Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 5 | 2005 Procesnopravna jamstva Dvojna predramitev za slovensko oblast Odprava kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – kako naprej ? Double Wake-up Call for Slovenian Authorities: Effective Legal Remedies for the Violation of the Right to a Trial within a Reasonable Time – Now What? Saša Zagorc Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1768 DOI: 10.4000/revus.1768 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 novembre 2005 Number of pages: 45-53 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Saša Zagorc, « Dvojna predramitev za slovensko oblast », Revus [Spletna izdaja], 5 | 2005, Datum spletne objave: 12 février 2013, ogled: 09 mai 2019. URL : http://journals.openedition.org/revus/1768 ; DOI : 10.4000/revus.1768 All rights reserved D v o j n a p r e d r a m i t e v z a s l o v e n s k o o b l a s t : O d p r a v a k r š i t e v p r a v i c e d o s o j e n j a v r a z u m n e m r o k u – k a k o n a p r e j ? Sa ša Za gorc 1. Dve sod bi na en mah Šes te ga ok tob ra 2005 se je zgo di lo to, kar so mno gi v Slo ve ni ji pri ča ko va li že dalj ča sa. Ev rop sko so di šče za člo ve ko ve pra vi ce (ESČP) je v za de vi Lu ken da pro ti Slo ve ni ji (št. 23032/02) iz rek lo, da sta bi li kr še ni pra vi ca do so je nja v raz - um nem ro ku1 in pra vi ca do učin ko vi te ga prav ne ga sred stva v Ev rop ski kon - ven ci ji za var stvo člo ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin (EKČP).2 Kar ne bi bi lo nič pre tres lji ve ga, če bi bil to osam ljen pri mer. Ven dar ESČP v četr ti in pe - ti to čki iz re ka sod be na da lju je, da so te kr šit ve po sle di ca sla be ga de lo va nja do - ma če za ko no da je in prak se ter da mo ra Re pub li ka Slo ve ni ja (RS) s pri mer ni - mi za kon ski mi me ha niz mi ter s sod no prak so in ukre pi sod ne upra ve3 za go - to vi ti pra vi co do so je nja v raz um nem ro ku. Pet dni po zne je je iz šla tu di od loč - 45Dvoj na pred ra mi tev za s lo ven sko ob last : Od pra va kr š i tev pra v i ce … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Re le vant ni del pr ve ga od stav ka 6. čle na EKČP do lo ča: »Vsa kdo ima pra vi co, da o nje go vih ci vil nih pra vi cah in ob vez nos tih … v raz umen ro ku od lo ča ne od vis no in ne pri stran sko z za ko nom usta nov lje no so di šče.« 2 V 13. čle nu EKČP je do lo če no: »Vsa kdo, či gar pra vi ce in svo bo šči ne, za jam če ne s to Kon ven ci jo, so kr še - ne, ima pra vi co do učin ko vi tih prav nih sred stev pred do ma či mi ob last mi, in to tu di, če je kr ši tev sto ri la urad na ose ba pri oprav lja nju urad ne dolž nos ti.« 3 Iz rek v an gleš kem ori gi na lu go vo ri o »ad mi ni stra ti ve prac ti ces«. Gle de na raz lo go va nje ESČP v za de vi Lu - ken da lah ko ta iz raz raz ume mo kot sod no prak so in ukre pe sod ne upra ve. Saša ZAGORC, 2005: Dvojna predramitev za slovensko oblast. Odprava kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – kako naprej? Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 5. 45–53. www.revus.eu ba Ustav ne ga so di šča RS v za de vi U-I-65/05, v ka te ri je so di šče ugo to vi lo, da je za kon o uprav nem spo ru v na sprot ju z usta vo, ker ni ma do ločb, ki bi omo - go ča le uve lja vl ja nje pra vič ne ga za do šče nja v pri me ru, ko je kr ši tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku pre ne ha la, to je, ko je so di šče v za de vi, ki je tra ja la ne ra zum no dol go, že spre je lo od lo či tev na zad nji in stan ci. Vpra ša nje je, ali je na ključ je, da si sod bi sle di ta v ta ko krat kem ob dob ju. Hit rost spre jet ja za dev ne od loč be ustav ne ga so di šča4 je na mreč pri mer, ki bi ga lah ko raz la ga li kveč je mu na sprot no od iz re ka, ki ga je spre je lo ESČP. To si - cer go vo ri v prid te zi, da je ustav no so di šče na me no ma sle di lo sod