kj te zadržujejo v popolni ljubezni. po tej poti napreduješ vsak dan, in od dfle do dne svoje srce očiščuješ in s poti spravljaš zadržke milosti božje: potem ti ne 1)0 treba veliko misliti, kaj bi premišljevala. 442 Moj duh bo tvoj učenik in te bo vodil p° čudnih in prej neznanih potih. Tvoja temota bo zginila, in v svetli luči boš bolj in bolj spoznavala globoke in nezvedljive skrivnosti božje, in v sebi čutila novo gorečnost do pobožnosti. Hči: Iz teh tvojih podučil, moj božji Vodnik! dobro spoznam, kako koristno je, da vsak dan v premišljevanje božjih rečij odločim nekoliko časa. Vendar ti veš, kako malo je pripraven moj slab um za tako sveto vajo. Komaj morem kratko molitvico p° svoji priprostosti brez raztresenosti opraviti; kako se mi bo še le godilo pri dolgem pre¬ mišljevanju božjih rečij, ki so skrite pred mojo pozemeljsko pametjo? Kakor zmiraj, bodi mi tudi zdaj milostljiv, o Gospod! i 11 uči me, kako naj se zadržim ob svetem pre¬ mišljevanju. III. Kako naj se devica zadrži ob premišlje¬ vanji in notranji molitvi? Gospod: Moja hči! preden začneš pre¬ mišljevati, si izvoli resnico, katero hočeš pre¬ mišljevati. Ko greš k premišljevanju, se spomni, da je Bog pričujoč, s katerim hočeš 443 govoriti; moli ga z največjo ponižnostjo, ^budi trdno vero o resnici, katero hočeš Premišljevati, in prosi za milost, da bi si resnico prav k srcu vzela, in postavi si jo prav živo pred oči. če si na priliko izvoliš '' Premišljevanje to, zakaj te je Bog vstvaril? S1 utegneš misliti: dekla ali služabnica si v velicega Gospoda, v kateri delaš, da bi svoja zvesta dela prejela obljubljeno pla- C1 ^°; ali v tuji deželi si, iz katere se hočeš Vr niti v svojo domovino. Vprašaj se potem, hiši Zel ali v tej najimenitnejši službi Gospodovi na- ta uko spolnuješ svoje dolžnosti, ali vse svoje klanje in nehanje, vse svoje stopinje obračaš proti nebeški domovini? če zapaziš, da za- ne marjaš službo božjo, želiš svetu se priku¬ hah da strežeš svojemu životu, da pri po¬ letnih ljudeh veselje najdeš in rada poslušaš Ze \je spačene natore: o spoznaj s skesanim svojo neumnost in ponižuj se pred ^°gom zavoljo tega; zahvali se mu, daješ tabo imel toliko potrpežljivost; skleni se po- ^°ljšati; prosi za milost, svoj sklep v dejanju l2v ršiti; premisli, katerih pripomočkov se ti J e treba poslužiti; in potem moli precej časa! hi y če premišljuješ smrt, si misli kakor da resnici ležala na smrtni postelji, preglej, 444 kaj bi ti takrat utegnilo strah delati, in al' bi bila pripravljena stopiti pred sodnika ? Obžaluj svojo neumnost, skleni se poboljšati; spoznaj veliko potrpežljivost in milostljivo prizanašanje božje, zahvali se Bogu, in prosi ga za milost krščanske čuječnosti. če čutiš v premišljevanju suhoto in mlač' nost, in ne veš, kaj bi se pogovarjala z Bogom, posluži se knjig, ki govore o tisti reči, beri počasi in s premislikom in postoj pri dobrih mislih in svetih občutljejih, ki s e zbude v tebi. Ako pa nimaš nobenih knjig in ne čutiš tudi nobenega notranjega nag' njenja do premišljevanja, ohrani se vsaj v pričujočnosti Božji kakor majhen otrok, p°' nižuj se pred Bogom, spoznaj svojo nezmož' nost do vsega dobrega; to spoznanje svoj 6 slabosti in vedno življenje v pričujočnosti Božji je večkrat bolje in zaslužnivejše, kakor vsaka molitev. če premišljuješ moje življenje, ali moj e trpljenje in mojo smrt, stavi si pred oči, kakor da bi me videla živega med ljudmi hodit 1 in trpeti med sovražniki. Vzemi si k srd 1 mojo potrpežljivost, mojo ponižnost, moj 0 krotkost, mojo ljubezen in neizmerno ustni' ljenje, moje nauke in čudna božja dela- 445 Vprašaj se, ali in koliko delaš po mojih na ukih in mojem zgledu? koliko hvaležnost s kazuješ meni i. t. d. Obudi žalost in kesanje stori dobre sklepe i. t. d. Kadar skleneš poboljšati se, naj ne bo sklep le splošen, temuč misli veliko bolj, v kateri posebni čednosti se moraš vaditi, aterega posebnega greha se moraš ogibati. Jft eni p r j tistem, kateri te najbolj zadržuje v dobrem, ali išči si pridobiti čednost, ka- kfa ti je najpotrebnejša, in vadi se nekaj časa dP- Med tem časom naj bo vse tvoje pre¬ seljevanje obrnjeno na to, da se s tehtnimi v 2roki zmiraj bolj spodbujaš v tej čednosti 8e vaditi, da pregledaš priložnosti in oskrbiš Potrebne pomočke in se vsak dan izprašuješ, 1 rasteš v tej čednosti in zmanjšuješ nji ^sprotno napako. Po okoliščini se zahvali c °gu, ali ga prosi odpuščenja. Delaj talio 'ko časa, dokler ne boš ne le te napake, . "hJč tudi nagnjenja do nje prosta, in čednost Sevala brez teže. Potem utegneš z obilno koristjo premiš- Jovati, kako si mojim milostim in notranjim ^'dajanjem zvesta, ki so pomočki tvojega Zv oličanja? kako se vedeš v službi božji in Vsa kdanjih pobožnostih in v svojih vsakdanjih 446 opravilih ? Premišljuj, kakošno ljubezen imaš do svojega bližnjega? ali morebiti preveč ljubiš samo sebe, in morebiti preveč privoliš svojim počutkom ? ali pa vse, kar storiš, l e počneš in delaš v mojo čast in k mojemu dopadenju? Preiskuj, od kod izvira tvoje veselje, tvoja žalost, tvoja raztresenost, tvoja zmotnjava? Ponižaj se, obudi srčno žalost ponovi svoj dobri sklep in prosi pomoči, po svojem notranjem stanu in božjem navda- janju obudi še druge svete misli in zdihljeje- Tako moreš dalje časa z Bogom govoriti. Če se nato tvoje srce odtrga od poze - meljskega, in ogenj ljubezni vname v tebt le pusti mojemu duhu v tebi govoriti, in n e misli, kaj bi govorila in prosila; ta duh ti bo vdihnil vse in te napeljal k vsemu dobrem^ ako ga boš le poslušala in ne boš ustavljala njegovega delovanja v sebi. če pa se mdl duh včasi skrije pred tabo, in si v temoti > n v otožnosti, nikakor ne obupaj, in ne iš^ 1 tako rekoč po sili občutljive pobožnosti v seb> obuditi. Duh božji si ne da sile storiti; p°' nižuj se vedno bolj, hodi za lučjo vere, čist’ čedalje bolj svoje srce tega in onega, in čakaj v potrpežljivosti in vdanosti, dokler te sp et obiščem. Ako pa ne moreš k celo nobe« 1 447 dobri misli priti, se ohrani vendar v moji PriČujočnosti na tihem, in ne prikrajšuj časa k premišljevanju. Hči: Stori in delaj s svojo služabnico, 0 Gospod! kakor veš, da se izide v tvojo čast. In ako nimam milosti, s tabo, Sv °.jim božjim prijateljem in učenikom, go- ''oriti, kakor poželi moje srce, me pusti vsaj a kor jagnje pri nogah svojega Gospoda v Ponižnosti ostati, da me boš spet poklical in Poživil po svojem božjem duhu. Prosim te, P°duči me, kdaj in kako dolgo naj premiš¬ ljujem. IV. tffl je bila že spočeta brez vsacega madeža l2 virnega greha. Tako je sv. katoliška cerkev miraj menila; sv. oče Pij IX. pa so to po- °žno misel povzdignili v versko resnico, in tevno o prazniku svete Device Marije brez 'Čadeža spočete so vpričo zbranih kardinalov, Ve licih škofov in škofov, in vpričo mnogo 460 druzih duhovnov in vernega ljudstva 1. 1854 v cerkvi svetega Petra oklicali čisto spočetj e njeno tako-le: »Zapoved vere je, da je naj' svetejša Devica Marija že od prvega trenutka svojega spočetja, po milosti božji zavolj 0 zaslug Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškega rodu, ostala čista vsacega madeža izvirnega greha«. Kakor je bila pa o svojem spočetju vsa čista, tako je ostala vedno, nikoli n’ storila ne najmanjšega greha. (Veseli se tukaj velike sreče svoje mile priproš- njice; prosi jo, da bi ona tudi tebi od Boga zadobila- čistost srca; spoznaj svojo revščino in kako čisto malo je tvoje življenje njenemu podobno; obljubi jb od zdaj zanaprej jo bolje posnemati.) Ne reci, in ne izgovarjaj se s tem, da nisi, kakor Marija, od Boga prejela tolike milosti, da bi jo mogla v čistosti posnemati- Bog dobro ve, da si preslaba in preveč k hudemu nagnjena, da bi dosegla toliko čistost. Akoravno je bila Marija čista vseh najmanjših nepopolnostij, vendar Bog od tebe v začetku tvojega duhovnega življenja ne tirja nič dru- zega, kakor da prostovoljno in lahkomišljeno ne storiš nobenega odpustljivega greha. Vsled tega premišljuj, da le Bog zavoljo svoje ne¬ skončne lepote, neizmerne dobrote in popol¬ nosti zasluži vso tvojo ljubezen; dalje daje 461 n J c govo dopadcnje mimo vseh posvetnih sreč m vseh rečij najslajše in najdražje, in da bi kilo boljše, da bi poginile vse stvari, kakor P a da bi se Bog razžalil le z najmanjšim S r ehom. Kako bi mogla reči, da se Boga k°j>š in da ga ljubiš, če bi radovoljno pre- loinovala njegove zapovedi, in če bi kako kratko minljivo posvetno veselje bolj čislala, kakor njegovo sveto dopadenje? kri (Ponižaj se pred Bogom, 'vico in žaluj i. t. d.) spoznavši svojo veliko j ki se motiš, če meniš, da ni na tem to- ^ ian j ležeče, če le v majhni reči prelomiš ° z Je zapovedi, s čemur še ne zgubiš njegove Povečujoče milosti. Toda ravno zavoljo tega to liko hudobnejša in kazni vrednejša, ker Jfoljo kake male stvarice razžališ tolikega Ali moreš potem misliti in reči, da °&a čez vse čislaš in ljubiš? Premisli le nerazumljivo dobroto božjo. ° s pod vsega veličastva se hoče s teboj ^redno stvarjo združiti, on ti je podelil e svoje zaklade, ker ti je dal svojega edino- Jonega Sina in svetega Duha, in te storil ožnico svojega kraljestva. In temu Bogu a, še izvesta in delaš zoper njega, kar bi si Gabiti najslabšemu človeku, če ga ljubiš, 462 ne upala storiti? Ali ni tedaj to silno p re ' drzno od tebe, če Boga, svojega najvikšeg 3 Gospoda, žališ in mu nasprotuješ ? (Spoznaj svojo krivico in veliko nezvestobo, ,n prosi odpuščenja in milosti i. t. d.) Pomisli, kako božja pravica včasi kak majhen greh kaznuje že tukaj in še po snu ' 11 s silnimi bolečinami v vicah Ali bi Bog tako ojstro ravnal z dušami, ki jih ljubi, če k 1 ga resnično ne žalili grehi, ki se tako p°' gostoma delajo in tako malo jemljo v poštev- (Tukaj premisli, kaj bo zavoljo toliko storjen '^ 1 navadnih grehov; srčno jih obžaluj in skleni, se vend sr resnično poboljšati, i. t. d.) Pomisli tudi, da si s prostovoljnimi maji 1 nimi grehi napravljaš polzko stezo v vedo 0 večje grehe. Kdor je v majhnem nezvest- bode tudi v velikem, govori večna Resnic 3 ' Z nezvestobo v majhnih rečeh se ljubeze ’ 1 slabi, milost manjša, vekša pa hudo nagnjenj e ' Vsi veliki grehi se začenjajo z majhnimi 111 od stopinje do stopinje peljejo v večno P° gubljenje. Da tedaj ne zajdeš v toliko nesre^' skleni se majhnih grehov, kar najbolj mor es ' skrbno varovati, in prosi za to milost. Pomisli še to, da tisti, ki vsaki dan br e ^ strahu in prostovoljno store veliko maj h 11 463 grehov, so že resnično mlačni. In taki so v Vec -ji nevarnosti, kakor veliki grešniki; zakaj ti se večkrat nanagloma zdramijo iz svoje ndobije in zbude k poboljšanju in resnični Pokori, med tem, ko se mlačne duše zavoljo Sv °je neobčutljivosti in slepote silno redko 111 Prav težko spreobrnejo. »Boljše bi ti bilo, Mrzlemu biti, ako nisi gorak; ker si pa hlačen, te bom vrgel iz svojih ust.« Tako govori Jezus. Po tem takem dobro prevdari, kaj moraš majhnih grehov misliti, kaj skleniti, česa Prositi. Pred vsem drugim pa se obrni k Prečisti, neomadeževani Devici Mariji, da bi P° n jeni prošnji zadobila milost, se še majhnih &rehoy varovati. Molitev k Materi Božji za čistost srca. -Presneto Devica in Mati božja , ti si s kostjo daleč presegla vse stvari, tako da še Ce t° nebeški duhovi niso bili čistejši. Ti sama, ^ Prečudna Devica! si brez greha in madeža, er ni ne izvirni, ne lastni greh nikoli oma- deževal tvoje lepe duše. 0 prosi zame ubogo, nie tr' e J razodevala popolno pokorščino in ponižnost’ napuhnjenemu duhu pa se odpovedala gCt vselej. Ali bojim se, da bi se moja prir oj svojeglavnost in neumna nečimurnost ustavljala tej čednosti. Pa ti, o blaga 1)1 479 milosti polna Devica! moreš vse sadobiti — v tebe upam — s tvojo pomočjo se bom učila Premagati svojo trmasto voljo. IV. Sedmo premišljevanje. ® n eomiideževaucm devištvu Marijinem. Sveti Duh bo čez te prišel, in moč Najvikšega te bo obsenčila. (Luk. 1.) Pomisli veliko nečimrnost posvetnih hčer, k&tere stavijo svojo naj večjo srečo v bogastvo, v ^dno telesno postavo, v bistroumnost, pre¬ metenost in v druge take minljive reči, ka- ter e trpe le kratek čas in minejo s smrtjo. ^ koliko lepši in dražji zaklad pa nosiš ti v ® v °jem slabem telesu — deviško čistost, s ate ro si pridobiš Srce svojega božjega Že- m^a, ako j ma š lepo čisto dušo. Ne zlato in bobeni biseri se ne morejo primerjati s to an geljsko čednostjo. Bog je prišel na zemljo m je devet mesecev prebival pod deviškim Src em, ter se kot Dete božje živil od čistih k rs - On je bil trideset let deviški Materi k°dložen, da bi bil ljudem pokazal veliko ll henitnost te čednosti. Z devicami se on z Vefi jo ljubeznijo zedini, ter jim obilnejše 480 milosti deli tukaj, tam pa posebno čast- Kako si ti dozdaj to dednost cenila in kaj si storila, da bi jo bila ohranila neomade- ževano? Uči se od Marije vselej Device to n e ' beško čednost prav ceniti, ter jo neomad e ' ževano vselej ohraniti. Ona je bila izmed judovskih hčer prv*' ki je po razsvitljenji božjem spoznala visoko deviško vrednost. Svoje devištvo je bolj lj u ' bila, kot svoje lastno življenje, in zdi se, kakor da bi se rajša visoke vrednosti BožJ e Matere odpovedala, kakor devištvu. Glej, tako moraš po tem zgledu to lep 0 čednost ceniti in skrbno varovati. Podobo* bodi zaklenjenemu vrtu, katerega lepo s *' dišče, cvetje in sadje ne more nobeno ptuj 6 oko videti — nobena roka in nobena stru¬ pena sapa doseči. Le nebeškemu Ženiu u samemu, ki se pase med limbarji, pusti v tem vrtu prebivati. Trikrat srečna bi bila ti, ko bi notri do groba čisto ohranila to prelepo čednost. T* lepi sklep pa ne pride od človeške volj 6 ' temuč od posebnega razsvitljenja od zgor e J- Zatorej prosi, da bi te Bog po prošnji te p re ' čudne Device razsvetlil s svojim sv. DuhoiU’ 481 ln ako za ta stan ne čutiš pravega poklica, te je Bog namenil za sveti zakon, prosi svojo deviško priprošnjico, da bi nikdar škode ne trpela tvoja čistost. Molitev k Materi božji za ohranjenje deviške čistosti. 