Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je ▼ Maribora, P Rnška cesta 5, poštni predal 22. opisi 8e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Pravai Maribor, Rnška cesta 5, poštni predal 22. Ljnbljana VII., Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta i.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
«ev. 22.	Sobota 17. marca 1928.	Leto III.
Socialistično delo za železničarje.
Govor s. Petejana ob priliki debate o budžetu ministrstva saobračaja Narodni skupščini dne 8. III. 1928.
Spoštovana skupščina! Kar se lce budžeta ministrstva saobračaja tehnične in politične strani, o njem 'e bom govoril, ker so to že storili to°ji predgovorniki, predvsem pa n°j tovariš g. inž. Dim. Vujič, kakega argumenti so bili zelo učin-oviti. Obtožbe, ki jih je on navedel,
Ko so resnične — o čemer ni dvo-— so takšne, da mora g. mini-er storiti vse, da se izčistijo in °2aravijo.
Kakor sem se že pri drugih re-s°rih omejil na oni del, ki se tiče fazreda, ki ga tukaj zastopam, isto-'ako se hočem pri budžetu ministrova saobračaja omejiti v glavnem "a stvari, ki se tičejo uslužbencev,
J13 krivice, ki se jim godijo in na Usodepolne posledice, ki nastanejo 12 tega za naš promet v celi državi.
2e budžet sam je po mojem •jtoenju absolutno iiktiven. Mislim, to fiktivnost priznava tudi go-Pod minister sam, ker ve, da vsote, so stavljene v budžetu, absolutno .e zadostujejo za pokritje tega, kar j®. iJ^no potrebno. Toda ta budžet fiktiven samo letos, ampak je bil Ktiven tudi zadnja dva-tri leta. Mi-»istrstvo saobračaja je moralo vsako eto proti koncu na eni strani var-. eyati, na drugi strani pa odpuščati v? e železniško osobje ter o-Puščati v delavnicah popravljanje vagonov in lokomotiv, kar je vse v veliko škodo našega prometa.
Naravno je, da so pri takšnem bl'džetu, ki nam ne daje nobene ga-rancije, da bomo imeli za 1. 1928/29 10v°lj sredstev za vzdrževanje že-czniških delavnic in za redno vzdr-^vanje prometa, najbolj prizadeti siužbenci, to je delavci in uradniki.
. ar se je pokazalo v zadnjih letih,
0 se je proti koncu leta pritiskalo a vse mogoče načine na to, da se
kar manjka v proračunu, skuša ^‘dobiti s skrajšanjem plač, odteg-’'tvijo remuneracij, kilometraže itd.
J)a je železniško osobje v naši Eržavi napram osobju drugih držav ^Vrope na najslabšern, je notorično le samo pri nas, ampak tudi izven 'aše države. Pri nas imamo za naše ^lužbence vse mogoče discipli-pfHe kazni, vse mogoče šikane in wr°»‘, nimamo pa moralne sile, da
1 uslužbencem dali to, kar jim je Zakonu o saobračajnem osobju in
j raznih naredbah zagotovljeno in ^ česar imajo po vseh zakonih avico.
k laz se bojim, da bodo letos, ko ^do železničarji obhajali desetletno osvobojenja, na podlagi tega Računa praznovali to desetlet-v °o na ta način, da se jim bo od-J^lo še to malo, kar so imeli do-i^aj, in da bodo proti koncu leta l^.bolj občutili, da v Jugoslaviji obdajo osvobojenje. i ^e gospod minister saobračaja v v svojcin ekspozeju omenil, da *J Jetos reduciranih 1035 železni-,^ev> obenem se pa poveča železna mreža za 277 km. Že sedaj J^anjkuje na železnicah okoli j ^ železničarjev, s predvideno re-0 K^ijo pa in s tem, da se za 277 km L°? rabi 1700 novih železničarjev, seof ° nianjkajcčega osobia do-fan s*ioro 7000. Konštatirati mo-CaJ’ /*a ^ urn* Javnik na železni-^ (izvzemši direkcijske in mini-Vsv- P^arne) nikjer ne obstoja, J J dela strojno fen vlakospremno oje po 35—40%, maneversko,
skretničarsko in progovno osobje v turnusih 16/24, 24/24 In ne dobi prostih dni vsled pomanjkanja kreditov, mora pa delati 12 urno službo brez vsakih odškodnin za čezurno delo. To dovolj dokazuje, kakšne bodo posledice, ako se železniško osobje reducira kljub temu, da se nove železnice spravijo v promet. Izjavljam tukaj, da za vse te posledice ne bodo nosili odgovornosti železničarji, ampak gospod minister saobračaja, ki je prevzel nase to nalogo in obenem to odgovornost.
Istotako je s krediti za materijah Tudi v tem pogledu je proračun popolnoma pogrešen in fiktiven. Že sedaj se mora, kakor sem prej omenil, proti koncu vsakega budžet-skega leta delo v železniških delavnicah reducirati, dasi imamo vsak dan večje potrebe, ker imamo vsak dan več polomljenih vagonov, ki gnijejo na progah, in na stotine ne-uporabljivih lokomotiv, ki rjave, s čemer se povzroča na stotine milijonov škode na našem narodnem premoženju.
Gospodje, da bom konkretnejši, bom skušal to dokazati od partije do partije. Predvsem naj omenim tu partijo 4.
Partija 4 predvideva za povečanje plač uslužbencev po čl. 8, 26 in 29 zakona o saobračajnem osobju izdatek 5 milijonov dinarjev. Po § 26 pristoja vsemu eksekutivnemu osobju, vštevši delavce, ki vrše službo eksekutivnih nastavljencev, 20% eksekutivna doklada. Lansko leto je bilo odobreno za 10 partijo 24 milijonov dinarjev in je bil ta znesek daleko premajhen, da se je protizakonito ukinilo izplačevanje 20 odstotne doklade vsem delavcem, ki vrše eksekutivno službo nastavljencev, dasi zakon to izplačilo še sedaj predvideva. Letos se je pa predvidelo le 5 milijonov dinarjev, ki bodo zadostovali komaj za starostne doklade po čl. 29 zakona, eksekutivne doklade pa bodo ostale le na papirju, ker manjka na tej partiji celih 25 milijonov dinarjev, ako bo pri tem ostalo. Že eden prejšnjih mojih predgovornikov, mislim da prvi, je omenil, da upa, da se bo v finančni zakon vnesla neka vsota, iz katere se bodo izplačale 20 odstotne doklade za eksekutivno službo. Veseli me, ako se to posreči, da bodo uslužbenci dobili to, do česar imajo pravico. Toda zelo se bojim, da se to ne bo zgodilo, ker nas izkušnje zadnjih let uče, da odločujoči faktorji nimajo za naše železničarje nobenega smisla, da imamo zanje pač zakone, osobje pa nima nobenih pravic in se prav nič ne upošteva to, kar naši železničarji po pravici zahtevajo.