bi ESČP. Ven dar le več ar gu men tov go vo ri v prid na ključ ne mu za po red ju do god kov. Ni - ti ni ESČP pr vič ob rav na va lo slo ven ske prob le ma ti ke so je nja v raz um nem ro - ku (za de ve Ma ja rič, Tri čko vić in Be lin ger)5 ni ti ni ustav no so di šče pr vič ugo - to vi lo, da ure di tev od prav lja nja kr ši tev za ra di ek sces no dol go traj nih sod nih pos - top kov ni v skla du z usta vo (Up-369/97, Up-73/97 idr). Od loč be obeh so dišč so bi le do zdaj pri za nes lji ve do slo ven ske ure dit ve – ESČP je še le zdaj iz rek lo pr vo me ri tor no sod bo v zve zi z (ne)učin ko vi tost jo sod ne ga sis te ma v RS; ustav no so di šče pa še ni po se ga lo v nor ma tiv no ure di - tev, am pak je od lo ča lo le o do lo če nih vi di kih so je nja v raz um nem ro ku na pod - la gi vlo že nih ustav nih pri tožb. Z ome nje ni ma od loč ba ma se je si tu a ci ja pre cej spre me ni la. Ko re nit po seg v »slo ven sko sod no za spa nost« po me ni ta že ome - nje ni četr ta in pe ta to čka iz re ka sod be ESČP. Gre za t. i. tip od lo čit ve Bro ni - ow ski, pri če mer ESČP de jan sko prev za me vlo go ne kak šne ga ustav ne ga so di - šča in ugo to vi sis tem sko ne sklad nost v to že ni dr ža vi z EKČP.6 Za ta raz me ro - S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 46 4 Kot iz ha ja iz od loč be ustav ne ga so di šča, je bi la po bu da za pre so jo ustav nos ti naj ver jet ne je vlo že na feb ru - ar ja ali mar ca 2005, o njej pa je ustav no so di šče me ri tor no od lo či lo naj po zne je sep tem bra 2005, kaj ti upo - šte va ti je tre ba, da je po tem ena od ustav nih sod nic pri pra vi la še prit rdil no lo če no mne nje. 5 V za de vah Ma ja rič (št. 28400/95) in Tri čko vić (št. 39914/98) se je ESČP pri mar no ukvar ja lo le z vpra ša - njem so je nja v raz um nem ro ku, ni pa se spu šča lo v sis tem sko pre so jo prav nih me ha niz mov in prak se gle - de od pra ve kr ši tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku. ESČP je v za de vi Be lin ger (št. 42320/98) ugo to vi - lo, da me ha niz mi za od pra vo kr ši tev ni so ustrez ni stan dar dom EKČP (do kaz no bre me le ži na vla di dr ža - ve). Več o tem Ga lič A.: Ustav no ci vil no pro ces no pra vo, str. 361–363. 6 Na krat ko po ve da no, ESČP je sko zi prak so raz ši ri lo do met 41. čle na EKČP, ki za go tav lja po de li tev pra vič - ne ga za do šče nja, ta ko da lah ko zdaj so di šče v iz re ku sod be od dr žav čla nic zah te va takš no rav na nje, s ka - te rim se učin ko vi to od pra vi kr ši tev kon ven cij skih pra vic. Do te ga skle pa je mo go če pri ti le, če pri vo li mo, da ima jo sod be ESČP ne po sred ni uči nek v dr ža vah čla ni cah. ESČP do takš ne prak se ni pri šel na mah, am - pak je za čel pos to po ma z za de vo Scoz za ri in Gi un ta pro ti Ita li ji (št. 39221/98 in 41963/98), v ka te ri je so - di šče ob pri so je nem pra vič nem za do šče nju v ob raz lo žit vi sod be zah te va lo od Ita li je tu di to, da sprej me sploš ne ali po sa mič ne ukre pe, na pod la gi ka te rih bi pre ne ha le kr šit ve ugo tov lje nih kon ven cij skih pra vic, in da za go to vi ustrez ne prav ne me ha niz me za od pra vo učin kov kr ši tev kon ven cij skih pra vic. V iz re ku v za - de vi As sa nid ze pro ti Gru zi ji (št. 71503/01) je zah te va lo, da Gru zi ja ne mu do ma iz pus ti pri tož ni ka, kar je ta tu di sto ri la. V za de vi Bro ni ow ski pro ti Polj ski (št. 31443/96) je ESČP ugo to vi lo, da so kr šit ve EKČP po sle di - ca sis tem skih te žav, ki so po ve za ne s sla bim de lo va njem do ma če za ko no da je ter prak se in ki so po sle di ca nev zpo stav lje ne ga učin ko vi te ga me ha niz ma, s ka te rim bi se za go to vi lo ustrez no po vra či lo za od vze to zem - www.revus.eu ma nov, s prak so iz obli ko van kon cept sod nik ESČP Bošt jan M. Zu pan čič upo - rab lja iz raz in ter na ci o na li za ci ja ustav