0 prečista, vselej Devica! ti si zgled in Grkinja devic! Ti si bila prva, ki si po¬ vzdignila belo bandero devištva in z njim Kristusu zbrala in pripeljala veliko število devic. Sprosi mi , da spoznam stan, v ka- terega me je namenil tvoj nebeški Sin. Ne- lZr ečeno bi bila srečna , ko bi po tvojem zgledu v vedni čistosti služila Jezusu, in smela po¬ ginoma v tvojem varstvu biti. Ako mi pa velika sreča ni namenjena, potrebujem Vendar tvoje pomoči, da bom mogla telo in dušo zraven tolike nevarnosti čisto ohraniti. r ' e le pogledam tvojo ljubeznivo podobo, ali tnie nujem tvoje sveto ime, čutim, da že ne- čisti cluh beži od mene. Tebi , o prečista vselej Devica in Mati božja, naj bodem pri- ^vročena vsikdar! Zvesta Kr. 31 482 V. Osmo premišljevanje. O Marijini deviški sram oži ji vos ti. Tvoj vrat je, kakor turu Davidov, ki je z močnih obzidjem obdan. (Vis. pes. 4.) Pomisli, da najdražji zaklad deviške stosti se v slabem telesu brez velike previd¬ nosti in čuječnosti ne more neomadeževan ohraniti. Veliko sovražnikov imaš, kateri bi te radi pripravili ob ta zaklad. Niso le p°' željivi ljudje, ampak tudi skrivno podpihb' vanje peklenske kače, tvojega lastnega me s a in njegovih hudih želja, katerih se mora® bati. Natora je sicer tvojemu spolu podelil močno orožje deviške sramožljivosti in bo' ječnosti zoper tvoje sovražnike. Vendar želj a ’ drugim dopasti, je že veliko čistih devi° pahnila v žalosten stan. Iz te želje izvir a hrepenenje po nečimurni noši, po lišpab) u svojega telesa, hrepenenje po tovarišijah, kj eI bi se moglo z lepoto in z dragimi oblačib kazati in bahati. Tudi rada zahaja k nevai' nim veselicam, kjer pa se srce po priliznenib besedah, predrznih pogledih in preprijazneb 1 obnašanju rado zaprede v ljubavnost in už£ e z nečistim plamenom. Pomisli, kako si r aV nala dozdaj? Ne reci, da je vse spodobb 0 ’ 483 da nimaš nobenega slabega namena, da se n > treba nič bati i. t. d. Goljufaš se in slepiš sebe i n druge, če tako misliš in govoriš. Kdor ljubi nevarnost, pogine v nevarnosti. Slama in ogenj ne moreta skupaj biti, pa se ne užgati. Skozi okno očij in ušes pride skušnjava in smrt v dušo. Nesreča drugih Nesramnih deklic naj te zmodri, in bodi vedno obdana z orožjem strahu in deviške sramož- Ijivosti. Ako si se pa že pregrešila zoper prosi nebeškega Prijatelja čistih devic, na j te on podpira s svojo močno roko, da boš v prihodnje živela v večjem strahu in sramožljivosti. Prava devica je sramožljiva, boječa; nji so zoperne posvetne tovarišije in Ve selice, kjer so osebe drugega spola; nosi Se spodobno, govori malo in varno, se ob¬ naša ponižno in pametno in varuje svoje °&- Moškega obličja se že prestraši in ne bo dopustila, da bi se je kdo dotaknil in se J’ nespodobno prilizoval. Rudečica jo spre¬ sti, kadar sliši govoriti ali delati zoper Modnost čistosti. In pred vsem se ji studi &olost pri sebi in pri drugih. — Ogleduj se N zgledu prečiste Device Marije in prizadevaj si ' jo posnemati. Njen pogled je bil vselej Pošten in najrajše proti tlom obrnjeno in 31 * 484 ljubeznivo obličje je bilo spodobno z deviško tančico zakrito. Ni je bilo videti ne na cestah, ne v tujih hišah, ne pri nepoštenih veselicah in tovarišijah; v tihi samotni izbici jo dob 1 angelj in še nebeškega poslanca se prestraši O kako spodobno se je obnašala, kako lep 0 in pametno se zadržala, kako ponižno se nosila, in kako čuječa je bila v govorjenj 11 ; Dobro premišljuj vse to in ravnaj in ž lV tako — in ohranila boš predragi biser p re ' lepe deviške čistosti. Molitev k Materi božji za ljubezen do deviške sramožljivosti. 0 prečista in modra Devica , ki si tak 0 varno in skrbno neomadeševano ohraniM* svoje devištvo, da se noben sovražnik še 1 ' česar lotiti ni upal zoper njega: daj , ^ naslednjem tvoj prelepi izgled, in živim 0 sramožljivosti in čuječnosti, ki se spodo devicam; daj, da se varujem slehernega p 1 " 6 ' šernega pogleda in nespametne želje drugih dopasti. Prosim te, bodi moja vedna pripf°* njica in varhinja! 485 VI. Deveto premišljevanje. ® ljubezni, ki jo je Marija imela do dela in samote. Pridi, rnoj ljubi, pojdiva na polje, živiva v samotni hišici skupaj. (Vis. pes. 7.) Pomisli, da je samota najgotovejši po- 'fioČek greha se varovati, v miru živeti, v bednosti rasti in se z Bogom zediniti. Skoraj Nemogoče je v velikem šumu živeti in ohra¬ ni čisto vest. Kdor veliko zahaja v tovari J e > malokaterikrat izhaja brez škode. Pri P°svetnih veselicah, plesiščih i. t. d. pa se Vrterr *a želja, drugim dopasti; zraven tega P r 'dejo pogosto prešerni pogledi, nebrzdani Jezik, nespametno veselje ali žalost, nevolja 111 zamrza pri enem in drugem. Duh se raz- tr ese, srce pa zapelje v posvetno ljubezen in nav da s smrtnim strupom. Porej pusti le neumnim devicam zahajati take očitne kraje, ti pa ostani doma v ^ v °ji tihi izbici, kjer se moreš nemotljena z °gom pogovarjati. Te družbe samo se ne ° š nikdar kesala; zakaj v tihi samoti božji u h najrajše govori in zbuja svete misli. V * ar noti je tvoje devištvo varno pred nepo- ei bmi pogledi, nespodobnim govorjenjem 486 in grdim prilizovanjem in pohujšanjem. Za tega voljo ne zapusti z lepo svete samote, celo ne zavoljo kake dozdevne pobožnosti- Marsikatera devica je že zgubila na kaki božji poti, kar si je bila z velikim trudom pridobila v samoti. Toda ni zadosti le samo samoto ljubiti, temuč treba je tudi zmiraj kaj delati zato, ker leno življenje vrata odpira sovražniku. Pobožni zdibljeji v srcu, svete pesmi v ustih; delo v rokah, pridnost in red pri domačih opravilih je najboljše in najmočnejše orožj e zoper zapeljivost in peklensko hudobo. Ako tirja tvoj stan in dolžnost, da m or a s z mnogimi ljudmi opraviti imeti, ali živiš v kaki družbi, glej, da s krščansko modrostjo nadomestiš, kar ti zmanjkuje zaželene samote- Ne govori več, kakor kar je treba, ne vtikaj se v reči, ki ti niso nič mar, ne bodi rado¬ vedna in ne prepiraj se z nikomur. Tudi taflb kjer je veliko ljudij, moreš se v duhu k Bog u povzdigniti, ako svoje srce tako rekoč spre¬ meniš v samotno izbico, kjer se na tihorna pogovarjaš z Bogom. Pomisli, da so vse svete device ljubil e delo in samoto. Marija, Mati Jezusova, je tako ljubila samoto, da je ali v izbici očetove his e 487 a l' v tempeljnu molila ali pa delala. Pozneje v družbi z Jezusom in svojim deviškim Že- nmot n je živela ravno tako samotno, ker se nikoli brez potrebe ali dolžnosti kazala Ki e zvunaj v Nazaretu, velikoveč če ni mo- ' a ’ j« prav pridno kakor skrbna mati oprav¬ ka hišna opravila. Ne bodi tedaj nikdar Radovedna, da bi hotela vse vedeti in zvedeti, •1 se godi krog tebe; tudi ne bodi lena pri sv °jih opravilih, velikoveč skleni lepo pridno samotno živeti, kakor je živela Marija, ' e zusova Mati. Prosi jo, naj ti to milost do- fotljivo izprosi pri svojem usmiljenem Sinu. Molitev ^ Materi božji za ljubezen do dela in samote. Presveta Devica in Mati Kristusova! izprosi nt '' s svojo priprošnjo milost od Boga, da bom -selej, kakor ti, ljubila delo in samoto. Ti me l>l0r eš s svojo mogočno priprošnjo k tej čed- n °sti pripeljati, po kateri bom rasla v ljubezni '[ 0 Jezusa, svojo dušo in telo pa ohranila *sf° i n ne( i 0 i£ no 488 f|«qi ®ilo drugače mogoče, kakor da si najgoreč- ne j3e ljubila svojega Boga ? Šestdeset let si sleherno uro in sleherni trenutek živela le za 0 ljubezen, dokler te nista preobilna ljubezen l n hrepenenje, Boga večno gledati, premagala ln s tega sveta spravila v kraljestvo večne ljubezni. Ozri se, o sveta Devica! ozri se na- yne ubogo grešnico , katera te prosi le nekoliko Pitnosti tvoje ljubezni! Nevesta Kr. 32 498 IV. Hvalna molitev k Mariji Devici za srčno ljubezen do nje. (Večjidel iz pisem sv. Brnarda povzeta. Govor o vne* bovzetji Marije Device.) Žena s solncem ogrnjena, katera ima luno pod nogam* in krono iz dvanajst zvezd na glavi. (Skriv. razod-J 0 prečista Devica in Mati Gospodova' ves svet te občuduje kot izvrstno delo božje modrosti in vsegamogočnosti. Ti si šena bla- šena med ženami in Devica, katera je tud* mati, in sicer Mati Najvikšega. Ti od veko¬ maj izvoljena Devica in Mati, si večno Besedo, ki je solnce pravice, s človeštvom oblekla *** ona te je obdala z nepopisljivo lepoto božjo- Ti si bila še v začetku svojega spočetja v večno Božjo luč toliko vtopljena in z nebe¬ škimi žarki toliko razsvitljena , da nobena senca greha ni ne en trenutek omadeževala tvoje prečiste duše. Jaz pa, uboga Evina hči, sem v ten*o** greha spočeta in rojena — živim v temot* greha in bom v tej temoti tudi zaprla svoj 6 oči; — in če se me Bog ne usmili, kaj M e čaka druzega, kot žalostni kraj večne tetnote ? 499 Zatorej pomagaj mi, o Mati milosti, in raz¬ svetli me z obilno svojo bliščobo zdaj in o inraku moje smrti. Sveta cerkev, ki je kakor mesec od Kri¬ stusa razsvetljena, pribeži k tvojim nogam, ker te spozna mogočno Kraljico nebes in zemlje in blago in milostljivo Mater vsega krščanstva. Dovoli tudi meni , o mila Devica! sedeti pri tvojih nogah in v samotnem miru Premišljevati prelepo svetlobo tvojih čednostij. Pa kraj mi je tako všeč, da se ne morem od ^3ega ločiti, dokler se ne bom navzela svet¬ ile tvojih čednostij, in dokler ne bom vredna v tvojem preblagem srcu najti prostorčka , v katerem se bo moje mlačno srce vnelo v božji ljubezni in gorečnosti. Ti , o najlepša in najčistejša izmed devic, Priličiš se luni; toda luna je spremenljiva, pa si si v svetlobi zmiraj enaka. Večno ®°lnce božje pravice, Beseda, ki se je v tebi v tlovečila , se je že od vekomaj z milostljivimi °čmi ozirala na-te, takrat pok te je razsvet¬ lila s polno svetlobo svojih milosti). Tvoja krona , o mogočna kraljica! se sveti in spre- ^inja z dvanajsterimi zvezdami , ki obdajajo 500 tvojo glavo. Te svetle zvezde so tvoja deviška rodovitnost, božje materinstvo, največja čistost duše in telesa, tvoja globoka ponižnost in po¬ hlevnost, tvoja goreča ljubezen do Jezusa in druge prelepe čednosti in prednosti, posebno pa tvoje neomadeževano spočetje, katero bovn častila ves čas svojega življenja. Stdri , 0 preblažena vseh devic! da te bom prisrčno ljubila, in da bom čistost svoje duše in svo¬ jega telesa vselej imela tebi priporočeno . Sedmi del. O poklicu devic. Prv-4 (ft dldleille k. O poklicu sploh. i. Kaj je deviški poklic? Deviški poklic je božje navdajanje in Ztl °tranje razsvetljenje, po katerem da .sveti neomoženi hčeri sklep ali namen božji ^Poznati, da pobožno živi ali v zakonu ali Pa v večni čistosti, v kakem samostanu ali flaed svetom, in tako nebesa zadobi s pravo Porabo božjih milostij. Nekatere so tako, ^katere tako od Boga poklicane. Ali kakor Sv eti Pavel pravi: »Sleherni ima lastni dar od Boga, eden sicer tako, eden pak tako«, 0 govori o obeh stanovih. (I. Kor. 7, 7.) 502 O poklicu v deviški stan je pisano: »Ne razume vsak le-te besede, ampak ti, katerim je od zgorej dano.« (Mat. 19, 11.) O zakonskem stanu pa govori čista Sara • »Znabiti si me namenil kakemu drugemu možu, zakaj ni v človekovi oblasti, da 5' premenil sklep, ki si ga ti storil.« (Tob. 3,19-) II. Devica mora svojemu poklicu zvesta biti’ Ni zapovedano, da bi si morala izvolit' deviški ali zakonski stan. »O devicah — o deviškem stanu — nimam nobenega p°' velja od Gospoda.« (I. Kor. 7, 25.) O zakon¬ skem stanu pa pravi: »Vsaka stori, kar hoče: j ona ne greši, če se omoži.« (I. Kor. 7. 37 ) Vendar ne smeš nepremišljeno in samo¬ voljno ta ali ta stan nastopiti, ampak pr e J se moraš posvetovati s sv. Duhom, in po nje¬ govem navdajanju in razsvetljenju si izvolit' tisti stan, v katerega te kliče Bog. »Kakor } e Gospod vsakemu delil, in kakor je Bog vsa- cega poklical, tako naj se zadrži.« (I. Kor- 7, 17.) To ti nalaga pokorščina do Boga ' n tudi tvoja časna in večna sreča. Bog ti sicer ne zapoveduje, da se mora 8 omožiti ali pa devica ostati, temuč razsvetljuj 6 503 in ti svoje dopadenje kaže k temu, kar J 6 sklenil s tabo. Zatorej te nagovarja, opo¬ minja in napeljuje, da bi spolnila ta njegov s Mep. i n a u n j popolnoma po pravici, da se v claš v voljo svojega Gospoda? Bog najbolje po katerih potih moreš najgotovejše do- seči večno zveličanje. Premeril je vse tvoje stopinje in ve, koliko premorejo tvoje moči 2 njegovo milostjo. Pa kakor moči niso pri 'Vseh enake, tako tudi milost božja ni pri v seh enaka, temuč je po različnosti poklica potrebe razdeljena. (I. Kor. 12, 4.) Vsakdo J e od zgorej prejel kako posebno milost, ali kak posebni dar. Ne razume vsak te besede, pravi tvoj ne beški Učenik, ko govori o devištvu, ampak r azurnejo jo tisti, katerim je od zgorej dano. 1 Nat. 19, 11.) Zatorej ne smeš brez poseb- ne ga poklica tega tako imenitnega stanu Nastopiti, in bilo bi boljše, da bi se omožila, kakor da bi živela v grešnih željah. Veliko ^h, ki so sicer v deviški stan poklicane, pri Vs em tem in zraven obilnih milostij svojega P°klica postane — o da bi tako ne! — ne¬ mostih, ali mlačnih in lenih, ter bodo potem e nako nespametnim devicam zavržene. Kako m °reš pa ti brez poklica toliko sveti stan k. 504 nastopiti in pričakovati posebnih milostij, ka¬ terih ti Bog ni namenil ? Pa tudi zakonski stan je marsikaterim pretežak jarem; tudi k temu so posebne mi¬ losti potrebne, da je moč težke in mnogotere dolžnosti tega stanu spolnovati in zraven toliko posvetnih skrbij in opravil svojega zveličanja ne zanemarjati, ter svojega srca na posvetne reči ne navezovati. (Luk. 8, 14.) Ako si pa v kak drugi stan poklicana, gotovo ti božja previdnost ne bo kratila p°' trebne pomoči, da boi v njem mogla vse svoje dasiravno težke dolžnosti spolnovati- Zatorej je kaj potrebno, da si izvoliš pravi stan in ravnaš natanko po svojem poklicu; in da bi mogla to storiti, moraš spoznati, v kateri stan si namenjena. III. Kako moreš svoj poklic spoznati? Ako ne veš, kam te je Bog poklical m kateri stan bi si izvolila ter si sama ne moreš pomagati, ravnaj se po sledečih vodilih: 1. Ne glej ne na ljudi in ne na posvetne okoliščine, katere te nagibujejo v ta ali ta stan, temuč glej le na to, kje boš ložje volj 0 505 božjo spolnovala in gotovejše dosegla svoje zveličanje. Kaj pomaga človeku, pravi naš Zveličar, če bi tudi pridobil ves 8 v e t, pa pogubil svojo dušo? Ne izvoli si deviškega stanu zavoljo tega, bor nočeš biti možu podložna, in da bi pro- s Kjše živela. Pa tudi ne hrepeni po možitvi, ker se bojiš revščine in zaničevanja, tudi ne zavoljo mesenega poželenja, in tudi ne, da b' s tem ustregla svojim starišem. Ne moži Sti tudi zavoljo minljive posvetne sreče in Prijetnosti. »Ti veš, o Gospod!