Poltnlns plačana v gotovini.
Leto. VII, St. 60. V LIubEIeni, v iddeSc 16. marca 1623. Posam, St. 1 Din,
KflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Kako pri nas gospodarilo.
Naši listi so priobčili nekaj podatkov o Narodni banki. Dolga klobasa kakor jih do navadi pišejo različni strokovnjaki, ki je pa vendar zanimiva in poučljiva tudi za preprostega človeka.
Banka nosi častitljivo ime »Narodna« in je, v kolikor seveda služi za odiranje naroda, v resnici tudi narodna. Pred kratkim so se zbrali delničarji tega sodobnega stroja za izsesavanje ljudskih žuljev. da razdele čisti dobiček v lanskem letu- Kosmati dobički (zelo posrečen prevod iz nemščine, kajti gospodarji tega zavoda, ki tako brezobzirno kradejo denar iz žepa lačnih ljudi, morajo imeti res kosmato vest) znašajo 74,218.208 Din 85 par. se odšteje vse druge stroške, ostane še vendar okrogla vsota 57,729.965 Din 46 par. To je torej čisti (pravi kosmati!) dobiček tega peklenskega stroja, ki so ga gospodarji razdelili takole: ravnatelju, upravnemu in nadzornemu odboru ter bančnemu uradništvu so darovali 3,463.797 Din 92 pat. Državi so dali 30,827-801 Din 55 par. Delničarji pa dobe na račun delnic 20,551.867 Din 71 par.
Ni treba posebne gospodarske učenosti. da človek razume, kako nesramno kapitalisti mešetarijo z denarjem, ki jim ga nosi nezavedno bedno ljudstvo. Cisti dobiček, ki sta ga duševni in ročni delavec zaslužila s težkim delom, gre v nenasitne žepe bankirjev in države, ki bo te milijone porabila za orožje in maška-radno uniformiranje kmetskih in delavskih sinov. Oni pa. Id so te milijone zaslužili s poštenim delom in jim primanjkuje vsakdanjega kruha, se lahko obrišejo pod nosom in služijo za beraške groše še dalje svojim izkoriščevalcem. Te pijavke pa so tako predrzne, da se niti ne sramujejo pisati javno o svojem oderu-štvu. Računajo pač s tem. da se preprosto ljudstvo itak ne zaveda, kaj pomenijo te številke in odkod je ta denar- Deloma je res. deloma jih pa lahko potolažimo, da je oči. ki vidijo to vnebovpijočo krivico, od dne do dne več in da je vsaka mera enkrat polna. Le tako naprej! Cim bolj boste odirali in gnali ljudstvo v pogubo, tem prej se bodo odprle oči tudi onim ki so danes še slepi ali pa nosijo zaprašena očala.
Socialistična misel se utrjuje!
To nam pričajo naši lepo uspeli shodi v slovenjgraškem in mozirskem srezu, ki jih je priredila naša stranka- Skoro na vseh shodih je govoril sodr, Koren. Njegove stvarne govore so zborovalci povsod mimo in pazljivo poslušali in jim pritrjevali. V več krajih se ie po referatu razvila stvarna debata, ki je naši stvari
zelo koristila- Iz tega je razvidno, da se da z našimi volilci razpravljati s stvarnimi argumenti brez vsake demagogije. Povsod, kjerkoli smo postavili temelje, so nam ostali ohranieni. Čeprav dela klerikalna stranka proti nam z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, hujska ženo proti možu. o katerem sluti, da je socialist, ali
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
da čita naše časopise, in prireja neštete misijonske obrede — njč ne bo pomagalo tam in pri tistem, ki se je prepričal, da politika nima z vero nobenega opravka. Vera je po našem programu za vsakega zasebna zadeva. Počasi in s stvarnim izobraževalnim delom bomo premagali tudi te zapreke, ki nam jih dela klerikalno fanatična duhovščina. Mnogokrat dosežejo zagrizeni župniki in kaplani baš nasprotno. kar mislijo in hočejo. V vseh krajih delajo naši zaupniki naporno agitatorlčno brezplačno službo za socialistično stvar* ki je več vredna, kakor vsi milijoni radikalne in drugih strank- Le tako naprej sodrugi! Vsi, ki se zavedate, da je našai stranka stranka siromakov, ki ne premo* re toliko, da bi razsipavala z brezplačni* mi časopisi in plačanimi agitatorji, si po« stavljate velik spomenik, spomenik svo« bode in socializma. 18. marca, v nedelfcr bo izšla naša stranka čista in zmagovita* iz volilnega boja. Vsi, ki trpite in ste spo* znali, kdo vam dela krivico, boste vrgjl kroglico v 8. skrinjico.	'
KAREL MARKS NA ZADNJI POTL
17. marca 1883 so pokopali na poko« pališču Highgate v Londonu Karl*. Marksa- Samo malo ljudi ga je spre* milo na zadnji poti. Par sobojevnikov i* časov komunistične zveze in francosko revolucije, Engels, LeBner, Lochner, Lieb-knecht. oba zeta pokojnikova Laforgue im Longuet. potem še dva Marksova prijatelja: kemik Schorlemmer in živaloslovec Ray Lancaster.
Samotno je bilo torej ob grobu. N* bilo slavnih zastopnikov znanosti, ki jitrt je dal Marks novih snovi za nadaljnje de*
OČE.