ne ga pra va.7 Ugo to vi tev, ki bi nas mo ra la vse do kon čno pred ra mi ti, ni iz rec no na pi sa na v iz re ku sod be ESČP, am pak jo je mo go če lo gi čno iz pe lja ti iz nje ga. Ker so kr - šit ve sis tem ske na ra ve, bo ESČP pri ob rav na vi na dalj njih pri me rov zo per Slo - ve ni jo – teh je pred ESČP ogro mno, in si cer pri bliž no 500 – vna prej šte lo, da je slo ven ska ure di tev v tem okvi ru v ne sklad ju z EKČP. Se da nja pa le ta mož nih prav nih sred stev, od tož be v uprav nem spo ru, nad zor stve ne pri tož be, od ško - dnin ske ga zah tev ka in ustav ne pri tož be, ne za go tav lja za dost ne ga in učin ko vi - te ga prav ne ga var stva v te o ri ji in prak si. Gro zi nam to rej, da bo ESČP v pri me - ru, da dr žav ni or ga ni v RS ne ukre ne jo ni če sar za od pra vo dol go traj nih sod - nih pos top kov in v zve zi z za go tav lja njem od prav kr ši tev, brez pre so je o učin - ko vi to sti de lo va nja sod ne ga sis te ma iz re ka lo pra vič na za do šče nja tož ni kom. Če upo šte va mo, da je ogro mno sod nih pos top kov v RS že na pr vi po gled ne ra - zum no dol gih in da za ta ke pri me re ESČP upo rab lja sploš no oce no pos top ka (ove ra ll as ses sment), bo ta kih sodb EKČP zo per RS vse več. Do sled no od prav lja nje kr ši tev za ra di so je nja v ne ra zum nem ro ku na mreč po me ni, da za os tan ki ter za ra di njih nas ta la ško da in ne všeč nos ti ne mo re jo bi ti na ple čih tis tih, ki so se za nes li na de lo va nje sod ne ga sis te ma. Za to je od - loč ba ustav ne ga so di šča več kot dob ro doš la in po me ni ve lik sis tem ski ko rak k ure dit vi vpra ša nja sod nih za os tan kov. Od go vor nost za de lo va nje sod ne ga sis - te ma ta ko ne le ži le na sod ni kih, am pak tu di na vla di in dr žav nem zbo ru, ki mo ra ta pri pra vi ti in za go to vi ti fi nanč na, or ga ni za cij ska in teh nič na sred stva za ne mo te no de lo va nje sod ne ga sis te ma (ta ko tu di od loč ba ustav ne ga so di šča v za de vi Up-41/98). Zdaj je na po te zi vla da, da pri pra vi ustrez ne spre mem be za - ko no da je, pri če mer pa, kot opo zar ja ustav no so di šče, naj upo šte va iz kuš nje dru gih dr žav (pred vsem Ita li je in Hr vaš ke), da ne bi pri šlo do do dat ne ga po - dalj ša nja tra ja nja sod nih pos top kov ozi ro ma do še več je pre ob re me nit ve ustav - 47Dvoj na pred ra mi tev za s lo ven sko ob last : Od pra va kr š i tev pra v i ce … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T ljo pri tož ni ka in dru gih. Za to je ESČP iz rek lo, da mo ra Polj ska s pri mer ni mi za kon ski mi me ha niz mi in prak - so za go to vi ti uve lja vi tev pra vi ce do za seb ne last ni ne, ta ko da bo do pri tož nik in dru gi upra vi čen ci bo di si do bi li po vra či lo v na ra vi bo di si ena kov red no na do mest no od ško dni no. Na kon cu, ko nec sep tem bra 2005, se je Polj ska v pri ja telj ski po rav na vi s pri tož ni kom med dru gim za ve za la, da bo sis tem sko ure di la pred met - no vpra ša nje tu di za dru ge upra vi čen ce. Z za de vo Bro ni ow ski je to rej ESČP sto pi lo še na zad njo stop ni co na po ti, da za go to vi ustrez no pro ti u tež kr - šit vam EKČP, in to ne več zgolj v ob raz lo žit vi (Scoz za ri) in ne več zgolj pri tož ni ku (As sa nid ze), tem več v iz re ku kar za niz po dob nih pri me rov (Bro ni ow ski). Iz rek v za de vi Lu ken da se ta ko re koč ne raz li ku je od iz re ka v za de vi Bro ni ow ski. ESČP zač ne z ugo to vi tvi jo, da je v dr ža vi sis tem ska te ža va, ka te re po sle di ca je sis tem sko kr še nje pra vic iz EKČP. Na to pa sle di iz rek, da mo ra dr ža va od pra vi ti ovi re ta ko na za ko no daj ni rav ni kot v okvi ru prak se iz vr šil nih ali sod nih or ga nov na tak na čin, da iz teh raz lo gov ne bo več kr ši tev kon ven cij skih pra vic. 7 Zu pan čič, B. M.: Med na rod na sod na pre so ja in in ter na ci o na li za ci ja