* pravi po- , °zna Sara, »da nisem nikoli poželela moža, la sem čisto ohranila svojo dušo, in ne po- ^ e lela nič napačnega.« (Tob. 3, 16.) Deviški stan moraš le za tega voljo višje ^ et 'iti, da bi mogla brez zadržka svojemu °gu služiti in bolj sveto živeti. (I. Kor. 7, 35.) 2- V tacih mislih z odkritim in priprostim Src 'em prosi Boga, da bi te razsvetlil s svojim Sv - Duhom in ti pokazal pot, po kateri bi ® v oje zveličanje gotovejše doseči mogla. Naj- °l)ši čas to milost izprositi je čas po sv. ob¬ čilu, kadar je tvoj Bog in Zveličar sam v tebi pričujoč. Imej tudi Marijo vselej Devico Za svojo pomočnico in vodnico, in tudi se kupljivo obrni k njenemu deviškemu ženinu i 506 sv. Jožefu, posebnemu pomočniku v tacih zadevah. 3. Živi vedno v strahu božjem in v pO' božnosti ter ljubi samoto, v kateri Bog govori k tebi. V posvetnem šumu, v družbi in v veselju se ne razume Duh Božji. 4. Svoje znotranje misli in navdajanju razodeni svojemu zvedenemu spovedniku, d® te bo enako angelju varhu vodil in čuječ e varoval, da ne boš zgrešila prave poti; Bog pa tudi ne bo dal, da bi te on po drugi poti peljal, kakor katero ti je od nekdaj na¬ menila božja previdnost. ®(8i®!©k' a O poklicu vednega devištva. i. Devica, ki je v ta stan poklicana, ne St& e nepremišljeno storiti kake obljube. Obljuba vednega devištva je res dobra in hvale vredna, ako se k njemu pobožn 6 device čutijo nagnjene, ker taka obljuba p°' vzdigne zasluženje in vrednost devištva 111 trdno in stanovitno stori omahljivo človešk 0 507 . srce v njegovih sklepih. Tudi je bila v na- v adi skoz vse čase v sveti katoliški cerkvi; ln sv eti cerkveni očaki so jo vselej hvalili ln Priporočevali. Vendar se varuj, da ti tako v z tega, da je tvoje devištvo Bogu dopadlj' v0, ker ti tega nagnjenja ne moreta ne svet, nC meso dati. 2. Če po Jezusovi milosti v sebi čuti stanovitne želje po krščanski popolnosti, ( 1° zakona pa nimaš čisto nobenega nagnjenj 3 ’ in se ti deviški stan zdi veliko pripravnej^ 1 ’ svoj namen doseči, kakor zakonski: zop e ^ lahko spoznaš, da si k devištvu poklicana. Tu^ 1 sveti apostelj Pavel uči, da zaročena je m eC Bogom in svetom razdeljena, devica pa samo Bogu služiti in dopasti, ter se na du s ’ in na telesu njemu posvetiti. (I. Kor. 7, 34) A. 511 3. Ako si poprej nekaj časa ljubila svet er želela možitev, in za veliko srečo imela; P°tem p a s j zgubila vse veselje in nagnjenje 0 te ga, in vse druge misli dobila ali po *j°tranjem nagibu ali po zunanjih vzrokih, so le stanovitne — se moreš zanesti, da Pride poklic od Boga. pa tudi dvomljiva znamenja tega Sv etega poklica, katera se pa vendar lahko s P°znajo. Nekatere device so bile nekaj časa tako ^ete, da po nobeni reči niso tako hrepenele, Kor p 0 samo d j n samostanskem življenju; So pa zgubile prvo vnemo, in se preveč Pečale s posvetnim veseljem, je tedaj tudi 0t n j>h zginil duh poklica. P^uge čutijo sicer močna znamenja tega ^beškega poklica v sebi, ali zadušijo ga, ker človeški spačeni natori in lastni ljubezni Vn ° nasproti, ali si ga pa zavoljo malo- in boječnosti ne upajo prevzeti, tak 1 P ostav ' m i revne dekle in hčere, ali e i ki so se z nespametnim in norčljivim v °rjenjem posvetnežev dale preslepiti, češ, J -) e ta sveti poklic neumnost in bledenje. * e tedaj naj začno, da bi natanko spoznale SV °J Poklic, kakor je bilo že omenjeno, rade ® r čnosti K^kor, 512 moliti, srce očiščevati, samoto ljubiti in svet e zakramente pogosto prejemati. In če se potem zopet zbudi poprejšnje nagnjenje in ljubeze° do deviškega stanu, ali če se še močneje razodeva znotranje navdajanje, katerega p°' prej niso hotle poslušati, smejo se tudi , pomisli, da ti to ravno tako more spodleteti. Tedaj ako se ti zdi, da te Bog Ve dno kliče v duhovski stan, ubogaj; zakaj s tem ti pokaže, da te hoče po tej in ne P° drugi poti voditi k svetosti. 522 III. Kateri red naj si izvoli devica ? Ob volitvi reda poslušaj svoje notranje nagnjenje, s katerim se navadno tudi vjenia božji poklic. V nekaterem redu vlada duh pokorščine, v nekaterem duh uboštva, v nekaterem duh pokore, ali pa duh dobrot¬ ljivosti; — v tem se prizadeva za lastno popolnost, v tem pa tudi za blagor bliž¬ njega. Tedaj h kateremu duhu si bolj nag¬ njena, tje obračaj tudi pred vsem drugih* svoje misli in si ga izvoli. Da pa ne zaideš, ravnaj se tako-le: 1. Vprašaj za svet modrega in v tej reči zvedenega spovednika, kateri ni ne iz na- tornega nagnjenja, ne zavoljo kake duhovne zaveze za kak poseben red preveč vnet. 2. Izvoli si tisti samostan, kjer je zno- tranja pobožnost in popolnost na visoki sto¬ pinji, zakaj iz tega namena te je Bog od sveta poklical v samostan. 3. Pojdi v tisti samostan, kjer vidiš, da prebiva le lepa edinost, duh miru in lj u ' bežni med sestrami; zakaj kjer ni miru i* 1 ljubezni, tam duh Božji ne more biti. 4. Tudi ni dobro v tak samostan iti, kjer se premalo zapira, in kjer se dovoljuje p°' 523 svetnim ljudem brez razločka spola notri hoditi. Iz take prostosti izvira prazno be¬ sedovanje, radovednost in raztresenost, in večkrat tudi še hujši nasledki. 5. Izvoli si samostan, kjer moreš z vsem časnim preskrbljena biti, in če je mogoče, 2 apusti svojo domovino, svojo rodovino in P r >jatelje, da ti ne bodo zavoljo bližnje zveze napravljali nepokojnili skrbij in žalosti. IV. Kako naj se devica obnaša v samostanu ? Ne misli previsoko o samostanu, kakor ha boš v njem dobila popolne angeljce; 2 akaj tudi najsvetejši samostani niso brez inskih slabostij in pregreškov. Za tega voljo Prizanesljivo in potrpežljivo prenašaj dr.ugih Pregreške. Posnemaj čebele, katere iz vsake °vetlice jemljejo med, strup pak puščajo Pajkom. Uči se od ene pokorščine, od druge Ponižnosti, od tretje pohlevnosti, od četrte Molčečnosti i. t. d. Spolnuj pred vsem drugim stanovitno in v neto postave svojega reda, katere ti po¬ lagajo k svetosti in k spolnovanju volje božje! 524 Bodi pokorna svojim prednicam, pohlevna in prijazna do svojih tovarišic,- ni pa treba do ene ali druge kazati kake posebne pri¬ jaznosti, da se ne zbudi kaka nevoščljivost in razprtija, in se priložnost ne da k grehu- Ne vtikuj se v reči in opravila drugih bolj, kakor tirja tvoja dolžnost. Nobeni ne nasprotuj v govorjenju, in ne bodi rado¬ vedna, kaj se godi po svetu, kateremu ti je odmreti; ljubi samoto in molčečnost, in ne hodi brez potrebe k linici in v govor- nišnico. Ne preobloži se tudi z mnogimi vnanjimi pobožnostmi in ustnimi molitvami, in ako jih moraš iz pokorščine opravljati, opravljaj jih z največjo pobožnostjo in z dobrim namenom- Odloči si kak posebni čas v dnevu, da obiščeš svojega preljubega Ženina Jezusa v presvetem rešnjem Telesu. Odkrij mu svoje srce, potoži mu svoje potrebe in težave; on te bo bolj in veliko boljše potolažil kakor ljudje. Ne segaj po častnih stopinjah, in zadovolj 1 se s svojo odločeno službo; zakaj varniše j 6 za tvoje zveličanje ubogati kakor zapovedovati- Varuj se najmanjših grehov, in pomish, da te ne more zveličati ne samostanska 525 obleka, ne skupno glasno petje, temuč le čisto srce in odkritosrčna pobožnost in lju- bežen do Boga. Ne misli tudi predaleč naprej in nepo¬ gojno na svoje dolžnosti in opravila, temuč s krbi le za to, da prav obrneš dan, katerega b Bog podeli v tvoje zveličanje. VI. Samostanska devica mora sebi in svetu popolnoma odmreti. Z obljubo uboštva si se na večno odpo¬ vedala vsemu časnemu bogastvu in mehkuž- n emu življenju, z obljubo vednega devištva Vs i posvetni ljubezni, in z obljubo vedne Pokorščine svoji lastni volji; tedaj ne želi v eč tega imeti, kar si zapustila prostovoljno 12 ljubezni do Jezusa. Pomisli, da si zdaj nevesta in prijateljica Kristusova, in da moraš torej tudi z njim križana biti. Kako bi bila pač nespametna, če bi pozabila na njegovo ljubezen in zve¬ stobo in zunaj njega kakega veselja iskala v malovrednih rečeh, ker si mu darovala Ze večje reči! Ne trpi v svojem srcu nobene želje več Za nobeno najmanjšo posvetno reč. In ako 526 ti manjka zdaj tega, zdaj tega, ako te p°' zabijo, zaničujejo, ali ti še celo krivico de¬ lajo, vsaj molčeče potrpi, če ne moreš z veseljem prenašati. Ne godrnjaj zoper svoje prednike, če ti zoperna dela ukazujejo i n hočejo tvojo svojoglavnost pregnati. Daj se v pokorščini voditi kakor neob¬ čutljiva stvar, in čuj zoper vsako znotranj 0 nevoljo, če se ti naloži kaj tvojemu nagnjenju zopernega. Vedno se zatajuj in ne dovoli svoji * 11 počutkom nobenega veselja razun tega, k 1 jim ga pametno ne moreš odreči. Tvoj 1 počutki morajo pameti, in tvoja pamet p°' korščini podložna biti. Nič zunaj Boga > n njegovega dopadenja naj te ne zveseli, > n nič naj te ne žali, kakor njega razžalit 1 - Potem takem boš odmrla sebi in svetu, > n živela samo Jezusu, svojemu nebeškemu že¬ ninu, in enkrat od njega prejela krono 10 večno plačilo. 527 ®©Mi ®ii©l®fea O vednem devištvu med svetom, i. če te je, pobožna devica, poklical Bog k vednemu devištvu, pa zavoljo omenjenih Urokov ali ne moreš ali nočeš iti v samostan, °hrani med svetom svoje devištvo, in ne Poslušaj, kar o tem sodi goljufiva posvetna Modrost ali tvoja lastna boječnost. Če se ti Postavim, reče, da se device med svetom Uničujejo in malo cenijo, da so take le za Sa mostan, ker se med svetom ne more tako Sv eto živeti itd. Takih besedij in marnovanj 116 poslušaj, temuč le pomisli, koliko veliko ^ovie je zunaj samostana služilo Kristusu v Ve dnem devištvu. Poslušaj, kaj so o tem pisali ne le sveti | cerkveni očaki, temuč celo judje in never¬ ni, in uči se iz tega, da niso vse device za Sa mostan, ker o tistih časih ni bilo nobenih še celo malo samostanov utemeljenih. Učeni Jud Filio, ki je živel o času apo- st eljnov, piše tako-le o prvih kristijanih: Utasiravno so te vrste ljudje, kateri žive v Ve dnem devištvu, že po celem svetu razširjeni, 528 in je ne le na Grškem, temuč tudi med div¬ jimi narodi ta plemenitost močno povzdig¬ njena — se najde vendar posebno v Egiptu in v kraju velikega mesta Aleksandrije ne¬ verjetno število možkih in ženskih, kateri služijo Bogu v vednem devištvu, in sicer ne iz potrebe, temuč iz proste volje.« Sveti mučenec in modrijan Justin je pisal okoli 150. leta po Kristusu v svojem zago¬ vornem spisu na Antonina Pija: »Vidi se veliko kristijanov pri šestdesetih, sedemde¬ setih letih, kateri so se zmiraj že od svoje prve mladosti ravnali po Kristusovem nauku, in pri tem živeli v neoskrunjeni deviški čistosti.« Atenagor, katerega omenja sveti Justin, govori tako le: »Pri nas je veliko možkih in ženskih, ki so v nezaročenem deviškem stanu dosegli prav visoko starost in so si izvolil' tako življenje, ker imajo v njem boljšo pri- i ložnost se z Bogom pogovarjati in molitvi se vdati.« Cerkveni očak sveti Ciprijan pravi v svojih knjigah o sramožljivosti in lepem za¬ držanju devic okoli leta 250 po Kristusu' »Svet je poln takih ljudij, kateri hranijo deviško čistost.« 529 Sveti Ambrož piše v svojih knjigah o de¬ vicah okoli leta 344 po Kristusu, glede na Azijo in Afriko: »V unih velikih deželah je večje število tistih, ki se vsako leto Bogu zavežejo z obljubo stanovitnega devištva, kakor jih je v našem delu sveta rojenih.« V njegovem pismu na cesarja Valentini- Jana se bere: »Vsa zakladnica rimskega ce¬ sarstva bi ne bila zmožna, ako bi se vse Kogu posvečene device morale iz nje ohra¬ niti.« Sveti Krizostom piše okoli leta 400 po Kristusu tako-le: »Kar se je poprej zdelo nemogoče, to zdaj vidimo s svojimi očmi; z akaj ne le v rimskem cesarstvu, temuč tudi Pri Ščitih, Tracijanih, Indij anih, Perzijanih in Pri mnogih drugih narodih se vidijo cele tr ume devic, katerih je več kakor unih, ki žive v zakonskem stanu.« Sveti Jeronim pravi ravno o tistem času v svojem listu do Demetrija, da so v velikem niestu Rimu najimenitnejše hiše bile polne Kevic, katere so Kristusu zaobljubile svoje Kevištvo, in sicer da niso le blagorodne hčere, tetnuč tudi njih dekle in služabnice živele v Ve dnem devištvu, ter so se med svetom zoper svet in poželjivost vojskovale in ju premagale.