^as/tJcr" R A Z S ' 27. 2.-2. 3. 1997 športna dvorana Marof, tlovo mesto )OLENJSEI USI Št. 5 (2477), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 6. februarja 1997 • Cena: 190 tolarjev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST |“38fc ' DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST is | DOLENJSKI LIST Pungartnik se ne bo vsiljeval Občinska volilna komisija je razpisala nadomestne volitve za trebanjskega župana -Ciril Pungartnik se ne namerava pritoževati, boli pa ga način dela občinskega sveta “V takem stanju odnosov, kot so se pokazali na zadnji seji občinskega sveta, je nemogoče delati! Pri vseh svojih dosedanjih službah nisem doživel česa takega. Nikoli se nisem vsiljeval in se tudi nikomur ne bom. Delati v takšnem vzdušju je nesmiselno, ker ni volje za sodelovanje niti zdaj, še manj pa je bo očitno vnaprej,” nam je povedal trebanjski župan in poslanec Ciril Pungartnik, potem ko smo ga povprašali za komentar sklepa občinske volilne komisije o nadomestnih volitvah župana. PUBLIKUM Bouno powdovni» d.d. Odkupujemo delnice KRKE po ceni 18.000 SIT s? 068/322-490 Pungartnik je povedal, da bo v skladu s svojimi pristojnostmi in veljavno zakonodajo zadržal na izredni seji občinskega sveta sprejeti odlok o začasnem financiranju in sklep o prenosu opravljanja tekočih zadev župana na predsednika in podpredsednika občin skega sveta. Občinska volilna komisija je v ponedeljek pod predsedstvom Mitje Prijatelja obravnavala 4 točke dnevnega reda, najpomembnejša pa je nedvomno bila razpis volitev in določitev rokov za izvedbo volitev župana. Po tolmačenju namestnika direktorja vladne službe za zakonodajo Pavleta Sveteta naj bi bilo pred časom v Logatcu enako kot v Trebnjem, sklep logaških svetnikov pa je bil, da županu preneha mandat. Žu- koncert orkestra SLOVENSKE VOJSKE NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 6. februarja, ob 19.30 vabi KC Janeza Trdine na koncert Orkestra slovenske vojske (veliki pihalni orkester, komorne skupine in Big Band), ki bo v veliko dvorani KC. Odkupujemo delnice KRKE, PETROLA, serije B in G. Tel. 068/21-335, Jure, d.o.o. KONCERT NOVOMEŠKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA NOVO MESTO - V soboto, 8. februarja, Mestna občina Novo mesto vabi ob slovenskem kulturnem prazniku ob 20. uri v športno dvorano Marof na koncert Novomeškega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja. Slavnostni govornik bo župan Franci Koncilija. Program bo povezovala Jerica Pezdič. Vstopnine ni! 5? BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p.e. NOVO MESTO NAJVIŠJE ODKUPNE CENE DELNIC * Posredujemo pri trgovanju z delnicami KRKE in ostalimi * Upravljamo s finančnim premoženjem * BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) V 068/342-410 V NOVEM MESTI ZMAGA NAD UKRAJINO - Novo mesto je v soboto po 19 letih spet gostilo slovensko rokometno repreznetanco na uradni tekmi. Slovenska dekleta so zasluge za lepo zmago nad Ukrajino z 21:16, ki jim je odškrnila vrata za nastop na svetovnem prvenstvu, pripisala čudoviti novomeški publiki in obema Dolenjcema na Čelu reprezentance - trenerki Marti Bon in direktorju Janezu Štruklju. Ro zmagi so vsi skupaj izrazili željo, da bi Novo mesto kmalu spet dobilo meddržavno tekmo in da nanjo ne bi bilo treba čakati 19 let, kolikor je minilo od tekme med Jugoslavijo in Islandijo. Pred reprezentančno tekmo so se na troboju pomerile tudi ekipe Škocjana, Šentjerneja in Novega mesta. Na sliki: Tatjano Oder, strelko treh golov za Slovenijo, med strelom na vrata poskuša ovirati kapetanka ukrajinske reprezentance Larisa Kuzmenko. (Foto. 1. Vidmar) pan bi lahko sprožil ustavno pritožbo ali upravni spor. “Občinska volilna komisija je organ občinskega sveta. Mi se ne moremo spuščati v arbitriranje. Če župan misli, da je sklep sveta nezakonit, GASILCI ZBOROVALI GABRJE - Na nedavnem rednem letnem občnem zboru gasilskega društva Gabrje so izvolili za predsednika Ivana Franka. Tajniške posle bo opravljal Vinko Rukše, blagajniško delo so zaupali Zvonetu Cunku, poveljnik je Franci Nose, poveljnikova namestnika sta Robi Rukše in Robi Malnar. V nadzornem so Rudi Malnar, Polde Rajk in Slavko Rukše. * Občinska volilna komisija je sklenila, da se z 11. februarjem prično postopki za nadomestne volitve župana, 13. aprila je predviden 1., 27. aprila pa 2. krog. mora sprožiti postopek,” je povedal predsednik Prijatelj. P. PERC TAMBURAŠKI ORKESTER NA GOSTOVANJU ČRNOMELJ - V okviru praznovanja letošnjega slovenskega kulturnega praznika je tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj s solisti danes, 6. februarja, na gostovnaju v Mozirju in na Ljubnem. Pred vrstniki tamkajšnjih osnovnih šol bodo izvedli dva mladinska koncerta. Dolenjska je po izvozu prva, po izobrazbi zadnja Primerjava med regijami ■ Posavje postaja “jug” Slovenija je zdaj preveč centralizirana država, ugotavlja vse več strokovnjakov, ne le politikov, in napoveduje, da se bodo v prihodnosti spet okrepile regije, ki so po osamosvojitvi, ko je bilo potrebno najprej oblikovati celoto, izgubile svoj nekdanji pomen. Da je bilo to le začasno, dokazuje tudi zadnja analiza regionalnih vidikov razvoja Slovenije, ki je opozorila na velike razvojne razlike, vendar v primeru Dolenjske ne tolikšnih, da bi utemeljeno govorili o njej kot o slovenskem “jugu" -pojmu zaostalosti in zapostavljenosti. Med 12 slovenskim regijami je Dolenjska, ki obsega črnomaljsko, novomeško, metliško in trebanjsko občino, po gospodarski moči v zlati sredini. Najmočnejša je osrednje slovenska regija z Ljubljano, ki z območja našega lista vključuje kočevsko, ribniško, dobrepoljsko, velikolaško, osilniško in loškopotoško občino, najšibkejša pa pomurska. Presenetljivo nizko je pristala spodnje-posavksa regija (občina Sevnica, Krško in Brežice), ki je v zadnjih letih občutno zaostala za drugimi, čeprav nima “razvpitih ” izgubarjev, kakršne ima podravska regija z Mariborom. Posavje je za osrednjo slovensko regijo po gospodarski moči zaostalo za dvakrat in bi v resnici bolj kot Dolenjska z Belo krajino zaslužilo oznako “jug". Dolenjska ima še dve značilnosti, s katerimi prekaša vse druge regije - v pozitivni in negativni smeri. Z izvozom ustvarja polovico svojih prihodkov in je po tem prva v Sloveniji. Po drugi strani pa ima najslabšo izobrazbeno sestavo, najbolj neizobraženo prebivalstvo, kar je kaj slab obet za prihodnost. V povprečju ima prebivalec dolenjske regije 9 let šolanja, kar je le nekaj več od osnovne šole. Na tem bi se kazalo zamisliti! M. LEGAN DOGOVOR O STOLETNICI - V ponedeljek, 3. februarja, je bil v pisarni župana Mestne občine Novo mesto Francija Koncilije podpisan dogovor z naslednjo vsebino: “Novomeščan in častni občan Mestne občine Novo mesto, najstarejši živeči večkratni olimpijski zmagovalec gospod Leon Štukelj s tem dogovorom soglaša in pooblašča župana Francija Koncilijo in Odbor za pripravo in izvedbo te proslave, katerega vodi župan, da bo osrednja proslava stoletnice njegovega rojstva v Novem mestu. ” Odlično razpoloženi 98-letnik je obljubil, da bo o tem pravočasno obvestil svojega prijatelja Juana Antonia Samarancha, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja. Po svečanosti na mestni občini je Leon Štukelj v spremstvu svojega menangerja Tomaža Zajca obiskal tovarno Labod, ki mu bo za prihodnje svečanosti in protokolarne obiske pripravila srajce po meri. (Foto: Marko Klinc) Novomeška SKD proti jastrebom Za slabe volilne rezultate krivijo svoje povzpetnike in karieriste - Med razbijači enotnosti stranke imata vidno mesto dr. Vida Čadonič Špelič in Marjan Dvornik NOVO MESTO - Z zadnje seje občinskega odbora SKD Novo mesto - bila je 24. januarja - je po besedah predsednika odbora Alojza lUrka prišlo v javnost več “zavajajočih informacij”, ki nnj bi bile lansirane s “škodoželjnim namenom”. Thko je na petkovi novinarski konferenci beseda tekla predvsem o tem. Seveda je ozadje vsega pisanja, raznih ugibanj in sklepanj razdor v stranki, ki pa se ne kaže samo v njenem vrhu, ampak v našem primeru tudi ali predvsem v novomeškem občinskem odboru SKD. Gre za stvari, ki so se začele z dr. Vido Čadonič Špelič, ko se po končani porodniški ni mogla vrniti na mesto glavne tajnice SKD, in dosegle vrhunec s slabimi volilnimi rezultati. Novomeški občinski odbor te stvari ocenjuje tako: Ko je predsednik SKD Lojze Peterle iz protesta, ker je predsednik parlamenta postal Jožef Školč, odstopil kot zunanji minister in so mu “po Ogleju nastavili še Rim”, je predlagal izstop stran- pl VREME Do konca tedna bo suho vreme brez večjih temperaturnih sprememb. krivi za poraz na zadnjih državnozborskih volitvah,” pravi Alojz TUrk. Volilci naj bi se prav zaradi take nenačelne drže stranke in vse glasnejših govoric o neenotnosti v njenem vodstvu na volitvah odvr- (Nadaljevanje na 2. strani) Berite danes stran 2: • Belt končno v rokah IMP Livarja stran 4: • Sadež ali Milka Šobar-Nataša? stran 6: • Raje hotel kot nova parkirišča? stran 7: • Poleti rešene vloge vojnih žrtev? stran 8: • Kmetovalci, za vaš denar gre! stran 9: • Pred popravnim izpitom stran 10: • Oživitev kostanjeviške Forme vive stran 11: •Pri obešenemu osumljencu našli eksploziv stran 14, 15, 16... • Odgovori, pisma bralcev, prispevki zunanjih sodelavcev RAZSTAVA DEL JOŽETA CIUHE NOVO MESTO - Jutri, v petek, 7. februarja, vabi Dolenjski muzej ob 18.uri v galerijo na otvoritev pregledne razstave likovnih del Jožeta Ciuhe. Razstavo pripravlja muzej v počastitev kulturnega praznika in jo bo odprl novomeški župan Franci Koncilija; predstavila bo Ciuhova likovna prizadevanja v zadnjih petih letih. KRKINE DELNICE NA BORZI Tovarna zdravil Krka je končala lastninsko preoblik-ovanje in sojo 19. decembra lani na novomeškem okrožnem sodišču vpisali v sodni register kot družbo Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto. Uprava ljubljanske borze je 24. januarja sprejela sklep o začetku trgovanja na odprtem trgu C (OTC) z rednimi delnicami Krke, tovarne zdravil, d.d. Sklep začne veljati 10. februarja. To bo tudi prvi dan trgovanja z delnicami Krke, katerih skrajšana skupna oznaka je KRKG. Delniško knjigo Krke, d.d. vodi Centralna klirinško depotna družba v Ljubljani. Aloj Turk ke iz Drnovškove vlade. “Toda Peterle je bil na izvršilnem odboru stranke žal preglasovan, prav tako na svetu stranke, kajti 'jastrebi’ v stranki so na vsak način hoteli ohraniti svoje položaje v vladi. Zato so prav ti 'jastrebi’ najbolj Kultura vse dni v letu Vsako leto v najbolj “kulturnem času", kar Prešernov dan oziroma slovenski kulturni praznik nedvomno je, človek nehote dobi vtis, da so kultura le veliki, pomembni dogodki, kot so otvoritve razstav, koncerti, predstavitve knjig ipd., ki jih je v teh dnevih v preobilju. Toda svojo kulturnost lahko dokazujemo vsak dan v letu, kajti kultura so tudi majhne, pa ne nepomembne stvari. Na primer trkanje - preden stopimo k nekomu v sobo. Kultura pomeni tudi nezamujanje na dogovorjena srečanja pa da se ne požvižgamo na vrsto pred sabo, ko čakamo kruh v trgovini ali denar v banki. S kulturo ima veliko skupnega še pozdravljanje, s katerim se začne ali pa konča vsak medčloveški stik, in nasploh dobri medsebojni odnosi tako doma kot v službi. Kultura je tudi, da se ob telefonskem pogovoru najprej predstavimo, pa da tistemu zraven nas, ki kihne, rečemo: “Na zdravje!" In ne smejo nam biti tuje besede, kot so: oprostite, prosim, hvala. Tako vsakdanje in preposte stvari, kajne? Pa vendarle žal marsikomu tako tuje. LIDIJA MURN Vaš odnos do kulture založi seveda. Tako so knjige državljanu vse bliže. Ali pa in knjige vse bolj narazen? Zaradi pičlih prejem družinam za knjige bolj malo denarja. Pomanjkan ljudje ejemkov ostane je berejo mogoče res manj, kot bi lahko ob obilici vsega tiskanega. Čas “po sihtu”, ob koncu tedna ali kdaj drugič, ko bi lahko brali, mnogi namenjajo za to, da služijo denar, dodatek k branja živi manjšina. Nekaj večji! ; pisanjem. zadevami nekoliko nad plezanjem po drevju. Če rečemo, da’sta pisanje dve izmed mnogih kulturnih dejanj, nismo daleŽ od resnice, čeravno je stvar dogovora, kako se čemu reče. Kako se takim razsežnostim problematike v teh dneh poda suhoparno vprašanje: “Ali si privoščite kaj kulturnih dobrin?” Z odgovori na približno tako vprašanje smo sestavili tokratno anketo. Mag. ANDREJ KOVAČ, višji svetovalec načelnika Upravne enote Sevnica: “Najprej bi rad poudaril, da ne gledam na kulturo elitistično, da se kultura dogaja zgolj v luči poklicnih kulturnih institucij, bodisi gledališč, muzejev, ali galerij in opere, temveč je kultura že sama omika v medsebojnem komuniciranju med ljudmi, denimo: da se zdajle pogovarjam z vami, kljub temu da niste bili najavljeni in nimam časa na pretek, čas je pa denar...” IVAN JAMŠEK, prodajalec v industrijski prodajalni Dane na Mimi: “Časi so hudi, in če si že odrasli ne moremo več privoščiti toliko kulturnih dobrin kot nekdaj, jih skušamo zdaj približati svojim otrokom, predvsem gre za nabavo knjig. Kot družina pa se udeležujemo tudi lahkotnejših, bolj veselih kulturnih prireditev.” VLADO MATKOVIČ, avtomehanik iz Dragatuša: “Spadam v delavski razred, a mislim, da si kljub nizkemu standardu vsak, ki to zares želi, lahko odtrga nekaj denarja za kulturo. Zlasti če gre za dobro knjigo ali prireditev. Žal je marsikomu bolj problem čas kot pa denar. Menim pa, da smo na periferiji v podrejenem položaju in smo za marsikatero dobro kulturno prireditev prikrajšani.” TONI PLUT, kovinostrugar z Mladice pri Semiču: “Kultura ni le visoka kultura. Dobro knjigo lahko vsak dobi v knjižnici, tudi nastop amaterske skupine si lahko ogleda ne glede na to, kako globok je njegov žep. Kultura je tudi dober članek ali gledališka igra na TV. Od človeka je odvisno, kaj ga zanima, a kdor si želi razširiti kulturno obzoije, si ga lahko tudi z malo denarja.” MARIJA HALAS, dipl. inž. kemijske tehnologije v novomeški Krki, iz Dobrave pri Škocjanu: “Večkrat smo že skušali omejiti nakupe knjig, a jih še vedno kupujemo, največ priročnike in strokovne knjige. Leposlovje si sposojamo v knjižnici. Na kulturne prireditve hodimo radi. Koliko kulture si kdo privošči, ni odvisno le od denaija, ampak predvsem od odnosa, ki ga ima do kulture.” UROŠ BREGAR, direktor marketinga v Riku Ribnica: “Kulture si lahko privoščimo toliko, kolikor si je sami želimo. Miklova hiša v Ribnici kot osrednja kulturna ustanova v kraju organizira veliko prireditev, ki so brezplačne. Gre za raznovrstne in dobre prireditve in, kdor želi, si jih lahko pride ogledat. Denar torej tu ni vprašanje, ampak ali kulturo sploh hočemo, kaj in koliko." NADA LAMPE, lastnica podjetja La Mil iz Kočevja: “Kulturno se skušamo udejstvovati cela družina. Kolikor je možno, hodimo na različne prireditve. Ponudbe je dovolj, privoščimo pa si tisto, kar si želimo ogledati. Denarja in kulture v tem smislu ne povezujem. Kdor si namreč nekaj hoče ogledati, bo tudi poskrbel, da si bo to lahko ogledal, pa naj je tu ovira Aa« uit Hpnar ** MARTIN LAPUH, sadjar in vinogradnik iz Artič: “Ko stopiš iz hiše čez prag, moraš imeti škarje v roki. Tako pravijo za delo v sadovnjaku. In je res tako. Zato tudi brati ne moremo veliko. Beremo pozimi, dokler je sneg. Berem tisto, kar zadeva sadjarstvo in vinogradništvo, drugo pa mimogrede. Politika me ne zanima. Mislim, da ima veliko ljudi malo časa za branje.” MARJETA MARUŠIČ, natakarica v Gostišču pri Luki v Smedniku: “Kadar imam čas, rada berem. Največ berem revijo Lady, saj je dovolj zanimiva. Na pravi način piše o filmskem svetu, o glasbenikih, o različnih znanih ljudeh. Knjig, časopisov in vsega drugega, kar bi lahko prebrali, je veliko. Za vse to pa ni časa. Tbdi drugi po mojem berejo, kadar imajo čas.” E* Novomeška SKD... (Nadaljevanje s 1. strani) nili od nje. “Poleg poštene in prepoznavne desnosredinske politike, ki jo zastopa predsednik Peterle, se je v stranki izkristalizirala struja, ki ji je bilo le za ohranitev položajev in je bila za to pripravljena žrtvovati tudi enotnost stranke,” razgalja stvari Turk, član sveta stranke. “Žal ta struja še deluje, blati in razbija stranko in, kot kaže, hoče prevzeti njeno krmilo.” V to “razbijaško” strujo naj bi sodila tudi nekdanja glavna tajnica SKD in sedanja tajnica OO SKD Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič, kaže pa, da sem uvrščajo še drugega vidnega člana stranke iz Novega mesta, državnega sekretarja Marjana Dvornika. Afero, ki naj bi jo izzvala Čadoničeva sama, pa v novomeškem občinskem odboru razlagajo tako: Po porodniškem dopustu je vodstvo stranke dr. Čadoničevi predlagalo, naj do volitev sprejme mesto poslanke, ki bi ji ga odstopil predsednik Peterle, ali pa mesto državne sekretarke v ministrstvu za znanost in tehnologijo. Čadoničeva teh in še nekaterih ponudb ni sprejela, ampak je začela gonjo proti vodstvu stranke. “Obžalujemo, daje izbrala tak način reševanja svojih problemov in ni pripravljena na konstruktiven dialog. Njeno početje lahko razumemo le tako, da se hoče osebno uveljaviti, pri tem pa ji nič važna stranka,” pravijo v občinskem odboru. Čadoničeva naj bi na zadnji seji občinskega odbora grozila, in to menda ne prvič, da bo razno gradivo uporabila na sodišču in v javnosti, čeprav so jo opozorili, naj se vzdrži dejanj in izjav, ki bi škodovale ugledu stranke in občinskega odbora. “Vodstvo stranke, predsednik Peterle, podpredsednik dr. Zajc in glavna tajnica Hilda Tovšak, je bilo 21. novembra lani na obisku v Novem mestu,” je povedal Turk. “Odkrito in pošteno smo se hoteli pogovoriti tudi o problemih gospe Čadoničeve, ki pa se žal sestanka ni udeležila, čeprav smo jo pravočasno obvestili in jo prosili, naj pride.” A. BARTELJ • Če država nima vsaj deset ljudi, ki bi lahko vodili državo, potem ni sposobna za državo. (Bučar) • Stranka SKD je s svojim navideznim zagovarjanjem nacionalne sprave nenehno želela, da do sprave nikakor ne bi prišlo. (Bučar) V Se več sodelovanja pri organiziranem kriminalu Dobro obmejno sodelovanje METLIKA - V petek, 31. januarja, so se na pobudo načelnika UNZ Novo mesto Francija Pov-šeta v Metliki na že tradicionalnem letnem delovnem posvetu zbrali načelniki uprav za notranje zadeve Krško, Ljubljana, Novo mesto in Postojna ter načelniki policijskih uprav Reka, Karlovac in Zagreb s sodelovci. V uvodu je župan občine Metlika Branko Matkovič predstavil delovanje občine in nakazal prespektive nadaljnega razvoja, zahvalil pa se je tudi za dobro sodelovanje s policijskimi organi Slovenije in Hrvaške. Slovenski in hrvaški načelniki so medsebojno sodelovanje v lanskem letu ocenili kot zelo dobro in izrazili potrebo po še tesnejšem sodelovanju, zlasti ko gre za problematiko s področja mejnih zadev in organiziranega kriminala, predvsem nedovoljenega prometa z mamili in orožjem. Državni sekretar za javno varnost v Ministrstvu za notranje zadeve Borut Likar je pozitivno ocenil takšna delovna srečanja in poudaril dejansko potrebo po medsebojnem sodelovanju tako na lokalni kot regijski ravni ter mednarodnem sodelovanju policij, ki je v minulem letu že dalo dobre rezultate, zato bo tudi v bodoče Ministrstvo za notranje zadeve RS takšne oblike sodelovanja v celoti podpiralo. T. G. Belt končno v rokah IMP Livaija Novi lastnik začel z opremljanjem tovarne - Aprila filtrirne naprave za dimne pline ii kupolne peči - Povečanje proizvodnje in zaposlovanje novih delavcev, tudi invalidov ČRNOMELJ - 24. decembra lani je IMP Livar iz Ivančne Gorice podpisal z Dolenjsko banko kupoprodajno pogodbo o nakupu Beltovih premičnin in nepremičnin v Črnomlju razen modre poslovne stavbe dela obrata nekdanjega Liča ter kakršnih koli Beltovih obveznosti. S tem nakupom je IMP Livarju, ki je bil že prej najemnik Belta, omogočena resna prozvodnja. Kljub temu da je IMP konec leta 1995 podpisal najemno pogodbo za 3 mesece in potem še za 2 leti, ni imel nikakršnega zagotovila, da bo v Črnomlju tudi ostal. Zato je v proizvodnjo vlagal le najnujnejše, a tudi s partnerji se glede črnomaljskih proizvodov ni mogel dogovarjati o dolgoročnih poslih. Po besedah direktorja IMP Livarja mag. Izidorja Derganca so januarja že pričeli z opremljanjem tovarne. Montirajo visokopro-duktivno linijo za izdelavo ulitkov, s katero bodo precej povečali proizvodnjo. Nabavili so že opremo za čiščenje dimnih plinov iz kupolne peči, ki predstavljajo 80 POGOVOR Z VARUHOM ČLOVEKOVIH PRAVIC - Minuti teden je Črnomelj in Krško obiskal varuh človekovih pravic Ivo Bizjak. Najprej se je posamično pogovarjal z ljudmi o primerih kršenja človekovih pravic, potem pa so v Črnomlju pripravili še okroglo mizo, kjer je Bizjak govoril o svojem delu (na fotografiji drugi z desne). V Črnomlju se je nanj obrnilo okrog 20 ljudi, kar je v primerjavi z ostalimi kraji veliko, prišli pa niso le iz Bele krajine, ampak celo iz novomeškega konca. Več o pogovoru z Ivom Bizjakom v Prilogi prihodnje številke Dolenjskega lista. (Foto: M. B.