ustav ne ga pra va, Prav na prak sa, št. 1/2005, str. VI II; Zu pan čič, B. M.: O raz la gi sod nih pre ce den sov in sodb ter po se bej sodb Ev rop ske ga so - di šča za člo ve ko ve pra vi ce, Rev us (2004) 2, str. 25–27. www.revus.eu ne ga so di šča, če bi bi la ta pris toj nost po de lje na sled nje mu. Ustav no so di šče naj bi so di lo na pr vi stop nji le v pri me ru, ko gre raz re še va nje po memb nih prav - no-po li tič nih vpra šanj (do pust nost re fe ren du ma, po tr di tev po slan skih man da - tov itd.), za to se lah ko stri nja mo z opo zo ri li v od loč bi ustav ne ga so di šča.8 Na če lo sub si di ar nos ti iz 1. čle na EKČP pred pi su je, da so dr ža ve tis te, ki so pri mar no od go vor ne za upo ra bo in uve lja vi tev jam stev EKČP. ESČP za to pred - la ga slo ven skim ob las tem, da bo di si spre me ni jo ure di tev se da njih prav nih sred - stev bo di si uve de jo no va. Pri ure ja nju ustrez ne ga var stva se po stav lja jo vpra - ša nja: 1. ali ure di ti pos top ke za od pra vo kr ši tev pred sod ni mi ali dru gi mi dr žav ni - mi or ga ni, 2. ka te ri sod ni or gan je naj bolj pri me ren za te pos top ke in 3. ka te ra prav na sred stva naj bo do na vo ljo stran ki. Pre den se spus ti mo v is ka nje od go vo rov, je tre ba na ves ti, da ESČP ni ugo to vi - lo kr ši tev EKČP, ker je sku pek vseh mož nih prav nih sred stev de jan sko pred - stav ljal za dost no var stvo pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku, če prav po sa - mez na prav na sred stva ni so bi la iz ka za na kot učin ko vi ta (od loč ba ESČP v za - de vi Sil ver in dru gi pro ti Zdru že ne mu kra ljes tvu, z dne 25. mar ca 1983, Se ri es A, št. 61). Če ve lja, da ESČP pre ver ja učin ko vi tost prav nih sred stev kot ce lo to, iz te ga sle di, da dr ža va čla ni ca ne sme v no be nem pri me ru do pus ti ti, da pri - tož nik za ra di so je nja v ne ra zum nem ro ku ni ma za go tov lje ne ga vsaj ene ga učin - ko vi te ga prav ne ga sred stva, bo di si po sa mi čno bo di si sku paj. Kri te ri ji EKČP pa ne zah te va jo, da ima do lo če no prav no sred stvo učin ke kot »ge ne rič no zdra vi - lo«. Ustav no so di šče v od loč bi ome nja sta li šče ESČP v za de vi Kud la pro ti Polj - ski (št. 30210/96), da ni nuj no, da mo ra o prav nem sred stvu od lo ča ti so di šče. Me nim, da to sta li šče za Slo ve ni jo ni po memb no, kaj ti že za ra di z usta vo do - lo če ne sub si di ar nos ti var stva ustav nih pra vic v uprav nem spo ru (»Če ni za go - tov lje no dru go sod no var stvo …«) je ra ci o nal no, da od prav lja nje kr ši tev prev - za me sod ni or gan.9 Na pr vi po gled se zdi, da je že ustav no so di šče del no na - ka za lo na dalj njo pot, ko je ugo to vi lo ne us tav nost za ko na o uprav nem spo ru, ter s tem pred la ga lo za ko no da jal cu, da se od lo či za uprav no sod no var stvo. Ven - dar ni nuj no, da se za go to vi ustrez no var stvo z uprav nim spo rom, kaj ti ugo to - vi tev ne us tav ne prav ne praz ni ne v za ko nu o uprav nem spo ru iz ha ja iz do loč - S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 48 8 Do dat ne pri mer jal ne ar gu men te pro ti po de lit vi pris toj nos ti ustav ne mu so di šču na va ja že Ri bi čič, C.: Hr vaš - ka v ob je mu ESČP, Prav na prak sa, št. 17-18/2005, str. V. 9 Če ni za go tov lje no dru go sod no var stvo, od lo ča v uprav nem spo ru pris toj no so di šče tu di o za ko ni to sti po - sa mič nih de janj in ak tov, s ka te ri mi se po se ga v ustav ne pra vi ce po sa mez ni ka (dru gi od sta vek 157. čle na Usta ve RS). www.revus.eu be dru ge ga od stav ka 157. čle na usta ve, ne pa iz te ga, da bi prav ta za kon mo - ral ure ja ti ustrez no prav no var stvo. Kri ti kov sis te ma za go tav lja nja od pra ve kr ši tev v uprav nem spo ru ne manj - ka.10 Na tem mes tu je tre ba pre teh ta ti, na ka te rem so di šču in v ka te rem pos - top ku naj bi se za