MariboT in SloveiicirNekaj časa sem se obrača pozornost Slovencev posebno na mesto Celje. To je prav. Ne mora pa se odobravati in tudi ni prav, da se ne brigamo za Maribor. Na to mesto bi morali posebno pozornost obračati, ker je po velikosti drugo mesto štajarske dežele, ker ie blizu nemSko-slovenske meje, ker ima važne učne zavode, ker je vsled svoje trgovine in lege za naše gospodarske in politične razmere zdaj že imenilno, pa še bode imenitnejše postalo, ako se izvrši reorganizacija sodišč vsled novega civilnega postopnega reda, in ako se Ioči administrativno slovenski Štajar od neraškega. Na vse te okolnosti moramo že zdaj misliti, mi se moramo na nje resno pripravljati. Tu ne velja noben izgovor. Kdor zagovarja nasprotno slališče,; še politično ni goden in ne razumeva naloge naSe dčbe,'-ali••• pa se boji truda in dela, da celo zamere naših narodnih in političnih nasprotnikov. V Maribbru so dani vsi pogoji, da jse slovenski živelj lahko utrdi, da se more tako organizirati, da bode zaslomba in ponos bralom, strah nasprotnikom. . • . V Mariboru je razumništvo številnb, zastopa vse stanove. Tu imajo Slovenci razne zavode, razna drušlva, celč svojo tiskarno in razne časnike imajo. • In vefidar je vse mrlvo, ni zapaziti nikjer pravega življenja. Kaj je temu uzrok ? Slovencem v Mariboru manjka središča in združenja ali koncenlracije. Kakor se Slovenci v Mariborn porivajo po raznih gostilnicah in kavarnah, lako delajo ludi njih društva. Ako pride narodnjak z dežele v meslo, ne najde nikjer slovenske družbe. Ge je treba napraviti kak shod ali zborovanje, ni dobiti primernega prostora. Narodni zavodi so raztresehi po meslu; težko jih je najli, pa še težavneje dobiti njih zastopnike in merodajne ošebe. Od dneva do dneva se čuti bolje in bolje potreba, da se vendar tudi za mariborske Slovence pripravi ^skiipnn st.rftha, nflrndni dnm... Ne odlagajte več, gospodje! Skrairii čas .je. Kar jebilo v Ptuju mogoče doseči peščici narodnjakov brez posoiilnico, kar so izpeljali Brožičani tako hitro, to se da dognati tudi v Mariboru, kjer \e inteligence dosti, pa tudi precej kapitala. Ko bodo imeli Slovenci v Mariboru svojo gostilnico in kavarno, ko bodo v narodnem domu pripravni prostori, za shode, koncerle, glediške predstave, ko bodo vsa narodna društva in vsi narodni zavodi pod skupno streho, pokazala se bode moč slovenskega življa, bode ta začel uplivati na okolico in na celi okraj. Središče v Mariboru se mora oživeti, srce in glava stopiti morata na svoje mesto,- in vsi udje se njima pri-; družijo !••:.-. ¦ Vsled tega, da se Slovenci v Mariboru združijo v. narodnem domu, bodo se še le.prav spoznali med seboj, | irodo se drug drugega oklenili, bodo doKTa obstoječa I uruštva in zavuu^ novo poupuro, nuve moči, v popol- I nitev organizacije bodo se lahko osnovali novi zavodi in nova društva, če se pokaže potreba takih. Znameniti napredek celjskih Slovencev, ki se opira na združitev močij, vstrajnost in neustrašenost, naj ojači mariborske Slovence!' V to pomozi Bog! F. J.