-J.) odst. vsega onesnaževanja iz tovarne. Filtrirne naprave bodo spravili v pogon aprila. V letošnjem letu načrtujejo 9.000 ton ulitkov, torej dvakrat več kot lani, od tega 2.000 ton mehansko obdelanih. . Ob zagonu proizvodnje v Črnomlju leta 1995 je IMP Livar pričel s 60 delavci. Danes jih je 150, letos pa jih nameravajo zaposliti še najmanj 50. “Za nedoločen čas smo obljubili zaposlitev tudi 20 invalidom in obljubo bomo izpolnili do prihodnjega meseca, čeprav so nam na Zavodu za zaposlovanje povedali, da za zaposlitev teh najbolj zaščitenih delavcev ne bomo dobili denarja, češ da gre za prezaposlitev iz enega podjetja v drugo. Ti invalidi so namreč na seznamu zaposlenih v Beltu, ki ga že davno ni več, na Zavod za zaposlovanje pa ne morejo, ker so invalidi. Vsi ostali delavci so zaposleni za določen čas, do konca letošjega leta, a ko bo uresničen sporazum med ministrstvoma za industrijo ter delo, družino in socialne zadeve, Dolenjsko banko in nami, bomo te ljudi zaposlili za nedoločen čas. Od sedaj zaposlenih je IMP dobil denar za prestrukturiranje industrije le za polovico delavcev,” potoži Derganc ter pristavi, da bo v Črnomlju delalo okrog 400 ljudi, kar je precej manj kot nekdaj v Beltu, vendar je pomembno, da je proizvodnja v tovarni oživljena. M. BEZEK-JAKŠE Kovinaijevi delavci opehaijeni? Eden od nekdaj zaposlenih v Kovinarju je posumil, da sije sindikat vzel denar, ki mu ne pripada - Sekretar sindikata pojasnjuje, daje vse čisto in po pravilih ČRNOMELJ - Ko so črnomaljski Kovinar prodali - kupilo ga je podjetje Dekop iz Novega mesta - so z izkupičkom najprej izplačali tiste, ki so imeli nad tovarno hipoteko. Potem so bili na vrsti delavci, ki so dobili izplačane še neizplačane plače in del zamudnih obresti, ker za celotne obresti ni bilo več denarja. Eden od bivših delavcev Kovinarja je posumil, da z izplačilom dolgov nekdanjim delavcem le ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Postopek za izterjavo dolgov je vodil od območne organizacije sindikatov Bele krajine pooblaščeni odvetnik Jože Petrovčič. “ Rečeno je bilo, da je ta odvetnik za nas zastonj, saj smo bili člani sindikata in smo plačevali članarino. Ko pa je bil denar za delavce iztožen, je sindikat od celotne vsote, ki jo je dobil vsak delavec, zase zadržal 2 odst. od članov in 5 odst. od nečlanov. Petnajst let sem plačeval sindikalno članarino, na koncu pa zaradi svoje funkcije v. d. direktorja nisem mogel biti član sindikata, ki si je tako od moje vsote zadržal 5 odst.,” je potožil hkrati eden od nekdaj zaposlenih v Kovinarju. Kot je povedal sekretar območne organizacije sindikatov Bele krajine Jože Kočevar, je za del Kovinarjevih delavcev vodil postopke pred sodiščem odvetnik Jože Petrovčič, za nekaj delavcev pa tudi drugi odvetniki. “Sindikat je za delavce, ki so bili obravnavani v stečaju, naredil vse zastonj. Že pred stečajem pa smo začeli na sodišču z ekstra individualnimi tožbami za zavarovanje pravic * Preko območne organizacije sindikatov Bele krajine je iskalo pravico 62 nekdapjih delavcev Kovinarja, 15 do 20 delavcev pa s pomočjo drugih odvetnikov. Sredi lanskega decembra so dobili denar za neizplačane plače in del zamudnih obresti, višina zneskov, ki so jih dobili delavci, pa je bila od 460 tisočakov do 1,5 milijona tolarjev. delavcev, ker nismo vedeli, kakšna bo usoda Kovinarja. Takšne tožbe pa niso zastonj. Posledica teh tožb je bila, da je Kovinar moral v stečaj. Z delavci smo se dogovorili, da za odvetniške in ostale stroške sindikat založi denar, a če bo in ko bo izterjan denar, pa bomo poračunali z delavci,” je pojasnil Kočevar. Vendar je najnižja možna cena za vse te storitve veljala le za člane, medtem ko je za nečlane sindikata veljala polna cena, čeprav je bila ta pri od sindikata pooblaščenem odvetniku za polovico nižja kot pri ostalih odvetnikih. V sindikatu so izračunali, da je 5 odst. od vsote, ki so jo dobili nečlani od Kovinarja, znesek, s katerim lahko krijejo svoje stroške. Pri članih sindikata pa so zadržali 2 odst. vsote, pri čemer predstavlja 1 odst. zaostalo članarino z obrestmi, 1 odst. pa so Ne marajo niti svojih smeti, kaj šele tujih Kam z novo deponijo za komunalne odpadke? MARIBOR - Mariborčani si že od začetka devetdesetih let razbijajo glavo, kam s smetmi in komunalnimi odpadki. Stara deponija bo vsak čas polna, denar za izgradnjo novega sodobnega centra za gospodaijenje z odpadki je zagotovljen, vendar pa mestne oblasti nikakor ne morejo določiti lokacije zanj. Nobena krajevna skupnost namreč noče dati pristanka za gradnjo deponije na svojem območju. Pred petimi leti so strokovnjaki razmišljali, da bi novi Center za gospodarjenje z odpadki zgradili na območju krajevne skupnosti Korena v Slovenskih goricah. Še predno so strokovnjaki opravili vse potrebne meritve in pripravili tako ogorčeni, da so strokovnjakom in Občinarjem prepovedali dostop v krajevno skupnost. Potem ko so morali strokovnjaki in lokalni politiki vreči puško v koruzo glede Korene, so začeli opravljati meritve v Hočah. Kakor hitro so občani sodni stroški. Kočevar je zagotovil, da je vse čisto in da nima kaj skrivati. “Takšno odločitev je sprejel sekretariat našega sindikata. A nesramno je, daje sindikat moral plačati državi davek za to, kar smo zaračunali delavcem za postopke. Vendar pa od denarja, ki so ga delavci dobili, ne bodo plačali dohodnine. Dohodnina je bila že obračunana preko podjetja v stečaju, a država v stečajnem postopku ni zahtevala terjatev za dohodnino,” je dejal Jože Koče- M. BEZEK-JAKŠE to zvedeli, so se tako razjezili, da so blokirali celo magistralno cesto med Ljubljano in Mariborom. Lokalni politiki so se nato posla lotili drugače. Vse občine v regiji so podpisale sporazum, da bodo skupno zgradile novo regijsko odlagališče odpadkov in tovarno za njihovo predelavo. Sporazum določa, da bodo najprimernejšo lokacijo določili strokovnjaki, ki so jih poklicali na pomoč celo iz tujine. Po večmesečnem delu so pred dnevi strokovnjaki podjetja Dr. Steffen iz Nemčije in Projekta MR iz Maribora objavili pet možnih lokacij. Gre za Kanižo v občini Šentilj, za Pekel v mestni krajevni skupnosti Košaki, za Ložane v občini Pesnica ter za Spodnji Gasteraj in Štajnfelcer v občini Lenart. Kljub temu da noben ne dvomi o strokovnosti in nepristra-nosti dela strokovnjakov, so krajani v omenjenih krajevnih skupnostih že dvignili svoj glas. V teh dneh pa kot po tekočem traku prihajajo protesti tudi iz drugih omenjenih krajevnih skupnosti. Mariborski lokalni politiki obljubljajo prizadetim krajanom visoke odškodnine in rente, krajevnim skupnostim pa dodatna vlaganja v komunalno opremljenost. Najbolj prizadetim občanom obljubljajo tudi nadomestna zemljišča, vendar je vprašanje, če bodo vse obljube kaj pomagale. Štajerci očitno nočejo imeti pred svojim pragom niti lastnih, kaj šele tujih smeti. TOMAŽ KŠELA Novomeška kronika POLETJE - V ponedeljek, 27. januarja, je v Novem mestu gostoval priljubljeni ljubljanski Cafe teater z muzikalom Arabella. Lepo in pohvalno, le temperatura in letnica nista bili pravi. Predstava je bila namreč napovedana v okviru novomeških poletnih večerov ’96. Malo pozno, vendar iz srca. Na kresni večer pa pridite s sankami na Marof! VESEL - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta je svetnik dr. Željko Šribar, zagreti član Janševe socialdemokratske stranke in vneti zagovornik vladajoče pozicije v občinskem svetu, očital svetniku Tonetu Veselu, da ne glasuje prav. Vesel se je namreč pri odloku, katerega sprejem so kasneje opozicijski poslanci preprečili z odhodom s seje, jasno in glasno postavil na “nasprotno stran” in zagovarjal stališča, nasprotna “uradnim”. Dr. Šribar ntu je to vehementno očital, kot da je Vesel nekakšen novomeški Pucko. Pa se Vesel v skladu s svojim priimkom ni kaj dosti sekiral zaradi tega. ELEKTRIKA - Prav nič vesel pa ni bil stanovalec v bloku Nad mlini 60 v Novem mestu. Ko njega in žene ni bilo doma, je prišel delavec Elektra in izklopil elek-triko, čeprav mu je hčerka poka-Zaia’ Je °če poravnal zapadli račun. Šestčlanska družina z majhnimi otroki, med katerimi je razsajala gripa, so ostali v temnem in mrzlem stanovanju. SRAKA - Pozorni poslušalci novomeških radijskih postaj ugotavljajo, da na Grmu oddajata dva radia Sraka. Eden se tako imenuje, drugi pa krade kot sraka. Ce slučajno zamudite poročila ob enih popoldne na nacionalnem radiu, boste tam prebrane agencijske novice in poročila z Dolenjskega in Bele krajine čez dobri dve uri z drugim glasom slišali z Grma. Le s to razliko, da se na primer statična sanacija novomeške gimnazije tam spremeni v - statistično sanacijo. , . Ena gospa je rekla, da bi moral bitt glede na dogajanje v občinskem svetu praznik novomeške občine na lorek. Pustni._________ MLADI IZ PODGRADA VABIJO PODGRAD - Mladi iz KS Podgrad priredijo v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri v OŠ Podgrad ob kulturnem prazniku kulturno-zabavni Program. Nastopili bodo učenci domače osnovne šole, dekliški pevski zbor in mladi gledališčniki. Suhokranjski drobiž KORISTNO SREČANJE -Kar dvajset članov krajevnih odborov RK z Dvora, iz Dolenjcih Toplic, Hinj, Šmihela in Žužemberka se je 29. januarja zbralo na izobraževanju članov, ki ga je organizirala območna organizacija RK Novo mesto na Dvoru. Barbara Ozimek, Dragica Nenadič in Avguština Lah so Prisotnim zanimivo posredovale zgodovino in temeljna načela “dečega križa in Rdečega polmeseca, zgodovinski pregled nacionalne organizacije RKS in temeljna pravila mednarodnega Prava. Prisotni so govorili o izkuš-njah pri delu v tej človekoljubni °rganizaciji. PREDSEDNIK NAD PREDSEDNIKI - Ne samo zato, ker je vodil društvo PGD Križi več kot dvajset let, temveč tudi zato, ker je vsa ta leta skrbel za društvo kot za svoj dom, je z vztrajnostjo in odločnostjo prinesel v kraj mno-So dobrega. Ker je mož beseda, bo še naprej delal v društvu in Prenašal izkušnje na mlajše rodove. To je Jože Hribar (levo na stiki), ki je na nedeljskem občnem zboru gasilcev predal delo Jožetu Perku (desno), ki bo poskrbel, da bodo gasilci PGD Križi Ponos teh vasi. S. M. Mi* I Z 1 A S 1 1 H 1 OBČI 1 M Mii Za zasebnike precej dražji vrtec Na nov izračun največ pritožb od staršev zasebnikov - Večji razponi med najvišjim in najnižjim plačilom - Cena vrtca je bila nespremenjena skoraj leto in pol NOVO MESTO - Novi pravilnik o plačilu staršev za programe v vrtcih, ki je lani septembra stopil v veljavo, je občinam povzročil veliko dela, pri nekaterih starših pa razburjenje. Cene, kijih določa vsaka občina zase pa so osnova za izračun plačila staršev. Ti so po novem večji razponi med najvišjim in najnižjim plačilom kot so bili včasih. Starši so razvrščeni v devet plačilnih razredov glede na mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega in ob upoštevanju premoženja družine. Starši prispevajo najmanj 15 in največ 85 odst. cene programa. Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, pa so plačila oproščeni. V novomeški občini so povišali cene programov lani decembra, in sicer: za skupino od 1. do 3. leta starosti na 35.647 tolarjev, od 3. do 7. leta na 31.742, družinsko varstvo na 37.329, razvojni oddelek na 95.527, romski oddelek na 38.205, poldnevno varstvo do 6 ur je 19.281 in nad 6 ur 26.095. Starši so prejšnji teden prejeli na dom prva obvestila o tem, v kateri plačilni razred spadajo, temu pa so sledile položnice z na novo obračunano ceno in z razliko od septembra. Na upravo vrtca pa tudi na sekretariat na občini se zadnje dneve obračajo predvsem tisti starši, ki bodo po novem morali plačevati precej več. Nekateri so svoje otroke celo izpisali iz vrtca. Ravnateljica novomeške VVO Metoda Tlirk pravi, da so to normalne reakcije staršev in da so otroke izpisali predvsem tisti, ki imajo otroka lahko doma ali pa ga lahko zaupajo komu drugemu. “Kar nekaj staršev pa je ob povišanju plačila izrazilo željo, da bi otrok vrtec obiskoval v skrajšanem, do 6 ur trajajočem programu, za katerega do sedaj pri starših ni bilo interesa; po novem pa bomo organizirali tudi tak oddelek, če se bo zanj prijavilo več staršev,” pravi ravnateljica Tbr-kova. Med tistimi, ki se pritožujejo, je največ staršev, ki opravljajo samostojno dejavnost. Po pravilniku le-ti prispevajo za vrtec najmanj 60 pa do 85 odst. cene programa. Vsi kakorkoli prizadeti se lahko pritožijo in posebna komisija bo njihove pritožbe pretehtala in naredila nov izračun. Na sekretariatu so povedali, da se povsod po Sloveniji pojavljajo RAZSTAVLJAL BO SAVO SOVRE NOVO MESTO - V četrtek, 13. februarja, bo ob 19. uri v Galeriji Krka odprtje razstave del akademskega slikarja Sava Sovreta, ki je bil za svoje ilustratorsko delo že nagrajen z Levstikovo nagrado, je pa tudi mojster risbe, odličen portretist, slikar oljnih slik, grafik in oblikovalec knjižne opreme. Predstavil ga bo likovni kritik Janez Mesesnel, v kulturnem programu pa bo nastopil Slovenski kvintet trobil. V okviru srečanj z znanimi in zanimivimi Slovenkami in Slovenci pa bo v sredo, 19. februarja, ob 19. uri v Hotelu Krka predstavitev knjige Mitje Meršola “Američani kar tako”, ko se bo z avtorjem pogovarjal Novo-meščan Marjan Bauer. ŽUŽEMBERŠKI OSNOVNOŠOLCI ZA KULTURNI PRAZNIK ŽUŽEMBERK - Osnovna šola Žužemberk vabi krajane na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 7. februarja, ob 18.30, v avli žužemberške osnovne šole. V programu se bodo predstavili šolski pevski zbor, dramski krožek in recitatorji, plesalci, gojenci glasbene šole in moški zbor s Prevol. Mladi raziskovalci bodo govorili o zaslužnem slovenskem jezikoslovcu dr. Franu Bradaču, kije bil rojen na Jami leta 1885. Kot gosta sta povabljena tudi njegova hčerka Zorka Bradač in urednik Dolenjskega lista Marjan Legan. V avli šole bo na ogled razstava o dr. Franu Bradaču, likovni izdelki učencev ter slike amaterja Janeza Bavdka. Avtobus z Ajdovca bo peljal ob 17.45, iz Lipja ob 18.00, iz Šmihela in z Dvora pa ob 18.15. težave pri uvajanju novega pravilnika o plačevanju staršev za vrtec, vendar je v Novem mestu za starše toliko težje, ker se cene vrtca zaradi nasprotovanja opozicije v občinskem svetu ni spremenila že od predlani. Marija Padovan, ki dela na področju predšolske vzgoje, PUSTNI KROF ZA VSE MAŠKARE NOVO MESTO - Pri Zvezi prijateljev mladine Novo mesto pripravljajo na pustni torek, 11, februarja, tradicionalno otroško maškerado. Ob 15 30 se bodo maškare zbrale pred OŠ Grm, od tam pa bo šla povorka v spremstvu novomeških godbenikov skozi Glavni trg do športne dvorane. Ob vstopu v dvorano bodo vse maškare dobile pustni krof in čaj - darilo Dolenjskih pekarn. Rajanje v športni dvorani bo ob zabavnem programu in plesu ob glasbi ansambla Metro trajalo do 18.30. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene. Nagrade so prispevale novomeške trgovine in obrtniki. LITERARNA MATINEJA V OŠ BRUSNICE BRUSNICE - Jutri, 7. februarja, bo za kulturni praznik v avli osnovne šole šole literarna matineja, na kateri bodo učenci predstavili pesniško žetev iz antologije Pesmi dolenjske dežele, sodelovali pa bodo pesniki: Janez Kolenc, Milan Markelj, Ivan Perhaj in Ivan Zoran. OSRECJE SPREJELI V ŠKOCJANSKO OBČINO ŠKOCJAN - Na zadnji seji škocjanskega sveta so obravnavali sklep Mestne občine Novo mesto o izločitvi naselja Osrečje iz njihove občine in priključitev k občini Škocjan. Pobudo Osrečanov so Skocjanci že podprli 4. novembra lani, potem je njihov predlog podprla še novomeška občina, prejšnji teden pa so po novomeškem sklepu priključitev Osrečanov še enkrat potrdili tudi v Škocjanu. DODELILI KADROVSKO STANOVANJE ŠENTJERNEJ - V stanovanjskem bloku na Kotarievi cesti 2 a v Šentjerneju je bilo dalj časa prazno stanovanje, katerega lastnik je novomeška Žarja. Prednost pri najemu tega stanovanja naj bi imeli šentjernejski občani, vendar občina še ni sprejelapravilnika o dodelitvi stanovanj, Zlato je grozilo, da bo stanovanje enemu od prosilcev dodelila Zarja. Zadnjo možnost pred tem je imel šentjernejski občinski svet, ki je o tej stvari razpravljal na zadnji seji. Svetniki so obravnavali šest prošenj, potem pa so se odločili, da to stanovanje štejejo kot kadrovsko in so ga za tri leta dodelili uslužbencu občinske uprave Janezu Hrovatu. OTOČEC VABI OTOČEC - Kulturno društvo Otočec vabi v petek, 7. februarja, ob 19. uri na prireditev v počastitev kulturnega praznika. Otoško turistično društvo pa v ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri na predavanje g. Zgonca o oskrbi okenskih in balkonskih rastlin. Obe prireditvi bosta v kulturnem domu na Otočcu. poudarja, da je bil izračun cene programa nujen, da se končno ve, koliko stane vzgoja in varstvo za enega otroka. Nizke cene vrtcev bi namreč lahko vzdržale le na račun siromašenja programov. Pado-vanova še dodaja, da starši, ki imajo otroke vključene v vrtec, niso socialna kategorija, ki jo mora podpirati občina, še posebej, če so njihovi dohodki visoki. J. DORNIŽ Država mačeha? Ob podražitvi vrtcev Z novim pravilnikom želi država večje breme plačila za vzgojo in varstvo predšolskih otrok prenesti na starše, predvsem na tiste, ki imajo večje zaslužke. Do sedaj so bili pogosto sporni prav zasebniki, saj jih je večina prikazovala manjši zaslužek od dejanskega, zato so za vrtec plačevali najmanj. Z novim pravilnikom je država nameraval stopiti na prste prav njim. Vendar pravilnika, ki bi bil popolnoma pravičen, najbrž ni. Z novim predpisi so prizadeti vsi tisti zasebniki, ki jim dejavnost ne gre najbolje od rok ali pa so z njo šele pričeli. Vendar se lahko pritožijo. V Novem mestu je bila podražitev večja, ker se cene za vrtec niso dvignile skoraj leto in pol, kar je nekajkrat preprečila opozicija v mestnem svetu. Nekatere stranke so se s tem hvalile celo na predvolilnih zborih, vendar so staršem položaj le otežili. Vse kaže, da se z zmanjševanjem socialnih pravic pripravljamo na vstop v Evropo tudi na tem področju. Nekateri starši bodo morali po novem na primer za dva otroka odšteti tja do 60 tisočakov na mesec. Prav je, da tisti, ki več zaslužijo, tudi več prispevajo za varstvo, prav pa bi bilo, da bi ta država, ki ima polna usta besed o večji rodnosti, mlade starše v vlogah povprašala tudi o tem, ali imajo rešen stanovanjski problem oz. kako ga rešujejo. Res je tudi, da so starši odgovorni za svojega otroka in so zanj dolžni skrbeti, dokler ne odraste, res pa je tudi, da so otroci “naložba”, ki je država ne bi smela zanemariti. J. DORNIŽ Protestni odhod svetnikov Z obstrukcijo preprečili sprejem spornega odloka NOVO MESTO - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta - bila je prejšnji četrtek - je prvič prišlo do obstrukcije. Nezadovoljni svetniki iz vrst opozicije (pridružili so se jim še nekateri drugi) so pred glasovanjem o sprejemu odloka o povprečni ceni kvadratnega metra stanovanjske površine in povprečnih stroškov komunalnega opremljanja zemljišča v novomeški občini zapustili sejo in tako povzročili nesklepčnost. Tako je bila seja, na dnevnem redu katere je bil tudi sprejem letošnjega občinskega proračuna, končana že pri prvi pravi točki. S sporno točko dnevnega reda so bili zapleti in težave od samega začetka in tudi dva odmora jih nista mogla zgladiti. Odbor za gospodarstvo je na začetku seje predlagal umik te točke z dnevnega reda, češ da odlok v taki obliki ni sprejemljiv, načelno pa odbor ni proti sprejemu takega odloka. Vendar so svetniki predlog zavrnili tako kot potem večino amandmajev, ki jih je predlagala opozicija. Rezultat je bil stalno 15 (pozicija) proti 13 (opozicija). Na pomanjkljivosti in celo protizakonitost takega predloga odloka je tehtno in strokovno utemeljeno opozoril svetnik Tone Škerlj, ugledni novomeški odvet- nik. Vendar je predlagatelj trdno vztrajal pri tem, da se odlok z manjšimi redakcijskimi popravki sprejme. Sprejem tega odloka je pravzaprav tesno povezan z občinskim proračunom, saj naj bi se v občinski proračun na podlagi tega odloka letos nateklo najmanj 80 milijonov tolarjev. V razpravi je novomeški župan svetnikom, ki so se zavzemali, da se predlog odloka zaradi nedodelanosti umakne oziroma da se sprejmejo številni amandmaji, ki naj bi pomanjkljivosti odpravili ali vsaj omilili, očital, da v javni razpravi niso nič naredili, da bi predlog odloka izboljšali. Na to se je takoj odzval opozicijski svetnik Jože Derganc, ki je županu takoj oponesel, da občinski oblasti ni nič do tega, da bi do kakršnega koli plodnega sodelovanja z opozicijo sploh prišlo, in da za to ni naredila niti najmanjšega koraka. Svetnik Škerlj pa je opisal, kako bi v njegovem primeru tak korak bil pri vsej dobri volji nemogoč, saj je gradivo za četrtkovo sejo dobil šele v ponedeljek, pa še to ne kompletno. Kakorkoli že, odlok ni bil sprejet, še več, povzročil je celo prvo obstrukcijo. Bo to sedaj postal način “dela”mestnega sveta? A. BARTEU ŠKOCJANSKI SVETNIKI NAZDRA VILI - Po zadnji seji občinskega sveta so škocjanski člani sveta v Marinčevi gostilni v Škocjanu nazdravili novemu članu Jožetu Blatniku, ki je zamenjal Antona Blatnika. Nazdravili pa so tudi Neži, ki je godovala sredi januarja in bo poskrbela, da bo pri hiši spet veliko jajc. (Foto: J. Dorniž) Najbolj pogrešali strokovno pomoč Odbori, ki delujejo v okviru škocjanskega občinskega sveta, premalo strokovno podkovani - Pod streho drugi proračun - Podražitev cene programa vrtca za 15 odstotkov ŠKOCJAN - Škocjanski občinski svet je sredi prejšivjega tedna razpravljal o lanskem proračunu, o osnutku proračuna za letošnje leto, o povišanju cen v vrtcu pa tudi o delu sveta. Na več mestih so ugotovili, da sicer imajo odbore za različna področja, od kmetijstva in turizma do sociale in zdravstva, ki pa delajo preveč amatersko. Nekateri člani so menili, da bodo morali k delu povabiti tudi zunanje strokovne sodelavce. V lanskem letu so zbrali skoraj za 189,3 milijone tolarjev prihodkov, od tega jim je z zagotovljeno porabo država zagotovila 143,5 * Na seji so obravnavali tudi predlog ravnatelja škocjanske šole Antona Zupeta o povišanju cen programov v njihovem vrtcu, ki je osnova za izračun plačila staršev. Ravnatelj je predlagal 27-odstotno povišanje, vendar je občinski svet na predlog župana Povšiča sprejel le 15-odst. povišanje, in sicer