(Dalje.)
Tako sem živel med materino ljubeznijo in očetovo okornostjo dan za dnem. Pozimi sem lovil pod hrastom za hišo šoje in druge prismojene ptice, ki so vtikale glave v moje zanjke. postavljal sem pod kozolcem snežne možice, ki sem se jih bal sam. ko je le^el na zemljo mrak. pomagal sem očetu plesti košare m kradel skrivaj suho sadje iz materine skrinje. Včasih sem svoje tat inske sposobnosti Posvetil tudi smetani, sladkorju in drugim sladkim stvarem- Toda pri tem sem imel večkrat tudi smolo- če sem pozabil, da je moj nos pregloboko pogledal v smetano in sem junaško zlezel na peč, kakor da sem docela nedolžen, ie prišla mati. pogledala je, ,pokimala z glavo In začul sem njene lažnjivo-stroge besede: »Aha mrha. si že spet lazil po skledah? Kai ti nisem Že stokrat povedala,
Volilci,
da smetana ni zate? Odkod naj vzamem denar za petrolej milo. za vaše srajce, ki jih trgate, kakor da rastejo s plevelom na njivi?«
In če je bila posebno slabe volje, me je pogostila s suho trsko, ki se je pa nisem bal bogve kako.
Janezek je rasel in postajal Janez, ki se pa ni zavedal, da živi, kakor se ne zaveda pretežna večina vsakdanjih ljudi. Bil sem jurček v samotnem gozdu, ki je pognal iz zemlje in čaka. kdaj ga pobere človeška roka. Dolgočasno bi bilo pripovedovati. kako sem dobil prve hlače, kako sem spravil srečno pod streho srajco, ki mi ni dala miru, dokler nisem prepričal matere, da sem že korenjak, kako me je udaril po Mcu škof in dejal, da sem postal Kristov vojščak in kako se je približal čas ko je bilo treba dati vaškim paglavcem slovo in nastopiti trnjevo pot lz očetove hiše do ljudske šole. Vse to je že stokrat povedano, in nepotrebno bi bilo
ponavljati še enkrat. Korak, ki sem ga storil takrat, ko sem prvič prestopil prag šolskega poslopja, pa se mi zdi preveč zanimiv, da bi ga prezrl. Kaj je šola in čemu morajo otroci obiskovati te zidane in po navadi na deželi največje hiše. o tem se mi ni niti sanjalo in še danes se bojim odgovoriti na to vprašanje, ker mi bo gotovo kdo očital, češ, lezeš z nosom tja, kjer ni njegovo mesto- Takrat sem se samo zavedal, da moram v šolo. ker sta mi oče in mati tako zapovedala in ker je tudi starejši brat hodil v šolo. Pravili so mi, da so tam stroge gospodične in gospodje, ki uče človeka čitati, pisati, računati in druge podobne španske zadeve, da so zelo hudomušni in če jih človek ne uboga, ga celo zlasajo in postavijo v kot. Vse to mi ni bilo posebno všeč in nikoli ne bom pozabil, kako sem stisnil pod pazduho platneno torbico z nekakimi cunjam podobnimi knjigami in s starim peresom, ki sem jih bil podedoval od brata.
ki se zavedate svojih pravic, vrzite kroglico dne 18. marca na Štajcpskcin v 8. skrinjico na Kranjskem v zadnjo, ki je tudi 8!
lo, za zgodovino fn ekonomijo. Pa še več, na zadnji noti ga ni spremil niti en zastopnik delavskega razreda tiste dežele, kjer je Marks živel in umrl. Marks torej ni žel slave — ni umrl kakor triumfatorji, Marks ni žel sadu za seme. ki ga Je vsejal- Stara tragedija duha se je ponovila: »Tudi ta duh je nehal delati, predno je njegovo delo moglo priti do moči na svetu.« Toda po Marksovi smrti je naglo rastlo delavsko gibanje v Marksovem duhu — in danes čimdalje bolj živi in dela njegov duh v vrstah razredno zavednega proletariata. — Sodelovati za uspešen razvoj marksizma naj nas vedno opominja 401etnice smrti — našega učitelja.
S škisi in pagati.
Golouhovski gospodi, ki jo je Slovenija pognala v svoj zadnji kotiček na severu, se ruši streha nad glavo. Organizacije in kraji, ki so stali še pred par tedni pod njenim uplivom. ji odpovedujejo — Sv. JLovrenc na Pohorju. Ribnica na Pohorju, Fram in Slovenska Bistrica, Pragersko in Maribor sam, kjer je že položen temelj za pravo organizacijo SSJ in KDZ. Ni čuda potem, da je svoje mandate potožilo na zadnji škis in pagat: Zmagati za vsako ceno. magari z zločinom! In tako se je mariborski tur odprl in iz njega izteka gnoj po vsej Sloveniji, zastrupljajoč to s svojim smradom.	*
Ves boj mariborskega disidentizma se je osredotočil na našo stranko. Laž, zavijanje, psovka, volilna sleparija, demagogija. »idejno« obrekovanje oseb, brez dokazov, brez vzrokov, dežujejo kar tako na shodih, sestankih, v osebnih razgovorih. v okrožnicah in pismih, letakih, v »Enakosti«, v »Volksstimmi«. To, kar počenjata ta dva lista v zadnjih dveh tednih, ni še doslei nikoli počenjala najbolj umazana klerikalna cunja in to pri Slovencih nekaj pomeni.