V partiji 5, stanarina, je kredit reduciran za 9 milijonov dinarjev. Vsled tega se ne bodo izvršila nobena napredovanja v stanarini. — Uprava računa, da bo večje število starejših nastavljencev vpokojenih in se bo tu izvršil večji prihranek. Toda ministrstvo saobračaja je pri tem popolnoma pozabilo, da bo treba namesto vpokojenih nastaviti nove uslužbence, poleg tega pa vsem onim, ki imajo po 12 oziroma 15 let službe, povišati stanarino, kakor to zakon predvideva. Radi tega bi bilo absolutno potrebno, to partijo primerno povišati.
(Dalje prihodnjič.)
Obrekovati pa znajo.
Kakor lder. »Slovenec«, tako je tudi »Enotnost«, glasilo slov. laži-revolucijonarjev, pravilno obrekovalcev, prinesla vest, da so »niški delavci nagnali Petejana«, ko je dne
4.	marca prišel v Niš na povabilo on-dotnih sodrugov na javen shod. Ni treba, da bi se sklicevali na kakšne meščanske liste za dokaz, da so se komunisti, ki prav radi citirajo glasilo vitezov Zaloške ceste, debelo zlagali. Sam njihov list »Organizo-vani radnik«, v št. 22 z dne 15. marca poroča o shodu našega s. Petejana čisto drugače, kakor pa je to našim »pikičem« po volji. Samo eno je dobro, da slovenski delavci po večini ne čitajo cirilice, pa da bi se uverili, kako solidarno lažejo naši komunisti, prepisavčki klerikalnih listov. Za dodatek pa še to: sodrug Petejan je imel dva sijajna shoda in sicer enega v Nišu in enega v Paračinu. Ondotni steklarji so mu za spomin izročili umetniško izdelan kozarec. V Nišu pa se je shod vršil ob ogromni udeležbi, kakor to že davno, od L 1920 ni bilo več slučaj. Zborovalci so hoteli »pikiče«, ki so delili neke letake, pometati iz dvorane in so na posredovanje s. Petejana od tega odustali. Na shodu ni bilo niti najmanjših medklicev (in je tudi povsem izmišljena vest »Organizovanega radnika«, ,da se je dvorana »lomila« od klicev »Živela sovjetska Rusija«), Če bi bilo vse tako res, kakor si gospodje žele, ki pišejo v »Slovenca« in v »Enotnost«, potem bi pač »Organizovani radnik« ne posvetil shodu s. Petejana kar dve koloni. Pa še eno kleri-kalno-komunistično laž je treba javno pribiti. V »Enotnosti« z dne 9. t. m. piše neki »Kovinarsiki« v pamflet-skem štilu o sodr. Petejanu kot miri-telju buržuazije v parlamentu. (Vest »Politike«, da bi s. Petejan miril pretepače, je gladko izmišljena, kakor ena o poslancu brez hlač.) Da bo še bolj držalo, pristavlja, da sodrug Petejan »utihne ob zločinu, nad katerim se zgraža ves kulturni svet, ker ni vprašal Korošca, kaj se je zgodilo s sodrugom Vulčem«. K temu še zlobno pripominja uredništvo, da je zna- J čilno za zadržanje Petejana, ker češ, da je energično protestiral, ko so zaprli v glavnjačo orjunaša Jevdjeniča, da pa molči, ko bi moral pomagati
razkriti zločin nad proletarcem. Nam se zdi danes predvsem potrebno, da razkrinkamo vesti obrekovalcev našega prolet, poslanca, ki jih širijo z veliko naslado in neverjetno vztrajnostjo naši klerokomunisti. Sodrug Petejan bi sicer lahko po tiskovnem zakonu zahteval popravek, vendar tega ne bo storil, ker bi to bilo pod njegovo častjo, da bi se prerekal z individuji take in slične vrste. Da pa bodo naši sodrugi vedeli, kakšna je resnica, povemo samo toliko: O Glavnjači je bil stavljen v parlamentu ta-kozvani »bitni predlog«. K takemu predlogu sme govoriti samo po en predstavnik vsakega kluba. Klub pa mora šteti najmanj šest poslancev. In če sodrug Petejan ob tej priliki ni mogel govoriti, je to nemala zasluga taistih komunistov, ki ga danes obrekujejo in ki so s svojim obrekovanjem in razornim delom preprečili izvolitev potrebnega števila proletarskih poslancev, da bi le - ti mogli tvoriti parlamentrani klub in tako žigosati krivice, ki se proletarijatu god<e. Drugo pa je, kar se tiče prve debate o Glavnjači. Takrat je sodr. Petejan govoril, ker so zemljoradniki njemu prepustili, da govori ik predlogu. V istem momentu, ko so Pribičevič in. Radič govorili o nasilju, ki se jc izvršilo nad Jevdjevičem, je sodrug Petejan to priliko porabil, da je pokazal na nasilja, ki jih režim vrši nad delavci. Sklicujemo se na stenogra-fični zapisnik o njegovem govoru, ki je bil priobčen tudi v štev. 11 »Delavske Politike« z dne 8. febr., ko je rekel: »Jaz ne bi želel in smatram, da bi ne bilo pravilno, da ,e protestira samo tedaj, kadar je ena stranka v stvari interesirana. Ne protestiram samo za ta slučaj, ki se je dogodil sedaj, temveč protestiram proti vsemu onemu, kar se je dogajalo v zadnjih letih napram delavskemu razredu. Ali mora razburiti to, kar se še danes dogaja v beograjski Glavnjači. Še danes imate v Glavnjači delavce, kateri so že mesece in mesece zaprti, ne da bi vedeli zakaj; zaprti so radi tega, ker je policija to hotela. To ni v interesu demokracije, to ni v interesu svobode, to je sramota za našo državo, da se takšen sistem obdržava.« Sodbo pa naj si sedaj ustvarijo delavci sami.
Radi obrekovanja kralja zaplenjeni, obtoženi in oproščeni.
Za obtožbo razžaljenje kralja ni treba odobrenja notranjega ministra. — Označba »Dvorna kamarila« ne vsebuje žaljenje članov kraljevskega
doma.
Našim čitateljem je še gotovo v spominu zaplemba našega lista radi članka »V senci bajonetov«, ki je izšel kot uvodnik v številu 50, z dne 22. junija 1927. Članek jc izšel v originalu v dunajski »Arbeiter-Zeitung«. V njem so izčrpno naslikane politične razmere na Balkanu, predvsme pri nas in je poznejši razvoj dogodkov v Beogradu pokazal, da je bil člankar dober opazovalec in odličen politik. Kljub temu pa nas je radi tega članka državno pravdništvo v Mariboru zaplenilo in celo višje deželno sodišče je tej zaplembi pritrdilo in javni obtožitelj je vložil proti uredniku lista s. Erženu, tiskovno tožbo radi klevete po čl. 47 in 53 zakona o tisku, češ da je s tem člankom okle-vetal vladarja in člane kraljevskega doma ter izzval mržnjo zoper državo kot celoto. Obtožitelj je zahteval
kaznovanje po čl. 53 t. z., po katerem se s. Eržena kaznuje z zaporom od 1 leta do 10 let in še v denarju od 20.000 do 200.000 dinarjev.