od 1. januarja letos, ne od lanskega septembra, kot je predlagal ravnatelj. Po novem bo cena programa za skupino od 1 -3 let 30.613 tolarjev, za skupino do 3 do 7 let 25.705, družinsko varstvo 34.522, mala šola 15.449 in za romske otroke 34.357. Če šola s temi cenami ne bo mogla shnjati, bodo o cenah programa ponovno razpravljali in jih po potrebi tudi spremenili. milijonov tolarjev. Tudi lani so porabili nekoliko manj, kot so načrtovali, in sicer dobrih 174 milijonov tolarjev od načrtovanih nekaj manj kot 186. Pri obravnavi osnutka proračuna za letošnje leto, ki naj bi znašal okrog 175 milijonov tolarjev, so svetniki imeli več pripomb. Franci Smrekarje menil, da bi morali k planiranim 4,6 milijona tolarjev za kmetijstvo primakniti še milijon, češ da bi morala vsaj občina imeti drugačen odnos do kmetijstva, kot ga ima država. Menili so tudi, da bo za urejanje prostorske dokumentacije 3 milijone tolarjev malo, pri postavki za štipendiranje pa je predsednica sveta Marija Halas predlagala, naj bi v pravilnik za štipendiranje zapisali tudi druge poklice, ne le s področja zdravstva in šolstva. Svetnike je tudi zanimalo, kaj je z mrliško vežico in razširitvijo pokopališča v Škocjanu in gradnjo kanalizacije. Zupan Janez Povšič je pojasnil, da nameravajo na pokopališču premakniti škarpo m s tem pridobiti prostor še za 30 grobov, medtem ko je z lokacijo nove mrliške vežice težava. Je pa v ta namen na razpolago kapela na koncu cerkve. Za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije imajo že izdelano idejno zasnovo, vrisana pa je tudi že v prostorskih planih. V občini imajo dve turistični društvi, zagraško in škocjansko, kjer delajo sami prostovoljci; predsednik obeh je Franc Kocjan, ki je tudi predsednik občinskega odbora za turizem. V osnutku proračuna je občina za delovanje društev namenila 500 tisočakov. Župan je dejal, da bi namenili morda več, če bi jim društvo dostavilo osnutek razvoja turizma. Kocjan pa je opozoril, da vse to opravljajo prostovoljno in ljubiteljsko in bi za kaj več potrebovali strokovnjake. V kratkem nameravajo izdati prospekt o škocjanski naravni in kulturni dediščini. Dogovorili so se, da bo turistični odbor pripravil promocijo občine na sejmu Alpe - Adria, ki bo v kratkem v Ljubljani. Med pomembnejšimi temami je bila spet nedokončana ureditev premoženjskopravnih razmerij z bivšo novomeško občino. J. DORNIŽ NAGRADA OBČINE ŠENTJERNEJ ZNAŠA 200 TISOČAKOV ŠENTJERNEJ - Na zadnji seji sveta šenjemejske občine so dosedanji začasni komisiji za priznanja in nagrade občine Šentjernej mandat potrdili za nadaljnji dve leti. Tričlansko komisijo sestavljajo župan, podžupan in predsednik občinskega sveta. Ob tem so svetniki tudi določili višino občinske nagrade. Ta po novem znaša 200.000 tolarjev. MM j z_ m A Š I h o a C i n MM Brez številk bi se bolniki stepli Ena od bralk je prepričana, da so številke za določanje vrstnega reda pri zdravnikih morda dobrodošle za Metličane, ne pa za vaščane - Dr. Mlačak: “Brez številk bi bila zmeda” METLIKA - Naša bralka z Božakovega pri Metliki je po telefonu sporočila, da je bila ogorčena in žalostna hkrati, ker morajo pacienti dr. Mlačka, po novem pa tudi dr. Vukoviča, preden ju obiščejo v metliškem zdravstvenem domu, vzeti kartonček z zaporedno številko. Teh pa marsikdaj že ob pol sedmih zjutraj zmanjka. Božakovčanka je menila, da so te številke res morda dobrodošle Metličanom, ki pridejo zgodaj zjutraj po kartončke, potem pa gredo lahko domov in pridejo k zdravniku, ko so na vrsti. Niso pa sprejemljive za vaščane, saj je marsikateri od njih star pa bolan - saj drugače ne bi iskal pomoči pri zdravniku - a brez lastnega prevoza. In ko pride v Metliko z avto- PUSTNA OTVORITEV AVTOBUSNE POSTAJE SUHOR PRI METLIKI - Krajevni “lisjaki” s Suhorja, ki so nekdaj za pusta še kako znali zarajati, so se po nekajletnem spancu prebudili. Napovedujejo, da se bodo ponorčevali iz tistega, kar jih najbolj žuli, in kot vse kaže, bodo eni redkih v Beli krajini, ki v prihajajočih šegavih dneh ne bodo skoparili z zbadljivkami, potegavščinami in pustnim norenjem. Tako bodo v soboto, 8. februarja, ob. 15. uri pripravili otvoritev avtobusne postaje na sedanjem postajališču na Suhorju. Ob 17. uri bo pred kulturnim domom pustno rajanje za otroke, ob 20. uri pa v kulturnem domu pustni ples. V nedeljo in v torek bodo lisjaki odšli razveseljevat še v druge, bolj zaspane belokranjske kraje. DEMONSTRACIJA REZI VINSKE TRTE ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira demonstracijo rezi vinske trte pod vodstvom Jožeta Maljeviča iz Kmetijskega zavoda Novo mesto, in sicer v sredo 12. februarja, ob 9. uri pri Mikolaševi zidanici na Plešivici; ob 11. uri v Drakuliče-vem vinogradu na Perudini; ob 13. ui pri Finkovi zidanici na Tanči gori ter v petek, 14. februarja, ob 10. uri pri zadružni zidanici na Stražnjem Vrhu, ob 12. uri pri Jakševi zidanici v Ručetni gori, ob 15. uri pa je zbor pri zadružni trgovini v Semiču, od koder bo odhod v Staro goro. DVE PRIREDITVI ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub Bela krajina pripravlja za petek, 7. februarja, ob 22. uri koncert dueta Ciganska jazbina z Nebojšo Tasičem in Aleksandrom Guščinom. Naslednji dan pa bo ob 23. uri multiumetniško-ekolo-ška predstava Bela tehnika. Vstop na prireditvi bo prost. REJCI DROBNICE! ČRNOMELJ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabi člane in vse, ki jih zanima reja drobnice, na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 9. februarja, ob 10. uri v sejni sobi občine Cromelj. CIRKUS IN PUSTNI DIRENDAJ VINICA - Viniške otroke bo v soboto, 8. februarja, ob 10. uri v Župančičevi hiši v Vinici obiskal cirkus klovna Friderika in jih razveseli s svojimi čarovnijami. V torek, 11. februarja, pa bo v Črnomlju tradicionalni Pustni direndaj, ki se bo pričel bo 16. uri s povorko izpred kulturnega doma do športne dvorane, kjer bo ples v maskah s klovnom Friderikom in ansamblom za otroke Hop, Cefizelj. Vse maske bodo dobile krof in sok, organizator obeh prireditev, Zavod za izobraževanje in kulturo, pa obeta tudi nagrade. busom, so marsikdaj številke že razdeljene. Če pa le preprosi sosede, da ga pripeljejo, in ima srečo, da še dobi številko, mora ves slaboten in bolan čakati v zdravstvenem domu ure in ure, da pride na vrsto, ker domov pač ne more. Mnogi si, kot je povedala, namreč že zjutraj priskrbijo številko za zdravnika, ki dela popoldne. Je pa klicatelj ica dala predlog za rešitev tega problema: pacienti naj gredo v zdravnikovo ordinacijo po vrsti, kot pač prihajajo v zdravstveni dom. Torej brez vnaprejšnjih rezervacij vrstnega reda. Dr. Blaž Mlačak, direktor zdravstvenega doma Metlika in hkrati eden od zdravnikov, pri katerem so že dolgo časa številke za vrstni red, je pojasnil, da zdravniki delajo veliko več, kot so nor- mativi. Zlasti pozimi, ko so pogostejše epidemije. “Če v primeru, ko pride 70 in več bolnikov na dan, ne bi bilo številk, bi se pacienti v čakalnici stepli. Tako pridejo vsi na vrsto, težje bolnike pa vzamemo prej. Razumljivo je, da k vsemu skupaj sodi tudi čakalna doba. A pravila morajo biti, čeprav je težko najti takšna, ki bi bila sprejemljiva za vse,” je menil dr. Mlačak. Po njegovem so številke za zdaj najboljša rešitev in bodo vsaj še nekaj časa ostale. Lahko bi sicer uvedli naročanje, vendar bi tudi takrat ljudje dobili številko. Zatrdil je, da bi zdravstveni delavci z njim vred raje videli, da bi imeli kakšen drugačen in morda bolj učinkovit način za določanje vrstnega reda pacientov, a za zdaj ga še ne poznajo. Po njegovem prepričanju pa bi sprejemanje ljudi pri zdravniku tako, kot bi prihajali v zdravstveni dom, povzročil med bolniki pravo zmedo. M. B.-J. DANES OSREDNJA PRIREDITEV METLIKA - V Metliki bo danes, 6. februarja, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku. Svečani nagovor bo imel metliški župan Branko Matkovič, sledil pa bo koncert “Soneti nesreče” za kljunasto flavto skladatelja Primoža Ramovša ter na poezijo dr. Franceta Prešerna. V soboto, 15. februarja, bo ob 20. uri v kulturnem domu koncert mestne godbe Metlika. “OBRAZI" PRED METLIŠKIM OBČINSTVOM - V petek je bila v metliškem hotelu predstavitev knjige novinarja Dolenjskega lista Toneta Jakšeta “Dolenjski obrazi". O "Obrazih” sta poleg avtorja govorila še pisatelj prof. Jože Dular, ki je napisal tudi spremno besedo h knjigi, ter novinar Andrej Bartelj. Slednji je tudi vodil predstavitev ter skupaj z novinarko Jožico Dorniž prebral nekaj odlomkov iz knjige, v kateri je Jakše z besedo portretiral 182 ljudi iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. OB PRAZNIKU ŽUPANČIČEVA PRIZNANJA ČRNOMELJ - V okviru praznovanj slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 7. februarja, ob 19. uri otvoritev slikarske razstave domačinke Polone Pavlin, ki jo v Špeličevi hiši v Črnomlju pripravlja Mladinski kulturni klub. Naslednji dan ob isti uri pa bo v tukajšnjem kulturnem domu osrednja občinska praznična prireditev, na kateri bo imela svečani govor predsednica ZKO Črnomelj Vidica Adlešič. Podelili bodo Župančičeve plakete za dolgoletno delo na kulturnem področju ter diplome za enkratne kulturne dosežke. Župančičevi plaketi bosta prejela godba na pihala iz Črnomlja in Slavko Grahek, diplome pa Mirko Bartolj iz Sečjega Sela pri Vinici, Jože Mihelič iz Sodevcev, lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Bele krajine iz Črnomlja, Cvetka Banovec z Blatnika pri Črnomlju in Martin Matkovič iz Črnomlja. V kulturnem programu se bo s koncertom predstavil Komorni orkester Slovenske filharmonije s solistoma violinistoma Moniko Zupan in Miranom Kolblom. Sadež ali Milka Šobar-Nataša? En tabor črnomaljskih svetnikov je zagovarjal prvo, drug pa drugo ime za osnovno šolo s prilagojenim programom - Večina za ime po narodni herojinji Milki Šobar-Nataši ČRNOMELJ - Tako kot nedavno pri imenu dragatuške osnovne šole, ki se imenuje po komandantu Stanetu, seje na zadnji seji tukajšnjega občinskega sveta zapletlo ob sprejemanju predloga odloka o ustanovitvi črnomaljske osnovne šole Milke Šobar-Nataše. A ne zaradi vsebine odloka, pač pa zaradi imena šole. DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj Že na lanski novembrski seji je dal svetnik Anton Škof predlog, naj se šola s prilagojenim programom imenuje Sadež. O tem je razpravljal odbor za družbene dejavnosti, ki je prejel tudi pisno stališče Združenja borcev NOV Črnomelj. Ti nasprotujejo spreminjanju sedanjega imena ter nasploh odpravo obeležij dogodkov iz v svetu priznane uspešnosti NOB slovenskega naroda. SDS pa je v dopisu izrazila strinjanje z imenom Sadež, ker da je “dosedanje ime šole nastalo v obdobju nedemokratičnega socializma z namenom vzgajati učence na idolih enopartijske diktature. Ohranitev obstoječega imena pomeni nasprotovanje dokončnemu prehodu v parlamentarno demokracijo in načelu pluralističnosti osnovnošolskega sistema, njegove nevtralnosti in miroljubnosti.” Zato je odbor predlagal obravnavo predloga novega imena šole. Na seji sta Anton Škof in Janez Kure iz SKD vztrajala, naj šole ne nosijo imen komandantov in vojakov, saj vojska in šola nimata nič skupnega. Jani Stepan iz SDS je dejal, da je zanj kot Črnomaljca sprejemljivejše ime Sadež, saj gre za del Črnomlja. Medtem ko je Anton Kralj zagovarjal mnenje Združenj borcev NOB, pa je imel Srečko Matkovič enako stališče kot pri imenu OŠ komandanta Staneta. Po njegovem je potrebno najprej prisluhniti željam krajanov, in ko bo slišal, da se ti zaradi imenovanja šole po Milki Šobar-Nataši ne počutijo dobro, bo glasoval za novo ime. Morda je še najbolj brez političnih primesi obrazložil svoj predlog Anton Filak, ki mu je kot kmetu najlepše, ko vzgoji sadež. In tudi otroci v šoli s prilagojenim programom so po njegovem kot sadež, v razvoj katerega je vloženega veliko truda in potrpežljivosti. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Milan Krajnc je menil, da pri otrocih s posebnimi potrebami ni pomembno ime šole, ki je nekaj abstraktnega, pri njihovem pouku pa gre za povsem konkretne stvari. A je, da bi razrešili gordijski vozel, s svetnikoma Škofom in Kuretom predlagal amandma o spremembi imena osnovne šole Milke Šobar Nataše. Vendar pa se je za ime Sadež izreklo le 7 svetnikov, 10 jih je bilo proti, 3 pa so se vzdržali. M. BEZEK-JAKŠE VRSTA PREDAVANJ METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi v petek, 7. februarja, na prikaz obrezovanja vinske trte, ki ga bo vodil inž. Jože Maljevič, in sicer ob 9. uri na Kučarju pri Žnidaršičevi zidanici; ob 12. uri v Bušinji vasi pri Zepu-harjevi zidanici ter ob 15. uri na Boldražu pri kapelici. Istega dne ob 18. uri bo v sejni sobi občine Metlika predavanje za ovčerejce o postavitvi ograj, pomenu striženja ovac, obrezovanju parkljev in zatiranju zajedalcev pri ovcah. Predaval bo inž. Boris Grabrijan. V nedeljo, 9. februarja, bo ob 10. uri v metliški Vinski kleti Jože Maljevič vinogradnikom predaval o spomladanskih delih v vinogradu (rez, gnojenje, Skopljenje) in o subvencijah pri obnovi vinogradov. V sredo, 12. februarja, pa bo ob 9. uri v Vinski kleti predavanje mag. Tanje Strniša iz Kmetijskega zavoda o razmerah v slovenskem kmetijstvu pred vstopom v Evropsko skupnost. O BOLEZNI VINA ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi vinogradnike in kletarje na predavanje Katarine Merlin iz Kmetijskega zavoda Novo mesto o boleznih in napakah vin, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 10. uri v sejni sobi občine Črnomelj ter v četrtek, 13. februarja ob 18. uri v hotelu Smuk v Semiču. OTROŠKA MAŠKARADA METLIKA - V torek, 11. februarja, bo ob 15.30 zbor maškar na metliškem Trgu svobode, od koder bo na čelu z godbo na pihala krenila proti Gali. Na ploščadi s poslovno-trgovskem centru bo rajanje, s katerim bodo maske priklicale pomlad, vodil pa ga bo Toni Gašperič. Vsaka maska bo dobila krof. ZA KULTURNI PRAZNIK V VINICI VINICA - V petek, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, bo ob 19. uri v Župančievi rojstni hiši predstavitev knjige Toneta Jakšeta “Dolenjski obrazi”. Viniški učenci bodo iz knjige prebrali nekaj odlomkov, ki se nanašajo na ljudi, ki so živeli ali še živijo v Vinici in njeni okolici, za popestritev večera pa bodo poskrbeli domači tamburaši. Na predstavitvi bo sodeloval tudi znani slovenski pisatelj in pesnik Jože Dular. PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU SEMIČ - V soboto, 8. februarja, bo ob 19. uri v kulturnem domu v Semiču prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Program so pripravili osnovnošolci, otroci iz vrtca, učenci semiškega oddelka glasbene šole ter ženski in moški pevski zbor Semič. Delal ves dan, a plačan polovično Seiniški županje občinski svet prosil, da mu dovoli zaposlitev za poln delovni čas - Ko je spoznal delo, je tudi ugotovil, da ga ne more opraviti v štirih urah - Odločanje prihodnjič SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec je svoje delo doslej opravljal za plačilo za polovični delovni čas, priznava pa, da je mnogokrat delal po ves dan. Zato je predlagal, da se spremeni začasni sklep o plačah funkcionarjev, ki pravi, da župan opravlja svojo funkcijo s polovičnim delovnim časom in se mu prizna polovico plače. Župan v svoji prošnji za polno zaposlitev, ki jo je naslovil na semiški občinski svet, piše, da zahteva županovanje od njega več kot poln delovni čas. Prepričan je, da je vsaj nekaj uspehov v občini v zadnjih dveh letih tudi plod njegovih prizadevanj. Zato meni, da je odgovorno in potrebno, da je naslednji dve leti zaposlen s polnim delovnim časom. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marjan Tomaževič je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da semiška občina sodi v skupino občin s 3.000 do 4.999 prebivalci, ki smejo imeti v občinski upravi dva profesionalna funkcionarja ter 4 redno zaposlene delavce. Z zaposlitvijo župana zakona ne bi kršili. V 36. členu statuta občine pa piše, da župan opravlja funkcijo praviloma nepoklicno, zato bi ga morali spremeniti. Dejal je, da se komisija strinja s polno zaposlitvijo župana, ker pa danes številni županujejo poleg poslanskih funkcij, naj njihov prevzame del nalog enega od zaposlenih. Svetnik Matija Skala je spomnil, da je bil župan pred dvema letoma proti polni zaposlitvi, predsednik sveta Anton Malenšek pa, da je župan prišel do stolčka tudi zato, ker je rekel, da bo nepoklicni župan. Ivan Križan je dodal, da župan šele sedaj ve, koliko v resnici dela ne glede na to, da je bil poldrugo leto plačan za polovični delovni delovni čas, prvega pol leta pa je bil celo nepoklicni župan. Tudi župan je potrdil, da v začetku ni poznal dela, ko pa ga je spoznal, si ga je nalagal vedno več. “Sedaj sem pred novimi izzivi, ki niso majhni. Spoznavam, da se napol ne da delati. Zaposlen sem po ves dan. Zraven sem prav povsod, kjer se v občini kaj dogaja, ker hočem biti z vsem seznanjem, saj lahko hitreje reagiram,” je dejal Bukovec ter se strinjal, da na občini prevzame kmetijstvo. Opozoril je, da tudi naslednji župan ne bo mogel delati s polovičnim delovnim časom. “Ce sem dve leti delal cel, plačan pa sem bil napol, bi bilo prav, da bi bil naslednji dve leti plačan poln delovni čas. Menim, da je občina tako močna, da lahko ima in plača celega župana.” Kako bo vnaprej zaposlen župan, bodo svetniki odločali na nasled- njisejL M. B.-J. Sprehod po Metliki 71 SOCIALIZEM JE MRTEV ŽE NEKAJ LET, toda pod plaščem skupne lastnine nekateri še kako lepo krmarijo. Gospodinjstva v stanovanjskih blokih nimajo števcev za porabo vode, kurjave, elektrike po hodnikih, kleteh in drugod, pa ni nič čudnega, če vlada razsulo, saj ni malo takšnih, ki teh storitev enostavno ne plačujejo. Ko proizvajalci zlezejo v minus, z odklapljanji prizadenejo tudi redne plačevalce. “Nemočni smo,” skomigajo z razme-ni, “sistem je pač takšen, da samo posamezniku ne moremo odvzeti storitev.” Slaba tolažba, toda potrditev, da v skupnosti še pes crkne. V BELOKRANJSKEM MUZEJU SI ŽELIJO, da bi čimprej napočil dan, ko bi pričeli prekrivati zelo utrujeno streho metliškega gradu. Ravnateljica se boji, da bi med poletnimi kulturnimi prireditvami Pridi zvečer na grad priletela opeka kakšnemu gledalcu na betico. Če bi se opeka odbila od lobanje kakšnega velmoža, ki razpolaga z denarjem, bi bila zadeva hitro uresničena. OBELEŽEVANJE PUSTA BO POTEKALO V METLIKI po že ustaljenih tirnicah: povorka namaskiranih otrok bo krenila s TVga svobode skozi mesto do Gale, kjer bo maškare čakal brezplačen krof, glasba iz zvočnikov ter rajanje do mraka. Zvečer se bo našemilo tudi nekaj odraslih, ki bodo tavali od lokala do lokala, dokler ne bodo razočarani spoznali, da je vse skupaj velik dolgčas. tAmalkki drnhir . * • LEPA BESEDA - Svetnik Alojz T\irk je dal na zadnji seji občinskega sveta pobudo, naj svetniki za govorniškim pultom govorijo po belokrajnsko ali v pravilni slovenščini, ne pa v nekakšni spakedranščini. Ta naloga bo najbrž (pre)težka, prav tako kot je težko napisati gradivo za seje v lepi slovenščini. MASKA - Črnomaljske ženske, ki so se izobraževale za demokracijo v okviru Phare de-mocracy (uf, kako lepa “slovenščina”!) programa Evropske unije, so ob zaključku črnomaljskemu županu Andreju Fabjanu podarile strašilo, ki odganja skrbi in slabo voljo. Prepričane so namreč, da kot vinogradnik verjame v strašila. Mojci Stjepanovič z občinske uprave pa so namenile črno pustno masko, da bo pod njo povedala ljudem, kar jim gre. A ta strošek je bil popolnoma odveč, kajti Mojca je brez dlake na jeziku tudi brez maske. Ko pa jo že ima, je rekla, da ji bo prav prišla na naslednji seji občinskega sveta, ko bodo sprejemali osnutek občinskega proračuna. PUST - Kaže, da črnomaljsko pustno društvo Presta le ni tako zaspano, kot je bilo slutiti. Prenovili in pomladili so se in prihodnji teden za pepelnično sredo pripravljajo ob 16. uri od Rojčeve gostilne, kjer bo ležal pokojni pust, veliko povorko po mestu. Seveda ne bo šlo brez godbe na pihala, med žalujočimi ostalimi pa bodo pustne šeme iz vseh koncev občine in celo iz semiškega konca: vranoviški jazbeci, tribu-ške ščuke, učakovske maškare in semiški brkači. Pogreb bo norčav in hrupen, kot se za takšne pogrebe spodobi. Semišhe tropine SREDIŠČE - Nekateri natolcujejo, da se Črnomaljci in Metličani gledajo kot psi in mačke. A na pravem kraju, ob pravem času in priložnosti so lahko veliki prijatelji. Predzadnjo nedeljo se je izkazalo, da je takšen primeren kraj zidanica semiškega župana Janka Bukovca ob praznovanju njegovega goda. Poleg semiških občanov sta mu prišla “t blat” tudi črnomaljski in metliški župan. Županova zidanica je ne glede na zemljepisno lego postala središče Bele krajine. In kakor poznamo Semičane, zagotovo ne zadnjič. IZUM - Kakšna je usoda s patentom za desko, ki jo vlečejo vinogradniki pri obrezovanju trt za seboj po vinogradu - o. njej smo nedavno pisali v tej rubriki - še ni znano. Težko je napovedati, ali bodo pri zaščiti izuma hitrejši Metličani ali Semičani. Eden od večjih semiških vinogradnikov pa se je pohvalil, da ima na patentnem uradu že prijavljen svoj izum, ki prekaša vlečenje deske in ki ga s pridom uporablja: delo v vinogradu si olajša s tem, da si na obuvalo natakne polivinilasti ali raševinasti vrečki. Da je učinek res dober, pove že to, da je, še preden je bilo konec januarja, obrezal že več kot tisoč trt. a ... nezadovoljni kadilci • V dolgem neuspešnem iskanju Primernega prostora za seje kočevskega občinskega sveta, ki so uo sedaj potekale že v prostorih občine, Doma starejših občanov ‘n hotela Valentin, so prejšnji četrtek prvič preizkusili najno-vejšo pridobitev kočevske občine -dvorano v novih prostorih Glasbene šole. Na seji sveta sta bila zato po dolgem času zopet prisotna tudi svetnika Vinko Pinar 'n Nataša Žilevski Pintar, ki se Prejšnjih nista hotela udeleževati, ker so potekale v hotelu Valentin. Prisoten je bil tudi svetnik Tone Rakovič, ki se je solidariziral z njuno odločitvijo. Zaradi prisotnosti svetnikov bi kazalo, da so z novim prostorom za seje sveta svetniki zadovoljni, vendar ni bilo tako. S sestankovanjem v tretjem nadstropju stavbe, v kateri ni dovoljeno kajenje, namreč niso bili zadovoljni kadilci! NOV ČASOPIS - Čeprav je Prostor kočevske občine medij-?