Zdi se. da je mariborskemu sopara--tizmu strah pred smrtjo zmedel poslednjo jasno misel, ker ves tisti gnusni naskok, ki ga vodi proti naši stranki, ga vodi pravzaprav proti eni sami osebi, meneč, da bo stranko upropastil če to osebo uioropasti. Ta oseba je sodr. Bernot. Kot bivšega oficirja, kot moža in očeta, zaradi inseratov v »Napreju« itd. itd., noben njegov korak, nobeno njegovo dejanje jim ni dovolj pošteno, da bi ga s svojimi umazanimi jeziki, s prostaškim potvorjenjem ne
  II g—MMM HMS—
Oče je odrezal kos črnega kruha, položil mi ga je v torbo in odšla sva. Med potjo ml je postajalo zdaj vroče, zdaj hladno sapa mi je zastajala v grlu in boječe sem se oziral okrog. Zdelo se mi Je, da so se vse smreke in bukve, po katerih sem včasih tako rad plezal in iskal ptičja gnezda, spremenile v hudomušne gospode in gospodične, da gledajo od vseh strani, kako capljam za očetom in komaj čakajo, kdaj me zgrabijo za ušesa in postavijo v kot Pred lepo zidano hišo v mestu sva obstala- Oče ml ie pokazal stopnjlce, ld so vodile tja, kjer je bil takrat moj pekel in me zapustil samega. Kaj se je godilo z menoj potem, kako sem plezal po stopniicah do šolske sobe, kako sem odprl vrata in obstal na pragu kakor Lotova žena pred Sodomo, to ml je ostalo v spominu le kot nekaka megla. Zavedel sem se pravzaprav šele tedaj, ko sem že prav pridno vlekel tanko gori debelo doli hi ponavljal za učiteljico, eno jabolko in še eno jabolko.
ponižali do cestnega blata in ga' predstavili ljudstvu kot zločin. Dobro vedo. da jih čaka za to njihovo smradjivo kampanjo strašna kazen, a to jim je vseeno — samo da se zgodi po volitvah in da dosežejo svoj namen pred volitvami — nezaupanje ljudstva do naše organizacije in glasove zase.
Zaman se je s par članki boriti proti volilnemu sleparstvu, nič ne pomaga v kratkem tednu pred volitvami pozvati obrekovalce na odgovor pred merodajno mesto. Slučaj Mihevčev, ki je sodr. Ber-nota istotako obrekoval kot denuncianta, a nam je pravni birokratizem onemogočil obračun žnjim do časa po volitvah, je služil Golouhovskim zavijačem za vzgled. Nastopili so z lažmi, ki zahtevajo zadoščenja, šele v zadnjih dveh tednih pred volitvami, ko je obračunati nemogoče. Edino, kar nam ostane, je to. da se obrnemo do vse poštene socialistične javnosti in jo pozovemo, naj se od smrada, ki se razširja iz Maribora, ne da omamiti. Naša kratka konštatacija je ta: Vse. kar pišeta »Enakost« in »Volksstimme« o sodr. Ber-notu kot oficirju, možu. očetu, za inserate odgovornemu funkcionarju itd., je podla laž, zavita sleoariia. V strankinem interesu predvsem bodo obrekovalci prisiljeni dokazati, kako umazane in neutemeljene so njihove trditve. To je naša beseda. Kdor pa meni, da so tiste trditve resnične in dela za namišljene grehe ene same osebe odgovorno vso organizacijo, mu ne moremo nič drugega reči, nego naj se le iz te organizacije takoj odstrani. Naj glasuje za Golouhovce. Nam bodo v zadoščenje odgovori Sv. Lovrenca in Ribnice na Pohorju, s Pragerskega, iz Frama, Slovenske Bistrice, Maribora samega in iz vseh krajev, ki se še bodo v mariborskem okrožju priključili našemu protestu proti kanfbaliziranju socialistične ideje in taktike s strani ljudi, ki so socializem doslej izrabljali samo v dosego svojih man-datarskih in koritarskih ambicij. Naši skupni protesti bodo tem ljudem dokazali, da je samomor častneiši nego pa življenje, ki visi na zadnjem škisu in pagatu!
Dnewn* vesti
Da bodo železničarskemu osobju od
1.	t. m. dalje priznali vse draglnjske doklade itd. kakor drugim državnim nameščencem. sporoča g. pokraj. namestnik nasproti vestem, ki se te dni razširjajo v javnosti. Radikalci so postali pred
:,mT -j--—-	----
Nekoč, ko sem bil že oravi šolarček, sem odtrgal v klopi desko in udaril svojega soseda po glavi. Zakričal je na vso moč, meni pa se je zdelo, da sem storil junaško delo. Samo plačilo je bilo nekam čudno. Učiteljica me je povabila na hodnik zamahnila je z desnico in videl sem pri belem dnevu vse polno zvezd. V ušesih mi je zvenelo še drugi dan. Spak, sem si mislil, odkod neki je vzelo tole mehko in nafrfuljeno revšče tako moč? Sicer pa so trdili, .da nisem posebno poreden in učiteljica me je celo pohvalila, ko jo je obiskala moja mati. Drug dogodek, ki ml je ostal globoko v spominu sem doživel pozimi.