go to vi la od pra va kr ši tev. Gle de na na ra vo pos top ka – kr šit ve pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku za de va jo raz mer je med dr žav nim or ga - nom in po sa mez ni kom – je za še te ko če pos top ke naj bolj pri me ren uprav ni spor. Pri tem opo zar jam, da ne ver ja mem, da lah ko v te ku ne ra zum no dol ge - ga sod ne ga pos top ka spro ža nje no ve ga sod ne ga pos top ka (na ka te rem ko li so - di šču) v bi stve nem pri spe va k skraj ša nju tra ja nja ali pre pre čit vi za vla če va nja pr ve ga sod ne ga pos top ka. V ta kih si tu a ci jah je naj po memb ne je, da se de jan - sko pos pe ši pr vi pos to pek. To stran ka lah ko do se že pred vsem z nad zor stve no pri tož bo, ki je na nor ma tiv ni rav ni po vsem za do vo lji vo ure je na.11 Os ta ne še vpra ša nje, ka te ri or gan naj od lo ča o pra vič nem za do šče nju kot od me ni za ne - ra zum no dol go vo de ne pos top ke s stra ni dr ža ve. Smot rno je, da o njem po kon ča nem ne ra zum no dol gem sod nem pos top ku od lo ča tis ti or gan, ki ima naj - več jo uspo sob lje nost za to vrst no pre so jo, to pa je prav dno so di šče. Ustav no so di šče ni iz rec no ugo to vi lo ne us tav nos ti si tu a ci je, ko pos to pek še te če, ven dar je obi ter dic ta dvo mi lo o učin ko vi to sti sod ne ga var stva za pri mer ne ra zum no dol ge ga še tra ja jo če ga so je nja. Ko pos to pek še te če, je mo go če za - go to vi ti ustrez no za do vo lji tev stran ki s tem, da se, pr ven stve no, pos pe ši raz re - ši tev pos top ka ali pre pre či za vla če va nje pos top ka ozi ro ma se ji, se kun dar no, po nu di ustrez no de nar no za do šče nje (stran ka sa ma si cer ni ma ustrez ne ga od - ško dnin ske ga var stva v te ku pos top ka – glej sod bo ESČP v za de vi Mif sud pro - ti Fran ci ji, št. 57220/00). Ustav no so di šče je naj ver jet ne je dvo mi lo, da bi tu di dru gi ukre pi za pos pe ši tev pos top ka, ki jih ima na vo ljo stran ka, lah ko de jan - sko pri po mo gli k pos pe šit vi sod nih pos top kov. K ta ke mu sta li šču pri spe va tu - di ne u ve lja vl ja nje tis tih ukre pov, ki so zu naj do me ta strank v pos top ku, ven - dar pa s svo ji mi učin ki lah ko vpli va jo na de lo va nje sod stva kot sis te ma in tu - di na de lo po sa mez ne ga sod ni ka (iz rek ukre pov pri nad zo ru sod niš ke ga de la, uve lja vl ja nje dis ci plin ske od go vor nos ti, po de li tev ne ga tiv ne oce ne sod ni ko ve - ga de la itd.).12 Vse ka kor so ob rob na spo ro či la ustav ne ga so di šča za dos ten raz - 49Dvoj na pred ra mi tev za s lo ven sko ob last : Od pra va kr š i tev pra v i ce … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 10 Ga lič, A.: Ustav no ci vil no pro ces no pra vo, GV Založba, Ljub lja na 2004, str. 373–376. Nje go vim sta li ščem prit rju je tu di Je null H.: Za go tav lja nje so je nja v raz um nem ro ku de le ge la ta in de le ge fe ren da, Prav na prak - sa, št. 13/2003, str. VII. 11 Če upo šte va mo ana li zo ESČP o učin ko vi to sti nad zor stve ne pri tož be za pri tož ni ka, lah ko iz na ve de ne ga iz - ha ja le to, da le ži jed ro prob le ma v ob rav na va nju nad zor stve nih pri tožb. O kri ti ki sled nje ga glej več Ber - den, A.: Pri spe vek k raz pra vi o po ve ča nju sod ni ko ve od go vor nos ti, Prav na prak sa, št. 18/2003, str. V. 12 Dvom v de fac to učin ko vi tost teh ob lik nad zo ra nad de lom sod ni ka je pre prič lji vo pri ka zal Ber den, A.: op. cit., str. IV–V. www.revus.eu log za vla do, da res no pre mis li tu di o za kon ski ure dit vi te ga vpra ša nja, in pred - vsem za pris toj ne sod ne or ga ne, da že za go tov lje ne za kon ske ukre pe de jan sko ures ni ču je jo. Ustav no so di šče je v ome nje ni od loč bi zah te va lo za kon sko raz ši ri tev te me - lja od go vor nos ti dr ža ve za ne ma te ri al no ško do tu di za pri me re, ko pri tož ni ku ško da nas ta ne za ra