*° zelo dobro pokrit, pri čemer ima tudi Dolenjski list zasluge, saj najdlje obvešča ljudi o dogajanju v njihovem kraju, pa so nekateri Prepričani, da ljudje še vedno Premalo vedo o tem, kaj se v Ročevju dogaja. Zato so se odlomil - čas pa bo pokazal, ali so ime-1 Prav - da bodo poskusili izdajati svoj časopis. Imenoval se bo tako kot časopis, ki ga je Kočevje nekoč že imelo - Kočevske novi-j-e> le da tokrat časopis ne bo brezplačen. Izhajal bo enkrat na teden. tj PREJ KOT IZ PRVE ROKE - Ribnica je kraj, ki bo prvo so-poto v juliju, kot smo lanko preorali pred dnevi v Delu, “za en dan središče sveta”. Prvi hip nas Je presenetilo, da smo o tako Pomembni novici zvedeli iz časo-P>sa in ne “iz prve roke” oziroma 'z Ribnice. Vendar samo bili Presenečeni le v prvem hipu, saj smo že v naslednjem dobili potrditev od samih Ribničanov, da v Ribnici raje dvakrat premislijo, P.redno enkrat kaj rečejo. Tako bo ribniški župan Jože Thnko danes tu tiskovni konferenci pojasnil VSe V 7VP71 c r\r*»rIviH#»nr* vet koi suri aeseueija pri-Pravlja Slovenska izseljenska matica in ki se bo po daljšem času Prav letos zopet začela seliti po različnih krajih Slovenije. ODKUPILI IME - V Ribnici zopet obstaja podjetje, ki nosi 'me Riko Ribnica, in to brez žalostnega dodatka “v stečaju” k "fadnemu imenu. To ime nekda-"jega paradnega konja ribniškega gospodarstva, ki je ime Ribnice Poneslo po celi Sloveniji, na 'ujem pa je bilo znano predvsem na trgih nekdanje Sovjetske zve-2e> je pred dnevi uspelo odkupiti zasebnemu podjetju Riko - Pim, *'.je zraslo po propadu podjetja R'ko Ribnica iz enega od njegovih redkih še zdravih jeder. V donedavnem podjetju Riko - Pim 5° namreč ocenili, da je Riko Ribnica ime, ki ga je, kljub temu daje prav z njim najtesneje povezana sedanja velika brezposel-nost v ribniški občini, vredno dhraniti in zato tudi odkupiti. '‘‘•fcpoljski krompirčki koledar prireditev PRIPRAVLJAJO - Na zadnji seji vodstva Turističnega društva Dobrepolje so nameravali sprejeti Koledar prireditev v občini za ‘etos, da se ne bi dogajalo, da sta *a isti dan in uro napovedani po dye prireditvi ali več. Vendar jim n'uspelo, ker so ugotovili, da nekatera društva, organizacije in 0rgani še niso sprejeli delovnih Programov dela za letos, ki bi vključevali tudi prireditve. Naj-Prej programi, nato koledar! , Vfmhio ZASULO - Pod romskim pokopališčem vrtajo, da b' prišli clo novega vira zdrave pitne vode za Dobrepolje. Pred kratkim pa je globoko pod zem-uo^prišlo do zruška in je vrtino za- ,. Nova SEKCIJA - Pred krat-k'm je bil občni zbor Društva gojiteljev malih pasemskih živali, b delu katerega bomo še poročali, ‘nkoi po zboru, ko so se gojitelji nadaljevali debato v neki gostilni, S° ustanovili poleg sedanjih sekcij “e sekcijo za varstvo in vzgojo Ptic. So pa tiči oz. kampeljci tile gojitelji! Mirtovški šratelj: “Občina Osilnica je lahko za *8led bližnjim občinam Kočevje, p>ški Potok in Ribnica, saj poro-cdo kočevske podružnice Agencije *epublike Slovenije za plačilni Promet za lani ugotavlja, da edi-n° v naši občini pravne osebe niso "nele blokiranega žiro računa. ” MM IZ N ASIH OB Č I M MM V Kočevju so že sprejeli proračun Zavrnili vse štiri amandmaje - Prednostna investicija je izgradnja nove šole KOČEVJE - Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta minuli četrtek so svetniki skoraj v rekordnem času sprejeli občinski proračun za letošnje leto. Tako zgodaj - že v januarju! - v kočevski občini še niso imeli sprejetega proračuna za tekoče leto. Razlog, da so s sprejemom proračuna letos pohiteli, pa je poleg tega, da se bo, ko bo možno, lahko takoj nadaljevalo z vsemi že lani začetimi investicijami, ki jih je letos potrebno dokončati, predvsem v odločitvi svetnikov, da se letos prične z graditi nova kočevska osnovna šola. lja in urejanje prosto predsednik Janez Skr Letošnji proračun kočevske občine obsega nekaj več kot milijardo in sto milijonov tolarjev, kar je v primerjavi za sto milijonov tolarjev manj od leta prej. Dejstvo, daje občinski proračun iz leta v leto manjši, potreb pa že za trikrat več, kot je na voljo denarja, je še toliko pomembnejše prav letos, saj so se v Kočevju odločili za izgradnjo novo šole, ki bo v kočevskem proračunu prednostna investicija ne samo letos, ampak tudi še prihodnja tri leta. Zanjo namreč v proračunu ni dovolj denarja. Tako so letos v proračunu namenili za šolo le 32 milijonov tolarjev, 45 milijonov računajo, da bodo dobili s samoprispevkom, če bo seveda sprejet, 80 milijonov bodo zagotovili s kreditom, 100 milijonov pa pričakujejo od države. Prav odločitev za izgradnjo nove šole in določitev v proračunu prednosti samo najnujnejšim investicijam pa so botrovali tudi zavrnitvi vseh štirih ob drugi Komunala letos Posodabljanje cest in načrti za kanalizacijo in čistilno napravo -Največ za ceste VELIKE LAŠČE - Na zadnji seji občinskega sveta Velike Lašče so sprejeli plan komunalnih dejavnosti za letos, ki bo veljal, ko bo sprejet občinski proračun za letos. Predlog plana, ki ga je izdelal Odbor za komunalo, varstvo oko-istora - vodi ga crabec z Roba - so svetniki dopolnili s tem, da je potrebno vanj vnesti tudi načrt za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav za Velike Lašče, Male Lašče in Rašico. Samo izdelava načrtov bo veljala okoli 10 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so načrtovani za letos le načrti, z deli pa se bo začelo kasneje, ko bo občina pridobila za to stem Mercator Ljubljana. Taka zelja se jim je porajala po tistem, ko je Mercator neki krški ustanovi lansko leto obljubil, da bo pre-eej važno zadevo uredil takoj po dopustu, a je ni uredil. Ali se llubljanski mercatorjevci požvižgajo na lastne obljube ali pa imajo že zdaj lanski dopust?! • • • UKREPI SE ZAOSTRUJEJO KRŠKO - Lani so policisti v občini Krško odvzeli vozniško dovoljenje skoraj 600 voznikom, kar je skoraj dvakrat toliko kot leta 1994. Za 80 odstotkov se je povečalo tudi število ‘^rečenih ukrepov. Največ (242) odvzemov je bilo izreče-nih za dobo do enega meseca. _ Novo v Brežicah POPLAVE - V Sloveniji nikakor ne nastopi taka odjuga v državnem proračunu, po kateri bi dobili denar za nasipe proti poplavam na dobovskem polju. Ker Ju bila še vsako leto, bo tudi letos spomladanska odjuga, po kateri ?o pritekla v Posavje narasla Sava ‘n bodo poplave. Ob vsaki večji Poplavi so domačini na dobovskem polju v strahu, da jih bo odnesla narasla Sava. Ali je sionska vlada vesela ali žalostna, da teh njenih prizadevnih kmetov bava še ni odnesla, se ne ve. Mogoče bo žalostna, da jih ni. Kmet-Je na dobovskem polju namreč napovedujejo pravi rompompom. Th bo, če ne prej, ob letošnjih poplavah. Zahtevali pa bodo vse kaj drugega kot nizko Savo. OBUPNO - Nekdanji visoki sefi Agrarie so videti povsem obupani zaradi tega, ker gre njihovi nekdanji firmi zdaj razmeroma slabo. Eden najvišjih izmed njih se je v obupu zatekel v neke Prostore sredi Brežic. Ni zmeraj Jam, ampak začasno. Kupil jih je, da ne bi bil po odhodu iz Agrarie 'odeti reven, kot so revni številni ^grariini “navadni” delavci. Ali bo v teh prostorih začela poslovi kakšna Nova agraria ali se Podjetje imenuje drugače, še ni sPoročil. RENTA - Nekaj takega kot obup se loteva prebivalce občine “režice ob misli na nuklerko, ki sicer deluje v sosednji občini •krško. Mnogi Brežičani so nam-rec prepričani, da njihova občina v svoj proračun ne dobi denarja laradi bližine jedrske elektrarne. Se ta denar dobi, toliko bolje za brežiško oblast, če si ga je znala Pridobiti. Če ga ne, slabo za ?blast, saj ta potem očitno ver-Jame, da senca nuklerke na rav-hcm Krškem in Brežiškem polju ?eže točno do meje krške občine ln niti metra dlje. V času od 21. do 27. januarja °» brežiški prorodnišnici rodile: Lidija Rak iz Dečnih sel ' Melani, Alenka Gorjan iz farskega - Mateja, Suzana Ko-iar iz Dol. Pirošice - Blaža, Jodlata Sabalič s Paga - Dulija-3?> Marjana Kavaš iz Artega -•jažo, Marija Požun iz Sevnice jBlažko, Mihaela Hode iz “režic - Tjašo, Marija Urbanč Eiršenbrega - Roka in Metka kralič iz Brežic - Nastjo. Čestitamo! I z H A I i n O B Č l M ttHtak Poleti rešene vloge vojnih žrtev? Kljub objektivnim oviram, za katere je kriva država, je upravna enota na področju t.i. vojnih zakonov lani naredila več, kot je načrtovala • Pričakujejo 800 upravičencev KRŠKO - Na upravni enoti Krško je bil v preteklem letu najbolj aktualen problem reševanje vlog po tako imenovani vojni zakonodaji, saj je bilo vloženih kar 3.830 zahtevkov. Več sta jih dobili le upravni enoti Maribor in Brežice, vloge v Posavju pa zaradi množičnega izgona v začetku vojne predstavljajo kar tretjino vseh slovenskih vlog. Do sedaj so na prvi stopnji na upravni enoti Krško izdali približno polovico odločb, računajo pa, da bodo do poletja končali s tem delom. “V upravni enoti smo naredili vse, kar se je dalo, da bi lahko čim-prej pričeli reševati vloge, žal pa s strani države celoten projekt izvajanja zakonov ni bil pravilno zastavljen oziroma sploh ni bil vnaprej pripravljen, saj so vsi postopki potekali z zamudo - tako sprejemanje podzakonskih aktov, dajanja navodil in zagotavljanje pogojev za delo v upravnih enotah,” je dejala Ana Tlibeishat, vodja oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve na novinarski konferenci, ki sojo pripravili načelnik in vodje oddelkov upravne enote prejšnji ponedeljek. Thko je upravna enota Krško do konca preteklega leta izdala upravičencem žrtev vojnega nasilja 1.617 odločb, v januarju letos pa še dodatnih 200 na prvi stopnji. V revizijo je bilo poslanih večji del odločb, medtem ko je bilo iz revizije vrnjenih nekaj več kot 600 odločb, tem pa so bila izdana tudi potrdila o statusu žrtev. Nekatere kategorije vojnih žrtev so še nedorečene. Za begunce je v lanskem letu veljal moratorij reševanja, priporočilo so upravne enote dobile šele konec lanskega leta, s tem da so upravni enoti kot prvostopenjskemu organu prepustili odločanje po svoji • Na upravni enoti Krško računajo, da bo vloge za uveljavljanje pravic iz vojne za Slovenijo vložilo okoli 800 upravičencev. Cas, preživet v vojni, se namreč šteje za dvojno delovno dobo. lastni presoji, torej brez konkretnih navodil. “Na Ministrstvu so sicer dali neko mnenje, ki pa v praksi ne bo dosti pripomoglo k reševanju vlog. TUdi pri mobilizirancih ni vse jasno. Nekaj odločb smo izdali, vendar jih še ni vrnjenih iz revizije, tako da nimamo kažipota za nadaljnje delo,” pravi načelnik upravne enote Krško Anton Podgoršek. Pri izvajanju zakona o vojnih invalidih in vojnih veteranih so se na upravni enoti ubadali z neusklajenim računalniškim programom, zato so morali strokovni delavci večino dela opraviti ročno. Poseben problem je nastal zaradi ukinitev nekaterih pravic, zaradi česar bi na podlagi nove zakonodaje morali nekateri upravičenci po prejšnji zakonodaji vračati že izplačane prejemke. Zaradi tega je prišlo do ugotavljanja ustavnosti nekaterih določb nove zakonodaje na Ustavnem sodišču RS, sklep o ugotovitvi in razveljavitvi nekaterih določb pa je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 2 17. januarja letos. „ T. G. NAČELNIK IN VODJE ODDELKOV O SVOJEM DELU - Načelnik upravne enote Krško Anton Podgoršek in vodje oddelkov Franc Jenič, Andrej Božič, Nina Hadžimulič in Ana Tubeishat so spregovorili o svojem delu. Skupna ocena je, da je upravna enota Krško v preteklem letu uspešno reševala problematiko, za katero je pristojna, še več sil pa bodo usmerili v reševanje preostalih zahtevkov žrtev vojnega nasilja in reševanje denacionalizacijskih zahtevkov. (Foto: T. G.) SADJARKI KROŽEK - Sadjarji artiške šole si štejejo v čast, da tudi slovensko ministrstvo za kmetijstvo včasih pripelje koga na ogled njihovega sadovnjaka. Med takimi gostije bil v Artičah tudi visoki mednarodni funkcionar za kmetijstvo. Nad OS Artiče s tako razvitim sadjarstvom so bili ob svojem obisku v Posavju presenečeni celo vsega naprednega in uspešnega vajeni Avtrijci. Na sliki (z leve): ravnatelj Miha Haler, Grega Hotko in Bojana Skofljanec. (Foto: L. M.) TH možnosti za posavsko avtocesto Hitra cesta mimo Čateža? ČATEŽ OB SAVI - Krajevna skupnost Čatež ob Savi je posegla v dosedanje načrte o južni hitri cesti s presenetljivim predlogom. Meni, naj bi avtocesto odmaknili od Čateža na levo stran Save, jo gradili po tej strani približno do sredine Dobovškega polja in jo tam priključili trasi obstoječe magistralne ceste Jesenice-Obrežje. Podobno kot ta zamisel je za koga mogoče nepričakovan predlog, naj bi bodočo avtocesto speljali skozi Šentviško-goro, torej skozi predore. Tudi po tej različici bi se Čatež ob Savi rešil prometnega vrveža, ki ga okolici zagotavlja sleherna avtomobilska cesta. Tudi predlagani predori - gre za več različič tunelov - so nastali v KS Čatež ob Savi. Obe čate-ški pobudi za “selitev” avtoceste sta razumljivi, saj bi bilo naselje Čatež med prometno najbolj obremenjenimi na tem delu trase bodoče hitre ceste. Oba omenjena predloga sta novejšega datuma kot tisti, da bi avtocesto delali ob sedanji magistralni cesti. Državne ustanove in tudi v brežiški občini bodo tehtali vse tri predloge, ki jih je treba še ovrednotiti. Ko so o bodoči avtocesti nedavno razpravljali svetniki v Brežicah, so menili, da bi občina morala v pogovorih o trasah načrtovane hitre ceste odloč- • Ob tem, ko je deležen vse pozornosti omenjeni odsek od hrvaške meje v notranjost, že potekajo tudi predpriprave na gradnjo hitre ceste med Krško vasjo in Kronovim. no zagovarjati največje možne koristi svojih prebivalcev. Ali drugače: cesta sme kar najmanj prizadeti tukaj živeče ljudi. Avtomobilsko cesto med Obrežjem in Krško vasjo naj bi začeli graditi prihodnje leto. Zdaj poteka, kot je na nedavni seji povedal župan Jože Avšič, “zelo resna priprava dokumentov”. L. M. V Sest prireditev Organizator ZKO Brežice BREŽICE - Ob slovenskem kulturnem prazniku ZKO Brežice pripravlja več kulturnih prireditev. V sredo, 5. februarja, so brežiški likovniki ob 18. uri zvečer sodelovali na predstavitvi del likovnikov Posavja na gradu v Sevnici. Na osrednji proslavi - slavnostni govornik bo brežiški župan in poslanec v državnem zboru Jože Avšič -bodo podelili priznanja ZKO Brežice za leto 1996, v kulturnem programu pa bosta sodelovala glasbena skupina Tolovaj Mataj in dramski igralec Slavko Cerjak. Proslava bo v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah. Ravno tako v četrtek, 6. februarja, bo ob 17. uri proslava v telovadnici OŠ Cerklje ob Krki, ko bodo program pripravili moški pevski zbor KD “Planina”, učenci tamkajšnje osnovne šole, vojaki Učnega centra in recitacijska skupina KD “Planina”. V soboto, 8. februarja, vabijo ob 18. uri v večnamenski dom v Pišece. Program proslave bodo izvajali: ženski pevski zbor “Orlica” iz Pišec, moški pevski zbor Stara vas na Bizeljskem, moški pevski zbor Sromlje, folklorna skupina “Duplo” iz Pišec in učenci domače osnovne šole. Moški pevski zbor iz Sromelj bo priredil v nedeljo, 9. februarja, koncerte na prostem po vaseh, in sicer: ob 13. uri v Curnovcu, ob 14. uri v Zgornji Pohanci, ob 14.30 na Okljukovi Gori, ob 15. uri v Volčju, ob 15.30 na Sromljah in ob 16. uri na Silovcu. V petek, 21. februarja, se bodo ob 19. uri na interni društveni proslavi sekcij KUD Brežice v pevski sobi Prosvetnega doma Brežice predstavili pevska, literarna in cit-rarska sekcija. MALČKI NA SMUČEH BREŽICE - Triinšestdeset malčkov brežiškega vrtca Mavrica je imelo smučarski tečaj na Čatežu. Razdeljeni so bili v več skupin, ki sojih vodile vzgojiteljice in zunanji sodelavec. Naučili so jih osnovnih smučarskih veščin in pregledni nastop zadnji dan je pokazal, da trud ni bil zaman. Organizatorjem in vaditeljem iskrena hvala. V imenu staršev BORUT PEČEK OSREDNJA PRIREDITEV V KRŠKEM KRŠKO - Občina Krško, ZKO in Kulturni dom Krško vabijo v petek, 7. februarja, ob 17. uri v Kulturni dom Krško na osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik bo dr. Janez Dular, minister za kulturo, v programu pa bodo sodelovali: ženski oktet Brestanica, oktet Deseti brat iz Ljubljane in Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Podelili bodo Prešernove plakete. ZDRAVJE IZ LJUBEZNI KRŠKO - Danes ob 18. uri bodo v prostorih Valvasorjeve knjižnice v Krškem predstavili knjigo o zdravitelju Marjanu Knezu Zdravje iz ljubezni, delo Ksenije Lekič. “Knjiga ni le življenjepis zdravitelja, ampak tudi pogrešani kažipot k pozitivnemu mišljenju. DO 8. FEBRUARJA KARTE CENEJŠE BREŽICE - Ob slovenskem kulturnem prazniku podarja Posavski muzej Brežice svojim obiskovalcem vstopnice za 1. festival Brežice 1997 po izredno ugodni ceni. Znižana vstopnica velja do vključno 8. februarja le na prodajnem mestu Posavskega muzeja Brežice v gradu. Nevama cesta med Brežicami in Bizeljskim Zupelevec pogreša pločnike ŽUPELEVEC - Cesta med Brežicami in Bizeljskim v vasi Župelevec je posebej nevarna, zato je potrebno nastale razmere urediti, seje na eni zadnjih sej občinskega sveta Brežice v svoji pobudi zavzel svetnik Franc Vrane-tič. Kot je poudaril, na tem delu ceste manjkajo pločniki, javna razsvetljava, v križiščih prehodi za pešce in ponekod cestna ogledala. Po Vraneti-čevih besedah je cesta v Žu-pelevcu pravi strah za krajane. Razmere so toliko bolj zaskrbljujoče, ker je na tej prometnici čedalje več težkih tovornjakov in ker vozila dosegajo velike hitrosti. Več kot očitno je, da precej odsekov ceste med Brežicami in Bizeljskim ne ustreza več vrsti in vse večjemu številu vozil. Če jo bodo obnavljali tako počasi, kot so jo doslej, bodo nevzdržne razmere, kakršne je omenil tudi Vranetič, na tej cesti trajale še nekaj časa. L. M. V šoli smo smeli obirati jabolka V osnovni šoli Artiče deluje v okviru šolske zadruge Lastovka sadjarski krožek - Izjema v slovenskem merilu - Cilj je vzgoja in ne gospodarska korist za vsako ceno ARTIČE - V osnovni šoli Artiče deluje v okviru šolske zadruge Lastovka sadjarski krožek, ki pomaga širiti ime šole v Slovenji in celo v tujini. Denar za gradijo sadovnjaka in za strojno opremo je dalo ministrstvo za kmetijstvo, namakalni sistem so zagotovili sponzorji. Ravnatelj OŠ Artiče Miha Ha- uspeva. Vemo tudi, da bomo zdaj, ler, ki je mentor sadjarjev na šoli, ne skriva zadovoljstva ob uspešnem delu sadjarjev v tej osnovni šoli. “V Sloveniji je približno 30 šol z nekaj sadovnjaka, s po 10 do 200 sadikami. Vendar krožka, ki bi bil usmerjen tudi proizvodno, kot je naš, ni. Nam najbližji je z manjšim sadovnjakom v Čerkljah ob Krki,” je povedal ravnatelj Haler. Čemu gre pripisati vztrajnost in uspešnost artiških šolskih sadjarjev? Haler pravi, da ponekod obirajo le z izkušenimi obiralci, ki znajo sadje dobro sortirati in pravilno pripraviti za skladiščenje. Zato po njegovem obstajajo pomisleki, ali znajo to delo opravljati tudi otroci. Vseeno vztraja pri tem, da obirajo tudi otroci, tudi otroci vrtca in osmošolci. “Za nas je pomembnejše, da naučimo pravilno izbrati jabolko, sadež pravilno odtrgati in ga prav položiti v zabojček ter ugotoviti, kdaj je zaboj poln. Skratka, otroke skušamo naučiti pravilnega obiranja. Vem, da nam to vedno bolj ko bomo pregledali svoje sadje v hladilnici, ugotovili, ali smo obirali dobro ali ne. Hočemo doseči predvsem vzgojni učinek pri omenjenem delu, ne gospodarskega. Nekateri pravijo: 'Otrok nikar spustiti v sadovnjak.’ Strinjam se, da tja ne smejo otroci, ki ničesar ne vedo. Tiste pa ki jih bomo vsaj nekaj osnov naučili v šoli, tudi v naši, pa lahko brez skrbi pustite v nasad. Najbolj sem bil ponosen, ko so celo otroci nižjih razredov povedali doma, da so v šoli smeli obirati jabolka,” pravi ravnatelj. Da posvečajo na šoli sadju veliko pozornost, govori tudi nedavna šolska razstava z degustacijo. Na razstavi so pokazali 20 sort jabolk, od katerih jih je bilo pet na degustaciji. Pokušenj seje udeležilo 30 odraslih in 103 učenci, kot sta povedala Bojana Škofljanec in Grega Hotko, artiška sedmošolca, ki sta člana sadjarskega krožka. Sadjarji artiške šole so lani na 55 arih in 1.540 drevesih, ki jih oskrbujejo tudi s kapljičnim na- makalnim sistemom, pridelali 13 ton jabolk. Kot sta povedala Bojana in Grega, so prvovrstne prodali drugim šolam in prihranili za malico sebi, iz slabših so stisnili jabolčnik. 