V mestu je bil semenj. Zunaj je tulila burja in vrtela goste snežinke, ki so trkale na okna, češ. le stopite na plan. da se pomerimo, kdo je močnejši. Rokavic nisem nosil nikoli in poznal sem jih samo po imenu. Oče me je imel rad po svoje. Povedal ali pokazal mj ni tega nikdar, ker ni znal. ker so bile roke preokorna.
volitvami zelo pridni. Samo je Interen santno, da se njihova pridnost pokaže vedno šele tedaj, kadar se uslužbenstvo v svojem obupu oglasi. Drugače bi pač ne bilo draginjskih doklad itd. Še eno: namesto obljub, dajte uslužbenstvu, kar je uslužbcnstva, rajši izplačati.
Iz poštnih krogov nam pišejo: Gospod urednik! Kakor smo izvedeli iz časopisov, preganja oblastni direktor dr. Debeljak svojega podrejenega uslužbenca radi žaljenja uradne osebe oziroma urada. Zatekel se je z ovadbo k s. k. z § 104., kateri naj reši njegovo kruto užaljeno čast visokega upravnega funkcionarja v večen spomin in svarilni vzgled ostalemu osobju. — Bože mili! Koliko bridkih žaljenj. sramotenja, zapostavljanja, malenkostnih šikan je doživel in doživlja ravno ta uradnik in premnogi drugi g. Debeljaku neljubi uslužbenci po njegovih hlapcih in valptih! Kdo bo dal tem nedolžno preganjanim zadoščenja? — Vsi vemo danes orav dobro, kaj so to »filatelist>grosisti«. Ne opere jih noben zavraten poskus In tudi ne vsi redovi pa odlikovanja. Zakaj pa g. Debeljak ne poskusi oprati se na edino pravi način ter dakože svojo nekrivdo tega, kar so mu in kar se mu že javno očita? Pa je ta dični gospod vse lepo vtaknil v žep ter se potuhnil kakor žužek. Ker pa on tega ne stori in tudi storiti ne meni. svetujemo državnemu oravdništvu, naj stori ono svojo dolžnost, da se zadeva res končnoveljavno pojasni v prid javnosti in nedolžnih (?) gospodov samih. V ta namen bi se morale zaseči tako] vse v poštev prihajajoče oddaine knjige in re-ceioisi poštnega urada Ljubljana I. Eventualni izgovori skrbnih gospodov, da jih ne morejo izročiti iz kakršnegakoli vzroka — ne drže!! Vse to lahko dokažemo. Samo naj se blagovoli državno pravdnl-štvo obrniti na nas. S takimi izvedenci, kakor jih baje predlagajo izza upravnih kulis, se seveda ne bo dalo nikdar ničesar dokazati. Vsak petelin Ima korajžo na domačem ognjišču. Torej ne kdo Je pisal, ampak kaj Je plbal, je glavna stvar.
Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani javlja na temelju sklepa občnega zbora svojim članom-upokojencem, da je mesečna članarina od 1. aprila t 1. povišana na 3 Din. Od 1. maja t 1. se izplačuje za vsak smrtni slučaj 2500 Din. Občni zbor dovoljuje članom upokojencem, da plačujejo dosedanjo članarino 2 Din, in jim za to pritlče podpora v znesku 1500 Din. Vse upokojene prosimo, da naj-
r	11	SSBSSSSBaaSgjgl»
da bi me pogladile po glavi. Včasih pa je vendarle zagovorilo v njem očetovsko čustvo, in tako je bilo tudi tisti dan. Bil sem že v tretjem razredu in z zavistjo sem se oziral po mestnih otrocih, ki so hodili v novih oblekah, leroo umiti in počesani. kar pri meni ni bilo v navadi, ker sem moral pomagati očetu obdelovati zemljo in skrbeti za živino. Učitelj je brskal po slovnici in pravil nekaj o pridevniku in njegovem pomenu za naš jezik, ko so se nepričakovano odprla vrata in zagledal sem na pragu očeta. Kakršen je hodil med živino na semniu. tak je stal na pragu. V škornjih, ki so bili večji kakor obe njegovi nogi, v ponošenem, razstrga-nem kožuhu, z živinsko dlako na komolcih in hrbtu, v stari kučmi, ki mu je zlezla čez ušesa in s posebno otožno zadovoljnim smehljajem na ustih-
»Na. fant,« je spregovoril in stopil proti meni. »Rokavice sem ti prinesel, da te ne bo zeblo, ko se boš vračal domov.«
(Dalje prih.)
Kasneje do 1. julija t. 1. zanesljivo sporeče društvu, katero članarino žele v bodoče plačati Obširnejša letna poročila so razobešena na vseh postajah. — Odbor.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboliši in naicene ši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana.
Redna odborova seja podružn’ce »Svobode« v Spodnji Šiški se bo vršila dne 16- marca ob 8. zvečer z običajnim dnevnim redom. Točnost vseh odbornikov dolžnost. — Tajnik.
Celje.