Državni pravdnik je iz dolgega članka pograbil par stavkov in tako napravil iz tega nevarne delikte. Posebno kaznivo je smatral javni obtožitelj sledeče stavke: »Bulgarija je .postala torišče fašistične kontrarevolucije, Jugoslavija pa po dvorsko-militaristdčni kamarili vladna monarhija, kateri bi mogel dati 'blagohotni opazovalec kvečjemu naslov napredne absolutistične države. Vojna je njeno staro demokracijo in močen parlamentarizem ubila. Dokler je še živel stari Pašič, srbski Bismarck, cče velikosrbske ideje, so se te dvorsko-militaristične sile pritajevale, po njegovi smrti pa postavljajo dvor in ge-neraliteta svoje marijonete na poli-
Stran 2.
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 22.
Razumna uporaba.
O želite .RAD 10N’ popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. Ne pozabite na prvo pravilo: .RADI0N“ treba raztopiti v mrzli vodi.
Le tako razvija „ RADI ON’ vso svojo moč in pere zares .sam".
To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti
„RADION“
v mrzli vodi raztopiti!
Kam to vodi?
lično pozornico, med tem ko v resnici izza kulis oni sami vladajo v duhu velikosrbskega centralizma. Razpust skupščine pomeni likvidacijo poslednjih ostankov Pašičevega kurza z namenom, da se strejo poslednji odpori radikalne stranke. Ministrski predsednik Vukičevič je poverjenik teh krogov, ki bo izvedel volitve tako, kakor bodo kamarili pogodu.«
S.	Eržen se je po svojem odvetniku dr. Avg. Reismanu pritožil proti zaplembi in dokazoval, da članek ne vsebuje nobene obtoženih klevet in se je tako zagovarjal tudi pri glavni razpravi pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Končno je še trdil obtoženi, da bi moral imeti javni obtoži-telj za obtožbo po čl. 55 t. z. uvrede kralja in članov kraljevskega doma v smislu § 91 t. b skz. odobrenje notranjega ministra, katerega pa ni predložil, v ostalem pa je ponudil obtoženi glede obtožbe izizivanja mrž-nje zoper državo s tiskom po čl. 47 t. z. dokaz resnice po najuglednejših jugoslovenskih politikih vseh mogočih strank. Sodni dvor pa je dokaz resnice odklonil, češ da je že naprej jasno, da se dokaz resnice sploh ne bi mogel doprinesti in ker tudi baje brezdvomrio vsebujejo gori navedeni stavki žaljenje kralja in članov kraljev, doma. Okrožno sodišče v Mariboru je s. Eržena oprostilo, češ da manjka javnemu obtožitelju legitimacija k tožbi, ker ni predložil odobrila notranjega ministra. Zoper to
oprostitev se je državni pravdnik pritožil in izvajal, da tiskovni zakon ne zahteva odobrenja notranjega ministra za tožbe po čl. 53 t. z.
Vsled tega se je vršila v sredo kasacijska razprava pred Stolom sedmorice v Zagrebu, kjer je zagovarjal odsotnega s. Eržena odvetnik dr. Reisman, ter se ponovno skliceval na celotni duh članka, ki izključuje vsako mržnjo zoper našo državo, dvorsko lilitaristično kamarilo pa ni mogoče subsumirati pod pojem kralja ali članov kraljevskega doma, ki jih čl. 20. tiskovnega zakona izrecno našteva. Po izčrpni razpravi in daljšem posvetovanju je Stol sedmorice potrdil oprostitev, zavrnil ničnostno pritožbo državnega pravd-nika in ugotovil: da za obtožbe raz-žaljenja veličanstva sicer ni potrebna odobritev notranjega ministra, vendar pa inkriminirani članek niti od daleč ne vsebuje kake mržnje zoper državo ali žaljenja kraljevskega doma, ali kralja samega. Nasprotno, iz besedila in tendence članka izhaja baš nasproten namen, naj se prepusti odločanje v naši državi onim faktorjem, ki jih zato določa Ustava. Posebno pa še ni dvorna kamarila kraljevski dom.
.Ta oprostitev bo gotovo razveselila vse, posebno pa naše sodruge. Naša sodišča in državni • pravdmiki pa naj neznosne določbe ikazenskega zakona v praksi ne poostrujejo.
V rudarskih revirjih TPD se vzdržujejo vesti, da bo zopet večje število rudarjev odpuščenih. A odpustilo se jih je že večje število v Raj-henburgu ter na separaciji v Trbovljah 55. Trboveljska družba pravi, da mora vsled krize v oddaji premoga uvesti zopet dvetretjinski sistem dela. In to v času, ko meščansko časopisje dnevno poroča o pritožbah privatnih odjemalcev, da ne dobe premoga. Pa ne samo to; tudi še zaposleno delavstvo dela z reduciranimi šihti, izvzemši male presledke, skoro že od leta 1925. Nič bolje, temveč še slabše je v državnih rudnikih Zabukovca in Velenje, kjer se že četrto leto dela samo s 4 šihti tedensko. Mali rudniki vegetirajo, da se sploh ne ve, koliko časa še bodo o-bratovali. Pri svinčenih rudnikih v Mežici je bilo lansko leto reduciranih nad 100 rudarjev in letos se zopet namerava reducirati še večje število delavstva.
Tak je položaj rudarskega delavstva. Pa ne samo, da se s tem število brezposelnih vedno veča, ki nimajo potem nobene možnosti zaposlitve in so brez vseh sredstev izročeni z družinami vred na milost in nemilost usode. Tudi še zaposleni vsled vednega praznovanja šihtov gospodarsko vedno bolj propadajo. To se zlasti vidi po njih zadolžitvi na življenskih potrebščinah pri trgovcih, po jako visokem staležu bolnikov in številni umrljivosti pred-
Glasom poročila v »Slovencu« z dne 7. t. m. se je dne 5. marca vršil sestanek somišljenikov SLS, ki je bil »posvečeni« stanovanjskemu vprašanju. »Slovenčev« dopisnik je iz referata podžupana g. dr. Ogrizka posnel med drugim sledeče: »Kričanje, da bi mogel postati 1. maj v stanovanjskem oziru katastrofalen, vsaj za Celje ni upravičeno. Doslej je bilo podanih »le« 20 odpovedi, (Kakor da bi že to število ne bilo za Celje katastrofa. Op. dop.) Izmed teh se jih 5 nanaša na hiše, kjer bo zidala »Ljudska posojilnica«. Pri večini ostalih odpovedi stanovanja niso izgubljena, temveč so podane bolj radi tega, ker se hišni gospodar hoče otresti neljube mu stranke.« Nadalje našteva »Slovenec« razne adaptacije stanovanj od strani mestne občine in potrjuje to, kar smo mi vedno in povsod povdarjali, da v Celju ne gre toliko za pomanjkanje stanovanj, kot ^ za skrb za zdrava in moralnim ter higi-jenskim zahtevam primerna stanovanja. Zato je upravičenost večje stanovanjske akcije s strani mestne občine izven debate. Da je slika popolna,
časno iznemoglih delavcev, njih žen in otrok.