1 M. LUZAR 13. REVIJA PIHALNIH ORKESTROV POSAVJA SENOVO - ZKO Krško, Brežice in Sevnica so bili or-ganizatorji sobotne 13. revje pihalnih orkestrov Posavja v Domu 14. divizije Senovo. Nastopili so: pihalni orkester “Svoboda” Senovo (dirigent Janez Ceglar), pihalni orkester Kostanjevica (dirigent Toni Homan), gasilska godba na pihala Loče (dirigent Jože Rus), pihalni orkester Kapele (dirigent Franci Arh), delavska pihalna godba pri GD Sevnica (dirigent Franc Zupanc) in pihalni orkester “Videm” iz Krškega (dirigent Drago Gradišek). ROLETARSTVO Šentjernejska c. 13, N. m. Tel.: 068/323-673,341-673 V našem RAZSTAVNO-PRODAJNEM SALONU Vam nudimo bogato izbiro vseh vrst senčil: • ROLETE (PVC in IZOLACIJSKE) • ŽALUZIJE (preko 60 BARV) • LAMELNE IN PLISE ZAVESE • ZAŠČITNE MREŽE PRED INSEKTI • TENDE, MARKIZE Z dolgoletnimi izkušnjami vam pomagamo z nasveti pri izbiri ustreznega senčila za vsako okno. • 2 do 5-letna garancija • možnost obročnega odplačevanja OBIŠČITE NASI Š= Anglež podučil kadrovske delavce Nova vloga človeka v podjetju - Preživijo podjetja, ki se hitreje prilagajajo - Zaradi tega manj hierarhičnih ravni v notranji organizaciji - Velik pomen ravnanja z ljudmi MALE POŠILJKE OD VRAT DO VRAT Slovenske železnice uvajajo novo storitev, ki jo želijo uveljaviti tudi kot blagovno znamko. Gre za prevoz malih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu po načelu od vrat do vrat, ki se je v razvitem svetu že lepo uveljavi- lo. Pošiljatelj bo tako lahko pošiljko težko do 1.000 kg oddal od doma, naslovnik pa jo bo dobil domov najkasneje v 24 urah. PODPISALI SO, CESTA BO LOŠKI POTOK - Poročali smo že, da se občina Loški Potok pospešeno pripravlja za rekonstrukcijo in asfaltiranje sedaj občinske ceste od Hriba do meje z občino Loška dolina. Ker mora občina odkupiti zemljišča celotne trase, stare in nove, lastnikov pa je preko 50, je obstajala bojazen, da bi vsako nasprotovanje gradnjo ceste zavrlo. Od ceste pa si veliko obetajo Potočani in sosedje, saj se s tem odpira možnost večjega števila zaposlitev, občutno pa bo cesta omogočila tesnejšo povezavo med obema občinama in dostop do mednarodnega mejnega prehoda Babno Polje. Ker trasa poteka skoraj izkučno po k.o. Retje, smo povprašali vaškega predsednika Ivana Košmerla, ki nam je povedal, da so lastniki z izjemo enega vsi podpisali, da zemljo prodajo, pa tudi s tistim edinim se stvari ugodno urejajo. A. K. NOVO MESTO - Pol stotnije slovenskih kadrovskih delavcev se je prejšnji teden zbralo v Krkinem izobraževalnem centru na seminarju Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije o strateških vidikih upravljanja s človeškimi viri v sodobni organizaciji. Predaval je Mark Thomas iz Velike Britanije, sicer redni predavatelj na Menagement Centru Europe (MCE), ki je dal vedeti, da ne propadajo samo naša podjetja. Izjemno zanimanje za seminar je dober znak, da se tudi pri nas upravljalci podjetij zavedajo pomembnosti ravnanja z ljudmi in vpliv tega na uspeh podjetja. Slovenska podjetja so se v zadnjih letih srečala z neizprosno svetovno konkurenco in so se hočeš nočeš morala vključiti v svetovni trg ter sprejeti pravila in zakonitosti uspeha in propadanja. Izkušnje iz tujine, ki jih je na seminarju predstavil Mark Thomas, se tako prav nič ne razlikujejo od izkušenj naših podjetij. Predstavil je svetovne smernice in vlogo upravljanja človeških virov v prihodnosti. Nekatera velika podjetja, ki so še pred desetletjem imela na svojih področjih ve- lik in trden tržni delež, veliko tehnološko bazo in izreden ugled, so v nekaj letih zaradi neprilagodljivosti veliko izgubila ali pa celo propadla. Prav hitro prilagajanje novim razmeram je po Tho-masovem mnenju pomembnejše od samega izdelka. Da bi podjetja to dosegla, so med drugim tudi zmanjšala število hierarhičnih ravni v notranji strukturi podjetja od sedem na tri, zaradi česar se novosti lahko veliko hitreje uveljavljajo. Čedalje pomembnejša postaja tudi vloga ljudi, ki se v podjetju ukvarjajo z upravljanjem človeških virov, pri nas so to predvsem kadrovski delavci. Ti naj bi dobili vlogo NIČ VEČ VARNE SLUŽBE DO UPOKOJITVE - Mark Thomas iz Velike Britanije je na seminarju o upravljanju s človeškimi viri napovedal bistveno spremembo v odnosu do zaposlitve. Človek naj bi bil v podjetju le toliko časa, da odigra svojo vlogo, ko ga podjetje več ne potrebuje, bi si moral delo poiskati drugod oziroma bi moral v istem podjetju najti novo vlogo. To ga sili k stalnemu razvoju in izpopolnjevanju pa tudi k bolj dejavni vlogi v okviru delovnega procesa. (Foto: I. V) Del dobička gre za naložbe Melamin je lani prodal za dve milijardi in pol tolarjev izdelkov - TVi letošnje naložbe KOČEVJE - V Melaminu, ki je prvo podjetje v kočevski občini s končanim lastinjenjem, so minulo poslovno leto zaključili nekoliko pod pričakovanji, vendar še vedno z dobičkom in uspešneje kot leto prej. Del dobička v višini 41 milijonov tolarjev so namenili dividendam, preostali del pa ga bodo porabili za tri letošnje naložbe, od katerih bosta dve na področju ekologije. V Melaminu, ki zaposluje 250 delavcev, so lani prodali za dve milijardi in pol tolarjev svojih izdelkov, kar je za okoli 100 milijonov tolarjev več kot v letu prej. Skoraj 60 odstotkov celotne pro- MERCATOR — Kmetijska zadruga KRKA Rozmanova ulica 10 8000 Novo mesto objavlja prosto delovno mesto komercialista Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo končano šolsko izobrazbo VI. ali VII. stopnje, smer agronomija ali ekonomija, — da imajo 1 leto delovnih izkušenj iz področja komerciale in da poznajo področje kmetijskega repromateriala, — da imajo vozniški izpit B-kategorije in lasten avtomobil. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o končani šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem roku za zbiranje vlog. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto izvodnje izvozijo predvsem na zahodnoevropske trge Nemčije, Velike Britanije, Italije in Francije, pa tudi na Hrvaško, Slovaško in v Belorusijo. Že za letos načrtujejo povečati izvoz za 2 odstotka, dolgoročno pa načrtujejo 70-odstotni izvoz celotne proizvodnje. Ker je najšibkejši člen v njihovi celotni proizvodnji (ki jo poleg izdelave ojačitvenih materialov za obutveno industrijo v manjši meri, v enakih 45-odstotnih deležih predstavljata izdelava sintetičnih smol ter izdelava laminatov in filmov za oplemenitenje iveric) proizvodnja laminatov, bodo letos več pozornosti namenili iskanju novih trgov za te proizvode, ki sojih v preteklosti uspešno tržili predvsem v Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republikah. Posebno pozornost bodo posvetili tudi izdelovanju smol za impregniranje, ki so jih v preteklosti kupovali, lani pa so jih začeli izdelovati sami, tako da jih bodo letos začeli tudi prodajati. Zato je prav proizvodnji impregnacijskih smol namenjena ena od treh za letos načrtovanih naložb, v katere bodo vložili del dobička iz minulega poslovnega leta. S to naložbo, ki bo vredna 180 milijonov tolarjev, bodo v smolami avtomatizirali proizvodnjo in zagotovili računalniško vodeni proces ter s tem prispevali k razširitvi prodaje impregnacijskih smol. Preostali dve naložbi pa bosta s področja ekologije. S prvo, za katero še iščejo najprimernejšo rešitev in bo vredna okoli 150 milijonov tolarjev, bodo skušali zagotoviti predčiščenje voda, ki jih potem očistijo v mestni čistilni napravi, z drugo, ki je namenjena zamenjavi ogrevalnega sistema, s katerim zagotavljajo paro za proizvodnjo in ogrevanje stavb, pa bodo mazut zamenjali z ekološko sprejemljivejšim kurilnim oljem ali plinom. M. LESKOVŠEK-SVETE pomembnih svetovalcev glavnih upravljalcev podjetja. Tudi pomen zaposlitve naj bi se bistveno spremenil. Gre za prehod od službe z natančnim opisom del in nalog in klasičnega napredovanja ter varne zaposlitve, na vlogo, ki naj jo človek odigra v podjetju in njegovega osebnega razvoja. Taka preobrazba v ravnanju z ljudmi v marsikaterem našem podjetju že poteka, zato je bil seminar ne le predavanje strokovnjaka iz tujine, pač pa dobra priložnost za izmenjavo izkušenj. I. VIDMAR IZŠLO MODRO SONCE LJUBLJANA - Izšla je prva številka strokovne revije Modro sonce, ki je namenjena predvsem promociji obnovljivih virov energije ter informiranju javnosti o tej problematiki. Obnovljivi energetski viri so za razliko od fosilnih goriv trajni in neprimerno manj obremenjujejo okolje, zato bi jih morali odločneje vključiti v energetsko načrtovanje, pri čemer lahko precejšnjo vlogo odigrajo tudi občine. Glavni in odgovorni urednik revije je Božo Dukič, izdaja pa jo Inštitut za obnovljive vire energije v Ljubljani. Kako kaze na borzi? Pretekli mesec je bil za vlagatelje v delnice na Ljubljanski borzi izredno donosen, saj ni bilo malo naložb, ki so prinesle celo 50 ali več odstotne dobičke (SKB banka 81 %, BTC 68 %, Proban-ka 62 %, Helios 53 % itd.). Šele zadnje dni seje trgovanje umirilo, tečaji delnic pa so nekoliko zdrsnili, vendar to ni povzročilo večje zaskrbljenosti, saj je znižanje tečajev bilo pričakovano. Na splošno prevladuje prepričanje, da zgodbe o rasti tečajev še ni konec, napovedi pa v glavnem temeljijo na primerjavah z vzhodnoevropskimi borzami, kjer se delnice hitro dražijo in na ocenah, da so tečaji na zahodno evropskih borzah na izredno visokih nivojih, zato tuji kapital pač išče možnosti za bolj donosne naložbe. Možnosti za to na slovenskem trgu vsekakor so, sqj je še precej delnic, katerih cena seje oblikovala daleč pod njihovo knjigovodsko vrednostjo. Ta ugotovitev seveda ni nova, vendar se je v tem letu znova izkazalo, da imajo večjo težo analize tujih strokovnjakov in tujih borznih hiš kot pa domačih analitikov, ki jim je le malokdo zaupal. Eno najbolj strmih rasti tečaja in rekorden promet je v Um tednu zabeležila delnica SKB banke. Po objavi novice o izrednem zanimanju za banko na londonskem trgu in sprostitvi trgovanja z delnicami je njen tečaj poskočil tja do 80.000 tolarjev za delnico, kar pomeni skoraj 50 odstotno podražiUv v roku enega tedna. Živahno je bio tudi prvi dan trgovanja z delnico Istrabenza na OTC trgu. Trgovati je mogoče z 87,05 % osnovnega kapitala družbe, medtem ko velja omejitev prenosljivosti za delnice serije B do 20.10.1998. Z delnicami seje precej trgovalo na sivem trgu, kjer seje njihova cena oblikovala med 2.000 in 2.200 tolarji. Prvi dan trgovanja na borzi je prinesel bistveno višje cene, saj so se le-te gibale med 3.060 in 3.800 tolarji, prvi enotni Učnj pa seje oblikoval pri 3.480 tolarjih. Visoka cena je še okrepila ugibanja o ceni delnic družbe Krka, ki začno uradno kotirati naslednji ponedeljek, odkupna cena delnic na sivem trgu pa je že pred uradno kotacijo presegla njeno knjigovodsko vrednost, kar se ni zgodilo še z nobenim privatizacijskim papirjem doslej. Na koncu naj še opornim, da bodo imetniki vrednostnih papirjev v Uh dneh od Klirinško depotne družbe prejeli obvestila o stanju na računih vrednostih papirjev, kijih bodo uporabljali kot dokazilo pri uveljavljanju olnjšav pri napovedi dohodnine za minulo leto. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Glavni trg 10, Novo mesto Tel.: 0681323-533, 323-554 Kmetovalci, za vaš denar gre! ____Nekatere novosti pri denarnem podpiranju slovenskega kmetijstva Na podlagi začasnega državnega proračuna je v drugi letošnji številki Uradnega lista izšla uredba o finančnih intervencijah v kmetijstvo za prvo polletje letošnjega leta. Uredba določa predvsem regrese za plemensko živino, regres za seme sladkorne pese in sadike hmelja, podpore za strukturne spremembe v kmetijstvu, izravnavo stroškov pridelave in pospeševanje pitanja govedi, konj in drobnice ter sofinancirale strojnih krožkov. Za nekatere namene, na primer za subvencije za obnovo vinogradov in sadovnjakov, podpore za razvoj konjereje ter regresiranje obrestne mere za investicijske kredite, bodo naknadno objavljeni javni razpisi; o pogojih za pridobitev teh podpor bomo bralce Dolenjskega lista sproti obveščali. Regres za plemenske krave lah- nje na kraških, hribovskih in gor- ko uveljavljajo rejci plemenskih krav - prvesnic kombiniranih in mesnih pasem in kupci brejih telic kombiniranih ali mesnih pasem. Živali morajo biti vključene v A-kontrolo prireje mleka ali mesa in v kontroli mlečnosti vsaj 100 dni po telitvi ali breje najmanj tri mesece. Prav tako morajo biti potomke krav iz A-kontrole in znanega očeta ali iz matične črede za meso. Višina regresa je enaka kot lani: 13.500 tolarjev na kravo, če gre za obnovo iz lastne črede, in 15.000 tolarjev na kravo v primeru nakupa. Regresirajo se tudi plemenske živali pri prašičih. Regres se izplačuje le za plemenske živali, ki so vzrejene v potrjeni selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih. Višina regresov je za vse vrste živali nižja kot lani; za nakup breje mladice potrjenih križanj je 13.600 tolarjev, za nakup nebreje mladice pa 5.950 tolarjev. Regres za brejo mladico potrjenih križanj, če gre za obnovo iz lastne črede, pa je 3.400 tolarjev. Regres za nakup čistopasemskih mladic znaša 17.000 tolarjev, če so te breje, in 11.900 tolarjev, če niso breje. Pri obnovi iz lastne črede znaša regres za breje čistopasem-ske mladice 4.250 tolarjev in za nebreje 2.550. Za nakup merjascev s testiranimi starši se priznava regres 25.500 tolarjev. Ža nakup merjasca s testom lastne proizvodnosti je višina letošnjega regresa 38.250, če pa gre za obnovo iz lastne črede, je ta regres 17.000 tolarjev. Regresira se tudi nakup merjascev za pleme-ohranitev linije v višini 42.500 tolarjev; če gre za obnovo iz lastne črede, pa v višini 17.000 tolarjev. Regresirajo se tudi oštevilčene plemenske samice in samci ovac in koz iz kontroliranih tropov. Višina regresov se od lani ni spremenila. Regres za samice je 3.000 tolarjev, če gre za obnovo iz lastne črede, in 4.800 za nakup samic, regres za samca pa je 10.000 tolarjev. Podpore za t.i. izravnavo stroškov pridelave so namenjene pospeševanju kmetijske proizvod- 1 DOLENJSKI LISTI sko višinskih območjih ter območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. V tej uredbi so navedene le podpore za prirejo mesa, medtem ko o podporah za krave (za prirejo mleka), ki so bile uvedene v lanskem letu, za zdaj še ni nič znanega. Podpore se lahko uveljavljajo le za živali, ki so označene, vključene v republiški selekcijski program, ki so v reji na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami določeno obdobje in ki so bile zaklane v registrirani klavnici. Podpore za rejo goveda za meso so enake kot lani in znašajo na gričevnato-hribovskih in drugih območjih z omejenimi dejavniki 15 tolarjev za kilogram prirasta žive teže klavne ali plemenske živine oz. 20 tolarjev za kilogram, če gre za rejo na gor-sko-višinskem ali kraškem območju ali na strmih kmetijah. Pri konjih je ta podpora določena v višini 10.500 oz. 15.000 tolarjev na žival, pri drobnici pa 1.000 oz. 1.400 tolajev za žival, odvisno od območja, na katerem je bila žival v reji. Denarna pomoč je na voljo tudi za planinsko pašo in pašo na skupnih pašnikih v gorsko-višinskih, hribovskih in kraških območjih, pogoji za uveljavljanje teh podpor pa so podobni kot v lanskem letu. Ukrepi za pospeševanje prireje mesa goveda in drobnice so podobni kot lani. V letu 1997 se lahko zahtevek vloži za isto žival šele po preteku devetih mesecev od vložitve zahtevka v letu 1996. Stimulira se pitanje govedi s premijami za pitanje telet na višjo težo mlečnih pasem obeh spolov ali teličk kombiniranih pasem, ki niso primerne za nadaljnjo rejo. Teleta morajo biti pri zakolu težka najmanj 220 kg, premija pa znaša 10.000 tolarjev na žival. Premija za rejo klavnih prvesnic kombiniranih pasem ali križank z mesno pasmo znaša 20.000 tolarjev. Regres za krave, ovce in koze dojilje, ki ga poznamo iz zadnjih dveh let, v tej (začasni) uredbi še ni predviden. Regresiranje obresti za kredite za tekočo proizvodnjo poznamo že iz prejšnjh let. Obdobje regre- siranja obresti je od 1. januarja do 30. junija. Regresira se realna obrestna mera (r), vendar največ v višini 8 % (razen za prašiče pitance, kjer se regresira v višini 4 %), če so krediti najeti za naslednje vrste proizvodnje: pitanje govedi, pitanje prašičev, pridelava sladkorne pese, krompirja, koruze, pšenice, rži, ječmena in oljnic. Za vsakega od namenov so določene višine priznanega posojila (sprememb tu ni). Uidi letos se sofinancira ustanavljanje in delovanje strojnih krožkov. Krožek prejme za ustanovitev 100.000 tolarjev, če ima najmanj 30 članov, oz. 150.000 tolarjev (kar je za 50.000 manj kot lani), če ima več kot 50 članov. Podpira se tudi delovanje strojnih krožkov, tako da se jim krije 50 °Ic vseh stroškov, vendar pa je tu omejitev. Najvišja podpora, ki jo dobi strojni krožek za delovanje skozi vse leto, je lahko 500.000 tolarjev. Do te podpore je krožek upravičen, če ima v drugem letu delovanja več kot 50, v tretjem letu več kot 75 in v nadaljnjih letih več kot 100 članov. Prav tako je do te podpore krožek upravičen le, če doseže minimalno aktivnost. Th se izraža v številu opravljenih strojnih ur na 1 ha kmetijskih površin, ki jih imajo v lasti oz. v obdelavi člani strojnega krožka, in mora biti: 1 v prvem letu, 1,5 v drugem letu in 2 v nadaljnjih letih. Podrobnejša pojasnila o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, in o načinu uveljavljanja zahtevkov lahko dobijo kmetje pri kmetijski svetovalni službi. mag. TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto GREGORJEV SEJEM Mercator-KZ Krka, p.e. Agroservis iz Novega mesta, pripravlja 3. Gregorjev sejem, ki bo potekal od 14. do 17. marca. Razstavni program bo poleg kmetijstva in široke potrošnje zajemal še avtomobilsko razstavo, pripravljajo pa tudi širok program strokovnih predavanj in razstavo malih živali. Prijavljenih je že 80 domačih in tujih razstavljalcev, prijave pa sprejemajo še do 15. februarja. Uidi letos bo to gotovo ena večjih prireditev na Dolenjskem, saj organizatorji pričakujejo 20.000 obisko-valcev. Naj se sadjaiji boje prihodnosti? V Artičah 5. sadjarski dnevi Posavja - Država bo pomagala obnavljati večje nasade z dobrimi sadikami - Posojila za hladilnice - Izvozne spodbude - Namakanje ARTIČE - Sadjarjem v Sloveniji bo država pomagala, pri čemer naj bi podprla pridelovalce sadja, in ne trgovcev. Tako je povedala Vesna Valant, svetovalka za sadjarstvo ministra za kmetijstvo! na nedavnih 5. sadjarskih dnevih Posavja v Artičah. To vseslovensko srečale sadjarjev v Artičah je organiziralo Sadjarsko društvo Posavja Krško v sodelovanju s kmetijskimi svetovalnimi službami Brežice, Krško in Sevnica. REVUA o konjih ŠT. 2 LJUBLJANA - Februarska številka umetnosti, reportažo o Ameriki, deželi konj, zanimiv opis obleganja Dunaja v 17. stoletju, ko je Jan Sobieski s svojo konjenico zavrl prodiranje Tbrkov v Evropo, idr. PET ZVEZDIC ŠT. 2 LJUBLJANA - Revija za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani tn pijači je tokrat namenjena pustnim jedem, od krofov in cvrtja do pustnega menija in pustne plošče. Ne manjka tudi receptov za okusne jedi, vse opremljeno z dobrimi fotografijami na izvrstnem revijskem papirju. SLAMNJAK VINO MESECA PTUJ - Mesečnik Veritas, ki je zdaj začel izhajati v posodobljeni grafični obliki, je za vino meseca februarja proglasil slamnjak iz kleti Ljutomerčan. Gre za laški rzling, letnik 1994, ki je bil pose-oej donegovan. ZNOVOMEŠKE TRŽNICE Na ponedeljkovi tržnici so branjevke ponujale: korenje, kolerabo in redkev po 150 do 200 tolarjev kilogram, česen po 400 do 600, eebulo po 150, fižol po 400 do 500, motovilec po 1000, vrečko čebulč-ka po 500, pol litra korenjevega semena po 450, rdeče zelje po 150, vrečka krhljev po 300, liter ocvirkov po 500, domače klobase m slanino po 1100, domačo kokoš Po 700 kilogram, mlince in rezance po 250 zavitek, skuto po 300 do 400 in lonček smetane po 500 do 600 tolarjev. Kilogram jabolk je stal 80 do 90 tolarjev, na gajbico pa 60, orehi so bili od 800 do 1000, med od 600 do 700, rozine Po 500 in 1,5 1 jabolčnega kisa 200 tolarjev. BREŽICE - Na sobotnem sej-®u so imeli naprodaj 170 do 3 ntesece starih prašičev, 60, starih 3 do S mesecev, in 70 starejših. Pnvih so prodali 145 po 330 do 370, drugih 30 po 250 do 270, ffetjih pa 55 po 210 do 230 tolarjev kilogram žive teže. Pridelovalci sadja bodo dobili državno pomoč za obnovo sadovnjakov. Kot je povedala Valan-tova, bodo prednost pri tem imeli tisti, ki bodo obnavljali večje nasade in bodo uporabili boljše sadike. Ministrstvo bo pomagalo graditi in obnavljati hladilnice, če bodo te naložbe koristile pridelovalcem sadja. Hladilnice so sicer nepogrešljive naprave, kot se je v Artičah strinjala ministrova svetovalka, saj odločilno pomagajo pri neenakomerni prodaji sadja skozi leto. Hladilnice so celo izjemno pomembne, kot je na sadjarskih dnevih menil dr. Janez Hribar z Bitehniške fakultete v Ljubljani. Brez take tehnološke opreme je še tako dobro sadjar-jenje neuspešno. Država bo odpirala slovenskim jabolkom in hruškam pot na tuje trge z izvozno spodbudo v višini 9 tolarjev za kilogram. Hkrati bo PREDAVANJE ZA REJCE KRAV NOVO MESTO - Novomeška enota kmetijske svetovalne službe vabi rejce krav na strokovna predavanja, ki bodo v torek, 11. februarja, ob 10. uri v prostorih grmske kmetijske šole pod Trško goro. Kako do kakovostne silaže, bo predaval dr. Jože Verbič, diplomirani kmetijski inženir, o pojatvi, odkrivanju pojatve in o motnji po-jatvenega ciklusa pa bo predaval mag. Janez Šketa, dr. veterinarske medicine. PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica Marta Jelačin VPRAŠANJE: Kdo ima prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, če imajo vsi prednostni upravičenci podobne ali enake pogoje? ODGOVOR: Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Kmetijska dejavnost se šteje za glavno dejavnost, če pridelki oz. sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir preživljanja. km e tijski nasveti Bistvo zimskega obrezovanja Primerna obloženost dreves s plodovi je najbolj zanesljiva in hkrati najcenejša pot do umirjenega drevesa, ki je jamstvo za tedne, visoke in kakovostne pridelke jabok, tako trdi priznani strokovnjak za kemijsko redčenje plodov Josef Vigl