Marksova proslava. V ponedeljek, 12. L m. se je vršila v gostilni »Zeleni travnik« brez velikega pompa in agitacije ob pol osmh zvečer lepo obiskana Marksova slavnost ob priliki 40letnice njegove smrti. Pevski zbor »Naprej« je zapel po otvoritvi »Čujte glas ogromni!« nakar je sodrug Koren v preprostih besedah predaval o Marksovem življenju in njegovem delu, katerega se danes oklepa ves svetovni proletariat. Akademični hlapci kapitalizma poskušajo z znanstvenimi dokazi zavračati znanstvene nauke socializma, ti dokazi se pa odbijajo na trdi skali njegovega dela in naukih, ki imajo milijone zagovornikov širom vsega sveta. Delavno ljudstvo je samo na sebi najboljši dokaz, da so Marksovi nauki pravilni. V kapitalističnem družabnem redu Jih samo občuti na lastnem telesu, in to ga sili k premišljevanju. Rešitev proletariata mora priti iz proletariata samega, v enotnih in d'scipliniranih organizacijah, v katerih ni in ne more biti prostora za provokaterje in izdajice. V tepi smislu je zaklical Karel Marks že leta 1848:	Proletarci vseh dežel, združite
se! Po končanem predavanju je spet zapel delavsko himno celjski pevski zbor »Naprej«.
Maribor
Dr. Kukovec Je telerraflral kralju
»Na severni meji Vaše države zmaguje Radič in Nemec. Odklanjam odgovornost, ako se pred volitvami ne izpuste Iz zaporov jugoslov. nacionalisti«. Jezikovnih napak se nam ljubi popravljati. Vprašamo le: kako in za kaj pa je dični dr. Kukovec »odgovoren«? Je v resnici tako domišljav, da misli, da pojde vse narobe radi ene njegove nesmiselne grož-njlce? Sicer pa smo slišali še pred oddajo Kukovčeve brzojavke, da Je preiskava proti Orjunašem, osumljenim napada na Cirilovo tiskamo, končana in da bodo Orjunci v najkrajšem času izpuščeni na pašo. Ali še eno: kako hoče ubogih par mladičev reševati milo rršo domovino? Ali s »silobranom«?
POZOR!
Organ?zacIje In zaupniki naj. takoj sDoroče Izid volitev telefonično kjer bo le mogoče. Organizacije in zaupniki v kranjskem volilnem okrožiu: pismeno na naslov: Ljubljana, poštni predal 168: telefonično: štev 312. brzojavno na naslov: »Naprej«. Ljubljana. — Organizacije In zaupniki mariborskega volilnega okrožja pa na naslov: Okrožno ta’niŠtvo SSJ in KDZ v Celju, Go-sooska ulica 3. brzojavno na naslov: Koren. Celje. Gosposka ulica.
ČUVARJI SKRINJIC!
V soboto, dne 17. t- m. ob 15. mora biti vsak naznanjen! čuvar navzoč na volišču pri sestavljanju otvoritvenega pro-
tokola. Tudi če ni bil pozvan od občinskega urada naj bo od določeni uri na mostu. Čuvarje, ki so nam iih organizacije in zaupniki naznanili do 20. februarja, smo naznanili, zato so upravičeni biti čuvarji naše skrinjice in morajo prisostvovati sejam volilne komisije. V soboto torej vsi čuvarji na volišče!
Socialisti spoštujemo vero, zato Je ne vlačimo v politiko, da z lažnjivimi frazami privabimo nezavedno maso na svoj mlin. Socialisti pravimo: Vera brez del Je mrtva.
IZ UNIJE SLOV. RUDARJEV.
Prejeli smo sledeči dopis:
Uredništvo »Napreja« naprošamo, da priobči v prihodnji številki »Napreja« sledečo pripombo k poročilu o unijske-mu zboru, objavljenemu v »Napreju« št. 53: da se ne vzame na znanje, ker ne odgovarja resnici. — Anton Prašnikar, Franc Gostiša in Franc Dolinšek za podružnico Unije slov. rudarjev v Zagorju. — Opomba poročevalčeva: Če poročilo ne odgovarja resnici, bi bila dolžnost ss., kateri so poslali pripombo, da povedo, kaj je v njem neresničnega. Žalostno je, da ne vedo, kaj se je sklenilo, čeprav so bili navzoči. Konštatiram: kar je zbor sklepal, je vse sklepal po predlogih podružnice Trbovlje, razen poročla načelstva. Čudno je, da so poslali ss. »Napreju« pripombo, in zakaj ne tudi »Delavcu«, v katerem je poročilo res netočno. Pa vemo zakaj to! Zato, ker se je to poročilo pisalo v Zagorju. Vsi delegati vedo, da je bila soglasno sklenjena odprava bolniške podpore ter uvedba prostih znamk članom I. razreda za časa bolezni. Sklep seje ožjega in širšega odbora Unije z dne 14. maja 1922 se je odobril samo, kar se tiče povišanja prispevkov, kar pa se tiče povišanja podpor, pa ni zbor sklepa odobril, temveč je sklenil, da se podpore ne povišajo. Predlog glede premestitve centrale v Celje je bil s 3 proti 3 glasovom odklonjen, s tem pa šc ni sklenjeno, da ostane centrala za večne čase v Zagorju marveč se lahko prestavi v kak drug kraj, če se pokaže, da bi bilo to koristno organizacijskemu napredku. Kar se pa tiče nastavljencev, se ni nič definitivnega sklepalo, ker 90 bili vsi mnenja, da spadajo v delokrog odbora. Pripomniti moram še to. da ni bil zbor na onem višku kakor bi moral biti. Vladalo je na njem nekakšno mrzFčno gibanje brez vsakega interesa za bodoče organizacijsko delo. Opažati je bilo, kako se vele-zaslužnl sodrugi s ciničnim nasmehom poslavljajo od voditeljskih mest. Gotovo ni to v skladu z našim soc. programom, ker smo v organizaciji vsi enaki, najsi bo kdo v prvi ali pa v zadnji vrsti. Novoizvoljeni odbor se gotovo zaveda, da je prevzel važno nalogo, a Izvršil jo bo, če ga bodo vsi člani zvesto podpirali pri njegovem delu, za katero bo na prihodnjem zboru moral polagati delegatom račune. Zavedati se mora tudi tega, da se bo moral ravnati natančno po pravilih in sklepih zbora. Če bi pa hoteli posamezniki sklepe pretvarjati, je dolžnost vsakega posameznega odbornika, da pove članom, da bodo potem sami odločali, kaj je v interesu org. in kaj ne. Le na ta način bomo vzbudili v proletariatu zaupanje in vero v organizacijo, katero je izgubil samo zaradi dosedanjega obsolu-tističnega vodstva v centrali.