Bilance rudarskih podjetnikov pa so nasprotno vedno aktivnejše. Produkcija raste od leta do leta. Odkod to? Od vedno večjega fizičnega iz&' pavanja delovne sile rudarja in ®)e’ gove družine, v glavnem pa vsled strahu pred — odpustom iz služb^ To žene produkcijo na kvišku in ©' vidende delničarjem,
A rezervoar za nadomestilo v rudnikih izrabljene delovne moči p3 je nadprodukcija delovne moči s kmetov, katera prihaja v vedn° večjem obsegu, iščoč si zaslužka, & ponudbo pod vsakimi pogoji ruda1" ski industriji.
Tako je postala naša rudar**1 industrija ne samo po izjavi ministra za rude in šume — najvažnejša Ž0^ spodarska panoga v naši državi l®1 bi rekli režima, op. pis.), temveč zf' konita uničevalnica desetisočeri® najboljših državljanov, kateri so v borbi za svoj obstanek primorani, za vsako ceno prodajo svojo delOv' no moč, ne glede na to, da v najkra)' šem času tudi življensko propade)®;
Kam bo to peljalo? Gospodje, ^ imate usodo naroda v rokah in bi morali imeti na vesti, premislita prevdarite!! Ti desettisoči trpinčeni*1 rudarjev vas proklinjajo ob vidu svO' jih dragih, ki so lačni, a jim ne ffl°' rejo dati kruha. Mera sovraštva 1 njih do vas se vedno bolj napolnjuje Gospodje, premislite in prevdarite!’
pol milijona brezobrestnega P°' sojila. Ta zadnji »ivic« prepuščam0 onim, ki imajo za take tirade dob®1 apetit.
Ker je opazka o »kričanju« na®1 namenjena, smo se potrudili čitalce informirati glede stanovanjskih odp°' vedi in sicer na podlagi prijav stan°; vanjskih najemnikov, ki so jih vloži*1 na magistratu. Dasi rok za vlaganj® prijav, ko to pišemo, ni še potekel' smo konštatirali, da se med 64 najemniki, ki so se prijavili, 40 takih* ki so navedli, da jim je stanovanj® odpovedano s 1. majem. Ostalih ^ je takih, ki jim je stanovanje odp0' vedano že pred datumom 1. maja* oziroma kasneje, ali pa takih, ki p*1' čakujejo, da jim bo stanovanje odp0' vedano prej ali slej, ker ne bodo v stanu plačati zvišane najemnin^ Važno je tudi poznati vzroke odp0' vedi, ki jasno povejo, zakaj se his& lastniki hočejo »otresti neljubih j1111 strank«, kakor je »Slovenec« pra' drastično povedal. Večina naveden*1) »vzrokov« tiči v takozvani »lasti11 vporabi« stanovanja od strani hišne’ ga lastnika. Nadalje je med temi vzr° ki tudi slučaj, kjer hišni lastnik odp0 veduje trem družinam stanovanj^ »ker potrebuje one prostore za st* šenje hmelja«. In končno je vzr° odpovedi previsoka najemnina, ki s5 ga, n. pr. v enem slučaju na 700 & narjev od dosedanjih 150 dinarjev **3 mesec. Kakor rečeno, rok za prijav. najemnikov na magistratu, ko to Vlg šemo, ni še potekel, pa če bi tudi 11 prišla nobena prijava več, mislin1^ da gornje število in podatki radost jejo, da najemniki lahko s strah'0 pričakujejo 1. maj in sledeče mu P sledice ukinitve stanovanjske ^ ščite.	e
Ko bomo imeli na razpolago podatke, bomo podrobneje o tem P® ročali in dokazali, da je »kričanj posledica potrebe, ne pa stvar, ki si jo privošči kak pol*11 ^ agitator. Mi smo vedno in P°V10, povdarjali in danes to ponavlja _ da želimo, da bi ne bilo niti c11 slučaja, kjer je najemnik v skrbehh radi stanovanja. Žal pa ni tako, je na mestu trditev, da kdor je v novanjskem vprašanju optimist, samega sebe in javnost.
O katakombah, ki jim »stanovanja«, bomo o prv* P \o prišli na dan s podatki, ki b° »Slovencu« in vsem onim, ki pr
ANGELO CERKVENIK:
OCiStenje,
križeva pot mnogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen, tragedija v šestih scenah.
(Konec.)
Žena (poklekne, v ozadju se pokaže velik križ): Kriste Križani! Grešnica sem... a vendar mislim, da jo ta greh moral priti nadme. Samo ti vidiš in veš, da ni moglo biti drugače iti da zdaj ne more biti drugače. Povej mi. Kriste, povej mi, prosim te: ali grešim, če uničim to oskrunjeno, mrtvo telo. da dosežem resnično, živo življenje? Kriste, reci, da ne grešim! Na tvoja usta gledam, da bi se odprla... Na tvoje oči gledam, da bi se nasmehnile... Kriste, reci mi: Umri, umri, tudi zate je prostor poleg mene! O, hvala ti, Križani, da si rekel — da ... Tvoje oko se je nasmehnilo... O, moj Kriste, kako te ljubim ... Samo vate še verujem ... Razumela sem tvoj odgovor: Tudi ti si šel sam v smrt. celo ti: Bog, Večni sodnik! Ti nisi mogel grešiti... Razumela sem te...	(Sede na
posteljo in vzame stekleničico iz ročne torbice. Še enkrat pogleda Križanega, nagne stekleničico na usta — roku se ji trese — in naglo, na dušek, izpije ter se zvrne v posteljo.) Kriste, Kriste... Boris... (Krči jo tresejo; počasi izgublja zavest.)
Ravnatelj (ni ga videti):	Kdo to pravi, da ne
smem! Rad bi vedel, sem li v bordelu ali v samostanu!
Prijateljica (smukne v izbo, tišči vrata): Ne, ne, ne smete! Danes ne!
Ravnatelj (porine vrata s silo in vstopi): Ali si neumna, mala?
Prijateljica (pokaže na leno): Pst, tiho, spi!
Ravnatelj (pogleda, se zasmeje):	Kaj?	Gospa
doktorjeva?! Oho! Kdo bi si mislil, da bo danes takšen imeniten lov!
Mož (pridrvi v izbo): Ali je tukaj, ali je moja Valja tukaj?
Prijateljica: Pst, tiho... tako je bolna in utrujena.
Mož (mračno, jezno): In kaj dela tale tukaj?
Prijateljica: Saj veš, da redno prihaja sem!
Ravnatelj (vzame stekleničico v roke in jo ogleduje. Malomarno): Končano je.
Mož: Kaj je rekel?
Prijateljica: Končano je!
Ravnatelj:	Kakor	je	živela,	tako je umrla...
strup, ali ne vidite? v
Mož: Valja, Valja moja...
Prijateljica (brezizrazno): Strup ...
Ravnatelj (odhaja):	Cigani	ji morajo zaigrati
žalostinko ... Kako bo to interesantno... bogme ... zelo interesantno.
(Kratka pavza. Mir.)
Mož: Oprosti Valja, oprosti (ji poljublja roke). (Godba zaigra žalostinko.)
Prijateljica (ki je ves čas brezizrazno buljila v mrtvo ženo): O. da me nisi bila nikdar zapustila!
Mož: Valja, oprosti...
Prijateljica (odločno): Morilci... vsi ste morilci!