iz poskusne Postaje Lamburg na Južnem Tirolskem, ki velja za enega najboljših pridelovalnih okolišev za jabolka na svetu. Strokovnjakovo izjavo posebej poudarjamo zato, ker mnogi Poklicni sadjarji, predvsem pa ljubitelji, ne upoštevajo pri svojem delu dovolj, kaj je poglavitni smisel zimskega obrezovanja sad-nega drevja. Zimska rez, ki traja od januarja do marca, ima Vzgojno - pomlajevalno vlogo, saj z njo odstranimo vse Poškodovane veje, s plesnijo okužene poganjke in mumije, ki so ‘eglo glivičnih bolezni. Z rezjo poskrbimo tudi za primerno v?gojno obliko in potreben obseg drevesa, poleg tega pa odstranilo izrojen rodni les in bohotivke, ki so znak neravnovesja v rastlini. . Osnovni namen zimskega obrezovanja, ki ga posebej poudar-Ja avstrijski sadjarski strokovnjak, pa je vzpostavitev pravilnega, to je uravnoteženega razmerja med rastjo in rodnostjo. Vsa umetnost je prav v tem, da z zimsko rezjo saniramo drevo in mu v času rasti omogočimo zadostno osvetlitev, brez katere ni kakovostnih Plodov, hkrati pa ne spodbudimo čezmerne rasti in bujnosti. Rast ■o rodnost sta si, kot je znano, v nasprotju. Če drevo premočno obrežemo in s tem preveč zmanjšamo število rodnih brstov, se Pa to odzove z močnejšo rastjo in večjimi poganjki, često tudi z bohotivkami. Če pa rez izostane in je rodnih brstov preveč, rast 2astane, plodov je preveč in so slabše jedilne vrednosti, pojavi pa j>e tudi v sadjarstvu tako nezaželjena izmenična rodnost. Eno leto “revo preobilno rodi, drugo leto pa nič. S premišljenim in zmernim odstranjevanjem pregostih vej in Krajšanjem rodnih poganjkov ali enoletnih bohotivk izkušen sadjar vzpostivi tako notranje ravnovesje, da je krošnja drevesa dovolj zračna in osvetljena in da niso potrebni kasneje kakšni dodatni ukreni, kot je spodrezovanje, obročkanje, uporaba zaviral- Inž. M. L. omejevala uvoz z zaščitnimi dajatvami za tuja jabolka, hruške in breskve. Vendar bi država ravnala neodgovorno, kot je rekla mini- • Udeležence srečanja v Artičah je pozdravil v imenu organizatorja Boris Orešek, predsednik Sadjarskega društva Posavja Krško. Uradni pozdrav občine Brežice je navzočim izrekel brežiški podžupan Tone Zorko, kije rekel, da so sadjaiji ambasadoiji Posavja tudi zunaj Slovenjje. strova svetovalka, če bi pomagala pridelovalcem, ne da bi ti vedeli, ali bodo sadje lahko sploh proda- li. Ali bo trg ali ga ne bo, je mogoče problem za Slovenijo, ne pa tudi za vse druge. Sodeč po prepričanju mag. Aleksandra Kravosa, si Italija očitno ne zastavlja takega vprašanje. V tej državi, kjer pridelajo stokrat več sadja kot v Sloveniji, so v zadnjih letih namreč občutno povečali nasade jablan. Tudi tirolski sadjarji so očitno v dobrem okolju. Saj, kot je rekel mag. Kravos, jim država da polovico denarja za sadovnjake in hladilnice. Ko se Slovenija odloča, koliko naj podpre sadjarje in o vrsti naložb, ki jih bo sofinancirala v sadjarstvu, bi morala bolj pomagati tistim sadovnjakom, ki se jih da namakati. Dr. Stane Berčič z mariborske fakultete za kmetijstvo, ki se je zavzel za tako prakso, je namreč prepričan, da imajo prihodnost le nasadi z namaka- njem' L. M. Pred popravnim izpitom Kaj zdaj, ko je ustavno sodišče razveljavilo moratorij, ki zadeva veleposestniško in cerkveno zemljo? Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo pred dobrim letom sprejeti triletni moratorij tistega dela denacionalizacijskega zakona, ki se nanaša na veleposest nekdanjih (tujih) grofov in Cerkve. Do 10. julija letos bo moral Državni svet poskrbeti za ustrezne popravke v veljavnem zakonu, tako rekoč narediti popravni izpit. Ker gre za zapleteno in občutljivo pravno, gospodarsko in politično vprašanje, je moč vnaprej napovedati ostre polemike ne le v zakonodajni oblasti, temveč tudi v širši javnosti. Vprašanje lastništva zemlje je staro stoletja, še posebej pa se je zaostrilo po zemljiški odvezi in po uveljavljanju političnega načela: “Zemljo tistemu, ki jo obdeluje”. Na območju sedanje Slovenije, kjer je zemlje malo in lakota po njej velika, je bila že po prvi svetovni vojni velika zahteva po agrarni reformi V Pri Žužemberku pridelani kemer presegel 18 točk S petkove degustacije z močno strokovno zasedbo ŽUŽEMBERK - Društvo vinogradnikov Suha krajina je 31. januarja pripravilo ocenjevanje vin letnika 1996. Komisijo, kateri je presedo-val dr. Dušan Terčelj, so sestavljali: dr. Julij Nemanič, dr. Mitja Kocjančič, mag. Boris Koruza, inž. Slavko Gliha, vsi Kmetijski inštitut Slovenije iz Ljubljane, inž. Ervin Kuhar, Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva Ljubljana, in inž. Katarina Merlin, Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto. Komisija je ocenila 41 vzorcev vina, kar je za območje, ki je bilo dolgo časa znano le po samorodnici, kar veliko. Kljub osmim vzorcem, izločenim zaradi še vedno pogostih napak, kot so oksidacija, slaba posoda, žve-plovodikov boekser, je bila komisija navdušena nad kvaliteto ocenjenih vin. Vinogradniki oz. vinarji so dokazali, da je možno tudi v tem delu Dolenjske pridelati kakovostna pa tudi vrhunska vina. Najvišje ocenjeno vino je bil kemer, ki je dosegel 18,10 točke. Poleg zvrsti dolenjsko belo in cviček je komisija pokušala tudi sortna vina: beli pinot, chardonnay, sivi pinot, kerner in od rdečih zvvaigelt in modro frankinjo. Društvo vinogradnikov Suha krajina, ki je bilo ustanovljeno leta 1994, šteje danes 40 članov, ki se trudijo biti dobri vinogradniki in še boljši kletarji. K. MERLIN in zakon iz leta 1919 je veleposestnikom, tujim in domačim, puščal le po 75 ha obdelovalnih površin in po 200 ha gozdov. Vse drugo je obljubljal kmetom, vendar v glavnem le obljubljal, saj reforma nikoli ni bila v celoti izvedena. V rokah veleposestnikov in Cerkve, ki se je je agrarna reforma kasneje povsem izognila, je bilo po prvi svetovni vojni nad 200.000 ha zemlje, v agrarni reformi pa je 22.000 kmečkih družin dobilo skupaj vsega 14.420 ha obdelovalne zemlje, gozdov pa reforma skorajda ni zajela. V takih razmerah je bila po drugi svetovni vojni veleposest nacionalizirana, pred nekaj leti pa zakonsko denacionalizirana ob upošteva- • POBUDA JANEZA ČERNAČA -Zavarujmo gozdove pred nekdanjimi veleposestniki! Tako je naslovil referendumsko pobudo mag. Janez Černač, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje. Zbral je 200podpisov, kot to zahteva zakon, in vložil predlog pri Državnem zboru Slovenije. Na osnovi tega se bo začelo zbiranje 40.000 podpisov za uvedbo referenduma, s pomočjo katerega naj bi državljani Slovenije odločili o prihodnosti veleposestniških gozdov. nju temeljnega načela, da je lastnina sveta, ne glede na to, kako je bila pridobljena. In tako so zdaj tu zahtevki po vračilu veleposestniške zemlje in drugega premoženja oz. visoki odškodninski zahtevki, ki dosegajo na primer pri princu Marianu Ugu Windischgraetzu vrtoglavo višino stotih milijovov ameriških dolarjev (16.47 ha gozdov, 10 gradov, lesni industriji Javor in Lesonit, lovne in ribolovne pravice itd.). Naj navedemo, da je imel nam najbližji knez Auersperg pred vojno v lasti 23.000 ha kočevskih gozdov in da se za vračilo ali odškodnino poteguje še več (tujih) veleposestnikov in Cerkev, ki je kljub agrarni reformi v Kraljevini Jugoslaviji obdržala vseh 28.907 ha gozdov in ki tudi zdaj želi poseben položaj, čeprav je - kot pravijo nekateri ustavni sodniki -lastnino pridobila na enak fevdalni način kot grofje. Niti ustavni sodniki, ki so zakonodajni oblasti naložili popravni izpit, si niso enotni o tem, kako razvozlati zaplet, da bi zadostili slovenski ustavi in načelom pravne države, pa tudi minimalnim zahtevam pravičnosti. Slovenska ustava namreč izrecno govori o gospodarski, socialni in ekološki vlogi lastnine in brani naše skupne, javne koristi od te lastnine (ekologija, zaposlovanje, izraba naravnih bogastev ipd.). Konec koncev bo treba tudi upoštevati, kakšne odškodnine sploh zmoremo. Pravično bi bilo tudi dosledno upoštevati vse nekdanje hipoteke (dolgove) na premoženju, ki ga zdaj nekdanji lastniki zahtevajo nazaj, kot da je bilo bremen prosto. Kaj pa koristi varčevalcev, ki so bili v vojni ob vse bančne prihanke? In tako dalje in tako dalje. MARJAN LEGAN EN HRIBČEK BOM KUPIL... . Ureja: dr. Julij Nemanič Čiščenje vin (Nadaljevanje iz prejšnje števike) Čiščenje vin z želatino je zelo stara praksa v kletarstvu. Več se uporablja za rdeča vina, a tudi za bela. Želatina pa ni samo čistilo, ampak vpliva tudi na barvo in okus. Iz vina odstranjuje oksidirane fenolne snovi, zato je barva rdečih vin po želatini živahnejša. TUdi bela vina, ki imajo okus po pecljih ali so visoke barve ali iz gnilega ali zmrznjenega grozdja, se z želatino lepo popravijo. Kosmat in grenak priokus se odstrani in vino je prijetnejše. Vinogradniki se sedaj, ko je več časa in vsa vina še nimajo željene bistrosti, barve in okusa, sprašujejo, katero čistilo je primerno v času nizkih temperatur. Želatina najlepše čisti vina, ko imajo 15° C. Toda tudi vina z nizkimi temperaturami je možno čistiti z želatino. Celo 1° C vina zadostuje, da se vino z želatino uspešno očisti. Pri tako hladnem vinu pa je potrebna manjša količina želatine na hektoliter, fri nižji temperaturi vina je usedlina po čiščenju na dnu soda bolj zbita, manjša, kar je tudi prednost, sledi manj kala. Očiščena vina so stanovit-nejša, lažje prenesejo tudi visoke poletne temperature. Čiščenje vina poleti, ko je v sodu 20° C in več, pa z želatino ni mogoče. Na trgu se dobi več kakovosti in oblik želatine. Vinska želatina je posebej pripravljena. Označena je tudi z bloom številom. Obstaja kisla in bazična želatina. Najboljše čistilne učinke je možno doseči s kislo želatino nižjega bloom števila, ki je priližno od 50 do 100 enot. Stroka vedno priporoča pre-dposkus čiščenja z želatino. Orientacijske doze za hektoliter vina so za bela vina 2 do 4 grame, za rdeča 8 do 15 gramov želatine. Čimbolj trpka so rdeča vina, več želatine je po- trebno dodati. Nekateri avtorji navajajo doze tudi do 70 g/hl. Vsako vino, ki ga rešujemo je primerek zase, tudi želatine se med seboj zelo razlikujejo, zato je potrebno naročiti test vina v laboratoriju, ki to obvlada, potem je čiščenje lažje in cenejše. Želatino v zrncih poprej namakamo v mrzli vodi vsaj 5 ur, nato se v mlačni vodi (okrog 40° C) raztopi v bistro tekočino. Najboljše je vedno uporabljati svežo raztopino želatine. Tekočo želatino uporabljajo že na veliko. Pri 20-odst. raztopini želatine pomeni 5 ml 1 gram. Če smo navajeni na želatino v zrncih, je potrebno preračunati. Za belo vino, ki bi ga čistili z 2 do 4 g želatine na hektoliter, uporabimo 10 do 20 ml raztopine. V praksi se uveljavlja kombinirano čiščenje s tekočo želatino in raztopino kremenčeve kisline, ki je na trgu pod različnimi imeni: kieselsol, tokosil, baykisol... Ih preparat je mlečno moten in opalescira. Pojavlja se vprašanje, katero od obeh čistil prvo zmešamo prvo z vinom. Več je zagovornikov, da je treba najprej dodati kremenčevo kislino, posebno pri vinih, ki imajo veliko taninskih snovi (prešanci). Razmerje med čistili naj bi bilo 1 : 10, na primer: na 10 ml tekoče želatine bi dodali 100 ml raztopne kremenčeve kisline za 1 hi vina. Reakcija z vinom poteka neodvisno od temperature vina pri preparatih iz kremenčeve kisline. Čeprav priporočam čiščenje vin, opozarjam, da tudi tu tičijo nevarnosti. Vsa čistila nekaj odvzamejo vinu. Če smo, recimo opazili, da je naše belo ali rdeče vino izgubilo preveč barve, verjemite, da je izgubilo tudi del ostalih dragocenih snovi vonja in okusa. Ne pretiravajmo! Bolj so nevarna kombinirana čistila, zato moramo z njimi še natančneje opraviti poskus v mždem. dr JULIJ NEMANIČ MARTIN CVELBAR PRI REZI-Sneg in mraz nista ovira za Martina Cvelbarja iz Novega mesta, da ne bi rezal v vinogradu, ki ga ima na Trški gori. Martin je z rezjo pričel že decembra, ko je trta prenehala z vegetacijo. Tako mu ni treba hiteti na spomlad. V vinogradu ima posajeno portugalko, rizvanec, modro frankinjo, kraljevino, laški rizling, šardone, sovinjon, kemer, največ, kar 5000 trt, pa ima žametne črnine. Z zgodnjo rezjo si Martin olajša ostala dela v vinogradu, kot je popravilo stebričkov in napenjanje žice. (Foto: J. Hartman) \helemmrzlikar gospodinjski kotiček Varljive shujševalne diete Poznamo že veliko vrst shujševalnih diet in še vedno se ustvarjajo nove. Vsaka od teh obljublja trajno vitkost in zdravje. Toda hujšanje se ne konča takrat, ko tehtnica pokaže zaželjeno težo. Najtežje pa je za posameznika to težo vzdrževati, kajti vsakemu prekomerno hitremu hujšanju sledi pospešeno pridobivanje na tezi. Pogoj za zdrav način prehranjevanja je uravnotežena prehrana. Posledica neuravnotežene prehrane pa je suhost ali debelost. Vsaka dieta, ki temelji na preštevanju kalorij, ni nikoli trajna in uspešna. Za uspešno hujšanje je potrebno temeljito spremeniti sebe in življenjsko filozofijo. Zato so priporočena dietna živila ter razne vaje za sproščanje telesa le pomagala na poti do notranjega ravnotežja, od katerega je odvisen življenjski vzorec posameznika. Telo je zapleten mehanizem, ki ga v vsakem trenutku lahko uravnavamo s svojo inteligenco. Ta pripomore, da je hujšanje naravno, in s tem prepreči nevrotična stanja, ki jih povzroča strogo odrekanje pri hranjenju. Strokovnjaki opozarjajo, da človekovo naravno stanje ni prazen želodec in lakota, temveč redni obroki in urejena prebava. Taje v shujševalnih programih pogosto prezrta, čeprav le zelo pomembna za uspešno zdravljenje debelosti. Večina diet priporoča zelo malo hrane, s tem se namreč prebava zmanjša na najmanjšo mero. Pomembno je hrano uživati v miru in sede. Odsvetuje se uživanje obrokov ob branju, gledanju TV programa ali med pogovorom o stresnem dnevu. Za jedilno mizo se je treba posvetiti le hrani in prisluhniti telesu, koliko le-te potrebuje. Hrano uživamo počasi, jo temeljito prežvečimo in ob tem usmerimo pozornost na njen okus. Pred obrokom in pol ure po njem popijemo kozarec mlačne vode. Nekaj minut po obroku mirno obsedimo za mizo in šele nato pričnemo z delom. KOMEDIJA “MOŽ MOJE ŽENE” BREŽICE - ZKO Brežice vabi v četrtek, 20. februarja, ob 19. uri v prosvetni dom na ogled komedije Mož moje žene, ki jo bosta odigrala znana igralca Ivo Ban in Iztok Valič. Gledališki predstavi bosta še marca in aprila. Vstopnice so na voljo na sedežu ZKO Brežice v ponedeljek, torek in sredo, 10., 11. in 12. februarja, med 8. in 16. uro. NEPOKORJENI DOLENJCI - V nabito polni (L orani hotela Krka v Novem mesto so v petek, 31. januarja, predstavili monografijo Po poteh prvega dolenjskega partizanskega bataljona, ki je pred kratkim izšla pri Dolenjski založbi. Predstavitev je povezovala Staša Vovk, govorili pa so Dušan Švara - Dule, predsednik uredniškega odbora Odon Pakiž in urednik Dolenjske založbe Franci Šali. Poudarili so pomen takšnih kritičnih in na zgodovinskih virih utemeljenih monografij za pravilno razumevanje in vrednotenje narodnoosvobo- dilnega boja. (Foto: MiM) Oživitev kostanjeviške Forme vive V načrtu prihodnje leto, ko bo 10 let od zadnjega kiparskega simpozija - Lesene skulpture na prostem • sto jih je - so v slabem stanju in zahtevajo čimprejšnjo zaščito LESENE SKULPTURE ZAHTEVAJO ZAŠČITO - Tako tudi tale na sliki, ki jo je leta 1962 iz krakovskega hrasta izdelal Nemec Eberhard Fiebig. (Foto: L. M.) Spoznavali so skrivnostni kras Na OŠ Mirna Peč so v soboto predstavili projektno učno delo “Skrivnosti in lepote našega krasa” MIRNA PEČ - Učiti se je . mogoče na več načinov in eden izmed zanimivejših je tudi preko projektnega dela, kar že peto leto počnejo tudi na OŠ Mirna Peč. V letošnjem šolskem letu so se učitelji skupaj z učenci in njihovimi starši lotili zahtevnega raziskovalnega dela, ki so ga naslovili “Skrivnosti in lepote našega krasa”, domiselno pa so ga predstavili v soboto, 1. februarja, na dan odprtih vrat šole. Dela so se vsi učenci šole - 326 jih je - skupaj z učitelji lotili po temah in tako pri različnih predmetih raziskovali Temenico, Ig-manco, Globodol, kraške jame, suhe doline, vrtače, ponore in značilnosti gospodarstva. Odpravili so se tudi na teren, si te kraške pojave ogledali, jih proučili in opisali. Radi so jim pomagali starši, šola pa je za sodelovanje poprosila tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Andrej Hudoklin se je rad odzval. Da je ta skrivnostna in čudovita kraška narava navdihnila marsikakšnega mirnopeškega šolarja, se je videlo na proslavi, ko so brali svoje pesmice, peli v zboru, še posebej pa sta obiskovalce navdušila dva skeča. Šola je izdala tudi 60 strani obsežno brošuro in v njej natančno predstavila projekt, ki je že peti po vrsti. Uspeha pa se je veselil tudi ravnatelj mirnopeške osnovne šole Aleksander Rupe-na, ki je ob pozdravu dejal, da je proučevanje dinarsko-kraškega sveta vseh treh dolin prispevek k celostni raziskavi naših zanimivosti in k vzpodbujanju ekološke zavesti mladih; da jim je to zahtevno delo uspelo, pa gre zahvala vsem učiteljem, učencem in staršem kot tudi Aktivu kmečkih žena, ki je pripravil razstavo domačega kruha, ter Dolenjskim pekarnam. Prav gotovo že razmišljajo o naslednjem raziskovalnem projektu, ki bo zaposlil učence prihodnje šolsko leto. Upajmo, da ravno tako uspešno. L. MURN Anton Pleterski, predsednik DKD Svoboda Senovo, predstavil 52 let staro društvo, v okviru katerega deluje kar šest sekcij ■ Pogovor s Severjevim nagrajencem E. Breznikarjem MLADI FOLKLORISTI ZAPLESALI - Nekaj osnovnošolcev je navdušilo s skečem, v katerem so na zanimiv način prikazali žganje apna v preteklosti. Med zanimivejšimi točkmai je bil tudi nastop šolske folklorne skupine. (Foto: L. Murn) KOSTANJEVICA NA KRKI - Ena izmed posebnosti naše največje galerije na prostem, Galerije Božidarja Jakca, so lesene plastike, kijih je mogoče spoznati že v bližnji okolici mesta Kostanjevica na Krki, največ pa jih je okrog kostanjeviškega samostana. Nastala so na mednarodnih kiparskih delovnih srečanjih, imenovanih Forma viva, ko so se od leta 1961 vsako leto zbirali kiparji z vsega sveta in ustvarjali v naravi, pod obronki Gorjancev. Posebnost kostanjeviške Forme vive, ki je tu nastala predvsem po zaslugi Jakoba Savinška, Vilme Pirkovič in Lada Smrekarja, je, da so kiparji skulpture ustvarjali iz hrastovega lesa iz bližnjega Krakovskega gozda ter da so kipi ostali v naravnem oko- lju. Zato pa jih že načenja zob časa. Leta 1998 bo minilo deset let od zadnjega takšnega druženja umetnikov in direktor Galerije Bojan Božič je povedal, da nameravajo vnovič oživiti Formo vivo. Vsekakor pa je treba predtem zaščititi sedanje lesene skulpture, ki so v bolj slabem stanju, čeprav jih vsako leto zaščitijo z ustreznimi premazi. To je pokazalo tudi poročilo Restavratorskega centra RS iz Ljubljane, ki je nastalo po strokovnem ogledu v sklopu projekta restavriranja kiparskih del Forme vive. Po pregledu skulptur, “ZDRAVJE IZ LJUBEZNI” V KRŠKEM KRŠKO - V prostorih Valvasorjeve knjižnice Krško bo v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige o zdravitelju Marjanu Knezu Zdravje iz ljubezni avtorice Ksenije Lekič. ki sta ga lani opravili inž. kem. Beta Benko-Machtig in dipl. inž. arch. Mateja Kavčič, gre za več vrst poškodb lesa. Na prostem je les izpostavljen temperaturnim razlikam, dežju, snegu, vetru, zmrzali in soncu. Posledica tega so poškodbe, te pa nastajajo tudi zaradi nepravilenga spajanja posameznih delov skulpture, PESNIŠKI PRVENEC TAMARE VONTA KRŠKO - Pri založniškem podjetju Opus Krško, d.o.o., je te dni izšla nova knjiga, pesniški prvenec novinarke in televizijske voditeljice Thmare Vonta iz Krškega z naslovom Sončni mrk gospod. sidranja in stika s podlago, najbolj problematično pa je, da med lesom in osnovo ni hidroizolacije. Propadanje poleg mikroorganizmov povzročajo še alge in lišaji ter insekti, ponekod so gnezdišča sršenov, v spodnjih predelih kipov domujejo mravlje, v votlih delih gnezdijo ptice, pojavlja pa se tudi kemično razjedanje na kovinskih spojih in sidrih. V Restavratorskem centru RS so že predvideli okvirne predloge sanacije, ki je nujna. Nekatere skulpture so namreč poškodovane do take mere, da so nevarne za obiskovalce, še posebej, ker nanje plezajo otroci. Pri mnogih obstaja možnost zrušenja predvsem ob močnem vetru in snegu. Ker pa postopki sanacije, restavriranja in zaščite pred nadaljnim propadanjem niso poceni, bodo v Galeriji Božidarja Jakca najprej z ovrednotenje določili, kje je to najbolj upravičeno in kje bodo zaenkrat opravljali še naprej samo vzdrževanje s premazi. Vsekakor pa so plastike neprecenljive vrednosti že zato, ker kažejo presek kiparskega ustvarjanja več desetletij in jih je treba ohraniti pri življenju. L. MURN šahovska sekcija, včasih pa je društvo imelo tudi telovadno sekcijo in svoje oddelke glasbene šole (za citre in kitaro). Sedaj v Senovem deluje oddelek Glasbene šole Krško. “Vsa leta smo skrbeli tudi za ohranjanje gradiva, ki je kazalo naše delo, ob pomembnih obletnicah pa smo izdajali posebne brošure, kar se mi zdi pomembno,” meni dolgoletni predsednik društva. O tem pa dokazuje tudi tokratna razstava v avli, na kateri so prikazali delo dramske sekcije s poudarkom na Severjevem nagrajencu. L. MURN “NAŠ SEVERJEV NAGRAJENEC" - Tako so naslovili prireditev, na kateri se je z Ernestom Breznikarjem pogovarjala Aleksandra Macur (na sliki). Od mnogih čestitk pa je bil nagrajenec verjetno najbolj vesel ženine, ko mu je rekla, da že vrsto let odlično igra lik njenega moža in družinskega očeta. (Foto: L. M.) SENOVO - Senovčani so upravičeno lahko ponosni na svoje Delavsko kulturno društvo (DKD) Svoboda Senovo, pa ne samo zaradi dolgega “staža”, kar 52 let gotovo je, pač pa predvsem zato, ker je društvo, v katerem je sed^j v 6 sekcijah stalno aktivnih preko 170 članov, še vedno vir kulturnega življenja kraja. To prav gotovo občuti njegov predsednik Anton Pleterski, ki to nalogo uspešno opravlja že 30 let, še posebej pa je vesel uspeha domačina Ernesta Breznikarja, najboljšega slovenskega amaterskega igralca leta 1996, ki se je v petek, 31. januarja, zvečer predstavil v domačem kulturnem domu. Z njim seje pogovarjala Aleksandra Macur. Pleterski, ki je v društvu v zelo različnih vlogah (scenarist, igralec, pevec, predsednik) dejaven že od leta 1947, pravi, da gaje s kulturo “zastrupil” pokojni režiser Anton Horjak, ki je režiral največ dramskih del. Predsedniška naloga mu nalaga odgovornost in skrb, da vse sekcije društva, ki spada v okvir ZKO Krško, lahko delujejo. Najštevilčnejši je pihalni orkester, ki z učenci šteje približno 60 glasbenikov, vodi pa ga prof. Janez Ceglar. Orkester je s številnimi nastopi in na tekmovanjih že dokazal, da sodi v sam vrh slovenskih pihalnih orkestrov. 