Pariški komunisti so se borili proti režimu — naši »komunisti« se hodijo klanjat meščanskemu ministru!
Dopisi.
Litija. Neki člankar iz litijskega okraja odgovarja v »Novi pravdi« z dne 13- t. m. s precej neumnimi besedami. Mi litijski socialisti smo poročali v »Napreju« 8. t m., da so govorniki in kandidat NSS do-živeli v Šmartnem in Litiji fiasko. ki ga morajo samim sebi pripisati radi svojega slabega nastopa. Kajti, gospodje, če ste na vsakem shodu tako boječi, kakor ste bili v Šmartnem in Litiji, potem ste lahko sigurni, da ste izigrali. Obžalujem pa. da ste še teko daleč za 1 ■... da niste kapirali besed na vašem shodu v Litiji izvoljenega predsednika. Dobro znani člankar nam očita, da opravljamo službo za klerikalce. Nikdar je nismo in je tudi ne bomo. oač pa kličemo člankarja na odgovor. ali smo že mi delali kakšne kompromise v Litiji z nasprotnimi strankami. Nikdar! Vi, gospodje NSS. po lastnih izjavah zastopniki delavstva (pa ne zares)* spomnite se. kako ste se pri občinskih volitvah v Litiji nesramno vezali s kapitalisti J DS in jim »štango« držali. Ali vas ni nič sram? Ja, ubogo delavstvo bi vlekli za nos in potom njega prišli do mastnega korita — pa najprvo delajte, potem dobite zaslombo. Povemo vam. da nastopamo mi popolnoma sami brez vsakih kompromisov in tako tudi v bodoče, magari če ostane samo eden. če hočete izvedeti iz Litije več vaših grehov, katerih nobena voda ne opere, smo na razpolago-
GuštanJ. Volitve se bližajo, nasprotne stranke strašno delujejo, pošiljajo zastonj svoje časopise, radikalna stranka oošilja svojih listov vsak teden po cele klade brezplačno. O gos:>odje, zdaj pri volitvah vam nobena vrata niso preumaza-na in vidne vsakega umazanega in raztrganega človeka. A potem, ko bodo volitve končane, potem boste dajali delavcu namesto kruha kamen! Iz te moke pri nas ne bo kruha, ker delavstvo se je na članskem zborovanju 11. t. m. izreklo soglasno. da bo 18. marca vrglo svojo kroglico v 8. skrinjico. Kmetje v Tolstem vrhu in na Zelovcu. pripravite se na dan volitev vsi v 8. skrinjico! Povejte tudi vašim tovarišem, nai gredo vsi z vami. Kmetje vsaka druga skrinjica Je vam nasprotna skrinjica. Dajte zato 18. t m. obračun našim skupnim Izkoriščevalcem!
Radeče or! Zidan, mostu. V nedeljo,
11.	t. m. takoj po maši ob 7. je imela ne-zavisna stranka delovnega ljudstva Javni volilni shod v Radečah na trgu. Otvoril in predsedoval je shodu znani samostojno, NSS. republikansko, klerikalno, komunistično in nezavlsno pobarvani Iv. Kužnik. Obljubil je. da dobi vsak besedo, najsi bo katerekoli stranke. Navzočih je bilo 100—120 ljudi vseh strank. Prvi je dobil besedo nezavisni Pokovec. kateri je začel kričati in vabiti ljudi skupaj, ki so bili po celem trgu raztreseni, mala peščica pa je stala okoli mize predsednikove. Ker ljudstvo ni hotelo bližje, je polagoma začel svoj govor. Kakih 10 minut so ga pustili mirno govoriti, potem pa so začeli medklici in niso hoteli nehati dokler ni dobit nar toplih zaušnic neki pristaš SLS. Nato ie Pokovec zopet začel govoriti in zopet so padali medklici, ker ga pa ljudstvo ni hotelo več nosmušati je sodrug Pičinin zahteval, naj se da drugemu govorniku beseda. K besedi sta se priglasila samo sodrug Bohm in Pičinin. Bohm je v imenu oficieine Soc. stranke Jugoslavije stvarno odgovarjal na izvajania predgovornikova in pokazal fraze, ki jih trosijo večkrat pre-
Upton Sinclair:	Franice	Kremen. 54-nada1*-
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Mol ek a.)