(Zastor pada, godba počasi umira.)
as
to
o
o<
B
«<
»■M
a sr
a
r-
g
Celjsko pismo.
(Nekaj pripomb k stanovanjskemu vprašanju.)
pravi seveda »Slovenec«, da je za' sluga SLS, da dobita mestna in ok°' liška občina iz fonda za brezposeln8
Polagajte važnost
pri nakupu čevljev v Vašem lastnem interesu:
1. na dobro kvaliteto (brez papirja ali manvrednega usnja),
2. na dobro izdelavo, tako, da se dajo pozneje za nizko ceno popraviti,
3. da popolnoma odgovarjajo Vaši nogi ne samo po dolžini, ampalk tudi po širini,
4. na času primerno fazono, katera ne izgubi svoje prvotne oblike,
5- da je cena kljub dobri kvaliteti in dobri izdelavi primerno nizka,
o.	za občutljive ali boleče noge je potrebna pri nakupu podvojena pazljivost.
Ako zaupate in se odločite za naše čevlje, Vam garantiramo v vsem najvestnejšo in najcenejšo postrežbo.
»KARO”, Horlbor. Korotka c.19.
da ni pomanjkanja stanovanj, povzročili kurjo polt, seveda, če imajo kaj čuta za bližnjega.
Interesantno je tudi vedeti, kdo vse je med hišnimi lastniki, ki stanovanje odpovedujejo. Zvedeli smo n- pr., da so večjemu številu najemnikov odpovedali stanovanja »Ljudska posojilnica«, »Mohorjeva družba« in Pa — »Misijonsko predstojništvo pri Sv. Jožefu«. Glede »Ljudske posojilnice« priznamo, da so odpovedi kolikor toliko upravičene, ker bo (zidala na mestu, kjer se sedanja stanovanja nahajajo. Niso pa popolnoma upravičene odpovedi »Mohoiijeve družbe«, ki bi lahko malce počakala. Najmanj pa so upravičene odpovedi misijonarjev, ki so poslali štirim najemnikom s 23 družinskimi člani sledeče pisemce:
»Misijonsko predstojništvo pri Sv. Jožefu, Celje.
P. n.
Takozvana romarska hiša — kakor Vam znano — ni zidana za stanovanjsko hišo, kar razvidite iz nje-up notranje ureditve; med vojsko je uda nekaj časa zasedena od vojakov, Po vojski pa je stanovanjska oblast jo določila za zasilno stanovanje. Odkar je bila hiša pozidana, od leta !
1866, ni nikdar bila stanovanjska hiša do sedaj. Razume se, da smo že takoj, ko nam je vzela uprava te hiše, skušali, kako bi hišo vrnili njenemu prvotnemu namenu.
Ker se nam za to nudi sedaj ugodna prilika (podčrtali mi, op. dop.), bomo letos po 1. majniku začeli hišo popravljati, tako da jo bomo vrnili nazaj prvotnemu namenu.
Da ne bo potem kakih sitnosti, vzemite to že sedaj na znanje ter v tem smislu tudi poskrbite za bodočnost.
. Sv. Jožef nad Celjem, 1. III. 1928.
Congregat, Missionis Superior Domus Celejensis.
Superior: Podpis nečitljiv.«
To pisemce, nad katerim bi se zgražal sam sv. Jožef, ki je tudi občutil pomanjkanje primernega zatočišča, ne potrebuje nobenega komentarja. Priobčili smo ga samo zato, da celjska javnost, posebno pa najemniki, vidijo, da le ni tako enostavno to božje stanovanjsko vprašanje, če se hočejo »otresti« neljubih najemnikov celo oni, ki bi morali po načelu krščanske ljubezni pustiti najemnike pri miru vsaj do takrat, ko si sami najdejo drugo stanovanje. Nadalje nam ta dopis dokazuje, da bo število stanovanjskih odpovedi vedno večje in da bo marsikateri najemnik, ki misli, da se mu ne bo nič zgodilo, imel prej ali slej »sitnosti«, kakor pravi citirani dopis gospodov misijonarjev. Zato je potrebno, da najemniki začnejo ob 12. uri nekoliko več misliti na bližajoče se »sitnosti« ter z združenimi močmi zahtevati podaljšanje stanovanjske zaščite, dokler bo dovolj zdravih in cenenih stanovanj na razpolago.
Zaključujemo s ponovno pripombo, da vkljub naši želji, da bi ne bilo niti ene stanovanjske odpovedi, moramo reči, da je stanovanjsko vprašanje tudi v Celju akutno in to vkljub trditvam onih, ki s pretiranim optimizmom varajo sebe in vso javnost, ki ima pravico zvedeti tudi v tem vprašanju samo resnico. Mi bi radi, da bi se mi motili, bojimo se pa, da je zmota na nasprotni strani in da bodo prihodnji meseci dali nam prav!
H%lHKHprZDBX
DEHTEČA USTA
SARG-OV
II
Naž nov podlistek!
S prihodnjo številko začnemo priobčevati roman mladega slovenskega pisatelja Leona Sile (psevdonim) »Človek mrtvaških lobanj«. Pisatelj nam v svojem delu razgali vzgojni sistem našega meščanstva in njega posledice pri mladini. Vojna, prevrat, politično strankarstvo, nerazumevanje, zastarelost vzgojiteljev itd., vse to nam pokaže v realistični luči. Središče romana tvori literarni krožek »Človek mrtvaških lobanj«. Člani tega kluba, mladi študentje, doživijo vso laž in hinavščino liberalnega kakor klerikalnega rodoljubar-stva, profesorjev, direktorjev itd. Da si rešijo mladost, iščejo izhode iz tega življenja. Večina jih propade, ker ne more najti opore, ki bi jih vzdržala pri življenju. Samomori, oskru-njevanje, spolne zablode, vse, kar se danes tako močno širi med mladino, razgrinja pisatelj z brezobzirno roko kot posledico meščanskih družabnih razmer. Edini kronist kluba, Leo Vuk, maturant, se reši pred smrtjo radi tihe slutnje. In ta tiha, podzavestna slutnja je borba proletarijata.
Dnevne
Zopet kriza vlade. Odkar se je
izjavi Davidoviča ustvaril s ponovnim sporazumom med radikali in demokratsko zajednico »čvrsti vlad-
grad«, se vzlic vladnemu zatrjeva-nJU o stabilnosti režima vedno znova žovori o predstoječi krizi vlade. Za-ebkrat je celo večina radikalov mne-^Iai da pride po izglasovanem proračunu do vladne izpremembe. 0 tej rzprememibi se mnogo šušlja, nekaki trde celo, da se bo parlament razpustil in da se bo sklicalo zopet ustavotvorno skupščino, ki naj revidira vidovdansko ustavo. Država naj bi se federalistično preuredila.
Sodrugi!
Sodružice!
Poziv!