15 let staro folklorno skupino z več kot 40 člani vodi Tone Petrovič. Leta nazaj je v Senovem delovalo še več kulturnih sekcij, med njimi tudi več pevskih zborov, sedaj pa na raznih prireditvah za pevske točke poskrbi predvsem senovški moški oktet iz leta 1952. Pomembno vlogo v kraju igra tudi knjižnica, ki so jo osnovali takoj na začetku, njena zaloga pa šteje sedaj 2600 knjig. “Uspešno jo vodi Tončka Amon, toda vseeno ima knjižnica premalo podpore družbe in zanjo skrbi le društvo,” je povedal Pleterski. Ana Breznikar vodi recitacijsko skupino. Zelo aktivna in uspešna je tudi dramska sekcija DKD Svoboda Senovo, ki je vse od leta 1945 skrbela za razvedrilo Senovčanov. Vsako leto je pripravila vsaj eno predstavo, leta 1946 pa je bilo uprizorjenih kar osem dramskih del. Do danes, ko je režiserka Boža Ojsteršek, so naštudirali kar 86 predstav, še poseben pečat pa bo gotovo pustila lanska uprizoritev Partljičeve komedije Nasvidenje nad zvezdami. V njej je bil za vlogo grobarja kot najboljši slovenski ljubiteljski igralec razglašen Ernest Breznikar - Enč iz Dovškega pri Senovem, ki v dramski sekciji igra že 37 let. Domačini so ga počastili na petkovi prireditvi z naslovom “Naš Severjev nagrajenec”, ko seje z njim pogovarjala gledališka igralka Aleksandra Macur. Označila je obrazložitev Breznikarjeve nagrade, nato pa sta se v dobri uri ob video produkciji sprehodila po njegovi amaterski gledališki poti. Ob fotografijah je Breznikar doživeto in duhovito obujal spomine na svoje mnoge predstave in različne like, kijih je upodobil. Številne obiskovalce je navdušil z igranjem prizora iz Desetega brata, ko je bil Krjavelj, ter s prizorom iz zadnje, nagrajene komedije, ko se mu je na odru kot grobarju pridružil soigralec Tone Petrovič. Anton Pleterski je povedal, da v okviru DKD Svoboda Senovo, sicer manj aktivno, deluje še Anton Pleterski NA OGLED IZDAJE PREŠERNOVIH POEZIJ NOVO MESTO - Ob slovenskem kulturnem prazniku Knjižnica Mirana Jarca vabi od ponedeljka, 3. februarja, naprej na ogled priložnostne razstave z naslovom “Poezije dr. Franceta Prešerna”, ki bo v avli Dolenjske banke. V sklopu praznovanja knjižnica tako kot vsako leto pripravlja teden odprtih vrat. Od 3. do 7. februarja lahko vsi uporabniki knjižnice, ki zamujajo z vračilom gradiva, to vr-njejo brez plačila zamudnine. LITERARNI VEČER UPOKOJENCEV NOVO MESTO - Zveza društev upokojencev novomeške občine vabi v počastitev kulturnega praznika danes, v četrtek, 6. februarja, ob 17. uri na literarni večer, ko bodo nastopili upokojenci, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s pisanjem pesmi in proze. Prireditev bo v Sindikalnem domu v Cvelbarjevi ul. 3. DO MARCA BORIS ŽOHAR SEVNICA - V galeriji Esculap v Zdravstvenem domu Sevnica je od torka, 4. februarja, pa vse do marca na ogled razstava slikarja in kiparja Borisa Žoharja. PREDSTAVITEV ŠALUEVIH ROMARK NOVO MESTO - V počastitev kulturnega praznika bo danes, 6. februarja, ob 18. uri zvečer v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca literarni večer, na katerem bodo predstavili nedolgo tega izdano pesniško zbirko Francija Ša-lija Romarke. Gostje večera bodo; avtor zbirke, pisec spremne besede akademik dr. Boris Paternu in ilustrator Lucijan Reščič. RAZSTAVLJA MILAN BUTINA DOLENJSKE TOPLICE - V petek, 7. februarja, bo ob 20. uri v Zdraviliški restavraciji otvoritev razstave akademskega slikarja Milana Butine, ki jo pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V kulturnem programu bodo nastopili; basist Luka Debevec Mayer, baritonist Matej Debevec in pianist Christian Us-ciati. ZANIMANJE ZA KNJIGO - Po končani predstavitvi se je Marjan Knez kupcem svoje knjige še podpisal vanjo. Moč vere in ljubezni Predstavitev knjige Zdravje iz ljubezni, ki govori o dolenjskem zdravitelju Marjanu Knezu NOVO MESTO - Vera in ljubezen, to sta osrednja pojma, na katerih sloni življenjska filozofija Marjana Kneza, znanega slovenskega bioenergetika, zdravitelja in jasnovidca, doma iz Loga pri Sevnici. Zato je bilo prav o veri in ljubezni največ govora v četrtek, 30. januarja, zvečer v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca, kjer so predstavili knjigo Zdravje iz ljubezni. Knjiga, ki govori o Marjanu Knezu in njegovem zdravitelj-skem in svetovalskem delu med ljudmi, je izšla pred kratkim pri Mladinski knjigi, napisala pa jo je novinarka Ksenija Lekič. Predstavitve se je poleg avtorice in junaka njene knjige udeležil tudi Iztok Sajtegelj, fant, ki ga je Knez vrnil v življenje z vrat smrti. Ksenija Lekič je predstavila vsebino knjige tako, da je v pogovor vpletla Kneza in Saj-teglja. Knez se je v odgovorih na široko razgovoril in v dve uri in pol dolgi predstavitvi razgrnil pota svojega življenja, osvetlil nekaj zanimivih primerov ozdravitev in najdenj pogrešanih oseb, ob tem pa podal tudi svoje razumevanje človeka in sil, ki delujejo pri nastanku in zdravljenju bolezni oziroma oblikujejo človeka in njegove odnose z drugimi in do samega sebe. Dotaknil se je tudi svoje jasnovidnosti, ki pa jo uporablja le v dobro ljudi, ko pomaga iskati pogrešane osebe in ukradene ali izgubljene predmete, a je za napovedovanje prihodnosti noče uporabljati. Ves čas pa je poudarjal, kako pomembna sta vera in ljubezen, in to ne samo za premagovanje bolezni. MiM Senovčani živijo s kulturo Najbolj bodo tepeni mladi vozniki Rizične skupine bodo s 1. aprilom zaradi individualizacije tveganj plačevale višjo zavarovalno premijo • Dodatno zavarovanje za tujino in mlajše od 25 let Zavarovalnice se na področju obveznih avtomobilskih zavarovanj že dalj časa srečujejo z izgubami, zato njihove zahteve po povišanju zavarovalnih premij niso nove. Kot kaže, bodo spremembe, ki bodo verjetno začele veljati s 1. aprilom, pomenile začetek večjih sprememb. Z novostmi, ki jih je že potrdilo ministrstvo za finance, bodo po novi klasifikaciji tisti, ki bodo uvrščeni v rizične skupine, plačevali večje osnovne premije, s časom pa se obetajo še dodatne spremembe, med njimi tudi nižje premije za ženske, ki statistično povzročijo manj nesreč. VZEL VIDEOKAMERO - V četrtek, 30. januarja, popoldne je neznanec s police v trgovini Sračje gnezdo v Novem mestu vzel videokamero znamke Simens v vrednosti 135 tisočakov. IZPRAZNIL TOVORNJAKA -5l-letni G. A. iz Rožnega je bil oškodovan s tatvino, saj je nezanec med 27. in 29. januarjem iz parkiranega tovornega vozila odnesel avtoradio Blaupunkt, CB postajo Zodiak in tri prometna dovoljenja. Lastnika je oškodoval za 45 tisočakov. KRIVOLOVEC NA DELU - U. L iz Dobrove je prejšnjo sredo okoli 16. ure slišal dva strela in potem pri svojem gospodarskem poslopju našel obstreljeno srno, ki je čez nekaj časa poginila. Srna je bila ustreljena s puško šibrenico, policisti, kriminalisti in lovci pa poizvedujejo za krivolovcem. PRI TATVINI ZALOTILI ČETVERICO MLADENIČEV - 20-let-n> P. V. iz Gorenjcev, 19-letni R. T. s .el pri Zajčjem vrhu, 20-letni A. Š. ■z Stopič in R. T. z Zajčjega Vrha so utemeljeno osumljeni tatvine, ker so se v soboto, 1. februarja, ponoči * osebnim avtom pripeljali na parkirišče Ulice Slavka Gruma v No-vem mestu in v cliu preščipnili kovinske nosilce za rezervno kolo, ga sneli in ukradli. Na enak način so osumljenci sneli in ukradli rezervno kolo iz clia na Šegovi ulici. Tako bodo najbolj prizadeti mnogoštevilni vozniki, mlajši od 25 let, ki bodo morali plačati 35 odstotkov višjo zavarovalno premijo, za povečano nevarnost pa se štejejo tudi posest in uporaba vozila: v zakupu, v najemu, med testiranjem, med motorskirin-gom, pri prevozu nevarnih snovi, pri prevozu drugega poškodovanega vozila in pri vožnji v tujini. Nov sistem obveznega avtomobilskega zavarovanja ne bo vplival na že sklenjene zavarovalne pogodbe do njihovega izteka vključno s popusti. Po novem bo manj ugodno tudi prehajanje v nižje premijske razrede, saj bo počasnejše. Tisti, ki ne bodo povzročali nesreč, bodo po novem dosegli 50-odstotni popust šele po desetih letih, saj bo znašala nagrada za prevoženo leto brez nesreč samo 5 odstotkov popusta, in ne več 10, kot je bilo to do sedaj. Tako bo zavarovanec z vsakim letom brez prijavljene škode zdrknil za premijski razred navzdol, zaradi nesreče oziroma povračila škode pa se bo oškodovancu premija pomaknila kar za tri razrede navzgor. Bistvo sprememb, s katerimi posodabljamo zavarovalne pogoje in se približujemo praksi v svetu, je individualizacija tveganja. Tveganost posamezne zavarovalne skupine se kaže v škodni pogostnosti oziroma višini škode. Ena od rizičnih skupin so tudi mladi vozniki, pri katerih je škodna pogostnost skoraj 100-odstotno višja, mladi pa so tudi pogosteje povzročitelji nesreč s smrtnim izi- Živina mora biti čista... prav tako voda za ljudi - Onesnaženje vodovoda Vraiye z gnojevko ni presenetljivo SEVNICA, VRANJE - Sevni-ški župan Jože Peternelje prejšnji Petek sklical novinarsko konferenco, na kateri so občinatji v luči onesnaženja pitne vode v vodovodnem sistemu Žurkov Dol -yranje, kjer je prišlo do onesnaženja 29. januarja zaradi izlitja fekalij, bolj splošno spregovorili o zagatah pri oskrbi z zdravo pitno vodo v občini. Le 27 odstotkov prebivalstva občine se napaja iz sevniškega mestnega vododvoda, ki je po besedah tajnika občine dr. Zvoneta Košmerla edini pod ustrezno kontrolo, kakršno so si omislili na republiki, in ima “jasnega upravljalca.” Miselnost, ki bi Jo kazalo spremeniti, je, da se vaški vodovodi (teh pa je v občini kar okrog 200!) občine ali koga drugega ne tičejo, saj so jih ljudje Pečine sami zgradili. Problem na vasi pa je takoj, ko se zakopa v zemljo, kdo bo plačal! V razkoraku je tudi intenzivno kmetovanje in varovanje vodnih zajetij. To kaže tudi primer onesnaženja že omenjenega vodovoda, do katerega je prišlo, ko je 40-‘etni Ivan Golob, kmet iz Dobja Pri Vranju, z gnojevko škropil svoje njive tik nad vodovodnim zajetjem, ki je tudi na njegovi zemlji. Ko so namreč leta 1993 gradili ta vodovod, je Golob dovolil gradnjo zajetja vodovoda na Parceli št. 301 (Podklen) pod Pogojem, da mu je dovoljena neomejena uporaba vode za lastne potrebe in neomejeno gnojenje z gnojevko in umetnimi gnojili okoliških parcel “vključno s paralo, kjer se nahaja izvir”, kot je zapisano v “dovoljenju”, ki ga je Podpisal predsednik gradbenega odbora omenjenega vodovoda, Milan Lončar z Marofa. Zaradi onesnaženosti vodovoda je prizadetih 9 gospodinjstev in bodo verjetno še lep čas. Odvisni so od še nepresahlih studencev, Lončarjevih 60 glav živine pa predvsem od cistern z vodo, ki jo dovažajo sevniški gasilci v sicer razkuženi vodohran (50 m3). Lončar pravi, daje pri vsej zoprni zadevi še najmanj kriv kmet (Golob), ker so ga “strokovnjaki” nekoč pač prepričali, da je zgradil “najsodobnejši hlev na izplakovanje”. P. P. ŽIVINA TUDI NE MORE STATI V “DREKU" - Ivan Golob na rezervoarju z gnojevko ob hlevu, ki ga bo moral najpozneje čez mesec dni spet prazniti, kajti, kot pravi, “živina tudi ne more stati v dreku 7 Obilo gnojevke je polil tudi po površinah neposredno ob domačiji, toda primanjkuje mu zemlje... (Foto: P. Perc) USODEN PADEC IZ AVTA TREBNJE - Minuli vikend so na naših cestah umrli štirje udeleženci v prometu, tudi krajan občine Trebnje, 43-letni Franc Ogrinc iz Šentruperta, ki je v petek, 31. januarja, ob 22. uri peljal s cliom po magistralni cesti št. 1 od Obrežja proti Ljubljani. Pri Zagorici hitrosti ni prilagodil stanju na cesti in je z desnimi kolesi zapeljal na travnato bankino, kjer je izgubil oblast nad vozilom, da seje po nasipu večkrat prevrnilo in po 80 metrih pristalo na kolesih. Med prevračanjem je voznik padel iz avta In se pri tem tako hudo poškodoval, da je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. dom ali hudo poškodovanimi udeleženci. Gre torej za obvezno doplačilo za voznike, mlajše od 25 let, ki registrirajo svoj osebni avto. Doplačilo bo veljalo tudi za ostale zavarovance, ki bodo svoje vozilo zaupali v uporabo mlajšim od 25 let. To doplačilo sicer ni obvezno, vendar bo v primeru, da bo mlajši voznik s takšnim avtom povzročil nesrečo, zavarovalnica zahtevala del izplačane odškodnine v raz- * Zavarovanje bo po novem krilo le škodo v Sloveniji, medtem ko se bo za vožnjo po tujini (doplačilo bo znašalo 11 odstotkov) mogoče dodatno zavarovati. Če dodatna premija ne bo plačana, bo del škode med izplačano odškodnino v razmerju med plačano premijo in premijo za povečano nevarnost bremenilo zavarovanca. Vzrok za takšno spremembo tiči v višini škod, saj podatki kažejo, daje povprečna povzročena škoda v tujini skoraj dvakrat večja kot škoda doma. merju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana. T. G. PGD KRIŽI IZVOLILI NOV ODBOR - Gasilci PGD Križi so po nekaj mesecih krize končno dobili novo vodstvo. Društvo je dobrih 20 let vodil prizadevni Jože Hribar. Po njegovem odstopu pa člani niso našli zamenjave. Po več sestankih je društvo v nedeljo, 2. februarja, le dobilo novo vodstvo. Predsednik je postal Jože Perko, poveljnik Anton Papež, tajnica Vesna Zaletelj in blagajnik Tone Nahtigal. Uspešno delo so gasilcem zaželeli prečenski gasilci, sektorski poveljnik Franc Škufca skupaj z ostalimi predsedniki iz sektorja ter poveljnik GZ Novo mesto Filip Tine. po dolenjski deželi • Vedno znova se potrjuje, da je od petka do nedelje več kršitev javnega reda in miru kot med tednom. To so potrdili tudi na UNZ Krško, kjer imajo z razgrajači kar precej dela. Tako so v petek že navsezgodaj zjutraj mirili 19-letnega S. R., ki je skupaj s prijatelji popival v bifeju avtobusne postaje na Kolodvorski ulici v Krškem. Med njimi je prišlo do prepira, ki se je stopnjeval kar do pretepa. S. R. jih je pri tem dobil večkrat po glavi. Ko so prišli v gostilno tudi policisti, se razgretež ni umiril, kričal je na goste, grozil celo policistom, da pa bi pokazal dokumente, kot so mu veleli možje v modrem, mu še na misel ni padlo. S svojo vztrajnostjo in trmo si je priboril jutranji počitek v družbi policistov na drugi strani Save. • V soboto dopoldne se je v Krmelju 47-letni U. S. sprl z ženo. Prepir je prerasel v pretep, možak pa se niti po prihodu policistov ni pomiril. Ker je še vedno grozil s pretepom in ker je bil vinjen, so ga pridržali na policijski postaji Sevnica. • 37-letni M. J. iz Krškega je nedeljsko veseljačenje potegnil proti jutru. Bil je očitno zelo vesel, svojo energijo pa je sproščal po Cesti krških žrtev v Krškem. Kričal je na vse grlo in pozival lastnika trgovine k pretepu, razbil pa je tudi steklo na oknu prodajalne. Ko so ga policisti pripeljali na policijo, je začel groziti dežurnemu in ga skušal kar napasti. Preostanek noči je preživel za štirimi zidovi krške policijske postaje. Vaščani še vedno ne vedo, kakšno vodo pijejo Kriv peskokop ali smetišče? TRAVA - Fekalna onesnaženost lokalnega vodovoda, ki napaja Travo in Srednjo vas, je že preteklo zimo dvigovala tempraturo. Kot kaže, je glavna težava v tem, ker sploh še ni znan vir onesnaževanja. Po besedah podpredsednice krajevne skupnosti Draga Marte Steiner ie Hydrovod, ki je upravljalec vodovoda, vgradil ultra žarnico, ki je v svetu in že tudi pri nas uveljavljena kot uničevalka Bakterij, vendar še vedno ni znano, da bi kdo preklical oporečnost, zato nekateri vodo za pitje kupujejo. Sum, da onesnaževanje prihaja iz peskokopa, ni utemehen, dejstvo pa je, da so v preteklem letu kljub prepovedi izkoriščanja peskokopa iz njega odpeljali ogromne količine peska, občasno pa kdo v ta peskokop odvrže smeti in druge škodljive odpadke. Peskokop, ki spada v ožje vodovarstveno območje, bi moral biti ograjen, postaviti bi morali opozorilne table, a tega nihče ne stori. Prav bi bilo, da bi kaj postorili tudi ob ne ravno vzorno urejenem za- jetju. A. KOŠMERL PREHITRO V OVINEK KOSTANJEVICA - V soboto, 1. februarja, ob 9.10 je 27-letni G. C. iz Slivja vozil osebni avto po lokalni cesti od Podbočja proti’ Kostanjevice. Pri Slivju v ovinku ni prilagodil hitrosti, zato je avto zaneslo v levo preko nasprotnega prometnega pasa na zasneženo bankino, od koder je vozilo zdrsnilo v obcestni jarek. Voznik je dobil lažje poškodbe, medtem ko sta se 57-letni C. J. in 19-letna C. A. huje poškodovala. Pri obešenemu osumljencu našli eksploziv Preiskava o podtaknjenem eksplozivu pod avtom pred hišo Rodičevih v Dobravi pri Škocjanu še ni končana - Potrjeno, da osumljeni Jože Gričar z Ravni pri Raki, naredil samomor, saj poškodb druge osebe ni imel RAVNI PRI RAKI, DOBRAVA, NOVO MESTO - Po močni eksploziji, ki je oi|jeknila, kot smo na kratko že poročali, prejšnji ponedeljek pred hišo Rodičevih v Dobravi pri Škocjanu in močno poškodovala alfo fanta Rodičeve hčerke, hišo in povzročila tudi škodo ob alfi, so kriminalisti takoj stopili v akcijo, vendar preiskava še ni zaključena. Glavni osumljenec, 56-letni Jože Gričar z Ravni pri Raki, je namreč v naslednji noči naredil samomor. Kriminalisti z delom na terenu, ki poteka tudi ta teden, časovno vse bolj ožijo krog gibanja osumljenega Gričarja. Tako vedo, kje je bil uro pred eksplozijo in tričetrt ure po njej, oddaljenost pa je takšna, da bi lahko v tem času podstavil eksploziv in se v miru tudi umaknil s kraja eksplozije. Tisti, ki so ga videli pred dogodkom, kot tisti, ki so ga videli potem, zatrjujejo, da se je Gričar obnašal čudno, sumljivo. Ko se je po dogodku zatekel k znancu, je bilo po radiu obvestilo o močni detonaciji pri Rodičevih. “Priča je pripovedovala, da Gričar ob tej informaciji sploh ni reagiral, kar bi bilo pričakovati, glede na to, da je bil z družino v Dobravi v dobrih družinskih odnosih,” pravi Anton Olaj, načelnik urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto. Kriminalisti, ki so imeli na začetku preiskave več osumljencev, so enega iz krške občine, ki se je v času nezgode gibal v okolici Dobrave, kmalu izločili, saj se je izkazalo, kje je bil in zakaj. Še vedno ni izključena možnost, da bi bil podtaknjen eksploziv plod tujega državljana, zato je v preiskavo vključen tudi Interpol, saj je potrebno ugotoviti, ali je bil ta osumljenec tistega dne sploh v Sloveniji. Kljub veliki verjetnosti, da se bo potrdil sum o Gričarjevi krivdi, pa kriminalisti še niso zaprli vseh vrat in vzporedno preverjajo še nekaj osumljen- Vaščani ne verjamejo Družina Rodičevih iz Dobrave 34 pri Škocjanu je znana kot mirna družina, zato je težko govoriti o maščevanju, obračunavanju ali morda poravnavi starih dolgov. Kot miren je bil znan tudi Jože Gričar. “Bil je zlat sosed, kot vaščan zelo dober, vedno je pomagal, če si ga potreboval, in ne morem verjeti, da bi on to storil,” je pripovedovala starejša ženska iz vasice pri Raki, v kateri je živel tudi Gričar. “Morda bodo kasneje ugotovili, da se ni ubil sam, a bojim se, da ne bo takrat že prepozno, saj niso naredili obdukcije,” dodaja vaščan srednjih letih. Krajani so v svojih izjavah zelo previdni, saj se bojijo, da bi zaradi katere od informacij pristali pred sodiščem ali pa da bi bili zato žrtev maščevanja. Kljub temu vsi, s katerimi smo se pogovarjali, ne morejo verjeti, da njihovega sovaščana ni več. Bilje namreč poln načrtov. V soboto je še vozil sohe za trte, v ponedeljek je pripeljal kup umetnega gnojila za 2 hektarja vinograda, to leto pa je nameraval popravljati tudi nedokončano hišo, v kateri je do pred nekaj leti živel s svojim očetom. In da ima v garaži čisto novega mercedesa, ki ima opravljenih vsega skupaj 180 kilometrov, izvemo, saj je Gričar dejal, da se bo z njim vozil raje spomladi. Vaščani potrjujejo, da je bil Gričar zmeren človek, da ni bil razgrajač niti pijanec, zaradi kakšnega kriminalnega dejanja pa ga tudi policisti niso obravnavali. Hlačni pas okrog vratu Je torej Gričarja, da si je v torek, verjetno okrog 23. ure, vzel življenje, vodil strah, da bo prišlo na dan, kaj je storil? Sprva so se hoteli kriminalisti pogovoriti zgolj kot z osebo, ki bi lahko dala kakšno koristno informacijo, saj je dobro poznal družino Rodičevih. Policisti so se večkrat oglasili pri njem doma, vendar, kadar so prišli k njemu, ga ni bilo. Ko so enkrat stali pred njegovo hišo, se je po cesti pripeljal Gričar, vendar je pobegnil. Kasneje so ga našli v spalnici obešenega s hlačnim pasom, oblečenega v spodnjem perilu. “Izključujemo možnost, da bi bil pri njegovi smrti zraven še kdo drug. Bil je zaklenjen z notranje strani, poleg tega je bila hiša pod nadzorom. Potrjeno je, daje osumljeni naredil samomor,” je zatrdil Sašo Jejčič, načelnik kriminalistične službe iz UNZ Krško, ki je obravnavala samomor. Novomeški