Drugi dan je bil velik shod v proslavo ruske revolucije. Liza je upala, da pridrži svojega moža doma. Imela je težko slutnjo, da se zgodi nekaj strašnega na shodu: prepir, boj, France bo kričal nekaj in pohcaji mu razbijejo glavo s količi in potem odpeljejo vse poslušalce v ječo. Zastonj je France prisegal, da ne bo delal nič drugega, kakor prodajal knjige in ljudem odkazoval sedeže — Liza ga je čvrsto objela in se pošteno izjokala na njegovih prsih. Ko pa tudi to ni pomagalo, je zopet poklicala po sosedu starega Dreva, da naj pride hitro na pomoč. Veteran civilne vojne je prišel in začela se je dvojna ofenziva, toda France ni hotel odnehati. Naposled je Liza sklenila, da pojde z njim.
Peter Drev je dejal, da tudi njega zanima shod. Svetoval je ženi, naj pusti Franceta, on se pa vrne z vozom in najprvo odpeljeta otroke k njegovi stari, pri kateri prebijejo noč, nato odrineta v mesto, kjer se snideta s Francetom v opernem gledališču in po shodu se odpeljejo vsi trije skupaj domov. S tem so bili zadovoljni vsi, posebno pa France, ki je že sanjal, da se stari vojak naleze prevratne vročice na shodu.
Toda France je slabo računal. Na njegovo veliko presenečenje je zagledal starca v gledališču v bledomodri vojaški uniformi z dvema vrstama medenih gumbov na suknji. So-drugi so začudeno gledali uniformirano prikazen — in čudili so se toliko bolj, ker je bila ta prikazen v družbi Kremenovi. Stari kmet je tudi strmel v veliko množico, v rdeče vrtnice v gumbnicah in rdeče trakove v laseh deklet, gledal je okrašene stene in ograjo galerije z veliko rdečo zastavo in s prapori društva Karla Marksa, mladinske socialistične organizacije, unije strojnikov štev. 4717, unije tesarjev štev. 529 in Delavske kooperativne družbe. Obrnil se je k Kremenu in ga vprašal: »Kje je ameriška zastava?«
Nemški pevski zbor je zapel marseljezo, ki je izzvala hrupen aplavz in mahanje z rdečimi rutami. Jakob, predsednik shoda, je stopil v ospredje odra in otvoril zborovanje s kratkim uvodom. Rekel je, da so se vsi socialisti dolgo let posluževali prispodob, kadar so hoteli označiti razmere v Ameriki; navadno so rekli, da je pri nas »ravno tako kakor v Rusiji«. Ampak odslej ne bodo več mogli reči tega, ker Rusija je svobodna in Amerika bo sledila njenemu zgledu, kadar pride k pameti.
Nato je Jakob predstavil sodruga Pavla Mihailoviča, roškega socialista, ki je prišel iz New Yorka, da razloži pomen naj večjega dogodka v zgodovini. Pavel Mihajlovič, velik mož s črno brado in brkami ter profesorskega nastopa, je izrekel nekaj ruskih besed, potem pa je govoril eno uro v slabi angleščini. Skušal je povedati občinstvu, kako so Rusi dosegli svojo svobodo, katero vporabijo za osvoboditev proletariata v vseh ostal:h deželah. Njemu je sledil Rajer, zastopnik unije preprogarjev, ki je dejal, da Ameriki ni treba nobene, vojne z Nemčijo, kajti Rusija je pokazala nemškim delavcem, kaj jim je Storiti in Nemci ne bodo dolgo čakali. On ve, da pride kmalu revolucija v Nemčijo; njegov brat je urednik socialističnega lista v Lipskem in Rajer je prejel informacije o resničnem notranjem položaju v stari domovini.
Tretji je nastopil sodrug Kolar, urednik »Delavca«, in tedaj so prišle sitnosti. Mladi urednik ni izgubljal časa z uvodom, pač pa je z vsem ognjem takoj udaril po ameriškem militarizmu. On je mednarodni revolucionar in ni je kapitalistične vlade na svetu, katera bi ga prisilila, da bi oblekel vojaško suknjo za okrvavljeno sodrgo. Nikdar ga ne pripravijo, da bi moril svoje delavske brate v Nemčiji, Avstriji, Bolgariji ali na Turškem! Mogotci v Wall Streetu se bodo opekli, če mislijo, da lahko zapode Američane v klavnico . . . »Razumite me dobro« — je vpil Kolar na ves glas in vsakdo ga je lahko razumel — »razumite me, da jaz nisem pacifist, nisem proti vojni, ampak jaz si sam volim vojno in s kom se bom bojeval. Če mi potisnejo puško v roke, ne bom se je branil — o ne, kajti mezdni sužnji si že dolgo časa žele pušk — toda moja stvar je, proti komu namerim puško: proti sovražniku za mojim hrbtom — proti bratu delavcu iz Nemčije ali proti mojemu izkoriščevalci iz Wall Streeta in njegovim časnikarskim lakajem ter vojaškim marionetam! .
