GOVORIMO ENO, DELAMO DRUGO
Ne, skupne službe KS pa ne !
Dostikrat poudarjamo, da morajo stališča in sklepi izvr-šilnih. ali kot vulgarno pravimo »obtastnih- organov odražati tudf sialiMa druibenopoiitifi-nih organizacij. In če je tako. potem tudi pravimo, da sta se samouprava tn politiKa* »naS-la- na isti valovni dolžini. Go-tovo ste se vpraSali, zakaj ven-dar tako dolg uvod in zakaj ne povemo, o čem bomo pravza-prav pisali. Bodimo torej kon-kretni. ObČinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad je že predlani menila, da je nesmo-trno. če ima skoraj vsaka kra-jevna skupnost v naSi občini (z izjemo nekaterih manjSih) pro-fesionalno zaposlenega tajni-ka krajevne skupnosti, admini-
stratorko, pa 5e rafiunovodjo. Defegati krajevnih konferenc SZDL so na seji konference občinske organizacije SZDL takrat poudarlll, da delavci, za-posleni v KS kot posamezniki in ne združeni v neko samou-pravno organizacijo. ne more-jo uresničevati vseh svojth sa-moupravnih pravic, zlasti kar zadeva delegatska razmerjado skupščine družbenopolitične skupnosti in do skupŠČin inte-resnih skupnosti. da so torej v primerjavi z zaposlenimi v OZO v neenakopravnem položaju. in da niso niti povezani v sindi-kalno organizacijo. Prav tako so menili. da tako veliko števi-lo računovodskih delavcev (praktično v vsaki  KS po en
računovodja) prav gotovo ne pomeni racionalnega trošenja družbenih sredstev in da bi tahko v skupni finančno-raču-novodskl sluibl z dosti manj zaposlenimi opravili vsa dose-danja opravila, poleg tega pa bi imeli enak pregled nad sred-stvi. Konferenca je takrat skte-nila. da morajo strokovne stuž-be izvršnega sveta oziroma oddetka za splošne in skupne zadeve pri naši občinski skup-Sčini pripraviti osnutke vseh samoupravnih aktov za usta-novitev delovne skupnosti za-poslenih v KS in za ustanovitev skupne (tnančno-računovod-ske službe za vse krajevne skupnosti. To stahšče, ki ga je OK SZDL ponovila tudi lani, je dobilo odraz tudi v sklepth izvrSnega sveta in občinske skupSčine julija lani.
OSNUTEK, PA OSNUTEK VSE PA ŠE PO STAREM
Skoraj dve leti sta mtnili, de-lovne skupnosti zaposlenih v KS Se nimamo, prav tako pa tudi ne skupne finančno-raču-novodske službe. Ves razplet dogodkov oziroma -poro-dnih- krčev ustanavijanja omenjenih institucij žal vse preveč spominja na znan pre-govor: »Psi lajajo. karavana pa gre naprej...« DrugaČe si na-mreč ne moremo raztagati dej-stev, da so na ponujeni osnu-tek samoupravnega sporazu-ma o ustanovitvi delovne skupnosti zaposlenih v KS (20. februarja 1980 so ga namreč dobile vse KS v na5i občini) poslale svoje pripombe samo 4 KS. na ponovno zahtevo pa je poslalo do lanskega junija pri-pombe 15 KS. Le-te so se z ustanovitvijo slrinjale. pri Če-mer pa so omenjale kot časov-no zavoro ustanovitev novih KS, ki so nastale z lanskotet-nim preoblikovanjem. Sestav* Ijalci so zato pripravtli lani sep-tembra nov osnutek, vendar KS nanj sploh niso reagirale oziroma so po ponovni zahtevi začele dajati soglasja ali pa phpombe. Od 28 KS je pripom-be oz. soglasja za ustanovitev skupne službe dafo le 10 kra-jevnih skupnosti. kar je vseka-kor premalo za popolno sliko ali za končno odločitev, kdaj
bodo    novo   skupno   službo ustanovili.
Ker zastavljene naloge niso potekale po predvidenem ro-kovnlku, je izvršnl svet letos januarja ponovno sklical vse računovodske delavce in tajni-ke iz KS. Na tem sestanku so med drugim ugotovili. da KS doslej niso naredile ničesar, da bi organiziralt bodisi de(ov-no skupnost, bodisi skupno računovodsko službo, da se čuti »dofočen odpor- do take organiziranosti. zfasti računo-vodske službe, da ne vedo, kdo bo financiraf skupno fi-nančno službo, kakšno bo knjiženje, kje bodo prostori, kdo bo to službo vodil in po-dobno. Da bi naredili temu ma-ratonskemu samoupravnemu ustanavljanju konec, so ime-novali novo komisijo, ki bo pri-pravila nov, že tretji osnutek in ga dala do konca meseca v javno obravnavo. Upamo lah-ko, da bo nova komtsija. ki jo, da posebej poudanmo, sestav-fjajo tajniki in računovodje \z nekaterih KS, le uspela pripra-vtti za vse sprejemljiv osnutek.
DELEGATI   IN  DPO ENO, SVETI KS DRUGO!
Spremljavalcu t«h maraton-skih razprav all pa ovinkarje-nja okrog znanlh §kf«pov •• s«veda zastavl|a več vpra-*an), ki pa ne bl smela ottati brez odgovora. Kako je mogo-če, da so delegatl krajevnlh konferenc SZDL In pa delega-tl kra|evnlh tkupnottl tako na •e)«h konference SZDL (aprl-la 1979 In (ullja 1980) kot na sejl zborov obČlnske »kupiči-ne (jullja 1980) glasovali za uttanovltev omenjanlh služb in delovne akupnostl zaposle-nlh v KS, aveti krajevnlh skup-nosti ozlroma skupAčine KS, all pa morda samo tajnlki KS pa so proti oziroma toh skle-pov nočejo »prehitro« uresnl-čttl. Alf delegati krajevnlh konferenc SZDL In pa delega-tl Iz posameznih kraievnih skupnosti nlso tako »moLnl«, da bl preprlčali ali seznanilt svete KS fn njihove tafnfke o svojlh odločltvah? Morda bo pa le res, kot smo zaplsalf v naslovu, da govorimo eno, delamo pa drugo!?         V.G.