« Nevesta Kr. 34 580 Brezštevilno izgledov takih devic, ki so živele ali v samoti pri svojih stariših, ali med seboj pa zunaj samostana, se bere v življenju cerkvenih očakov. Dasiravno je bilo že takrat veliko samo¬ stanov po krščanskih cesarjih vtemeljenih, je vendar med svetom živelo prav veliko devic, ki so se Kristusu z obljubo zavezale in čisto kakor angelji živele pri vseh raz¬ tresenostih in skušnjavah, kakor se godi § e dandanašnji, kar dobro vedo spovedniki i° duhovni pastirji. Sodi tedaj sama, če morajo vse tiste, ki hočejo device ostati, Kristusu le v samostanu služiti, ali če ni to tudi med svetom mogoče, kjer jih je že tisoče to storilo. II. Nikakor ni tako težko in nemogoče tud 1 med svetom ohraniti devištvo, kakor si do- mišljujejo slabi in poželjivi ljudje. Sicer j 6 tukaj več skušnjav in nevarnih priložnostij, kakor v samostanski tihoti; toda z božj° pomočjo jih moreš vse premagati, kakor j e storilo veliko drugih svetih oseb tvojega spote- Kolikor močnejše in hujše so skušnjave 10 nevarnosti, toliko večje je zasluženje in tolik 0 581 lepša je zmaga, da se jim le zoperstavljaš in v nje ne dovoliš in jim sama nisi dala priložnosti. Po velikih nevarnostih postane čednost srčnejša, čistost trdnejša, potovanje na zemlji varneje, vnema gorečnejša in ne¬ beško plačilo obilnejše. Ali znabiti misliš, da se samostanske de- v ice ne vojskujejo vedno zoper poželenje po- čutkov? Skozi katero ozidje in skozi katera ^rata bi pač strup in peklenska kača ne niogla priti? Ako veliko zaročenih iz prostega privo¬ ljenja in veliko mladih vdov dostoji v vednem devištvu, ali bi že po natori sramožljiva in boječa devica ne mogla toliko ložje svoje čistosti neomadeževane ohraniti? In ali ni v eliko tacih, ki morajo prisiljeno nezaročene °stati, zato ker ne morejo dobiti možgt, ali v saj ne po svoji volji? Druge stopijo pozno v zakon, ali pa morajo še celo device do groba ostati, in devici iz proste volje in iz ljubezni do Jezusa bi bilo to mar pretežko a h nemogoče? III. Samostan, samostansko oblačilo in petje devici še ne dajo svetosti, temuč le prava ljubezen do Jezusa. Ta pa se lahko dobi, 34 * a. 532 ohrani in redi tudi zunaj samostana. I)a, celo med duhovnimi redi in družbami s o osebe, ki so malo hvale vredne, lene in mlačne, med tem, ko jih je veliko med svetom, ki polne vneme živijo v veliki sve¬ tosti. Duh božji dobi v vseh stanovih izvo ljene duše, katerim deli obilne darove. Res je, da se v samostanu ložje živi brez nepokojnih skrbi za časno; zraven tega so pa še duhovne obljube, svete redovne p°- stave, čuječnost prednikov, zaprto ozidje, dobro uvrščene duhovne vaje, molitev in vedno premišljevanje Božjih rečij veliki po- močki k dosegi popolnosti; — toda tudi med svetom lahko dobi devica enake pomočke- Namesto obljube devištva se more storiti trdni sklep, vedno v deviškem stanu živeti; s časoma pa po dostali skušnjavi in z dovo¬ ljenjem svojega spovednika se more z res¬ nično obljubo z Jezusom, svojim božjim Ženinom, zaročiti. V duhovnih zadevah more svojemu spo¬ vedniku, v časnih pa svojim starišem ali kak* gosposki iz ljubezni do Jezusa pokorščin 0 skazovati. Ako je pa sama svoja, naj si P° nasvetu svojega spovednika natančni red p°' stavi v svojem dejanju in nehanju, ter g a 533 naj natanko spolnuje; ali se more tudi kaki drugi modri in spoštovani devici enacega namena v pokorščino podvreči. Ako je v hiši sama svoja zapovedovalka, •nore svojo hišo spremeniti v majhen sa¬ mostan in z drugimi svojega stanu in nag¬ njenja v samoti in delu, v premišljevanju božjih rečij preživeti celi dan, vnanjih nepo¬ trebnih potov in ptujih hiš se ogibati; in če tega ne more popolnoma zavoljo svojega s tanu in opravil, naj pa vendar med posvet¬ nim šumom zbere svojega duha, in znotraj Se pogovarja z Bogom. Tudi med svetom bo našla bogoljubne •n pobožne device, katerih lep zgled jo bo s Podbujeval. Pred samostanskimi devicami ima pa še to prednost, da si more po volji med več črednimi duhovniki spovednika izbrati. časnih skrbij pa tudi nima samotna de- v ica tolikanj, da bi njenega duha preveč raztresle in jo motile v zjedinjenju z Jezusom, In ko so une device, ki smo jih poprej omenili iz prvih krščanskih časov, tudi zunaj samostana dosegle veliko svetost, ali bi ti s pomočjo in milostjo Božjo ne mogla, kar nne? 534 Tudi se nikakor ne zboj zaničevanja in uboštva, da bi pomišljevala, ali bi v deviškem stanu ostala ali ne. Včasih v samostanu najpobožnejše in Bogu najdopadljivejše duše ravno zavoljo pobož¬ nosti tovarišice zaničujejo in preganjajo. In tudi med zaročenimi jih je veliko, ki jih malo cenijo svet in njih možje, in brez to¬ lažbe morajo trpeti zaničevanje in potrpežljivo nositi svoj jarem; ti pa, če te kaj tega zadene med svetom, najdeš tolažbo pri svojem ne¬ beškem Ženinu, kateri je vekomaj nespre¬ menljiv. Kaj ti hoče svet, ako te le ljubi tvoj Bog in Gospod? In nasproti, kaj ti more svet z vsemi svojimi bliščavami in prijetnostmi pomagati, če pri Kristusu nisi v milosti in ljubezni ? Posvetni ljudje bodo znabiti menili, da ne moreš nobenega moža dobiti, ali pa da ga zavoljo prevzetnosti in iz ljubezni d° prostosti nočeš imeti — in zasmehovali te bodo. Ti pa se nič ne zmeni za kaj tacega, temuč zvesto se drži svojega sklepa; zadosti naj ti bo, da Bog pozna tvoje srce; in sama tudi veš, kaj in za koga kaj počneš, čeravno svetu tudi do sodnega dne ostane neznano; ker takrat še le bo tvoj Zveličar popolnoma 535 razodel vse tvoje skrivne čednosti. Bodi mir¬ nega in veselega srca. naj se stavi temu tvojemu svetemu sklepu še toliko opover. Ne boj se revščine in zapuščenja v tem stanu; saj tudi nobena omožena ne more brez enakih skrbij biti, ker nobena si ni gotova, da bo njen mož mogel nji in njenim otrokom vse Potrebno k življenju vselej preskrbeti! Ali se ne vidi vsak dan toliko revnih žen ■n vdov, katere s solzami vživajo svoj živež, ] n katere večkrat še suhega kruha, ki ga ne naanjka najnižjim deklam, svojim otrokom Podati ne morejo? Ne skrbi tedaj preveč, kako se boš živila; Bog čuje nad teboj. On, ki živi ptice pod nebom in oblači cvetlice na polji, ali on bi tebe zapustil, ker si mu, da ki mu boljše služila, vso svojo posvetno srečo prinesla v dar? Kje je tvoja vera, in kje tvoje zaupanje? 536 ffttl ® < M©!§fes Vodila za device, katere hočejo same ali z drugimi v vedni čistosti med svetom živeti- I. Ker ti, o devica! se ne maraš z umrjočim zaročiti, ljubi tedaj samo tega, ki je lepši, ljubeznivejši in mogočnejši, kakor vsi po¬ svetni otroci, in nobeni drugi ljubezni ne daj prostora v svojem srcu, kakor ljubezni z a svojega nebeškega Ženina. (Sv. Avg. o de- vištvu.) Popolno devištvo in življenje presvete Device Marije naj ti bo ogledalo, da posnemaš njeno sveto življenje in najpopolnejše čed¬ nosti. (Sv. Ambrož. 2. knjiga o devicah.) Zateci se rada k usmiljeni in dobrotljiv Materi, in prosi jo z otročjim zaupanjem, da bi mogla po njeni priprošnji svojo čistost neoskrunjeno ohraniti. (Sv. Krizost. pri Me- taphr.) II. Prvo vodilo je, da pogosto ponavljaš ob¬ ljubo svojega svetega namena. Rečeno je ze bilo, da ne smeš prenaglo storiti kake obljube; 537 temuč drži se le resničnega in trdnega sklepa, katerega moreš vsak dan ali na teden pono¬ ri s to le molitvijo: Molitev. O mili in presladki Jezus, ti si največja lepota in najljubeznivejši Ženin devic , kateri St s svojim božjim naukom in s svojim naj- s vetejšim izgledom slabe in grešne ljudi pri¬ peljal na pravo pot čednosti, da bi jim pokazal, kako morejo v svojem pozemeljskem telesu du¬ hovno in nebeško živeti; ti si s pomočjo svoje Milosti brez števila devic sebi pridobil in tako **očno potegnil na-se, da so te ljubile z živim Plamenom goreče ljubezni, in zavoljo tebe za¬ ničevale in zapustile svet in vse njegove ne- tiniurnosti. Čutim, o ljubeznivi moj Zveličar! da se niilostljivo oziraš tudi na-me; in da bi ti jaz tvojo ljubezen vrnila z nasprotno popolno ljubeznijo, storim danes trdni sklep, se vso tebi darovati in popolnoma čisto in v deviškem s tanu živeti , da ti bom mogla popolnoma služiti. Vendar ne storim še prave obljube zato, ker vem, da ti hočeš, da naj se resnično po- 538 skusim poprej. Ako pa bom še dalje čutila opominjevanje tvojega svetega Duha, priprav Ijena sem to storiti , kar mi zapoveduje. Dodeli mi pomoč po duhovnem gledanja in všivanju tvoje nebeške lepote , da se od¬ povem vsemu zanašanju na goljufivo posvetno veselje, in da nikjer ne iščem veselja in za¬ dovoljnosti kakor le pri tebi. — Daj mi, 0 moj Zveličar! svojo potrpežljivost, svojo p°' ničnost, pohlevnost, ljubezen do križa in trp¬ ljenja, in vse druge čednosti k ozaljšani 1 * mojega tebi posvečenega devištva, da ti všeč — in tudi, da te bom, o milostljivi Zve¬ ličar! čez vse ljubila tukaj v solzni dolinh in kdaj tam gledala tvoje nebeško obličje. Amer ■ Priporočenje v varstvo Matere božje. Prečudna Devica! preblažena Mati in mi¬ lostljiva priprošnica! tebi izročim za vselej vse svoje časno in duhovno. Svoje telo , da bi ga p° tvoji priprošnji ohranila čistega in deviškega in svojo dušo, da bi ti jo olepšala s svojim ' f čednostmi; izročim se ti vso, da me na konci* tega življenja pripelješ k svojemu Sinu. 539 III. Drugo vodilo je, da moraš na čistost srca Posebno zvesto čuti. Rajše zgubi življenje, kakor da bi svojega nebeškega Ženina raz¬ bila le z enim samim smrtnim grehom, in c olo majhnih prostovoljnih grehov se skrbno 'aruj. Jezus sam naj gospoduje v tvojem sr cu, in nič nečistega ne smeš v njem trpeti! Zaničuj vse dobrote, ki jih ponuja svet, in 2a našaj se samo na nebeške. Tretje vodilo. Varuj se s svojimi počutki tako ali tako prostovoljno prelomiti svojo duhovno obljubo, in ohrani svoje telo kot ^sti tempelj Ženina, ki te čaka v nebesih. '® v - Bazil. de vera Virgine.) Varuj se radovedna biti in ne želi vedeti ' n videti, kar bi utegnilo deviško sramožljivost ^ a kti. Oblači in pokrivaj svoje telo prav Va rno, da ne boš pohujšala sebe in drugih. Ogibaj se, kar le moreš, druščine možkih in Posebno mladih, samopašnih ljudij. Ne pusti Se po nobeni ceni od kakega možkega tudi ne za roko dotakniti; pred poljubljenjem P a beži, kot pred strupom ali pred kačjim pikom. (St. Hieron. ad Furiam. St. Bazil. de v era Virg.) 540 Ne daj se tudi preveč na ulicah in očitnih krajih in v ptujih hišah videti, in nikar ne imej prevelike prijaznosti z omoženimi že¬ nami. (St. Hieron. ad Eustach.) Tudi na božja pota ne hodi preveč ah vsaj zelo varno: da ne boš pri vsakaterih ptujcih mnogih stanov in starosti hotela videti rečij, katerih doma nočeš videti ali slišati- (St. Ciprian. de discipl. et hab. Virg.) Kakor nevesta Božja ne smeš biti na * e ' nitninah, pojedinah in očitnih veselicah, kjo r se shajajo osebe obojega spola, in kjer p°' božni duh zginjuje in se domišljija večkrat napolnjuje z nečistimi podobami. (St. Ambr- Lib. 3. de Virginibus.) Med vsem razveseljevanjem se je treba plesa najbolj bati in varovati. — Kaj ima čista Kristusova nevesta v kraji skušnjav i° zapeljivosti opraviti, kjer gospoduje naj razuz¬ dan ej še veselje in so proste, prešerne in pr e ' drzne želje in podobe navadne? Ali je tak kraj peklenske hudobe, tak malikovalski tempelj poželjivosti za nevesto Kristusovo? (St. Ambros. Lib. 2. de Virg.) Vari se vina kakor samega strupa. Vin° kri mladosti kuri le k poželjivosti. če bi t’ ga bilo pa za zdravje potreba, ga pij kakor 541 zdravilo in ga mešaj z vodo. (St. Hieron. ad Eustach.) Ako se v tvojem srcu po podpihovanju hudobnega duha hočejo nečiste želje vzdig¬ ni, spomni se hitro, da si devica in nevesta Kristusova. Močno se zoperstavi in ne pusti strupu do srca priti; povzdigni svoje srce k Njemu, kateremu si se vsa vdala, in Za teci se k božji prečisti Devici, katera te je Vz ela za svojo duhovno hčer, in je najmo¬ gočnejša in častitljivejša pomočnica vseh devic. (St. Hieron. ad Eustach.) Četrto vodilo. Imej posebni čas za mo- 'itve in duhovne vaje in opravljaj jih s po¬ polnoma zbranim duhom. Precej zjutraj, ko v ®taneš, pred jedjo in po jedi, ob uri svete daritve, in preden greš počivat. (St. Ambros. Kib. 3. de Virg.) Po zjutranji molitvi premišljuj nekaj časa. si sama, se pogovarjaj s svojim nebeškim ženinom Jezusom, veseli se ga v svoji samoti, Pošiljaj mu goreče ljubeznive zdihljeje, in P°j njemu k časti svete duhovne pesmi. Hieron. loc. cit.) če ne večkrat, prejmi po nasvetu svojega s povednika o nedeljah in praznikih presveto 542 Jezusovo Telo, in takrat se bolj kot drug e dni veseli in raduj v službi Gospodovi. Peto vodilo. Delaj in opravljaj zmiraj kaj- Razdeli si svoj čas. Ako si se utrudila p rl enem delu, vzemi drugo v roke; in če sl premožna, delaj za reveže. — Veliko svetih devic je razdelilo vse svoje premoženje meh uboge, one so se potem živile z delom svojih rok, in še od tega so ubogim podelile en del. kar so zaslužile. (St. Hieron. ad Eustach- 1 Ako si pa sama revna, se vdaj v volj 0 božjo, revščina naj te nikar ne žali. Pomish- da te čakajo višja in lepša bogastva, kak° r so pa te, ki jih svet more dati in vzeti. M°h in delaj! Tudi tvoj nebeški prijatelj Kristus je s svojo deviško Materjo in s svojim red' nikom v potu svojega obraza jedel sV°J kruhek. Šesto vodilo. Vse svoje dejanje in nehanj e in vse svoje življenje daruj svojemu Ženin 11 Jezusu Kristusu To pa, kar veš, da mu n 1 všeč, skrbno opusti. Tudi svojo prirojen 0 preživo natoro gospoduj, da ji no boš iskal® zadovoljiti, temuč se veliko bolj ravnala 1 6 po navdaj anju sv. Duha. Sedmo vodilo. Dobro in potrebno je, ha svojemu nebeškemu Ženinu služiš vesel 0 543 ln prostovoljno, in bolj iz ljubezni kot iz strahu. Na nobeno reč se preveč ne navezuj tako, bi je brez nevolje in grenkosti ne mogla Opustiti, ako bi jo pokorščina ali naredba k°žja tirjala od tebe. Ne vdaj se nikdar °tožnosti; pomisli, da Jezus, tvoj Zveličar, * v °j Bog ljubezni in sreče živi, in da vse, ^ a r te more zadeti — tvoje skušnjave, za¬ puščenost in nadloge le k tvoji sreči in k * v °jemu zveličanju pripusti in te s tem po¬ skuša. — Previden in moder spovednik si 0 prizadeval prostost duha in veselo srce ^ ohraniti. Ogibaj se čmernega in svojeglavnega spo- Ve dnika, kateri bi te napolnil le s strahom 111 trepetom, in te delal plašljivo in boječo, )le pa da bi ti vlival ljubezen Jezusovo, te blažil in krepčal. Ako dobiš takega, zaupaj Se kakemu drugemu modremu spovedniku, ir ' če ti svetuje ga zapustiti, zapusti ga precej. Osmo vodilo. Bodi ponižna, spodobna in 'ka, ne le znotraj, temuč tudi zunaj. Golju- fiv o lepoto lic, olepšane lase, pisane robce, drage lišpe in vse nečimurnosti, katere po- v zdigujejo posvetno lepoto — vse to prepusti dstim devicam, ki iščejo svojega zveličanja 544 v posvetnosti. Tvoja lepota naj bo znotraj na duhu in duši, katera, če je prava, ni m in ' ljiva, in je edini pomoček ti dopadenje tvojega nebeškega Ženina pridobiti in imeti. — Tvoja obleka naj ne bo draga, temuč priprosta > n spodobna, čedna in ne nečimurna. (Sv. Ci- prijan Lib. de disc. et hab. Virg.) Deveto vodilo. Z nikomur drugim se n e smeš pečati kot s pobožnimi in poštenim 1 devicami, ki so s teboj enakega duha — in če je mogoče, le v družbi tacih pod en° streho živi in z njimi imej vse skupno. Bo¬ gata Judita je bila s svojo služabnico v zgornji hišni izbi zaprta. (Judit. 