di so je nja v ne ra zum nem ro ku.13 To ve lja za od pra vo kr ši - tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku, ko je bil ne ra zum no dolg pos to pek že kon čan. Za ni mi vo pri tem je, da je ugo to vi lo ne us tav nost pro ces ne ga za ko - na in ni po se ga lo v ob li ga cij ski za ko nik, ki ure ja vpra ša nje te me ljev od ško dnin - ske od go vor nos ti. Pri tem ne iz klju ču jem mož nos ti, da je ustav no so di šče že - le lo na ka za ti, da ni ti ve ljav na pro ces na sred stva v uprav nem spo ru ne omo go - ča jo učin ko vi te iz pe lja ve pos top ka, ker so ti pre pro sto pre dol gi.14 2. Ka ko na prej v vmes nem ob dob ju do spre mem be za ko no da je? Di le me se po ja vi jo v zve zi z ob dob jem od spre je ma obeh od ločb do de jan ske uve lja vit ve spre memb za ko no da je v RS. Ali ima jo zdaj tis ti, ki za tr ju je jo so je - nje v ne ra zum nem ro ku, na pod la gi obeh od ločb že pri zna no prav no pod la go za uve lja vl ja nje sa tis fak ci je ozi ro ma dru gih pri mer nih ob lik res ti tu ci je? Pre vla - du jo če, a po mo jem mne nju na pač no sta li šče je, da se na ugo to vi tve no od loč - bo ustav ne ga so di šča pri tož ni ki ne mo re jo skli ce va ti do spre mem be za ko no da - je. Ker bi bi lo v ob rav na va nem pri me ru ustav no ne spre jem lji vo, da se ohra nja prav na praz ni na, ka te re ne sklad je z usta vo je ugo tov lje no z od loč bo ustav ne - ga so di šča, bi bi lo tre ba tož ni ku v ob rav na va nem spo ru za go to vi ti učin ko vi to var stvo nje go vih pra vic (mu ta tis mu tan dis, sod ba vr hov ne ga so di šča, I Up 613/2001). Gre za to, da bi mo ra la zdaj slo ven ska so di šča zbra ti do vo lj po gu - ma, ta ko kot de ni mo v zna ni za de vi So ra ya nem ško zvez no vr hov no so di šče, ki je ob seg od go vor nos ti za ne ma te ri al no ško do za ra di kr ši tev za seb nos ti raz - ši ri lo prek za kon skih me ja. To sta li šče je kas ne je po tr di lo tu di zvez no ustav - no so di šče (Bverf GE 269 Š1973]). Pri ču jo ča od loč ba ustav ne ga so di šča bi lah - ko da la ustrez no zas lom bo za tak pris top so dišč. Ča ka nje na za ko no da jal ca po - me ni le po dalj še va nje tra ja nja pos top kov in vzdr že va nje tis te ga sta nja, o ka te - S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 50 13 Ustav no so di šče je to rej raz la ga lo 26. člen Usta ve Re pub li ke Slo ve ni je ta ko, da po vr ni tev neg mot ne ško de za je ma tu di pri me re, ko je bi la ško da stor je na za ra di kr še nja pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku. Ob seg prav no pri zna ne neg mot ne ško de se je ta ko raz ši ril. 14 Takš no sta li šče lah ko pod kre pi mo z ar gu men tom, da ni no be nih za go to vil, da bi pos to pek od lo ča nja o ome - nje nih prav nih sred stvih tra jal kraj ši čas kot sod ni pos to pek, zo per ka te re ga so ta prav na sred stva uve lja - vlja na. Ta ko Ga lič, A.: op. cit., str. 362. www.revus.eu rem je že ESČP raz so di lo, da ni v skla du z EKČP.15 Za pri mer, ko sod ni pos - top ki še te če jo, bi bi la si cer še mož na vmes na (pro ces na) re ši tev, da so di šča pre ki ne jo vse pos top ke v zve zi z od prav lja njem kr ši tev za ra di so je nja v ne ra - zum nem ro ku do uve lja vit ve za kon skih spre memb. Takš no rav na nje bi bi lo v na sprot ju s tem, za kar se za vze ma ta od loč bi EKČP in ustav no so di šče, saj pre ki ni tev pos top ka ne pri spe va k od pra vi kr ši - tev za ra di dol gih sod nih pos top kov, tem več jo z od lo gom re še va nja kveč je mu po dalj šu je. Ne gle de na to, ka te ro pot bo do ubra la slo ven ska so di šča, je tre ba upo šte va ti tu di ugo to vi tve ESČP, ki je svo je sta li šče o de lo va nju sod ne ga sis te - ma že iz rek lo. To po me ni, da bo do pri tož ni ki ime li pri zna no sod no var stvo pred ESČP, če tu di ga ne bo do ime li pri zna ne ga pred slo ven ski mi sod