Za proslavo 1. maja nameravamo uprizoriti R. Golouhovo »Krizo«, prvo slovenske kolektivno dramo, V njej nastopi kot glavni junak boreča se množica proletarijata. Zato potrebujemo še najmanj 20 sodrugov in so-družic, ki 'bi pri uprizoritvi sodelovali. Pozivamo vsakogar, ki ima veselje do dramatike, da se nemudoma javi v pisarni »Svobode«, Marksov trg 2/II. Bralna vaja se vrši v soboto, 17. marca ob 19. uri istotam. Pričakujemo številnega odziva! Delu čast in oblast! To je osnovna misel, ki preveva dramo. Njena uprizoritev bo najlepša manifestacija proletarske misli! Zato se javite takoj k sodelo-
vanju
Za Del. oder: Bratko Kreft.
Negujte zobe s
„ PEBECO
poslužujte se aNIVE A* za kožo
novice.
Tako trde eni in če bi se to zgodilo bi bilo res dobro, kajti izkušnje so pokazale, da je ravno pri nas centralizem klavrno skrahiral. Ali se bo tedaj parlament razpustil ali ne, ali pa pride zaenkrat le do vladne izpremembe, to bodo pokazali dnevi po sprejetem proračunu. Na vsak način pa nudi naš notranji položaj ob prvi deseletnici zedinjenja silno drastično sliko konsolidacije in napredka in je zato z gotovostjo računati, da bo do druge desetletnice še vse lepše in srečnejše — za tiste, ki vladajo in bogate!
Glad, simbolični prikaz konsolidiranih prilik, Baš letos, ko bi bilo tako prijetno praznovati z velikim tpompom prvo desetletnico, baš letos se je glad tako razpasel po celi državi, da bi se lahko v znamenju gladu praznovalo naš lepi jubilej. Samo zamislite si: naše odlične meščanske stranke, ki so ves čas tako lepo skrbele za blagobit naroda, organizirajo lahko širom cele države javne sprehode ali »povorke«, kakor pač hočete in povabijo, da se jih udeleže poleg dotičnih, za narod »krvavečih« poslancev tudi vsi gladni volilci od Črnegore do Bosne in Dalmacije in dalje, pa napravijo »marš« širom Jugoslavije in nato, če jim obmejne straže dovolijo, tudi širom Evrope. Ali bi ne ibilo to slikovito? Od spredaj trebušasti poslanci, za njimi gomile gladnih ... Vsak režiser bi se divil tako realistično dovršeni sliki... jugoslovanskega desetletnega teatra. Karikaturisti zagrebških »Kopriv« naj si skušajo to sliko predstaviti in jo primemo v »Koprivah« »namalati«.
Maksima Gorkega 60-letnico proslavi »Svodoba« Ljubljana—Šiška— Vič v pondeljek, 26. marca ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma po sledečenm sporedu:
1.	Pevsko društvo »Canikar« zapoje »Delavski pozdrav«. 2. Književnik Bratko Kreft predava o življenju in delu M. Gorkega. 3. Recitacije iz del Gorkega:	a) Odlomek iz romana
»Mati« — Franja Klinčeva, b) »Nekdaj v jeseni« — Berkopec, c) »Od kod so modre iskre po stepi« — Šeško, d) »Pesem o sokolu« — Bitežnik Stanko, 3. »Cankar« zapoje pesem Gorkega »Solnce vzhaja ...« 4, »Internacionala.« — Za vstopnino se bodo prodajali rdeči nageljčki. — 26. marca vsi na to proslavo! Druge organizacije naj za ta dan opuste svoje prireditve!
Socialno zavarovanje v Franciji
uzakonjeno. V Franciji je bila doslej praksa, da se je socialno zavarovanje zlasti pa zavarovanje poljedelskega delavstva prepuščalo avtonomnim ustnovam in organizacijam. Končno je obveljala teza uzakonjenja in podržavljenja zavarovanj in je bil v tem smislu te dni predložen parlamentu zakonski načrt, proti kateremu so se ljuto borili zlasti agrar-ci. Njihov predlog, da se izvzame od zavarovanja zlasti poljedelske mase, je klavrno propadel. Zakon o zavarovanju je bil sprejet z vsemi glasovi proti dvem.
Cenen nakup blaga
in k temu še znatne plačilne olajšave samo pri dobro znani tvrdki
L. ORNIK
Maribor, Koroška 9
Bogata izbira vsevrstnega tekstilnega blaga in vseh oblačilnih predmetov. Vse kar kdo za obleči si želi Pri ORNIKU na obroke lahko dobi.
Maribor.
Prva seja občinskega sveta mariborskega.
Po treh mesecih se je v četrtek, dne 15. tm. prvič bavil mariborski obč. svet s tekočimi zadevami. Ta seja je bila precej zanimiva, ker je prišlo strankarsko razmerje precej do izraza. Tudi v novem občinskem svetu dominira meščanska večina in v tej so zopet klerikalci, ki so si z jezuitskimi metodami priborili relativno večino. — To večino tvori pravzaprav en mandat, katerega so črni pridobili prav na čuden način in ki jim ne pripada niti po loki-ki, niti po zakonu. Toda oni imajo zopet svojega župana, večino v mestnem svetu in večino referentov v odsekih. In vendar je razlika med prejšnjim obč. svetom in sedanjim velikanska. Preje je vladal nekak nacionalni blok na podlagi medsebojne pogodbe. la »slovensko-narodni« blok pa so brezpogojno podpirali — Nemci, proti katerim naj bi bil ta famozni blok v prvi vrsti naperjen! Torej je bila na eni strani strnjena masa meščanskih strank, na drugi strani pa samo pet delavskih zastopnikov. Danes pa nacionalnega -bloka ni več, a na drugi strani je 13 delavskih mandatov, ki mogočno vplivajo na heterogeno meščansko večino. Pokazalo se je, da so Nemci tudi sedaj strumni zavezniki klerikalcev in to celo -bolj kot klerikalci sami. Najslabše gre demokratom, kateri sedaj spoznavajo, da je nehvaležnost plačilo sveta. Oni, ki so omogočili ter dopustili, da je mogel postati v Mariboru dr. Leskovar župan, in oni, ki so zopet omogočili ter dopustili 'klerikalcem nadvlado tudi v novem obč. svetu, so bili za te dobrote ponovno ogoljufani ter izdani. Klerikalizem ne pozna niti morale niti poštenja.
Socialisti so vložili več predlogov in sičer: 1. da se zahteva podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov najmanj do leta 1930.; 2. da mestna občina zaseže oni del najemnine, ki presega zlato pariteto, v prid gradbenega fonda; 3. za preskrbo zasilnih stanovanj in 4. da se uvedejo električne ure po mestu. Klerikalci, ki so za odpravo zaščite najemnikov, so bili v precejšnji zadregi, zato so hoteli, da gredo vsi ti predlogi v odsek, t. j. da se jim ne prizna nujnost. A najbolj nam je ugajal dr. Miihleisen, ki je docela odkrit nasprotnik najemnikov in delavcev v obče in ki je vedno brez skrupeljev. On je seve proti zasegi višje najemnine, češ, s tem bi se kršil zakon, ki dovoljuje poljubno navijanje najemnin.
Kavnotako se je omenjeni gospod izjavil za to, da naj gre predlog za podaljšanje zaščite v odsek, da se ga naj zavleče, če že ne pokoplje. Predlogu pa se je priznala nujnost z 22 glasovi proti klerikalcem: Leskovarju, Jerovšku .Hrastelju, Žebotu, Sabotiju, Murku, Senekoviču, Stabeju in trafikantu Goležu ter vsem petim Nemcem.