8, 5.) Posnemaj ta izgled. Hiše rimskih blag 0 ' rodnih devic so imele polno služabnic, kater e so, kakor njih zapovednice, Bogu služilo v vednem devištvu. (St Hieron. ep. ad Eustach! Deseto vodilo. Vredi si, kakor je že bil° rečeno, svoj čas in ves dan, da boš sVO] e molitve in dela opravljala o pravem čas 11 - Tako stori tudi o nedeljah in praznikih. Pote 111 ' ko si se bolj kot druge dni združila s Kr 1 ' stusom svojim Ženinom v molitvi in v drugi 11 duhovnih vajah, smeš si privoliti tudi kak 0 nedolžno veselje in raztresenost. Postavim* greš lahko ven na polje, kjer lahko občuduje* 545 Božjo dobroto in vsemogočnost. — če imaš ra da petje, moreš se z njim veseliti, ali če imaš prijateljice svoje vrste, lahko jih ob- 'ščeš ter se z njimi pogovarjaš o slišanih pridigah, premišljevanjih i. t. d.; tudi je lepo iri dobro, če obiskuješ bolne in uboge, jih tolažiš in podpiraš, če moreš. Zvečer beri kaj iz življenja svetnikov, ali iz katerih drugih Podučnih duhovnih knjig. IV. •Ka&o morejo revne device, postavim dekle, služiti Kristusu v stanu vednega devištva ? Kako milovanja vredna so pač tista revna dekleta, ki morajo služiti in delati, pa vendar ^ ( 'le zakonskega stanu, kateri je le pogostno težaven. Boljše bi bilo za-nje, da bi se, namesto na zakon misliti, prostovoljno darovale Kri¬ stusu, kar pozneje velikrat prisiljeno store. Ako bi take device popolnoma spoznale v se križe in grenke težave zakona, bi si pač ra je izvolile uboštvo vedne deviške neveste Kristusove. Ker se pa to spoznanje zadobi K po Kristusovi milosti, zapomni si ti, ki moraš revno in ponižno ljudem služiti, to-le : Nevesta Kr. 35 546 Ako v sebi čutiš kako sveto nagnjenje k deviškemu življenju, prostovoljno se mu vdaj in ne misli, da te Bog zaničuje zavoljo tvoje revščine. Revni in bogati so od Boga i° bratje in sestre Jezusa Kristusa — vsi z eno ceno odkupljeni. Ne reci, da nočeš ves čas svojega Ži v ' ljenja za deklo služiti. Ali se moreš ob svojih revnih okoliščinah v zakonskem stanu kaj boljšega nadejati, posebno če bi bila tako nesrečna, da bi dobila nezvestega moža, s katerim bi morala do smrti živeti v križih in nadlogah? Ne reci, da boš v starosti reva in vsega sveta zapuščena prišla na beraško p a ' lico. Takih ubogih zapuščenih dekel je kom a l ena na sto žen in vdov, ki z otroci kruha prosijo. Ali ni ložje sama sebe preživih kakor pa več otrok, kateri po kruhu j°' kajo? Tudi ne reci, da v službi nimaš tolik 0 priložnosti Bogu z molitvijo služiti. Ali men& da v zakonskem stanu ni morebiti še dosti več dela in skrbij, kar odvračuje od služb e božje? Zatorej, vdaj se svojemu Bogu ,n Zveličarju, ako te opominja in kliče. Živi v deviški čistosti tako-le: 547 Ker ti je Bog odmenil revščino, jo vdana Prenašaj. Delaj in bodi svojemu gospodarju Pokorna in zvesta. Ker ne moreš veliko premišljevati in mo- služi svojemu Bogu s priprostim srcem, ^aruj mu svoja dela in skrbi, in moli rožni v enec, kadar koli utegneš, če čisto ohraniš svoje srce, ti ne bo manjkalo dobrih mislij lri želja. — Bog se rad pomudi pri priprostih srcih. če nimaš več časa, opravi vsaj zjutraj kratko molitvico, kadar vstaneš, in kadar Zvečer počivat greš: čez dan pošiljaj kratke zdihljeje h Kristusu, svojemu Ženinu. On je tudi po okoliščini z malim zado- v °ljen, ako pride iz pobožnega in ljubezni Polnega srca. Tudi tvoje želje in tvojo voljo b° za dobro vzel in poplačal, akoravno ne ■Poreš vsaki dan pri sv. maši biti, pogosto k s povedi iti in presv. rešnjega Telesa prejeti, ^ko imaš nadloge in težave prenašati, jih Ve selo prenašaj in misli, da križ nosiš s Sv ojim Zveličarjem. če moraš z drugimi vred delati doma a k na polji, išči samote v svojem srcu in Pogovarjaj se z Jezusom, ali misli živo nanj. Tako ne boš slišala lahkomišljenih in nepo- 35 * 548 trebnih pogovorov dimgih, in od njih » 6 dajala odgovora. Zraven tega se ogiblji, če je mogoče, take službe, kjer je veliko drugih, posebno možkih poslov, zavoljo skušnjave, prepira, nevoščlj 1 ' vosti in nepotrebnega govorjenja, kar m otl duha pobožnosti. Dobro in varnejše bi bil° zavoljo tvojega devištva, da bi ne služila v kaki gostilnici ali v drugi očitni hiši, kamor zahaja veliko možkih; pa tudi ne pri družin 1 : kjer so odraščeni sinovi, zato ker so v tacih hišah premnoge nevarnosti. Kakor hitro za¬ paziš, da se kaka oseba druzega spola v n®' dopuščeni ljubezni vnema do tebe, je najbolje da precej zapustiš hišo, naj bi tudi zgubil® svoje plačilo; zakaj vsi zakladi sveta ne pr e ' tehtajo deviške čistosti. Najvarnejša služba za pošteno deviško deklo je pri vdovah, devicah: ali pa tudi pri pobožnih in tihih zakonskih’ V. Kako more devica obljubo vedtiega devištva storiti ? O Jezus, ti moj Bog, moje življenje, ni 0 ) 6 edino upanje in zveličanje, in moje vse! J aZ I. 1., tvoja najnevrednejša služabnica, pol* 0, zaupanja na tvojo neskončno ljubezen in mil 0 ^’ 549 ln polna gorečih želj , samo tebi iz vsega srca služiti, ti obljubim v pričo Boga Očeta, ki me je vstvaril, in svetega Buha , ki me je Posvetil v svoj Bogu dopadljiv tempelj, v pričo Kraljice nebeške, presvete vselej Levice Marije, m v pričo vse nebeške družine ti obljubim , 0 moj Jezus! da bom iz zgolj ljubezni do tebe preživela vse svoje žive dni v vednem devištvu, kakor sem po navdajanju sv. Duha Ze začela živeti Tvoja presveta za-me prelita kri in tvoje v ljubezni goreče Srce naj mi pomaga, naj m e utrdi in srčno stori v vseh nevarnostih telesnih in dušnih : z dušo in telesom se ti, 0 preljubi moj Ženin! popolnoma posvetim l n raje hočem umreti, kakor tebi kdaj nezvesta l>iti. O Marija, Kraljica devic! v tvoje varstvo se izročim danes in vse dni svojega zemelj- skega življenja. O moja Gospa! o moja Mati! spomni se, da sem tvoja. Vari me. brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. Stori, o ‘Karija, mila Mati božja! da bom tudi jaz Prišteta v presrečno izvoljeno družbo tistih, ki bodo enkrat za Jagnjetom božjim hodili in Pesem peli, ki je nihče ne more peti, razun n jih, ki so device. Amen. 550 VI. O rednem derištru v vdovskem stana. Potrebno je tudi nekaj o vdovah ome¬ niti, in o tistih, katere so sicer omadeževale svoje devištvo, pa so se zopet skesano nazaj vrnile in iz ljubezni do Kristusa odpovedale vsem sladnostim. Te so sicer manj čiste, kakor une v stanu neomadeževanega de- višiva, pa vendar, če se zopet nazaj vrnejo, so še zmeraj na višji stopnji, kakor omožene- »Neomoženim hčeram in vdovam pak rečem: Dobro je za-nje, če take ostanejo, kakor jaz.« Sv. Pavel (I. Kor. 7, 8.) In zopet: »Zena po smrti moža je prosta, in se sme omožiti, s komur hoče, samo da v Gospodu; vendar pa bo boljše za-njo, ako bo po mojem svetu tako ostala.« (I. Kor. 7, 40.) čista Judita, akoravno še mlada, neizre¬ čeno lepa in bogata, se vendar po zgodnj 1 smrti svojega moža ni hotela več omožith in o nji pravi sveto pismo: »Ker si čistost ljubila, in po smrti svojega moža nisi maral a za nobenega drugega — bodi vekomaj ^ e ' ščena.« (Judit 15, 11.) Ana, Fanuvelova hči, je bila le sedem let v zakonu, in potlej kot vdova je živel 3 551 celo do štiri in osemdesetega leta, ter je s Postom in molitvijo noč in dan služila svo¬ jemu Bogu; in zavoljo tega je bila tudi od božjega Duha razsvetljena, da je Zveličarja s ' r eta že kot Dete pred vsemi drugimi spo¬ znala. (Luk. 2, 36.) Kar zadene vdovsko življenje, naj sta vam tedaj ti dve omenjeni sveti ženi v zgled, ^rva je s svojimi služabnicami zaprta stano¬ vala v zgornji hišni izbici, spokorno se obla¬ tila, vsak dan se postila, ter se le v saboto Pokazala med ljudi. Tudi druga je ravno tako živela, kakor hitro je bila vdova postala, in v Molitvi in postu do 84. leta ostala v tempeljnu. Sv. Apostelj tirja od vdov, da morajo svoje gospodinjstvo dobro znati in prav rav¬ nati, in svoje otroke v pobožnosti in v božjem strahu rediti. Ako pa nimajo otrok in so Zapuščene, naj se pečajo z molitvijo in z dobrimi deli in naj lepo in bogaboječe žive. O tistih pa, ki rade žive v sladnostih in se šopirijo z ošabno obleko, katere lene hodijo °d hiše do hiše, nepotrebno obiskujejo itd., 0 takih pravi sv. Apostelj, da sicer žive po telesu, pa so umrle na duši, in jim svetuje, da naj se omože. (Glej prvi list do Timoteja, peto postavo, iz ka- er e je to vzeto.) 552 Sicer bi pa ne bilo pametno za vdovo, če bi se brez dobrega premisleka in brez skušnje z obljubo zavezala k vednemu de- vištvu zato, ker je zavoljo svojega poprej' šnjega stanu bolj k počutnemu poželenju nagnjena. §!©st-| oddelek., O poklicu k zakonskemu stanu, i. Poklic k zakonskemu stanu mora tudi Boga priti. Tudi poklic k zakonskemu stanu mora priti od Boga. Kar Kristus govori o zakonski zvezi, je to: »Kar je Bog sklenil, naj človek ne loči.« (Mark. 10, 9.) In sv. Apostelj pravi- »da eni so tako, in eni zopet drugače p°' klicani,« — »vsak ima lastni dar od Boga “ — »Vsaki naj ostane v tem poklicu, h ka¬ teremu je bil poklican.« (I. Kor. 7.) »Zakonski stan je svet in velik zakrameid in dodeli tistim, ki so vanj poklicani, P°' sebne milosti.« (Efež. 5, 32.) 553 »Žena bo zveličana s porodi otrok, ako bo ostala v veri, ljubezni, svetosti in čed- n osti.« (I. Timot. 2, 15.) Ako kaka devica resnično čuti, da je v ikonski stan od Boga poklicana, naj se ne Irese ga nastopiti; zakaj zvesta si morebiti, da ji bo Bog, če jo je namenil k temu, tudi P°delil potrebne milosti, da bo pri vseh za¬ držkih, raztresenostih in skrbeh, ki je čakajo, 2a dobila zveličanje svoje duše. Ako misliš, da si res poklicana v zakonski s ten, se posvetovaj s svojim spovednikom ali P a s kakim drugim modrim in previdnim du¬ hovnom, ali tudi s kako pobožno ženo, katera ) e v tej reči skušena. Vendar nikdar preveč ne želi se omožiti. Bog ne daj, da bi si na plesiščih in pri onacih priložnostih in veselicah iskala .moža. žameten, previden in bogaboječ mož si večji del voli le pošteno, pobožno in ponižno devico. Zaupaj v Boga, on ti bo naklonil tacega moža, s katerim boš lahko mirno živela in dosegla Nebesa. Poslušaj, ako je mogoče, v tej imenitni 2 adevi tudi svoje stariše ali tiste, ki ti svetu¬ jejo namesto njih. Vendar nisi dolžna jih v te j reči vselej ubogati, ako temu ali temu iz kakega pravičnega vzroka nisi nagnjena. 554 Varuj se tudi prenagliti se v volit vi, i n prehitro obljubiti. Glej, da te ne preslepi prilizovanje, ljubovanje ali vnanja lepota ka¬ kega mladega snubača; temuč nekaj dni si izprosi, da ta čas poprej dobro premisliš in prevdariš tako imenitno reč. Pred vsem drugim se varuj postopača, igralca, pijanca, nečistnika, ker s takim bi v zakonu imela le pekel že na tem svetu. Vsakega snubača pa, kateri lahkomišljeno in nepošteno govori in tirja kaj tacega od tebe, kar žali čednost in deviško čistost, im e J ga kot morilca svoje duše in roparja svojega zveličanja; in njegova obljuba v zakon naj ti bo kriva prisega. Kako se moreš zvestobe od njega nadejati, ako je nezvest svojemu Bogu ? Najbolji zakon je tisti, kjer je božji bla¬ goslov. K temu pa ni ravno treba bogastva, imenitnosti in časti, temuč noiranje zadovolj¬ nosti, miru, potrpežljivosti in edinosti duha in srca. Vsi ti darovi so sad strahu božjega- Zraven pomoči božje morajo zakonski pa tud' sami storiti svoje. Med njima mora biti čista ljubezen, voljna vdanost in srčno nagnjenje, katero more pa le tam stanovitno biti, kje r sta mož in žena enakega stanu, enako iz re ' 555 jena, enako stara in enako premožna. Ako si izvoliš moža iz višjega stanu in od sebe bogatejšega, bati se ti je, da te bo čez nekaj ^asa, ko bo odcvetela tvoja lepota, ali če se te bo naveličal, zaničeval ter ti očital nizki 'a revni stan. Ako si pa ti bogatejša kot on, premisli, posebno ako nimaš lepote, da utegne teleti le tvojega premoženja, katerega bo z nabiti zapravljal in z njim zoper tvojo voljo gospodaril le po svoji volji. Ne zaroči se tudi 8 kakim prestarim možem, če si še mlada. Samoljubje, mnoge skušnjave in zgodnje vdovstvo te čaka. Pa tudi se varuj, ako si že priletna in odcvetela, se omožiti s kakim hladim možem; bati bi se ti bilo potem, da bi te malo cenil in ti bil nezvest. Tudi ni svetovati, zaročevati se z vdovcem, kateri ima že več otrok. To bi te pri izreji ptujih otrok Znabiti naredilo nepotrpežljivo, in bi utegnila v nepokoj in razprtje priti, in si tako prido¬ biti ime hude mačehe. Nikakor ne posnemaj nekaterih nepoštenih deklet, katere krivo in hudobno menijo, da Ptti je po obljubi zakona vsa prostost pri- Puščena. Objemanja in tudi najmanjše ne¬ poštenosti si ne dopusti. Stopi s čistim srcem ln z neomadeževano čistostjo pred altar — 556 pred obličje božje, kjer te bo mašnik p° cerkveni šegi poročil s tvojim možem, da bož prejela božji blagoslov in milosti tega svetega zakramenta in si pridobila spoštovanje svojega moža. Le po tem takem boš mogle tudi v vseh neprijetnostih in težavah svojega stanu srčna ostati, svoje mnoge dolžnosti spolnovati in po tem življenji doseči večno zveličanje. II. Dolžnosti poročenih. Kakor mož ženo, tako mora tudi žena moža ljubiti in njegove pregreške in slabosti potrpežljivo prenašati. Svojemu možu naj bo pokorna, kakor gospodu. Zakaj mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve. (Efež. 5, 22.) Skrbno