ni mi or - ga ni. Spre jem za ko na še ve li ko prej, kot je v od loč bi do lo či lo ustav no so di šče, ali sod na za go to vi tev učin ko vi te ga prav ne ga var stva se za to ka že ta kot naj bolj - ši re šit vi iz teh pre hod nih za gat. Eno let ni rok v od loč bi ustav ne ga so di šča je tis ta ča sov na me ja, po po te ku ka te re bi se lah ko pri tož ni ki v vsa kem pri me ru skli ce va li na ne us tav no ure di tev in uve lja vl ja li sod no var stvo za ra di ne ra zum - no dol ge ga so je nja že pred slo ven ski mi sod ni mi or ga ni. Dru go vpra ša nje je, kaj bo s tis ti mi za de va mi, ki so iz teh raz lo gov že pred so di ščem v Stras bou r gu, to rej so bi le vlo že ne pred spre je mom obeh od ločb. Me nim, da je ESČP slo ven ski ob las ti še en krat da lo (zad njo!) mož nost, da za - do vo lji vo ure di za ko no da jo in za go to vi učin ko vi to prak so od pra ve kr ši tev. Takš - no sta li šče se da iz lu šči ti iz dej stva, da je ESČP zaen krat iz da lo sod bo le v pri - me ru Lu ken da, kot tu di iz prak se ESČP v zve zi s Hr vaš ko. Če pre to pi mo ugo - to vi tve sod ni ka ustav ne ga so di šča Ri bi či ča gle de iz ku šenj Hr vaš ke na slo ven - ske raz me re, si bo do sod be ESČP za ra di so je nja v ne ra zum nem ro ku zdaj sle - di le v vse kraj šem ča su.16 ESČP bi se na mreč zlah ka raz bre me ni lo še pre os ta - lih za dev zo per Slo ve ni jo za ra di so je nja v ne ra zum nih ro kih. Če bo no va slo - ven ska ure di tev za do vo lji vo ure di la prav na sred stva za od pra vo kr ši tev pra vi - ce do so je nja v raz um nem ro ku, se bo ESČP od lo či lo, da ne bo pre so ja lo tis - tih za dev, v ka te rih pri tož ni ki ni so iz ko ris ti li vseh prav nih sred stev v do ma čem prav nem sis te mu pod po go jem, da bo vla da ugo var ja la ne iz čr pa nje vseh prav - nih sred stev v prav nem sis te mu RS. ESČP ta ko im pli ci te do pu šča mož nost, da bo pod do lo če ni mi po go ji od sto pi lo od sta li šča, spre je te ga v za de vi Lu ken da, kot je to sto ri lo tu di za Hr vaš ko na pod la gi za dev Sla vi ček (št. 20862/02) in 51Dvoj na pred ra mi tev za s lo ven sko ob last : Od pra va kr š i tev pra v i ce … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 15 Takš no sta li šče o raz me jit vi med za ko no daj no in sod no ob last jo, kjer se ka že sod na ob last kot se kun dar - na, an ci li ar na, je zlas ti gle de te melj nih pra vic ne vzdr žno. Več o tem na zad nje Zu pan čič, B. M.: Med na rod - na …, op. cit., str. II–VI. 16 Ri bi čič, C.: op. cit., str. II–V. www.revus.eu No go li ca (št. 77784/01). Tre ba je opo zo ri ti, da si ESČP v do lo če nih pri me rih pridr ži pra vi co pre so je, kot je to sto ri lo v za de vi Pi kić (št. 16552/02), ker hr - vaš ka ure di tev od pra ve kr ši tev ni mo gla bi la učin ko vi ta v pri me rih tis tih pos - top kov, ki so bi li pre ki nje ni po si li za ko na (do spre je ma no ve za ko no da je, ki pa je ni bi lo na vi di ku). ESČP bo to rej vr ni lo vse pen den čne za de ve le v pri - me ru, ko ne bo se lek tiv ne ga ob rav na va nja sod nih za os tan kov. Za pri tož ni ke ve lja na če lo »jus ti ce de lay ed is jus ti ce de nied« ne gle de na pos to pek, prav no pod la go ali ka kr šno ko li dru go raz lo če val no oko li šči no. Po do ben prob lem lah ko po me ni jo tis te za de ve, ki jih bo do pri tož ni ki že le - li uve lja vi ti pred ESČP po spre je mu obeh od ločb vse do spre mem be slo ven ske za ko no da je. ESČP je si cer iz rek lo, da slo ven ski sod ni sis tem ne omo go ča za - dost ne ga var stva za od pra vo kr ši tev za ra di so je nja v ne ra zum nem ro ku, kar po me ni, da bo do spre memb za ko no da je ESČP spre je ma lo v ob rav na vo tu di tis te za de ve, v ka te rih pri tož ni ki ni so iz čr pa li vseh prav nih po ti v RS, nav kljub ugo vo rom vla de o ne iz čr pa nju. Za to se zdi, da je tož ba pred ESČP naj bolj ša pot