Te besede so padle kakor udarec bata in utonile v silovitem aplavzu, ki je zagrmel po vsej dvorani. Ali v tistem hipu se je razburjena množica zavedla, da nekaj ni v redu. Starec z belo brado in v bledo modri vojaški uniformi se je dvigtrl s svojega sedeža sredi gledališča in je kričal ter mahal z rokami. Ljudje blizu njega so ga skušali posaditi nazaj, pa se ni dal. Stiskal je pesti in se drl na vse grlo. Poslušalci so postali pozorni in iz radovednosti so utihnili z aplavzom. Tedaj se je slišal njegov tresoč glas:
»Sramota! Sramota! — Sram vas bodi! Ti fant tam gori, W govoriš izdajalsko!«	(Dalje	prih.)
krščeni voditelji in reševalci delavnega ljudstva. Ko je še v kratkih in jedrnatih besedah orisal delovanje reakcionarnih strank v državnem zboru, se je dotaknil tudi organizacije proletariata, kar pa Po-kovcu ni ugajalo. Ni hotel da bi delavec in kmet spoznala, kje je za njiju rešitev in katera organizaclia je prava, čista, pravična in poštena. Začel je delati medklice. ki na mu jih je sodr. Bohm stvarno odbil. To je pa Pokovčeve pristaše razdražilo in videti je bilo. da bo zopet nastal nemir. Zato je sodr. Pičinin posredoval pri predsedniku, naj ljudstvo opozori na red in disciplino. Med posredovan iem je končal sodr. Bohm svoj govor, nakar je zahteval sodr. Pičinin besedo. Predsednik ni hotel dati niemu besede in je zaključil shod. Ker pa sodr. Pičinin ni dobil besede, je otvoril shod KDZ in najprvo pošteno okrcal predsednika Kužnika, nato je v kratkem govoru podal sliko razmer po prevratu. Radečanom je poklical v spomin, kako so na trgu vse stranke obljubljale ljudstvu, da mu priborijo tako zaželjeno republiko, takrat je nastopil tudi župnik iz Št. Janža g- Bajc, kateri je še posebno ,poudarjal in zagotavljal republi-
ko, samo da ni povedal, kakšno republiko on hoče. Ko je sodr. Pičinin postavil vprašanje, ali se spominjajo na to. ali je res ali ne. so ljudje pritrjevali. Nato je orisal delovanje klerikalne stranke, komunistične stranke in Radičeve stranke, vprašal je. če je ljudstvo dalo svoj glas in zaupanje poslancem zato. da so komunisti delali kravale in uprizarjali atentate itd. in če je hrvatsko ljudstvo zato volilo poslance, da bodo doma sedeli in nič delali. ali pa zato, da gredo v Belgrad in jim priborijo, kar so jim pred volitvami tako obljubovali. (Medklici:. Sedaj jih poznamo!) Ko je še omenil, kako so komunisti zapeljali ljudstvo in s svojim postopanjem dali vladi povod, da je izdala obznano in uvedla zakon o zaščiti države, in ko je povedal, da je pod klerikalno vlado tekla kri na Zaloški cesti in da je pod to vlado začela rasti draginja in davki, je v kratkih besedah apeliraj na navzoče, naj vsak volilec trezno premisli, kateri stranki bo oddal 18. marca svoio kroglico, kateri stranki bo zauioal. da bo v resnici storila vse. kar je v njeni moči in ki bo zastopala koristi vsega ljudstva. Kdor je socialist, ta bo vrgel v 8. skrinjico svojo kroglico-
Med govorom je Pokovec vedno delal medklice, češ, na to bom odgovoril. Ker pa s. Pičinin prej ni dobil besede od njegovega predsednika, je tudi Pokovec ni dobil in je bil shod zaključen. Kakor sem. tako tja. Po končanem shodu, ki je trajal do 9%.. se je ljudstvo razšlo, nekaj pa jih je še ostalo na trgu in so se menili z vsakovrstnimi pogovori. — Sodrugi! Volilci! Na volilnem manifestu stranke delovnega ljudstva imate podpisana znana imena, med njimi Miho Korena, ki sedaj na radikalni listi kandidira. Poglejte natančno vse podpise, razmišljajte in sodite, povejte tudi vašim sotrpinom, kmetom, delavcem v tovarni, rudarjem, železničarjem, da bodo tudi oni vedeli, kdo je njih pošteni in pravični zastopnik. Enkrat so vas zapeljali, ne dajte se zapeljati v drugič, ko bo šiba sedaj hujša!! Ne pozabite pa na naše organizacije pomnožite naše vrste in razširjajte naš tisk. ker to je vaše orbžje. s katerim odbijate napade vaših nasprotnikov. Ne počivaj! Delaj, da zma-ga 8- skrinjica, ki je tvoja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
paiiasnHMBH
nepremočljive
deine piažže
za dame in gospode
priporoča tvrdka
A. & E. Skabernč
(Ljubljana, Mas ni trg 10.
mr Za nakup blaga ti
za moške in ženske obleke In perila po nalniiiih cenah
se priporoča tvrdka
R. MIKLAVC, LJUBLJANA,
Llngarjeva ulica, Prad Škofijo, Madarska ulica.
PERILO
za lame, gospele in otroke
po smernih cenah pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg It.