Za tem je prišel Jerovškov predlog, da se nekaterim starim delavcem podeli pokojnine v obliki miloščine. Socialisti so hoteli, da se ta predlog smatra kot nujen, toda predlagatelj tega ni hotel, marveč je bil za to, da se šele čez dva meseca o njem razpravlja, to pa zato, da bi preje rešili proračun in ne bi bilo treba iskati za proračun kritja. O tem demagoškem predlogu bomo posebej govorili.
Občinski svet je za tem razpravljal o zgradbi stanovanjske hiše pri mestni plinarni za šoferje, o nakupu Schmiederejevega posestva v koroškem predmestju v svrho zgradbe novega dravskega kopališča, o nakupu Šta-udingerjevega posestva ob Bet-navski cesti v svrho zgradbe delavske kolonije, o raznih koncesijah za posredovanja služb in o razdelitvi občinskih del. O tem bomo prinesli v prihodnji številki natančnejše poročilo. Seja se je končala ob 10. uri.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sobota, 17. marca ob 20.: »Ples v maskah«.
Ab. B. Kup. Gostovanje ge. Mitrovičeve Nedelja, 18. marca ob 15.: »Ples v maskah«. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve, — Ob 20.: »Logarjeva Krista«. Kuponi. Znižane cene.
Pondeljek, 19. marca ob 15.: »Pri treh mladenkah«. Kuponi. — Ob 20.: »Dobri vojak Švejk«. Kuponi.
Torek, 20. marca ob 20.: »Žena vrag«. Gostovanje dunajskega Burgteatra.
Prazniki v maribor. gledališču. Oba praznika se vršita po dve predstavi: v nedeljo, 18. marca popoldne veleuspela opera »Ples v maskah« z gospo Mitrovičevo kot gostom, zvečer pa ljubka opereta »Logarjeva Krista«. Na Jožefovo, 19. marca popoldne priljubljena opereta »Pri treh mladenkah«, zvečer pa letošnji dramski Sla-ger »Dobri vojak Svejk«. Okoličani se opozarjajo, da končata obe popoldanski predstavi že pred 6. uro.
4. veliki vsedelavski izlet v Celju
priredijo v dnevih 26., 27. in 28. maja 1928 združene soci-falistične organizacije v Celju,
Schubertova opereta »Pri treh mladenkah« je bila 14. tm. vprizorjena v raa- ! ribor. gledališču, ki je ponovno dokazala, da so stare Schubertove melodije še vedno ona privlačna sila za razvajeno in izbirčno občinstvo, ki omogočuje gledališki blagajni večji dohodek, gledalcem pa nekaj lepih, brezskrbnih uric, v katerih se uživijo v dunajski milije Biedermaierjevih časov. Gospod Burja je podal dobro vlogo Franca Schuberta, in to z ono bojazljivo rezerviranostjo, ki je bila Schubertu samemu prirojena. Gospodična Lubejeva — kot Hannerl — mu je bila enakovredna partnerica. Druge vloge so bile dobro zasedene. Orkester, pod vodstvom gospoda Hercoga, je bil mestoma nesiguren.
Ob priliki proslave 601etnice Maksima Gorkija se vrši v soboto, dne 17. -tm. ob 8. uri zvečer v »Ljudskem iomu« predavanje'.
Prvo delav. kolesarsko društvo, centrala Maribor, ima dne 18. marca ob pol 2. uri popoldne v društvenem lokalu gostilne »Zlata krona« v Vetrinjski ulici svoj 31. občni zbor. U-deležba vsakega člana je dolžnost.
Varčevati se pravi izdajati denar samo za dobro blago. Dobro blago, najboljše delo in nizke cene imajo samo »Karo«-čevlji.
Celje.
Preselitev dveh sodrugov. Te dni
sta se preselila iz Celja dva zvesta in delovna sodruga in sicer ss. Karol Felicijan in Pavel Ravnik. Sodrug Felicijan se je moral preseliti na Voj-
nik, ker mu je bilo v Celju odpovedano stanovanje, sodrug Ravnik pa v Brežice kot žrtev »nema pare«, t. j. redukcije. Vse naše celjske organizacije so s tema sodrugomia zgubile dva zvesta in agilna delavca na or-ganizatoričnem polju, ki jih bo za nedosleden čas težko nadomestiti. Obema želimo, da se v novem bivališču dobro počutita in prepričani smo, da bosta tudi tam nadaljevala delo za socializem ter jima kličemo: Živela!
Deložacija. Pretekli teden so imeli Celjani priliko gledati na eni najprometnejših ulic žalostno socialno sliko. Vsled prisilne deložacije nekega najemnika je bilo pohištvo postavljeno kar na ulico in ker se lastnik sam za celo stvar ni posebno zmenil, je blago čakalo celi dan in prihodnjo noč na dežju odrešitelja, ki je spravil borne predmete na varno. Ker je cela zadeva kljub temu, da je bila sodnijsko dovoljena, prišla v konflikt s cestno-policijskim redom, je bilo proti hišni lastnici, ki je postavila pohištvo na ulico, vložena ovadba.
Čemo videti! Klerikalni občinski odborniki niso posebno črnogledi glede stanovanjskih odpovedi za 1. maj in tolažijo na sestankih njih pristaše s tem, da jih prepričujejo, da je večina odpovedi takih, »kjer se
Gnnrannrannnranncnnrannncinnnnnnnnn
a
3
a
a
3
3
s*
A
>3
3
i3
J
Ali že uporabljate
M
ivo rao za i
* » *
/s*?--( \
'g $
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod.
a
a
hM
fc-1
a
c—
f
Ud
E
E
a
E
2
CT
r
c
c
fc-
c
E
E
c
hišni lastniki hočejo otresti neljubih najemnikov«! Zakaj so najemniki »neljubi«, seveda klerikalci nočejo povedati. Ker je stvar vsekakor važna, bomo skušali mi poizvedeti in spoznati te »neljube« najemnike ter bomo po možnosti v eni prihodnjih številk slučaj za slučajem pojasnili. In stavimo, da bo stvar čisto drugače izgledala.
Ptuj.
Gauuuamuuuuumiauuuciaauauaaaa
(Konec.)
Govor s. Mara je žel obilo priznanja, ker je on prvi spravil sejo v red s tem, da se je začelo stvarno razpravljanje ter se je opustilo ono neplodonosno prerekanje.
Da smo si pa na jasnem glede izjave g. dr. Fermevca, ki nas je imenoval »naši ljubi prijatelji socialisti«, izjavljamo tudi na tem mestu, da smo tudi mi prijatelji demokratov, v kolikor gredo v boj za naše zahteve, ki smo jih že stavili in v kolikor jih še bomo. Sploh smo socialisti prijatelji vseh dobrih ljudi, posebno pa kapitalistov, kakor nas kapitalisti vedno radi imajo . . . Vezali se nismo z nikomur, obljubili nismo nikjer nič, dali smo le vsem skupaj besedo, da hočemo sodelovati, ako se bo v okviru naših načel sodelovati dalo, sicer pa smatramo vse nasprotne skupine kot naše nasprotnike in s tem — konec. Glede 'lovljenja glasov pri volitvah pa pravimo, da imajo oboji prav, najbolj prav pa imamo mi, če trdimo, da so tisti hlapci, ki so volili Nemce in tudi oni hlapci in nameščenci, ki so volili demokrate in klerikalce, spadali pravzaprav nam proletarskim delavcem, imamo se torej pravico pritoževati pravzaprav mi.