za uve lja vl ja nje ustrez ne od me ne. Na to kar to se ne bo spla ča lo dol go igra - ti, kaj ti naj po zne je po spre je mu ustrez ne za ko no da je ali uve lja vit vi sod ne prak - se bo ESČP od sto pi lo za de ve na zaj v pre so jo dr žav nim or ga nom v skla du z na - če lom pri mar ne ga var stva člo ve ko vih pra vic iz EKČP v dr ža vah čla ni cah. To pa po me ni, da bo pr va sod ba ESČP po uve lja vit vi za ko no da je ali spre mem bi sod - ne prak se po me ni la ne ke vrs te lak mu sov pa pir na pred ka RS pri re še va nju od - pra ve kr ši tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku. Za za de ve gle de od pra ve kr ši tev, ki bo do vlo že ne na ESČP po uve lja vi ti ustrez ne za ko no da je v RS, ne da bi pri tož nik iz ra bil vsa prav na sred stva v RS, bo do vr nje ne v so je nje slo ven - skim dr žav nim or ga nom, se ve da če bo ESČP ugo to vi lo za dos ten pre mik k spo - što va nju kon ven cij skih pra vic. 3. Sklep: »Co de Oran ge« Opo zo ri la, da zgolj za go to vi tev ustrez nih prav nih sred stev za od pra vo kr ši tev za ra di so jenj v ne ra zum nem ro ku ne za do šča, so umes tna. Na men od ločb obeh so dišč je glob lji in iz ha ja iz te ga, da sod ni sis tem v Slo ve ni ji naj ne bi po znal sod nih za os tan kov. Brez sod nih za os tan kov tu di ni po tre be po ure dit vi prav - nih sred stev za od pra vo kr ši tev so je nja v ne ra zum nem ro ku. Sod ni za os tan ki in od pra va kr ši tev za ra di ne ra zum no dol gih sod nih pos top kov sta dve lo če ni vpra ša nji, ta ko ve lja že od sod be ESČP v za de vi Kud la, to sta li šče pa ome nja tu di ustav no so di šče v pri ču jo či od loč bi. Gre si cer za spre vr že no lo gi ko, ki med dru gim do pu šča raz la go, da je mo go če pri tož ni ku za go to vi ti ustrez no od me no S T R A S B O U R Š K O V A R S T V O P R A V I C E D O S O J E N J A … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 52 www.revus.eu za ne ra zum no dol go vo de ne sod ne pos top ke z de nar nim za do šče njem. Edi na res nič na od me na za pri tož ni ka je vo de nje sod nih pos top kov v raz um nem ro - ku. V tej lo gi ki je dob re ga le to li ko, ko li kor bo do sled no uve lja vl ja nje pra vič - ne ga de nar ne ga za do šče nja s stra ni dr žav lja nov za ra di kr ši tev pra vi ce do so je - nja v raz um nem ro ku po me ni lo še več ji (zlas ti fi nanč ni) pri tisk na dr žav ne or - ga ne, da raz re ši jo sta nje, ki se je raz bo ho ti lo v zad njih pet naj stih le tih. Pri ana li zi ob raz lo žit ve sod be ESČP v za de vi Lu ken da se ni mo go če zne bi - ti ob čut ka, da ESČP sto ji na sta li šču, da je nor ma tiv na ure di tev gle de od pra ve kr ši tev pra vi ce do so je nja v raz um nem ro ku v skla du s kon ven cij ski mi pra vi - ca mi. ESČP na mreč ves čas po u dar ja, da vla da ni pred lo ži la do ka zov, da sod - na prak sa omo go ča učin ko vi to od prav lja nje kr ši tev.17 Iz te ga se da raz bra ti le to, da so di šča ne (z)mo re jo učin ko vi to oprav lja ti svo je ga po slan stva. Za to bi bi li več ja sod niš ka sa mo za vest in sa mo i ni ci a tiv nost, kot ju pred la gam v član - ku, pr vi ko rak k zmanj ša nju »ni vo ja ogro že nos ti sod ne ob las ti« z oran žne ga vsaj na ru me no. 53Dvoj na pred ra mi tev za s lo ven sko ob last : Od pra va kr š i tev pra v i ce … R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 17 V 48. to čki ob raz lo žit ve sod be: »… the ca se-law … still fails to pro vi de a sound foun da ti on on which to as - sess the ef fec ti ve ness of this do mes tic re medy.«; v 59. to čki: »The Go vern ment has fail ed to in di ca te cle ar ly whet her or not com pen sa ti on for non-pe cu ni a ry da ma ge can be awar ded in such pro ce e dings.«; v 63. to čki: »… they fail ed to pro vi de a sin gle exam ple …«, v 65. to čki: »Sin ce the Go vern ment ha ve not sub mit ted any new ma te ri als …«. www.revus.eu