naj se ogiblje vseh priložnostij, katere bi utegnile njeno zvestobo možu sufli- Ijivo storiti in sumoljubje obuditi. V zakonu ni vse dopuščeno ; treba je tudi v njem krotiti meseno poželenje. Sv. Apostelj priporoča, naj bi zakonski bili v vsi časti, i' 1 ne prestopali mej zmernosti. (Hebr. 13, 5.) Tisti, kateri se v zakonu živinsko udaj° svojemu mesenemu poželenju, Boga spod * 5 557 'z svojega srca in pridejo v oblast peklen¬ skega duha. (Tob. 6, 17.) Žalibog, da je toliko takih med zakonskimi! Poštena gospodinja naj skrbno opravlja svoja hišna opravila, v strahu božjem svoje otroke redi, naj nad zadržanjem svojih poslov skrbno čuje, in jim s svojim pobožnim živ¬ ljenjem daje pravi izgled krščanske čednosti. Vse svoje skrbi, zopernosti in težave naj dela Bogu dopadljive in sebi zaslužljive, ter n aj mu potrpežljivo daruje vse svoje trpljenje. ~~ Kolikor je prav, naj se odtrguje časnim skrbem in naj se v duhu pobožno zbira — uaj zvesto opravlja svoje zjutranje in večerne Molitve, naj, če je mogoče, vsak dan gre k sveti maši, in najmanj vsaki mesec enkrat k spovedi, in naj prejme presveto rešnje Telo, kjer more svojemu Gospodu in Zveli¬ čarju potožiti vse svoje težave in nadloge ln se njemu raje zaupati, kakor hinavskim ljudem, kateri se le posmehujejo k nesreči drugih. III. Molitev device, ki se moži. Moj Gospod in moj Bog! ti veš, da se iz žetega strahu , tvojo sveto voljo spolniti, po¬ dam, v zakonski stan. Ako hi se pa sama 558 sebe morda motila in tako nesrečna bila, da bi v tem stanu ne ljubila tebe , o neskončna dobrota, razderi vse te naklepe in pokaži nW drugo pot, kjer ti bom s pravo ljubeznijo slu¬ žila in nebesa dosegla. Ako pa ta moja želja , se omožiti, pride od tebe , dodeli mi, da te bom v tej zvezi čez vse ljubila, kakor svojega Boga in Očeta- Ponižno in zaupljivo te prosim, daj mi p°' trebno pomoč in milost v zakramentu svetega zakona , da bom vedno pošteno in sveto, mirno in v krščanski edinosti živela s svojim možem in da bom mogla otroke, ako jih po tvop sveti volji dobim, v tvojem svetem strahu krščansko učiti in rediti. Tega te prosim po Jezusu Kristusu , tvojem edinorojenem Sinu, kateri s teboj in svetim Duhom živi in kraljuje na vekomaj. Amen- Pogosto premišljuj pot trpljenja, po ka¬ terem je usmiljeni Jezus hodil pred tabo; Poglej, kaj je trpel, poslušaj kaj te uči pri Vs aki postaji; obljubi za njim hoditi, skleni svoj križ nositi, in prosi Jezusa, naj ti po¬ laga, da ne omagaš. Vsaka postaja ti bo en a stopinja bližje nebes. — Sveta mati ka¬ toliška cerkev ti odpustke deli za to premiš¬ ljevanje, da se udeležiš Jezusovega trpljenja m zasluženja. Jezus, tvoj nebeški Kralj in j enin, pred tabo hodi, njegove svete sto¬ pinje premišljevaje hodi tudi ti za njim. fako ti bo križev pot kraljev pot proti ne¬ besom. Prej ko začneš, daruj mu svoje pre¬ mišljevanje. *) Je vzet iz knjige: „Življenja srečen pot .' 1 560 O neskončno usmiljeni Bog! v ponižnosti svojega srca ti darujem to premišljevanj trpljenja Jezusa , tvojega ljubega Sina, k tvoj večji časti, v odpuščenje grehov, za povikšanj tvoje svete cerkve in za verne duše v vicah ter želim biti vseh odpustkov deležna , ki jh sveta cerkev deli temu svetemu opravilu. 0h> Gospod! govori ti v tem svetem premirij' vanju, tvoja služabnica bo poslušala. Amen- I. postaja. Jezus v smrt obsojen. h- Molim te, o Kriste, in te hvalim: Ker si s svojim sv. križem svet odrešil' Gospod hčeri: Prijateljica moja! vidi s li mene stati pred krivičnim sodnikom? "j slišiš nedolžnega po krivici toževati ? —- ^ slišiš nadraženo ljudstvo, ki me je pred P e ' timi dnevi po kraljevo častilo, neusmilj en ° vpiti: »Križaj ga, križaj ga!« Hočeš hh l moja sovražnica tudi ti? Hči Gospodu: Oh preljubi moj Jezn s - izvoljeni Ženin moje duše, moj Gospod tfl največji dobrotnik! kako bi bilo mogoče , t- e ^ e 561 sovražiti? — Vem, da sem pogosto slabo go¬ vorila , druge krivo sodila in pohujšala — Ijrešila sem; in vsaka grešnica je tvoja so¬ vražnica. Pa odpusti mi moje zmote. -- Naj dvla svet, kar hoče — ne bom več potegnila Za njim. Tvoja hočem biti , da me boš tudi ti nekdaj pri sodbi spoznal za svojo. Amen. Oče naš. — češčena Marija. — Usmili Se me, o Gospod, usmili se me! II. postaja. Jezus zadene križ na svoje rame. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Vidiš li težak križ, pri¬ jateljica moja! ki so ga meni naložili sovraž¬ niki? — Voljno ga objamem in nesem, ne Za ‘Se, ampak za-le in za ves svet. S križem t' bom zopet odprl nebesa. — Hočeš moja Učenka biti — za mano priti ? — zadeni svoj križ vsak dan in hodi za mano. Le pot težav 'n križev je ravna pot v sveta nebesa. — Ali me boš zapustila na tem potu ? Hči Gospodu: Kakor resnično Bog živi, tebe ne zapustim, moj p>reljubi tovariš in božji Prijatelj! — Kam bi neki šla sirota? Le ti Nevesta Kr. 36 562 imaš besede večnega življenja. Voljno hoče # križ objeti, ki mi ga boš še poslal, bodi s> uboštvo ali bolezen, žalost srca ali sasrawi °' vanje sveta, vse bom voljno potrpela. Pomagaj mi pa tudi , Zveličar moj! da srečno po tvojih stopinjah k tebi pridem, da kjer si ti, ni f> } Gospod! bom tudi jas služabnica tvoja. Anie^- Oče naš. češčena Marija. Usmili se itd - III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Poglej, prijateljica moJ a > kako težak je križ, ki mi ga je naložil i* 10 -! j Oče za-te in celi svet! Pod njim omag u J e moje telo — moja volja ne. Zopet hočen 1 vstati, dokončati, kar mi je naročil Oče n e ' beški. — Kaj pa ti toliko tožuješ, da je tvoj stan pretežak ? — tvoja služba prehuda ? plačilo preslabo ? — Ali ne boš, kakor j aZ ’ Očetu nebeškemu do konca zvesta? Hči Gospodu: Oh premili Jezus! srom me je, da sem tolikokrat godrnjala zavolj 0 malih rečij, toževala zoper svoj stan, govor zoper svojo službo. — Oh kako majhen je h *' 10 563 v mojem stanu proti tvojemu križu! — Kako tahko moje delo proti tvojemu opravilu! — Nikoli več ne bom nezadovoljna v svojem stanu; in če tudi oslabim , saj mi bodeš zopet Pomagal vstati Potrpežljivost olajšuje naj- hajše križe; in vse lahko presto j im, ako se sklenem s tabo, o moj Jezus. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Usmili se itd. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno mater. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Prijateljica moja, poglej m ojo žalostno Mater, kako objokana za menoj Sre, ker mene peljejo k smrti. Poprašaj, k a j je storila ona, blažena med ženami, da J e učakala toliko žalost? — Bila je čista devica, zvesta dekla svojega Gospoda. Oče Nebeški jo ljubi, in kogar ljubi, ne pusti br ez šibe, ampak obišče ga z žalostjo in trpljenjem. — Zakaj pa ti tako naglo tožuješ, b &dar ti ni vse po volji? — obupati hočeš, be se ti ne godi vse po sreči? — Kaj nočeš Božja ljubimka? 36 * 564 Hči Gospodu: Oh kdo sem jaz , ubog a grešnica — in kdo pa vidva, preljubi JesU s in Marija! — Nedolžna toliko trpita , j aS pa dolžna nočem trpeti! Oh, ves potrpežljiv Jezus! uči me ljubiti šibo Očeta nebeškega■ Marija , mati žalosti! sprosi mi milost s tab° radovoljno žalovati; — daj , da bom na t ertl svetu tovarišica vajinega trpljenja, — P a tudi v nebeškem kraljestvu vajinega vesel) a ' Amen. Oče naš. češčena Marija. Usmili se itd- V. postaja. Simon pomaga Kristusu križ nositi. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Pomagal sem revno 11 bolnikom in jih ozdravljal, mrtvim dal zop et življenje, zdaj sem sam pomoči potreben, 111 ni človeka meni v pomoč. Moji sovražnik 1 morajo Simona prisiliti, da mi pomaga kr’ nositi. Tako nehvaležen svet povračuje do brote! — Ali se boš dala tudi ti siliti menoj križ nositi? Hči Gospodu: Oj preljubi Jezus! it(t vali mi križ, služabnici svoji po svoji 565 v olji! — dokler bom mogla, ga bom srčno n osila za tabo; saj mi bodeš lepo poplačal H °j trud. — Pa kje je moj kriz? — Zasra¬ movanje, nehvaležnost, bolezen, uboštvo, čmer- n °st druzih zavoljo tebe voljno trpeti — to moj križ. — Oh ljubi Jezus! daj mi vse t° ne prisiljeno, ampak z veseljem pretrpeti. Amen. Oče naš. Ceščena Marija. Usmili se itd. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: čigava je ta podoba, ^ jo vidiš na prti Veronike? Poznaš podobo svojega Prijatelja, Odrešenika in Zveličarja? Ali veš, kdo me je toliko razranil — s k rvjo oblil — s trnjem kronal? Hči Gospodu: Oh poznam tvojo podobo, moj Učenik in največji Dobrotnik! Vem , kdo Ho storil tebe toliko revnega. — Zavoljo naših hudobij si bil ranjen, zavoljo naših grehov topen, naše bolečine si ti prestal. — Gledam v tvoji sveti podobi tvojo potrpežljivost, po- n tŠnost in kratkost. Slišim tvoj prijazni glas: 566 „Uči se od mene, kako sem pohleven in po~ nižnega Srca“. — Oh, tvojo podobo hočeta vtisniti globoko v svoje srce, in na tvoje svete nauke in lepe izglede vedno misliti, pa tud* po njih siveti; da bodo ljudje spoznali, da sem tvoja učenka, in hvalili Očeta, ki je v nebesih. Amen. Oče naš. češčena Marija. Usmili se itd* VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. Molim te, o Kriste i. t, d. Gospod hčeri: Vidiš, ljuba moja, kako težak je križ mojega trpljenja! Pregreh® vsega sveta slonijo na njem — tudi tvoj' grehi na njem leže ter me (oliko neusnai' Ijeno do tal vlečejo in tlačijo. — Ali se tudi tebi ne smilim? — Mi ne boš svoje roke podala in mi vstati pomagala? Hči Gospodu: Moj Zveličar! nd — moje roke in noge -— vsemi vse moje ude in moči i Ali kako in kje naj bi ti pomagalaP Spon*' nim se, kaj ti želiš. Ti želiš, da podučil uno nevedno deklico; — posvarim uno n e ' čimurno; zapeljani pokažem pravo pot se k 567 tebi povrniti; — obiščem uno zapuščeno, bolno ' evo , in ji pomagam in jo potolažim namesto e ^ e - „ Kar boste takim storili, govoriš ti moj 'hizus, to boste meni storili — Z veseljem. hočem roko podati, namesto tebe jim po- ni(l gati; in ti mi boš povrnil, kakor bi se bilo zgodilo. Amen. Oče naš. Ceščena Marija. Usmili se itd. VIII. postaja. Jezus tolaži Jeruzalemke. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Deklica! kar sem rekel 'Hruzalemskim ženam, rečem tudi tebi: Ne J°kaj se nad menoj, jokaj se nad sabo in n ad svojimi grehi. Jaz, ves nedolžen toliko tr Pim; kako se bo godilo nespokorjeni greš- ^ lc i? Ako se to godi na zelenem lesu, kaj 0 s suhim? — Iločeš biti tudi ti suh les, 1 ne prinese sadu? Hči Gospodu: Moj Zveličar! naj se 3°ham, pa le zato , ker te vidim toliko za-me tr Peti. ]sr a j se jokam, ker se bojim, da bi nie zavrgel, suho mladiko, ki storim tako ni< do dobrega. — Oh kaj bo, ako se za dobro 568 posušim in po smrti v peklu gorim! — završi me, usmiljeni Jezus! Ti si moja vinska trta, naj bom jaz tvoja žlahtna mladika. Oživi me v posvečujoči milosti božji, naj za dobro omladim in za nebeško kraljestvo veliko do¬ brega storim. Amen. Oče naš. češčena Marija. Usmili se itd. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Trikrat sem padel na Oljski gori na svoj obraz, prosil Očeta, naj mi odvzame kelih trpljenja — volja Očetova je. da ga pijem in za-te trpim. — Tretjikrat glej, pod težkim križem ležim ; teža grehov me hoče posiliti. — In ti nimaš z menoj usmiljenja? — Tvoje hude navade so vrvi, s katerimi me vlečejo; — tvoje razuzdano življenje je moje suvanje. Kako dolgo § e ' prijateljica moja! kako dolgo? Hči Gospodu: Ne več, ljubi moj Jezus, ne več! Kdo bi mogel tebe žaliti , ako te gleda, kako reven za nas na zemlji ležiš! — B<&' trgati hočem svoje nevarno znanje, zapustit 1. 569 sv oje slabe tovarišije, se odvaditi svojih pre¬ grešnih navad. Ako me ravno svet zavrže , Sa j me boš ti vzel med svoje. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Usmili se itd. X. postaja. Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti. Molim te, o Kriste i. t. d. Oospod hčeri: Ljuba prijateljica, po¬ svetnega veselja toliko željna! poskusi z mer >oj grenko pijačo, ki mi jo svet ponuja Poslednjo uro! — Tudi tebi bo svet dal koliko grenkejšo pijačo, kolikor sladkcjše ti J e zdaj pregrešno veselje. Tvojo požrešnost m °ram plačevati, in zavoljo tvoje nečimur- ttosti toliko trpim na svojem životu. .. — Ti Prevzetno hodiš, se nespodobno nosiš, zame- 'oješ pošteno šego svojega stanu; mene pa slečejo, da grem brez vsega oblačila za te Umret. — Oh spomni se, da si prišla gola Ua svet, in gola poj deš zopet s sveta. Bodi Pametna in ponižna! Hči Gospodu: O moj Jezus ! ti ves re ven in zasramovan — jaz pa prevzetna in Požrešna! — Oh, nič več ne bom požrešna 570 ne v jedi, ne v pijači. Po svojem stanu se hočem ponižno nositi, ne več posnemati pt ujih šeg. O moj Jezus! uči me treznosti , da p° meri s hvaležnim srcem zavživam tvoje davi — Uči me lepo ponižnost, da se po svojem stanu modro oblačim , ker vem. da si pve~ vzetnim sovražnik, in le ponižnim daješ svojo milost. Amen. Oče naš. češčena Marija. Usmili se itd. XI. postaja. Jezusa na križ pribijajo. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: »Kaj so vam storile moje roke, da jih razpenjate? — Kaj moje noge, da jih neusmiljeno na križ pribijate ? — Povejte, kaj sem vam storil žalega? — In tudi ti, moja prijateljica! molčiš — v moje križanje dovoliš — tudi celo pomagaš? — Naj bi mi to storila moja sovražnica, ne pritožil bi se; pa ti, moja domača prijate¬ ljica, ki si pri meni toliko dobrega vživala — daš me zdaj tako neusmiljeno križati! Hči Gospodu: Kako bi jaz kaj takega storila? — Preljubi moj Jezus! povej, kdo 571 zdaj križa? — Oh, spomnim se: „Greš- niki so po mojem životu kovali u , tako ti go¬ voriš po svojem pr er okli — Kadar k grehu Golčim, v tvoje križanje dovolim — se k Hrehu smejem, pomagam tebe v novo križati Ofe, podpihovalke ve, obrekovalke lažnjive, ne ojstrite več žebljev s svojimi hudobnimi Jeziki! — Ve goljufivke in tatice , ne naprav- tfajte strašnega kladva s svojo krivico! Ve Požrešne pijanke in prešeštnice, ne pribijajte Jezusa, svojega Odrešenika, na grozoviti križ dvojega nesramnega poželenja! — Braniti hočem, moj Jezus! kolikor premorem, da ne hodo moji bližnji in bližnje s kakim smrtnim grehom vnovič te križali. O križani Jezus! Joj mi raje umreti , kakor še s smrtnim grehom te križati. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Usmili Se itd. XII. postaja. Jezus umira na križi. Molim te, o Kriste i. t. d. Gospod hčeri: Prijateljica moja, po- Sfej zdaj na-me, kako na križi med nebom zemljo visim za-te! Poslušaj moje po- 572 slednje besede, s katerimi ti s križa naro¬ čujem: »Oče! odpusti jim! oni ne vedo, kaj delajo.« Ne boš tudi ti ravno tako lepo odpustila svojim sovražnicam, ki tudi n 0 vedo, kaj delajo? — Spokorjenemu razboj' niku: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v svetem raju.« Ali ne želiš ti v svoji poslednji uri slišati ravno te vesele besede ? — Mariji: »Zena! glej tvoj sin!« Janezu: »Sin! glej tvoja mati!« Ali ne boš imela tudi ti Marijo za svojo ljubo mater? »Žeja me!« — po zveličanju tvoje duše tudi vsega sveta. — »Moj Bog! moj Bog ■ zakaj si me zapustil ?« — Hudoben svet mišk tako, ker me Oče pusti toliko trpeti. »B°' končano je!« —moje trpljenje je pri kraju- moje opravilo dopolnjeno. — »Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo!« Hči Gospodu: O Jezus, ljubi Jezus! ti glavo nagneš — na strašnem križu unirješ za me — iz prebodenega tvojega presvet<(] a Srca daš zadnjo kapljo svoje svete rešnje krM za-me. — Oh, kako grozoviten je vendar greh , ki je tebe umoril! — Oh, koliko je vend«>' moja duša vredna, da ti, sam Sin božji, svoj e življenje daš za-njo! — Jaz pa, neumna greš' niča, drago odkupljeno dušo zopet prodal 573 za kratko, pregrešno veselje peklenskemu so¬ vražniku! Oh kako bo moji duši takrat, kadar Se bo ločila od telesa? Okleniti se hočem, 0 Jezus! tvojega svetega križa; naj omije tvoja rešnja kri vse moje grehe in slabosti. Sveti križ naj mi bo znamenje strahu pred grozovitim grehom — lepo znamenje tvoje ljubezni v življenju, pa tudi v smrti poslednje zaupanje. — Oh. premilo odprto Srce božje! k tebi pa se hočem noč in dan obračati, ti najbogatejši vir vse moči , vseh čednostij 171 darov, po tebi upam najsrečnejše kon¬ cil, in svojo dušo izročiti v Očetove roke. Amen. Oče naš. češčena Marija. Usmili se itd. XIII. postaja. Jezusovo telo v Marijinem naročju. Molim te, o Kriste i. t. d. Marija hčeri: Moja služabnica! poglej Jezusa, nedolžno Jagnje, kako leži mrtev v m °jem naročju! Greh je umoril mojega Preljubega Sina, greh meni materino srce Prebodel z mečem prevelike žalosti! Oh po¬ potnica na zemlji, ki memo hodiš po svojih 574 pregrešnih potih, pridi in poglej, ali je še kaka žalost tolika, kakor moja! Hči Mariji: Premila Mati mojega Od' rešenika! dopolnile so se tebi besede, kitijib je povedal stari Simeon v tempeljnu- Tvoj 6 srce je prebodel meč žalosti. Bila si pokorni dekla svojega Sina, po njegovi besedi se ^ je zgodilo; zato si pa tudi zdaj Kraljica nebes in zemlje. Tvoja čudna žalost se ti j e spremenila v neizrečeno veselje. Oh Marija, moja dobrotljiva Mati! sprosi mi milost, riaj na tem svetu s tabo žalujem, objokujem svoj e grehe in tudi grehe vsega sveta; naj se m* spremeni sedanja žalost v večno veselje. Amen- Oče naš. češčena Marija. Usmili se itd- XIV. postaja. Jezus v grob položen. Molim te, o Kriste i. t. d. V Jožefovem vrtu stoji pripravljen grob- Nobeden še ni počival v tem novem skalnate *** grobu P Oh! Jezus, moj dobri Pastir —~ našel v čisto novem grobu svoj mir, ki 0 a ni našel na tem hudobnem svetu. — Jožef Arimatejec in Nikodem sta Jezusovo svet° 575 Ivlo zavila v drago tančico z dišavami vred l er ga častitljivo položila v grob. — Jezus, moj Ženin, mirno v grobu spi, da se jaz Me bojim groba; — on je moje vstajenje in življenje. — Galilejske žene so Jezusa spre¬ mile k grobu , so grobu nasproti milo jokaje sedele in gledale, kam in kako je bilo po¬ loženo njegovo sveto Telo. — K tvojemu 9 r obu, o Jezus, pokleknem in poljubim grob, v katerem ti počivaš , ter te ponižno prosim srečno zadnjo uro in se ti priporočim za sladak mir in pokoj v grobu — zakaj skoraj bom Uidi jaz v njem počivala — o naj bi le srečno! Prosim te pri tvojih peterih krvavih ra¬ nah, ne zapusti me , kadar se bo ločila moja duša od telesa. Vzemi jo milostljivo v svoje kraljestvo, da bo pri tebi živela, dokler moje Irudno truplo počiva v črni zemlji. In kadar prideš z znamenjem svetega križa, mrtve k sodbi obudit, — oh, daj tudi meni med iz¬ voljene na desnico priti, naj bo meni tvoje britko trpljenje v večno življenje. Amen. Oče naš. Češčena Marija. Usmili se itd. 576 Obhodila sem stopinje tvojega trpljenja > rl smrti, usmiljeni Jezus! pregledala sem, kolik 0 si za-me prestal. — Oh! kaj bom pa jaz tem dala za toliko ljubezen? — Moj ljubi Brat s* postal — in Ženin moje duše — in vse tvO) e j je tudi moje. Tvoj ljubi nebeški Oče je tnd 1 moj Oče — tvoja Mati Marija je tudi mo.'J a Mati; — tvoje nebeško kraljestvo je tudi moj e kraljestvo , ako ga sama ne zapravim; tvoje presveto Telo je hrana moje duše■ ’ Oh preljubi Jezus, ves si moj, naj bom jaz vsa tvoja! — Ti si hotel za mene trpet ' 1 in umreti , jaz pa hočem vekomaj tebi živeta- Oh, neskončno usmiljeni Bog, daj, d a trpljenje in smrt Jezusovo vedno imam p re< ^ očmi, po njegovem svetem izgledu potrpežljiv 0 živim, in pridem po Jezusovem neskončnena zaslušenji v večno življenje! Amen. Osmi del. Svete duhovne pesmi. Svete duhovne pesmi so devicam močno koristne, — ker se z njimi oživlja veselje c ’o službe božje, bude svete misli in želje, ter duh v samoti nedolžno razveseljuje. »Mladeniči in device, hvalite ime Gospo¬ dovo.« (Psalm 148, 12.) Govorite med sabo v psalmih, v hvalnih P e smih in duhovnem petju, pojte in pre- P e vajte Gospodu v svojih srcih.« (Sv. Pavel, Efež. V.) »Pojte z jezikom, pojte s srcem, pojte z življenjem.« (Sv. Avguštin.) _ Nevesta Kr. 37 578 K svetemu Duhu. O želje in upi posvetni, bežite; Nasifvati druge, le druge hitite, Se v duši mi dalje nikar ne mudite, Vi razveseliti ne morete me, Prisrčno veselje sam Bog le mi je. O rosa nebeška, ki srca zrahljuješ In ogenj nesvetih čutil pogasuješ, Zdihujem, da v meni ljubezen zmnožuješ, Da iščem v življenju Boga le samo, O rosa nebeška, dodeli mi to! Bežite, vi niste mi v stanu dopasti, Več nisem ne vam in ne sebi v oblasti, Oproščena duša le v Božji je lasti. O Jezus, preljubi, le tvoja samo, Dobrota najvikša, le tvoja naj bo! Ti ogenj žariš le čistejše, čistejše; In duše vžiguješ sladkejše, sladkejše; O pridi mi v srce, ga stori svetejše; Naj plamen najlepši se v njem izbudi, Za tebe, o Bog! naj živi in gori! Duh božje toplote, ti ogenj presveti! Te prosim ponižno, med svoje me vzeti, Z nebeško gorkoto srce mi ogreti, če tebi nasprot bi se dvignilo kdaj, O ogenj dobrotni, omeči ga zdaj! Neskončna ljubezen! presrečno je šteti, Ki gleda v nebesih obraz tvoj presveti, Al’ kdaj mi bo dano to srečo imeti? Še srečne ljubezni se taja srce, O vleci ljubezen me večna na se! 579 Vesela pesem Jezusu. O Jezus, ves moj blagor ti! Ljubezen sladka čez moči! Srce po tebi vse gori, Ko v tebi le se zveseli. Ne zmaga zlato solnce te, Ti umakne mila luna se, Prijazna zarja zad ti je, In tudi svitle zvezdice. Tak’ čisto libje ne cveto, Ne blage rože tak’ lepo, Duha vijobce ne dajo, Ne drugo cvetje tak’ ljubo. Tak’ sladka ni nobena stvar, Ni tol’ko drag nikaki dar, Tak’ mil prijatelj ni nikdar,,. Kot src ti mili Gospodar. Ni proti tebi višjega, Lepota zemlje zgine vsa, Duhov spremine množica, Zbledi luč neba svitlega. V ljubezni pesem podarim, Jo v Srce tvoje izročim, Se s trumo angeljev združim, Veselo z njimi te častim. 37 * 580 Ti dušo mojo sam živiš, S seboj v ljubezni zaročiš; Mi tol’ko radost dodeliš, Srce obilno zveseliš. O ljubi Ženin, sladki cvet! Si dražji mi, kot celi svet, Za te vse slasti štejem v smrt, In raje križ izvolim spet. Po tebi le so želje vse, Ki zame v smrt izdal si se; Porosi s svojo gnado me, Ker s srcem, z ustmi prosim te. Srca veselje ti sladko, Ki .si me ljubil tak’ močno, Ko izteče mi življenje to, Me pelji v večni mir, v nebo. 581 Naj slajše Srce. Srce najljubeznivši V nebesih in na sveti, Kdo da mi grešni hčeri, O tebi pesem peti? — O Jezus! tvoje sladko Srce Naj ljubijo, časte Vsa ljudstva, vsi jeziki, Vse angeljske vrste. Ti Srce si pohlevno, Si Srce Jezusovo; Ti Srce si vse krotko, Si Srce Jagnjetovo. O Jezus i. t. d. kakor zgor. Ti Srce si ponižno, Oh daj spoznat’ mi tebe, Da tebe vsak čas iščem, Ne iščem same sebe. O Jezus i. t. d. Ti Srce si vse čisto Nad belo lilijo belo. O da b’ tud’ moje srce V nedolžnost’ obelelo. O Jezus i. t. d. Ti Srce si dobrotno, Dobrotno vsem ubožnim, Dobrotno vsem dobrotnim, Dobrotno vsem nedolžnim. O Jezus i. t. d. Ti Srce si ljubljivo, Ti ljubiš vse goreče, Ti ljubiš vse proseče, Ti ljubiš te ljubeče. O Jezus i. t. d. Ti Srce si ljubljivo, Kdo te dohvalil bode? Ti ljubiš mlade, stare, Ti ljubiš vse narode. O Jezus i. t. d. O Srce, sveto Srce! Si vse ljudi rešilo; človeško ktero srce Ti bo to povrnilo ? O Jezus i. t. d. O Srce, sladko Srce! Z roso nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O Jezus i. t. d. O Srce, dobro Srce! Vse grešne k sebi vabiš, Vse hudo, kar so storli, Poboljšanim pozabiš. O Jezus i. t. d. O Srce, ljubo Srce! Zakaj te svet ne ljubi ? Vnemi ga k ljubezni, Nikar ga ne pogubi. O Jezus i. t, d. 588 O Srce, milo Srce! Zakaj te hči ne ljubi ? Srce ji vžgi v ljubezni, Nikar je ne pogubi. O Jezus i. t. d. O Jezus, v vseh srcih Ljubezni iskro vtrni, Zgubljene vse ovčice Na pravo pot zavrni. O Jezus i. t. d. Dolžni smo vsi te ljubit’, Ker vseh dolge si umival, Za vse britkosti trpel, Oh, kri za vse prelival! O Jezus i. t. d. O Srce najsladkejše! Mi vsi v stotere glase Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne čase. O Jezus i. t. d. Lepota Marije. O Devica, zvezd Kraljica, O Marija rajski cvet! Te lepote, te čistote, Kakor tvoja, nima svet. Litja bela ni cvetela Tak brez madeža, ko ti ; Roža draga te ne zmaga, Naj kraljev jo vrt rodi. Luna mila je vklonila Se globoko pod teboj; Zvezde svitle so se splele Zgoraj v zlati venec tvoj. Svet mi mrakne, ko zamakne, V te se srce in oko, Tebe d’vico si Kraljico Zvolim. — Naj ti blago bo! — Ljubezen do Marije. Tisto gospo in devico jaz ljubim, Ktere srce je v ljubezni goreče, Ljubi vse duše po nji hrepeneče, Daši nevredne; jih črtit’ ne zna. V svetih nebesih je ona Kraljica, Vendar se milostljiva približuje Vsakemu, kteri v ljubezni zdihuje, Njeno nebeško lepoto časti. 585 Ta tako lepa iti čista devica. Ktero je sam Bog, preljubo in zvesto, Zvolil si mater in hčer in nevesto, Ta mi je vnela in vzela srce. O, da bi mogla jaz kdaj doživeti, Da bi Marijo vsa srca ljubila. Slišala, da bi vse trume častile Sveto in sladko Marije ime! Da bi se pela po zemlje pokraj’nah Razlegajoč se vseh src harmonija: Živi! oj živi Devica Marija! Živi tud’ Jezus, k’ jo ljubi tako! Išče naj druge ljubezni, kdor hoče, Ljubi, če more naj kdo kterokoli, Moja pa ljuba, k’ srce mi jo voli, To je Marija, k’ jo ljubi tud’ Bog. Stegni roko, o Marija premila! Ropar’ea src moja sladka! in vzemi Moje srce mi iz prs, in ga vnerpi, Da bo gorelo, medlelo za te. Vnemi ga s tistim plamenom ljubezni, S kterirn je tvoje prot’ Bogu se vnelo, Da bo tud’ moje v tem ognju gorelo, V večni ljubezni do moj’ga Boga. 586 Jezus očita devicam, ki ga prav ne ljubijo. Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj! D’vica, glej, kaj sem za te Trpel, in dal ti Srce; Vendar ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj! Glej sem na moje telo, Za-te je mučeno b’lo. Vendar ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj! Rane glej, teče kak’ kri, Cel’ga na meni več ni! Vendar ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj! Za-te sem kronan in bit, Težki križ moram nosit’; Vendar ti me ne ljubiš! Žalostno ljubit’, je ljubit’ zastonj! Za-te na križi umrjem, Vrata v raj ti odprem; Vendar ti me ne ljubiš! Žalostno ljubil’, je ljubit’ zastonj! Dal sem ti kri in telo, V živež da tebi bi b’lo; Vendar ti me ne ljubiš! 587 Skesana devica. Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Zelo sem grešila — spoznam, Oh! kak’ zašla — ti veš sam. Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! K tebi zdihuje srce, Skesane točim solze. Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Sklenem ljubiti zdaj te, Od tebe ločit’ se ne, Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Tvoja nevesta čem bit’, Tebi le samo služit’. Usmili se mene, o Jezus, moj Bog! Pesem o nevesti Kristusovi. Kje je Jezus, moje želje, Moje vse zaupanje? Z njim je pravo le veselje, Moje vse tolaženje. Pridno hočem ga iskati, Da v posestvo ga dobim, Njega hočem se držati, Da ga nikdar ne zgubim. Tukaj v žalosti prebivam, Moje srce se topi, In solze zastonj prelivam, Ker ga tukaj najti ni. Srce moje hrepeneče Več ko sebe ljubi ga, In s plamenom vse goreče Zanj življenje rado da. — Jaz ga kličem ino iščem Po vsem mest’ Jeruzalem, Al’ zastonj povsod ga kličem, Ga ne najdem, kamor grem. O vi brezni, globočine, Vi pokaž’te ljub’ga mi, O vi hribi in doline! Dajte mi ga najiti! Vse naj lepše cele zemlje Je moj Jezus; — njega čast, Njega lep’ obličje jemlje Vsi lepoti vso oblast. — Obraz njega — kot cvetice In kot čisto je zlato, Gled njegovi kot zvezdice Vnema dušo za nebo. Jezus, ti veselje moje In življenje mi srca, Oh pokaž’ obličje svoje, Ne zakrivaj dalje ga. 589 Oh, od žalosti umreti, Moram, če ne usmiliš se, Prej ne jenjam hrepeneti, Da ne najdem ljub’ga te. * * * Sem dobila, kar iskala Ljub’ga svoj’ga Jezusa, Od veselja bom pevala, Ker imam zdaj Ženina. S sladkim rajskim sem veseljem čez in čez napolnjena; Zadostilo se je željam Z Jezusom sem sklenjena. Moje srce poskakuje, Kadar začnem misliti, Kaj mi Jezus obljubuje, če ga hočem ljubiti. Zlati prstan on obeta V dar ljubezni čiste mi, Bom nevesta ne t’ga sveta, •• Ampak cele večnosti. — Venec lepi nezvenljivi Dal v plačilo on mi bo. V družbi njega ljubeznivi, Oj, kak’ biti bo sladko! — Oj, zatorej bom ljubila Vedno njega le samo, Zvesto bodem mu služila, Da bom prišla kdaj v nebo. — 590 Velika ljubezen do Boga in do samote. Posvetnjaki, le iščite Hvale, veselic sveta; Le se sreče veselite, K’ jo vam svet goljfivi da; čast posvetna in lepota Mene nič pa ne skrbi; Meni ljuba je samota, Mene Bog le veseli. Sploh prekanjeno lagati, Hlinit’, priliz’vati se, Vse obetati, nič dati, To sveta zdaj šega je. Vse je nično, vse slepota, Kar tak’ drago svet ceni, Men’ pa ljuba je samota, Mene Bog le veseli. Kar se koli sliši, vidi. Polno je pohujšanja, Rani srce in ga spridi. Da še pozno se kesa; Vse nečimurna je zmota, K’ dušo tare in teži, Torej mene le samota, In Bog sam le veseli. V druščinah ni čistost mila Brez nevarnosti nikdar, Zanjk, zadrg je brez števila, Žuga ji skušnjav vihar; Mirno raste pa v tihoti, Kakor limbarček cveti, Torej biti le v samoti In pa Bog me veseli. Treba se je vojskovati Zoper greh in satana; Al’ ne da se zapeljati, Kdor pomoč od zgor ima. Angelj me po vsaki poti Varje, nad menoj budi, Torej rada sem v samoti, — Saj me Bog le veseli. Butara težavna silno Pri zakonskih je ljudeh, Križev mor’jo neštevilno Prenašati v svojih dneh, Dost’ jim je težav na poti; Lahko pa se prav živi V samskem stanu in samoti Ker le Bog me veseli. — Svet se baha in šopiri, O Bogu le malo vč, Prazno torej pri vsakteri Veselici je srce. Tukaj v mirni pa tihoti Hrup sveta me ne slepi; Torej rada sem v samoti, Saj me Bog le veseli. Prazna vednost le napihne, K’ jo prevzetni svet ima, Ena misel, k’ Bog jo vdihne, Mi je ljubša, več velja, Ker vsem zlegom me nasproti V srčnosti potrdi; — Torej rajše sem v samoti, Ker me Bog le veseli. Svet! radost in sreča tvoja Je le pelin, smrtni strup; V Bogu pa je sreča moja, Le tam gor’ je ves moj up. Strah, obup se me ne loti, Ker pri meni Bog živi, Tukaj z mano je v samoti, V njem moj duh se veseli. Vse reči se v srečo pravo, V moje dobro le zgode, če tud’ pošlje Bog težavo, On vse prav voditi ve Njega se 'zročim dobroti, On lepo za vse skrbi, Z njim radujem se v samoti, V njem moj duh se veseli. On je vse veselje moje, Moja sreča in radost, Torej kličem z duše svoje, Če navdaja me bridkost: 593 Pridi mi v pomoč siroti, Pridi, mili Oče ti! Tebi, glej, živim v samoti! Duh po tebi hrepeni. Vedno upati, ljubiti Hočem tebe, o Gospod! Nič ne more me žaliti, Saj si z mano ti povsod. Torej vse posvetne zmote, Pojdite od mene preč! Nič ne loči od samote, In od Jezusa me več! Naj zatorej le vzdiguje Svet, pekel čez mene se, Naj me vedno zalezuje, Naj le vabi, kliče me: Nič več mene ne premoti, Le Bogu samo živim, Z njim radujem se v samoti, Le po njem jaz hrepenim ! — Nevesta Kr. 38 594 ©^©'feli©© za vsaki mesec. Prosenec (januvar). Goreča ljubezen. Jezus, večna ti ljubezen! Za-me že prelivaš kri! Daj mi srce zavolj Imena, Da v ljubezni k teb’ gori; Naj ljubezen bode sveta Moj’ga srca gospodar; Sveta Neža, Genovefa Ve sprosite mi ta dar. Svečan (februvar). Živa vera. Jezus, večna ti resnica, V tempelj božji prideš zdaj, Vere svitlo luč prižigaš, Pot življenja kažeš v raj. Prosim, vere luč prižigaj V moje srce mi živo; Agata, Polona verna Sprosita mi milost to! Sušeč (marec). Potrpežljivost. Tebi, Jezus, pot krvavi, Po životu se poti, 595 Kronan, bičan, potrpežljivo Za-me umreti hočeš ti. Prosim, daj mi, da v življenju Tudi voljno vse trpim; O Marija! prosi za-me, čednost to da zadobim. Mali traven (april). Ponižnost. O ponižnost, sveta čednost! Tebe zberem v srce si, Daj, o Jezus, milostljivo V čednost’ tej se vaditi, Sveta Katarina prosi Sijenska za-me zdej, Da ponižnost, sveta čednost, V mojem srcu bo vselej! Veliki traven (maj). Čisto srce. čisto srce ohraniti Hočem vedno prav skrbno, Vselej hočem le skrbeti Čednost za najlepšo to. Sveta ti Johana čista, Sprosi čednost to srca, Da se srčno grehu branim Varjem vsak’ga madeža, 38 * 596 Rožnik (junij). Zmernost. Zmerna hočem vedno biti, Varovat’ se nezmernosti, Jed, pijačo vse vživati, Kar je prav v zdržnosti. Jezusovo Srce milo Naj v izgled mi vedno bo. Sveti Janez, sin puščave, Sprosi milost ti mi to. Mali srpan (julij). Spokorno srce. Pokoriti ojstro hočem K hudem’ nagnjeno telo! Jezusovo Srce sveto Naj mi moč pokore bo! — Marija Magdalena Sprosi spokorno mi srce, Da obžalujem grehe svoje. Zanje točim zdaj solze. Veliki srpan (avgust). Sveta gorečnost. Sklenem v svojem srcu vneti Iskro zdaj do dobrega, Le po čednost’ hrepeneti, In ljubiti Jezusa. 597 O Marija, vnebovzeta, Sprosi milost to mi ti! Da goreče srce moje V svet’ ljubezni mi gori! Kimovec (september). Pokorščina. Sklenem zdaj pokorna biti Kakor Jezus ti si bil, Daj pokornost tvoj’ga Srca, Da me žar bi razsvetlil! O Marija, nam rojena! Spros’ pokorno mi srce! In Rozalija devica Spros’ mi čednosti le-te! Vinotok (oktober). Trdno upanje Upam, se zanesem trdno Na-te ti, o Jezus moj! Dal mi bodeš milost svojo In tud’ enkrat venec svoj. Spros’ Terezija devica Upanje mi trdniši, Da v nebesih enkrat srečno Se odgrne večnost mi. — Listopad (november). Prava svetost. Iskra sveta ti svetosti! Sijaj prava mi v srce, 598 Po svetosti hrepeneti Bodo naj mi le želje. Zvoljeni nebeški svatje, O prosite za-me vi! Da v svetosti rastem vedno In v krščansk’ popolnosti. Gruden (december). Stanovitnost v dobrem. Stanovitna v dobrem biti Sklenem trdno zdaj samo, Nič ne bo me odvrnilo Zdaj skrbeti za nebo. Jezus rojen, Dete milo Stanovitnost ti mi daj, Sveta Barbara devica Sprosi mi nebeški raj ! — Kazalo. Stran Advent.284 Ana, sv.321 Angelj varuh. 57, 308 Anton Padovanski.322 Apostelj.311 Bolečine.123 Božič.,.286 Britkosti dušne zavoljo spovedi.231 Britkosti zavoljo sumov (škrupeljnov) .... 126 Cerkveno žegnanje.309 Čas, kako obračati.23 Četrtek.81 Čednost za drugo stopinjo popolnosti .... 393 čistost srca koristna: k molitvi.360 k svetemu obhajilu.257 k zedinjenju z Bogom.185 prva stopinja k popolnosti.360 Čistost srca, pomočki srce očistiti.364 prvo znamenje popolne ljubezni .... 404 čistost telesa .257 Ban. kako ga je treba doprinesti.35 Darovanje Marije Device, praznik.304 Dekle, kako morejo v vednem devištvu Bogu služiti 545 Delo .106 Delo Bogu zaročenih devic . 485, 523 Stran Devica in mučenica.315 Devica in ne mučenica.316 Device, njih slabosti.370 njih čednosti.359 njih svetost .355 Deviška čistost.257 Deviški stan, njega žlahtnost.513 njega velika sreča.515 njega svetost.517 njega plačilo.517 Deviško življenje v samostanu.519 med svetom.529 Dnevni red.541 Dnevne molitve o neomadeževanem Spočetju Marije Device.204 Družba devic.536 Duh, sveti .50 Duh, Božji, njegova navadna dela.414 njegova nenavadna dela.415 kako se spoznati morejo.417 Duh laži, njegova dela.421 kako se dajo od Božjih del razločiti . . . 421 Frančišek Ksaveri.323 God device.317 Gorečnost za čast Božjo.408 Grehi — mali ali odpustljivi.364 so nevarni.368 so popolni ljubezni čisto nasproti . . 360, 368 razne korenine odpustljivih grehov . . . 360 pomočki zoper odpustljive grehe .... 370 Hoja za Jezusom.183 Hvalna pesem Marije, Matere Božje .... 220 Stran Itne Jezusovo.74 Jeza, nje znamenja.381 pomočki zoper njo.382 Jezičnost, nje znamenja.380 pomočki zoper njo.384 Jezusovo včlovečenje.302 rojstvo.286 trpljenje in smrt.293 vstajenje.294 vnebohod.295 veličastvo.214 zedinjenje z čistimi dušami .... 185, 434 pričujočnost in ljubezen v presv. zakramentu 81 Jožef, molitev k njemu in njegova svetost . . 319 Jutranja molitev.35 Kralji, sveti trije, praznik.290 Križ in trpljenje.410 Križ in ljubezen do križa je znamenje popolnosti 409 Križev pot.559 Križev teden. 295 ^rotenje počutkov.. 374 hudega nagnjenja.378 Krotkost.408 Lenoba, nje znamenja.381 pomočki zoper njo.386 Litanije presvete Trojice .47 sv. Duha.53 vseh svetnikov.62 presladkega Jezusovega Imena.78 presvetega rešnjega telesa.85 presvetega Jezusovega Srca.95 Matere Božje.102 Stran Ljubezen do Boga, v čem obstoji.402 razne stopinje .402 nje znamenja .... .407 Ljubezen Jezusova do ljudi .13 Ljubezen do Jezusa.13, 1& nje dela.13, 14 pomočki si jo zadobiti.17 Malosrčnost.121, 410 Marija, mati Božja, varhinja in pomočnica in najlepši izgled za device.449 Marijine čednosti. 99, 449, 452 nje živa vera.452 nje čisto srce.459 nje ojstro zatajevanje.464 nje ljubezen do Jezusa.468 nje prizadevanje Jezusu dopasti .... 471 nje pokorščina.475 nje neomadeževano devištvo.479 nje deviška sramožljivost.482 nje ljubezen do dela in samote .... 485 nje ponižnost.490 nje krotkost in pohlevnost.491 nje goreča ljubezen do Boga.493 Marijini prazniki: neomadeževanega Spočetja . 298 rojstvo.300 darovanje.301 oznanjenje. 302 obiskanje.303 očiščevanje.304 vnebozetje.306 Marterniki .312 Marternstvo brez prelivanja krvi.313 Stran Maša, kaj se pri sv. maši godi in kako pogosto k sveti maši hoditi.136 prva sveta maša.138 Maša, druga sv. maša.152 tretja, s premišljevanjem Kristusovega trp¬ ljenja .175 četrta, za sobote in godove in praznike Matere Božje.189 Milost božja — pomagajoča milost.404 posvečujoča milost, ali stan milosti Božje 34, 405 Misli, svete, po noči, zjutraj in o mnogih oko¬ liščinah čez dan.106 Misli, nečiste, poglej skušnjave. Mlačnost, nje znamnja.340 nje slabi nasledki.342 pomočki zoper njo.343 Molitev, nje bistveni zapopadek. 1 nje različnost in stopinje. 3 nje potrebnost. 5 kakšna naj bo . 7 notranja molitev." . 437 Molitev pred jedjo, po jedi in med jedjo . 110, 111 Nagnjenje h kaki pregrehi.382 nad čem se spozna.383 kako se premagati da sploh.384 kako se premagati posebej.386 Namen, dober. 32, 393 njega prid in zasluženje.33 kako in kdaj se obudi.34 Napake.379 njih znamenja. 380, 382 pripomoček zoper nje.386 Stran Napake, kako se zoper nje vojskovati . . 379, 391 Napuh, njega znamenja.381 pripomočki zoper njega.385 Nasledovanje Marije Device.41® Navada, pregrešna.378 nje znamenja.378 pomočki zoper njo sploh.384 pomočki zoper njo posebej.388 Nečimurnost devic.1® Nedelja.45 Nezmernost v jedi in pijači.388 Nezmerost, nje znamenja.381 pomočki zoper njo.388 Novo leto .289 Obhajilne molitve.257 pogosto obhajilo.259 duhovno obhajilo.260 Obiskanje Marije Device .303 Obleka devic Kristusovih.539 Obljuba, kaj je zraven pomniti.506 Obljuba vednega devišlva, kaj tirja.510 Obljuba vednega devištva, kako se naredi . . 548 Očiščevanje Marije Device.304 Odpustljivi greh, glej greh. Opravila na dan sv. obhajila.277 Otožnost.121, 410 nje tudi popolnejše duše niso čisto proste 403 stanovitnost pri njej.410 Oznanjenje Marije Device, praznik.302 Pesmi duhovne.57' Petek.0® Pobožnost, prava.340 Stran Pobožnost, kriva.338 Počutki, kako jih je treba krotiti.374 Poglavitna pregreha, kako se spozna .... 371 Poglavitna pregreha, kako se je treba zoper njo kako premišljevati.• ^ Pričujočnost Božja, nje prid in razne stopinje . 428 Prostost duha. 63 ? Psalmi pokore .... . Radovednost, nje znamenja. . . .... 379 Stran Radovednost, pomočki zoper njo . . . . 384 Režnje Telo, sv., praznik . . 297 Rojstvo Marije Device, praznik.300 Sabota. ... 99 Samota. . . 386 Samostansko življenje. 519 poklic k njemu. . 520 življenje in svetost samostanskih devic . 521 Satan, njegove zvijače in goljufije .... 421 kako se spoznati dajo.422 Srce Jezusovo ... 90 Sklep ali trdna obljuba vednega devištva . . 423 Skušnjave zoper čistost.116 Slabosti devic — pomočki zoper nje .... 370 Spočetje Marije prečiste Device.298 Spoved devic ... . . .225 prid pogostne spovedi . 225 napačni strah pred pogostno spovedjo . . 233 katerim devicam zamore pogostna spoved škodljiva biti . . . .... 235 vesoljna ali dolga spoved.363 Spovednik, njegove čednosti. . 228 Spoznovalec Kristusov.314 Spraševanje vesti, preden greš spat .... 132 pred spovedjo . . 239 zoper poglavitno pregreho . . 240, 378 Sramožljivost deviška . . .... . . 480 Sreda ... ^ Stan milosti Božje. 404 nje znamenja. 40o nje potreba k zasluženju. Stanovitnost v vseh zoprnostih ... . . 1^1 Stran Stanovitnost v suhoti. 449 Stopinja svetosti — poglej popolnost. Strah Božji. 365 Sumljivost (motena vest). 423 Svetniki Božji.. . . 57, o9 Sv. Režnje Telo — ali zakrament altarja . . 81 Svetost — poglej popolnost. Svojeljubnost ali lastna ljubezen, nje natora . 893 pomočki zoper njo.. 394 Svojeljubnost zatirati je druga stopinja popolnosti 394 Šola deviška . . 538 Trdno zaupanje na Božjo previdnost .... 398 Trpljenje Kristusovo. 178 Tolažba v zapuščenosti ..410 Torek . . . 57 Treh kraljev praznik. 299 Trojica. 45 > 297 Upanje, spodbujevanje k upanju v malosrčnosti 121 Vdovski stan.. • 550 Večerna molitev.406, 131 Večernice . .... . 249 014. med večernicami. ^cdno devištvo — poglej tudi deviški stan. Velika noč. 294 Veliki teden. 29 ° Vera živa vera ... 443 . 447 pot vere. Vernih duš dan. 399 Vest sumljiva (zmotena).126 Vice ..310 Vnebohod. 295 i COBISS V.04ŽS00 Stran Vnebovzetje Marije Device, praznik.306 Vodila za Kristusove device . 527 Volja Božja . ... 394 Volja Božja, kako se spozna. 404 nje spolnovanje je prava svetost .... 398 Vreme, lepo vreme . 113 žalostno vreme.114 Vsakdanje vaje za device.40 Vseh svetnikov (praznik).309 Vseh vernih duš dan .309 Zakonski stan, njega poklic.552 dolžnosti.556 težave.555 Zapuščenost.121, 410 Zasluženje — vsak dan množiti.23 Zatajevanje same sebe.393 Zedinjenje z Bogom. 185, 434 Zmernost v jedi in pijači.388 Žalost.121 Ženitev. Glej zakonski stan. NARODNO IN UNIUERZITETNR KNJIŽNICA 00000427628 4 jj : ._ _ _ ,... ... ...... <* > \ r ' g'I I ?;* ' • /- ’• / & 8 $ ' 1 - p r ;'. i > w y ,/ < , r * - v ' k l ' { 1 I J1 jm | .■MMi 1 HI I ^ B . j M 1