Nato se je prešlo k volitvam od-kov, Volitve so se izvršile strogo po proporcu mandatov in so bili izvoljeni naši sodrugi v naslednje:	V
pravni odsek s. Mar, v upravni odsek ss. Šegula in Mar, v ubožni s. Gabriel, v rediteljski s. Blagovič, v šolski odsek s. Mar, v stanovanjski odsek s. Gabriel.
Nato se je pri raznoterostih oglasil zopet k besedi s. Mar, ki je govoril obširno o sedanji stanovanjsik bedi
Čevlje po meri
kakor tudi vsakovrstna popravila iz najboljšega materi* jala, sol dna in točna izgotovitev po najnižjih cenah.
August Gusel, tevlj. mojster
Itetlber, Frankopanov« ulica Nr. 55
o ukinitvi zakona za zaščito stanovanj. Orisal je položaj, v katerega bomo zajadrali, ako se pravočasno ne pobrigamo za pomoč. Zato je pač prva poklicana občina kot prva socialna inštanca, ki mora gledati, da se nevarnost prepreči. Najcenejše sredstvo in obenem najuplivnejše, je menil, je to, da se vlado opozori, da je neumestno, če se stanovanjski zakon u-kine. Zato je predlagal v imenu socialističnega kluba resolucijo, ki zahteva, da se stanovanjski zakon ne u-kine, ampak podaljša vse do časa, ko bo sleherni državljan imel primerno stanovanje, da se zakon izpopolni s tem, da mora država za svoje nameščence in urade zidati stanovanja in hiše, da se s podaljšanim stanovanjskim zakonom avtomatično razveljavijo vse dosedanje odpovedi stanovanj, ki so bile po zadnjem zakonu napravljene. Razvila se je o tem obširna debata, v katero je posegel dr. Fermevč, župan Brenčič in več drugih odbornikov, ki so priznali nujnost resolucije in njeno upravičenost. Ker pa ni bil župan obveščen o nameravani predložitvi tega predloga, se v smislu občinskega poslovnika ni moglo o lem dalje govoriti in se je resolucijo izročilo stanovanjskemu odseku. K temu pripominjamo tukaj, da upamo, da to ni nikak manever zoper preprečitev sprejema resolucije, ki mora pri prihodnji seji priti naprej. Ko je bila javna seja končana, se je galerija izpraznila in se je vršila tajna seja, pri kateri se je razpravljalo zadeve o nastavitvi amgistratnega vodje.
Tako smo torej začeli redno delo. Storiti je zelo mnogo, predno pride vse v pravi tir. Nove naloge silijo občino do novih del, popraviti je še zamujeno in upamo, da pridemo tudi mi na račun, ker, kakor vidimo iz prve seje, »nas imajo vsi radi«!
Tržič.
Podpisani sem poskušal izvedeti ime dotičnega, ki me je dentunciral, oziroma obrekoval pred firmo g. in g. predilnice v Tržiču. Ne vem, ali je bilo to iz osebnega sovraštva ali mogoče strankarskega ali je imela kak drugi namen; Ker pa ime tistega do sedaj še nisem mogel zvedeti, ga poživljam, ako je mož, da se sam javno javi in naj mi to dokaže. Ako tega ne stori, je od mene podli lopov in ničvreden človek, ki ni vreden, da mu delavec pljune v obraz. Ivan Kosmač.
SAMO V TRGOVINI
JOS. KARNIČNIK
MARIBOR,GLAVNI TRG 11
kupite moderne samoveznice, ovratnike, srajce, klobuke, Čevlje, gotove obleke in vse druge modne in oblačilne predmete, po Izredno nizkih reklamnih <enah (da se trgovina vpelje.)
Nikdo naj ne opusti poizkusa!
,JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd.
f,JUNIPER“ PRSNE KARAMELE
so edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti Itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
PRVO DELAVSKO KOLESARSKO DRUŠTVO
DIRKALNA SEKCIJA_______.___
priredi 18. t. m. v prostorih gostilne H. Senica v Studencih
PLESHO ZABAVO
s sodelovanjem železničarske godbe. Iskreno vabimo vsa bratska delavska društva, kakor tudi učence naše plesne šole. - Začetek ob 6. url zvečer, konec ob 2. uri zjutraj. — Vstopnina Din 5*—, za člane Din 3'—. K obilnemu obisku uljudno vabi veaelllnl odbor.
»9
„Diirkopp“ šivalni stroii,
bodisi za čevljarje, krojače, šivilje ali za domačo porabo, so bili in ostanejo vedno najboljši. — Posebno pa opozarjam čevljarje, da imam v zalogi levUne stroje (Linksarm), najboljše kakovosti in po brezkonkurenčnih cenah, proti 10 letnemu jamstvu. — Se priporoča JUSTIN OUStIN{|2| ^Kovina in mehan. delavnica. Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma.
SADNO DREVJE
vseh vrst in oblik, okrasno grmovje, okrasno drevje, trajno cvetje, dalije itd.
CVETLICE
vseh vrst Iz steklenjakov, kakor cyclame, azalee, cinerarije primule Itd.
SEMENA
vseh vrst. cvetlična, zetenjadna, gospodarska, vrtnarsko orodje, umetna gnojita itd.
Zahtevajte Ilustrirani ceniki „VRT“ DZamonja In drugovi,
dr. z o. x., naJvaZJe Jug. vrtnarsko podjetje Maribor, Koroščeva ulica Stev. 44.
STAMPILJE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
VELIKO ZALOGO
krasnih novosti v damskih svilenih in slamnatih klobukih kakor najnovejše dunajske modele priporoča po solidnih cenah
MODISTINJA M. JAHH,
MARIBOR, STOLNA ULICA ŠT. 2.
Popravljanje točno in po najnižji ceni.
Za Jožefa darila in zn som
m_ .....J., Moderne samoveznlce, ovratnik«, noga-
11 BOSPOuc. vice,	 -
c« lir In svil. popelln srajce I. t. d.
ter razllfino delavsko perilo.
Im ti v ma a • Moderne nogavice, klot In tisk za pred-LU UdlHC • pašnike, dobro blago za bluze, platno l.t.d.
V nedeljo do 1. ure popoldne In na Joiefovo celi dan odprto.
Koverkoll In drugo pomladansko nukno ravnokar došlo j Vie po najnltji ceni samo v prvi manufakturnl trgovini
A. KUMPERŠČAK,
Studenci, Aleksandrova cesta 4Š,
blisu cerkve Sv. Jolefa.
Na zalogi galanterije in Šolske potrebščine!
Tiakar: Ljudska tlakama i. d. v Maribor«, predstavnik Josip Ošlak v Maribor«. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Erie
Mariboru-