kriminalisti, ki obravnavajo eksplozijo, še niso dobili rezultatov preiskav o tem, ali so bile na Gričarjevem telesu najdene kakšne sledi eksploziva, znana pa tudi ni vrsta eksploziva. Po mnenju bombo-logov je bil eksploziv podstavljen pod avto, in ker Rodičev pes, ki je sicer znan kot dober in oster čuvaj, ni reagiral, je možno sklepati, da je obiskovalca z eksplozivom pes očitno poznal. Pri osumljencu v vasi pri Raki so našli tudi 2,5 kg gospodarskega razstreliva amonal, ki ga uporabljajo pri razstreljevanju v kamnolomih. Glede na to, da lahko večji kamen razstrelimo z 20 dekagrami takšnega razstreliva, bi lahko Gričar z razstrelivom, ki gaje imel doma, vrgel v zrak veliko večjo skalo. Doma je imel tudi vžigal-no vrvico, ki je potrebna za sproženje razstreliva. Amonal je na tržišču razmeroma lahko dobiti, osumljenec, ki je bil pred upokojitvijo šofer, pa bi ga na primer lahko dobil pri cestarjih. Kriminalisti lahko za zdaj o vzrokih podtaknjenega eksploziva samo ugibajo, kot kaže, pa tisti, ki je to storil, ni imel pomagača. TANJA GAZVODA ■ MMia NAČRTOV NE BO URESNIČIL - Jože Gričar z Ravni pri Raki je hotel to pomlad popraviti hišo, tik preden je storil samomor, pa so mu domov že pripeljali umetno gnojilo za njegov vinograd z 8.000 trtami. (Foto: T. G.) Iz Dolenjske na svetovno prvenstvo Pomebna zmaga slovenske ženske rokometne reprezentance v Novem mestu nad Ukrajino -Možnosti za uvrstitev na svetovno prvenstvo - Gostoljubje Dolenjcev in odlična publika Jasna Jazbec prvakinja med pravniki Prvenstvo na Gačah ČRMOŠNJICE - Konec prejšnjega tedna so se na smučišču Rog - Črmošnjice na Gačah za naslove državnih prvakov v smučarskih tekih in veleslalomu pomerili slovenski pravniki, med katerimi se je izkazala tudi, žal maloštevilna, vrsta dolenjskih tekmovalcev. Presenetila je sodniška pripravnica Jasna Jazbec, ki je v veleslalomu zmagala v mlajši starostni skupini in bila druga v absolutnem vrstnem redu, medtem ko je bila Maja Herič v mlajši skupini četrta. Med moškimi seje po pričakovanju izkazal prekaljeni maček tudi svetovnih pravniških tekmovanj Metod Žužek, kije zmagal v absolutnem vrstnem redu v smučarskih tekih, kjer sta Borut Škerlj v mlajši in Martin Furlan v starejši skupini osvojila peto mesto. V veleslalomu sta med moškimi dosegla daleč najboljše čase nekdanja slovenska smučarska reprezentanta brata Andrej in Tone Koželj. Od Dolenjcev so se v kategoriji nad 40. letom uvrstili: Metod žužek na 4. mesto, Martin Furlan na 5., Lojze Podboj na 9. in Boris Zajc na 11. mesto, v mlajši kategoriji pa je bil Borut Škerlj osmi. NOVO MESTO - Besede kapetanke slovenske ženske rokometne reprezentance Hinje Polajnar po sijajni zmagi nad Ukrajinkami, kije našim dekletom odškrnila vrata na poti do svetovnega prvenstva, da so šele na Dolenjskem in pod vodstvom dveh Dolenjcev dobile občutek, da reprezentanca ni nepotrebno zlo, pove vse. Za gostoljubni sprejem so se slovenske rokometašice Dolenjcem oddolžile z izjemno igro in pomembno zmago nad eno močnejših evropskih ekip, Ukrajino. Slovenske reprezentantke so na Otočcu in v Novem mestu dobile vse, kar so potrebovale za zmago nad Ukrajinkami, ki so jih do te sobote na vseh štirih srečanjih premagale, leta 1993 v Kijevu celo z 31:15. Tokrat je Bonova na igrišče poslala enako postavo kot v Zaporožju, le našo najboljšo strelko Simono Šturm je pošiljala zgolj v napad. Simona v prvem polčasu ni zgrešila in je dosegla kar 7 zadetkov, kar je Ukrajinke dotolklo. Slednje so se na začetku drugega polčasa sicer prebudile in se (po besedah selektorja ukrajinske reprezentance Sergeja Voronova edine) predvsem po zaslugi vratarke Larise Zaspa nekajkrat približale na dva zadetka, vendar so Slovenke s skoraj fanatično borbenostjo na zaključku srečanja stvari le postavile na svoje mesto. Janez Štrukelj, direktor novomeškega podjetja za čiščenje Intel Servis in tokrat predvsem direktor slovenske ženske rokometne reprezentance, ter njegova nekdanja varovanka Marta Bon, ki je tokrat drugič na uradni tekmi vodila najboljše slovenske rokometašice, sta v nekaj mesecih naredila čudež. Reprezentanco sta od razsula pripelja- DVAKRATDEVETKA - Najboljša strelka slovenske reprezentance Simona Šturm, sicer igralka ljubljanskega Krima Electe, je v Novem mestu nastopila v znaku številke devet. Le-to je imela zapisano na dresu, prav tolikokrat pa je zatresla mrežo odlične Larise Zaspove. Ukrajinka Irine Ko-rotkevic (5) pa ni ugnala le tokrat, saj se redno srečujeta tudi na domačih tekmah. Irina je namreč igralka Robita Olimpije. Na sliki: Šturmova je prelisičila Korotkevicevo in kapetanko Lariso Kuzmenko (3) in dosegla gol. (Foto: I. Vidmar) Pol ure je povsem dovolj za zmago Odbojkarice TPV-ja zlahka ugnale nekdaj nevarne tekmice - Novomeščani so se v Novi Gorici prvakom dobro upirali - Žužemberk upa na četrto zmago v Črnučah NOVO MESTO - Odbojkarji so si konec minulega tedna privoščili neke vrste oddih, saj so bile tekme vseh treh dolenjskih prvoligašev bolj ali manj že vnaprej odločene. Kljub temu se je Krka kar hrabro postavila po robu državnim prvakom, ki so na zaostali tekmi z Mariborčani izgubili prvo tekmo na domačem prvenstvu v tej sezoni, še manj možnosti za uspeh pa so imeli Žužemberčani v Slovenski Bistrici in Ljubljančanke na domačem parketu, ki sojih Novomeščanke ugnale v dobre pol ure. Odbojkarji državnega prvaka, nično osvajali v serijah. kanalskega Salonita, si prejšnji teden sicer niso privoščili kar dvah prvenstvenih porazov, vendar so se morali z Novomeščani precej bolj potruditi, ko so sprva načrtovali. Novomeščani so v Novi Gorici začeli bolje od domačinov, ki so že v začetno postavo uvrstili rezervne igralce, in na začetku prvega niza vodili s 4:0. Slediloa je vrsta preobratov, moštvi pa sta točke izme- Čeprav so bili na koncu prvega in drugega niza Kanalci močnejši, je Novomeščanom le uspelo dobiti tretji niz, ki so si ga z igro tudi zaslužili. Š tremi zmagami in štirimi porazi so na lestvici na šestem mestu, s katerega pa se ta teden najbrž še ne bodo pomaknili višje, saj jih drevi čaka tekma v gosteh z do sedaj še edinim neporaženim moštvom, mariborskim Gradisom. v Šport res smrtno nevaren? Zadnja smrtna nesreča smučarja na Krvavcu, številne smrtne nesreče planincev v naših gorah in naših alpinistov v Himalaji, smrtne nesreče potapljačev ter ogromno poškodb med vrhunskimi in tudi rekreativnimi športniki kar vsiljujejo enostaven zaključek • šport je smrtno nevaren, ogibajte se ga kot hudič križa. Pa ni povsem tako. Šport je kljub vsemu še vedno izredno zdrav način življenja, če ga ljudje jemljemo v pravilnih odmerkih, nas bo ohranil telesno in duševno zdrave in čile v pozno starost. Zakaj torej poškodbe in celo smrtne nesreče med športniki? Nekateri športi, predvsem tisti, pri katerih se človek giblje z veliko hitrostjo v naravi, vsebujejo številne nevarnosti, ki pa se jim športnik lahko s pametnim ravnanjem ogne. Žičničarji lahko smučišča zavarujejo z nešteto ograjami, mrežami in lovilci, ne morejo pa se zavarovati pred človekom samim, pred njegovim precenjevanjem lastnih zmogljivosti in podcenjevanjem nevarnosti. Kdor je kdajkoli obiska katerokoli smučišče, dobro pozna smučarje kamikaze. To ponavadi niso odlični smučarji, ki obvladajo tehniko smučanja tudi pri velikih hitrostih in na velikih strminah. Kamikaze so ponavadi nedeljski smučarji, ki komajda znajo za silo zaviti pred vlečnico. Na majavih nogah, pogosto opogumljeni z alkoholom, vozijo smuk in pogosto le za las ognejo nesreči. Če izvzamemo vrhunske športnike, ki se ponavadi dobro zavedajo nevarrfosti svojega početja in tveganje zavestno vzamejo v zakup, rekreativnim športnikom tega res ne bi bilo treba početi. Iskali odgovornost za nesrečo pri drugih - pri krvavškem primeru pri upravljalcih smučišča, pri potapljačih pri njihovem inštruktorju • nima smisla. Vsak posameznik mora dobro oceniti lastne sposobnosti in za svojo varnost ter varnost drugih skrbeti sam. Če bi ljudje to bolj upoštevali, bi bilo športnih nesreč zanemarljivo malo. Šport ni smrtno nevaren, smrtno nevarni so si lahko le nepremišljeni športniki sami. I. VIDMAR Prejšnji teden smo zapisali, da se je odbojkaricam novomeškega TPV-ja ustavilo, tokrat pa lahko z veseljem zapišemo, da so dosegle zmago v Ljubljani v skoraj rekordnem času - da so dokazale premoč nad pred leti zanje izredno neugodnimi tekmicami, odbojkaricami ljubljanskega Krima, so tokrat potrebovale le dobre pol ure. Domačinke so se jim nekaj malega upirale na začetku prvega niza, potem pa so imele Novomeščanke skorajda povsem prosto pot do točk. Žužemberčani so prekinili niz zmag v gosteh s porazom v Slovenski Bistrici, kamor so odpotovali brez Kosmine in Černača. Prvi niz so izgubili nekoliko nesrečno na 12, v tretjem pa so že vodili z 8:2, a so ga tudi izgubili. Priložnost za novo zmago, četrto v drugem delu prvenstva, bodo imeli že v soboto, ko se bodo v gosteh pomerili s Črnučami. I.V. la do položaja, ko so našim dekletom na stežaj odprta vrata na svetovno prvenstvo. Bonova je ekipo sestavila z igralkami dveh najboljših slovenskih ekip, Krima Elekte in Robito Olimpije. S Štrukljem sta odnos do reprezntance in skrb za dekleta postavila na povsem nove temelje, kar je neverjetno hitro dalo tudi rezultate. Po porazu v Zaporožju med tednom s tremi zadetki razlike so Slovenke pred nabito polno tribuno novomeške športne dvorane povsem nadigrale na papirju precej boljše tekmice in zmagale s petimi zadetki razlike. Če bi šlo v nadaljevanju vse po načrtih, je to dovolj, da se slovenska reprezentanca uvrsti na svetovno prvenstvo. Naša dekleta bi v nadaljevanju tekmovanja v skupi- • Pred tekmo med Slovenijo in Ukrajino so se predstavile tudi Dolenjske rokometašice. Igralke Škocjana, Šentjerneja in Novega mesta so se pomerile na troboju in dokazale, da ženski rokomet na Dolenjskem le še ni povsem zamrl. Prav tem dekletom je bila namenjena tudi novomeška meddržavna tekma. Zanimanje za ženski rokomet je v krajih ob Krki sedaj vsekakor precej večje, kar bi morali v upravah vseh treh klubov izkoristiti ter ekipam pomagati do ugleda, ki so ga dolenjske rokometašice še ne dolgo tega imele. ni morala brez težav premagati precej slabše Grkinje, že zmaga nad Francozinjami doma pa bi jim zagotovila drugo mesto v skupini, kar pomeni, da bi se morala za nastop na svetovnem prvenstvu pomeriti še z ekipo iz oceanske skupine, kjer zmaga naših ne bi smela biti vprašljiva. I. VIDMAR LUKEC V PACIFIKU KRŠKO - Posavski plesni klub Lukec bo v torek, 11. februarja, od 15. do 22. ure v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Krško v diskoteki Pacifik pripravil pustno zabavo, na katero vabi vse svoje člane, njihove starše ter vse mlade športnike iz Krškega, prav tako pa tudi ostale šolske in predšolske otroke. ROKOMET Ženske, kvalifikacije za svetovno prvenstvo, 2. kolo - SLOVENIJA : UKRAJINA 21:16 (11:5); SLOVENIJA: Brezovar, Savicki 2, Doler, Frešar, Mežek 1, Oder 3, Šturm 9, Polajnar 3, Mar-ton 2, Kapidžič 1, Kurent, Ško-pelja; UKRAJINA: Jcenko 4, Kuzmenko 3, Vergeljuk 3, Stolpa-kova 3 itd. V prvem kolu so v Zaporožju Ukrajinke premagale Slovenijo z 20:17(7:8). Troboj dolenjskih ženskih ekip - NOVO MESTO : ŠKOCJAN 6:4 (3:1); NOVO MESTO: Kožuh 3, Abazovič 2, Perak 1; ŠKOCJAN: Nadu 2, Zorko 1, Hlastar 1; ŠKOCJAN : ŠENTJERNEJ 4:4 (1:2); ŠKOCJAN: Nadu 4; ŠENTJERNEJ: Kalin 1, Selan 2, Turk 1; ŠENTJERNEJ: NOVO MESTO 4:8 (1:3); ŠENTJERNEJ: Kalin 1, Turk 3; NOVO MESTO: Selak 3, Turk 2, Kožuh 2. Moški, 1. liga, 15. kolo - AK-RIPOL : ELEKTROPROM RUDAR 32:18 (15:7); AKRIPOL: Torlo, Makarevič 5j Višček 2, Žitnik, Počervina 8, Čopič 4, Šavrič 3, Vešligaj 8, Hribar, Zara-bec, Bilbija 2, Ojsteršek. KRŠKO : PIVOVARNA LAŠKO 19:24 (10:10); KRŠKO: Pirc, M. Urbanč 2, Iskra 1, Ver-tovšek, German 1, Martinčič, Čurak 4, D. Urbanč 8, Kekič 2, Privšek 1, Deržič, Bašič. LISCA : AFP DOBOVA (tekma je bila odigrana sinoči) LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 30, 2. Prevent 22,3. Prule 67 18, 4. Akripol 16. 5. AFP Dobova 15, 6. Krško 16... 12 Lisca 7. V 16. kolu se bo v soboto, 8. februarja, Lisca v gosteh pomerila s Slovanom, AFP Dobova doma s Krškim in Akripol v gosteh s Pivovarno Laško. ODBOJKA Moški, 1.A liga, 7. kolo 2. kroga - SALONIT ANHOVO : KRKA 3:1 (12, 9, -10, 12); LESTVICA: 1. Gradis Maribor 14, 2. Salonit Anhovo 12,3. A banka Olimpija 8... 6. Krka 6 itd. V 8. kolu se bo Krka drevi v Mariboru pomerila z Gradisom. l.B liga, 7. kolo - GRANIT PRESKRBA : ŽUŽEMBERK 3:0 (12, 6, 13); LESTVICA: 1. Minolta Bled 14... 5. Žužemberk 6 itd. V 8. kolu je Žužemberk sinoči igral s Črnučami. 2. liga, 12. kolo - KAN KOVINAR : SIP ŠEMPETER 0:3 (-9, -6, -10); LESTVICA: 1. Kan Kovinar 18 itd. 3. liga, zahod, 12. kolo - KRKA II: MOKRONOG 2:3 (-11, -6,6, 11, -9); KAN KOVINAR II : NARODNI DOM 1:3 (13, -8, -13, -12); LESTVICA: 1. Termo Lubnik II18... 5. Mokronog 10,7. Kan Kovinar II8,8. Krka II8 itd. Ženske, 1A liga, 7. kolo 2. kroga - KRIM : TPV NOVO MESTO 0:3 (- 8, -2, -3); LESTVICA: 1. Kemiplas Koper 12, 2. Infond Branik 10,3. TPV Novo mesto 10 itd. V 8. kolu bodo Novomeščanke v soboto, 8. februatja, v gosteh igrale s Kemiplasom Koprom. l.B liga, 3. kolo 2. kroga - LIK TILIA: MARSEL PTUJ 0:3 (-6, -11, -12); LESTVICA: 1. Marsel Ptuj 6... 3. Lik Tilia 2 itd. 3. liga, zahod, vnaprej odigrana tekma 22. kola - BOHINJ -TPV NOVO MESTO IT3:0 (9,5, 5); LESTVICA: 1. Kamiplas Koper II16... 7. TPV Novo mesto 2 itd. KOŠARKA A-l liga, 15 kolo - PIVOVARNA LAŠKO : INTERIER KRŠKO 86:67 (37:33); INTERIER: Avsenak 12, Jeklin 2, Murovec 7, Bošnjak 12, Ademi 22, Blagotin-šek 3, Jeras 1, Vujovič 7. LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 30... 10. Interier Krško 21 itd. V 16. kolu bo Interier Krško v nedeljo, 16. februarja, ob 19. uri doma igral s Satexom Mariborom. A-2 liga, 15. kolo - KRKA : KEMOPLAST ŠENTJUR 98:85 (56:46); KRKA: Bordelius 14, Stipaničev 17, S. Petrov 18, Smodiš 31, Bajc 14, Lučev 1, Rusič 1, Jazbec 2. ILIRIJA : BREŽICE 107:73 (64:38); BREŽICE: F. Rozman 3, Strgar 2, Ogorevc 14, Horzen 3, Antolovič 6, B. Rozman 23, Salmič 5, Marčetič 5, Kajba 3. LESTVICA: 1. Loka kava 29, 2. Krka 26, 3. Ilirija 25... 11. Brežice 18 itd. V 16. kolu se bodo Brežice v soboto, 15. februarja, ob 17. uri doma pomerile s Krko. Obeta se dolenjsko-posavski derbi Vse kaže, da se bosta krški Interier in novomeška Krka v končnici prvenstva srečevala v boju za mesto v A-l ligi - V Krškem trenira le peščica igralcev - Smodiš spet sijajno KRŠKO, NOVO MESTO - Medtem ko krški Interier pada vse globlje na lestvici A-l lige, si košarkarji Krke pridno nabirajo točke in čakajo na končnico, Iger se bodo za mesto v A-l ligi najverjetneje potegovali tudi Krčani. Krka je tokrat brez večjih težav opravila s šentjurskim Kemoplastom, Krčani pa so imeli v Laškem moči le za prvi polčas. Agonija košarkarskega moštva krškega Interierja se s porazom v Laškem nadaljuje. Treninge med tednom obiskuje le še peščica igralcev, tako da včasih trener Ranko Durič ne more organizirati niti igre tri na tri, na vsaki tekmi je prva postava drugačna. Tokrat so stopili na igrišče kar trije člani prve peterke z uspešnega začetka sezone: Jeklin, Ademi in Krajcar. V prvem polčasu so se Krčani dokaj uspešno upirali domačinom, le Matjaž Tovornik se je skoraj neovirano sprehajal pod njihovim košem in dosegel 20 točk, ® KRKk Več kot pol medalj za naše Uspešen nastop mladih atletov Krke in Šentjerneja pa tudi Brežičanov na pionirskem prvenstvu NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ - Mladi dolenjski atleti so izjemno uspešno nastopili na pionirskem dvoranskem državnem prvenstvu, ki je bilo v soboto, 1. februarja v Če-lju, osvojili pa so 15 od 27 možnih medalj. Med ekipami je bila Krka s tremi zlatimi, tremi srebrnimi in eno bronasto medaljo najuspešnejša, Šentjernej pa je z dvema zlatima, eno srebrno in dvema bronastima medaljama delil drugo mesto z ljubljanskim Žakom; brežiški Fit je bil po osvojenih medaljah ekipno peti, OŠ Dolenjske Toplice pa deveta. Poleg tega je bil mladi novomeški šprinter Marico Pust z zlatima medaljama v teku na 60 m (7,44) in 60 m z ovirami (8,57) najuspešnejši tekmovalec na prvenstvu. Med atleti Krke so poleg Pusta osvojili medalje Matjaž Bukovec zlato v skoku v daljino (584 cm) in srebro na ovirah (8,66); srebrni medalji sta osvojila še Tanaj Prudič v skoku v daljino (531 cm) in Sašo Rebrnik v skoku v višino (184 cm), bron pa Jernej Prešeren s 175 v skoku v višino. Med Šentjernejčani je zablestela Maja Nose, ki je bila z zmagama v teku na 60 m (8,16) in skoku v daljino (531 cm) najboljša tekmovalka na prvenstvu. Matej Kralj je osvojil srebro v skoku v daljino (580 cm), kjer je bil Aleš Konda iz Dolenjskih Toplic s 577 cm tretji. Bron za Šentjernej sta osvojili Katarina Kovačič v teku na 60 m z ovirami (9,50) in Mojca Koligar v skoku v višino (148 cm). Brežičani so osvojili zlato in bron. Državna prvakinja je postala Anja Čepin, ki je zmagala v teku na 60 m z ovirami (9,52), v isti disciplini pa je presenetil državni prvak v tekih na dolge proge Boris Žerjav, ki je z 9,13 osvojil bron. S. M. (DOLENJSKI UST) IGRO JE VODIL JAZBEC - Trener Slavko Kovačevič se je na tekmi s šentjurskim Kemoplastom odločil za spremembo na mestu organizatorja igre, kamor je poslal nabirat izkušnje Uroša Jazbeca (na sliki z žogo). Le-te mu bodo prišle prav na odločilnih tekmah, če bi na tem igralnem mestu moral zamenjati Simona Petrova, ki se je tokrat poizkusil na krilu. Ker Krka tako rekoč ne more več izpasti iz skupine štirih moštev, ki se bodo potegovala za napredovanje v A-l ligo, je sedaj pravi čas za uigravanje moštva, ki bo moralo v končnici dati vse od sebe. (Foto: I. Vidmar) kolikor jih je na drugi strani dosegel tudi Ademi. Prednost treh točk za domače je Krčanom ob odmoru še dajala upanje, le pet minut v drugem polčasu in 30 točk razlike pa je bilo dovolj, da je zmaga gostov postala utopija. Da bi se razmere v klubu izboljšale, je očitno le mato možnosti, tako da * Pri Novomeščanih se je spet izkazal Matjaž Smodiš, kije neutrudno polnil šentjurski koš, zabijal, dosegal trojke, delil blokade in uspešno skakal pod košem, njegovo predstavo pa so lahko občudovali tudi številni novinarji, ki so v novomeški dvorani ostali po rokometni tekmi med Slovenkami in Ukrajinkami. Medtem ko je poškodovani Primož Samar tekmo opazoval v civilni obleki, rekonvalescent Aleksander Rusič na igrišču ni igral opazne vloge. Interier nezadržno pada proti dnu lestvice oziroma med moštva, ki se bodo v nadaljevanju prvenstva z najboljšimi štirimi A-2 ligaši potegovala za mesto v družbi najboljših. Med temi moštvi bodo ob koncu prvega dela zagotovo tudi Novomeščani, ki, tudi zaradi slabega sojenja v soboto na tekmi proti gostom iz Šentjurja, niso pokazali vsega, kar znajo, a so vseeno brez težav premagali moštvo, s katerim so v prvem delu izgubili. Če bi se sodnika Godec iz Ljubljane in Špendl iz Maribora bolje znašla in storila manj napak, bi bila lahko to celo dobra tekma. I.V. • • Osemdeset odstotkov denarja, vloženega v oglaševanje, je vrženo proč. (Noordvvijk) Dvojmočeva strelska tekma ne bo evropski pokal V Šentjerneju bo mednarodno tekmovanje IPSC Šentjernej - Prejšnji teden je Ludwig Dvojmoč na novinarski konferenci v Ljub-‘jani skupaj s predstavniki šen-Uernejske občine z županom Francem Hudoklinom na čelu Predstavil mednarodno tekmovanje v praktičnem streljanju s pištolami velikih kalibrov, bo 20. do 22. junija v peskokopu v Cerovem Logu. Dvojmoč, ki pripravlja tekmovanje v imenu društva Strelska šola Dvojmoč, je tekmo-yanje sprva predstavil kot eno ■zmed tekem evropskega pokata. čeprav že naziv prireditve v angleščini IPSC Slovenian International Championship ne govori o tem. V pogovoru za naš časopis je Dvojmoč pojasnil, da Evropski pokal v praktičnem streljanju pravzaprav ne obstaja in da je z nazivom evropski pokal hotel le poka-zati na evropski značaj mednarodne prireditve. Na novinarski konferenci so organizatorji tekmovanja med urugim povedali tudi, da v Cerovem Logu pričakujejo udeležbo okoli 250 tekmovalcev iz 17 evropskih držav in da Je organizacijo tekmovanja društvu Strelska šola Dvojmoč mednarodna zveza za praktično streljanje IPSC dodelila faradi velikih zaslug pri razvoju tovrstnega športa pri nas. V Evropi naj bi bila letos štiri Podobna tekmovanja, vendar se ni znano kje, predvidoma pa '' Salzburgu ali Dunaju in v Plznu. I. V. Krčani spet skupaj, Akripol mlel Po tednu stavke so Krčani kljub porazu s prvakom dokazali, da sodijo med najboljše v 1. ligi ■ Akripol je dobesedno zmlel Trboveljčane - Dva posavska derbija v tednu KRŠKO, TREBNJE - Ljubiteljem rokometa v Krškem je že lažje pri srcu, saj seje moštvo Krškega spet zbralo in kljub vsemu zaigralo pod taktirko trenerja Abasa Arslanagiča ter se na na domačem parketu odlično uprlo državnim prvakom rokometašem letos nepremagljive Pivovarne Laško. Svoje mišice so Trebanjci tokrat razkazovali na trboveljskim Elektropro-mom Rudarjem. Z veliko razliko so si kar dobro popravili gol-razliko. Posavski derbi med Lisco in AFP Dobovo so igrali šele sinoči. Ob odlični igri v obrambi in na obeh straneh izvrstnih vratarjih, v krških vratih Bašiču in celjskih Periču, je bila tekma v dvorani leskovške osnovne šole med favoriziranimi gosti in Krčani, ki so po stavki ponovno strnili svoje vrste, povsem izenačena, kar kaže tudi izid prvega polčasa. V nadaljevanju so Krčani očitno hoteli preveč, prepoceni prodali nekaj žog in gostom je uspelo ustvariti nekoliko občutnejšo OSEBNI REKORD BOŽIČA NOVO MESTO - Na mednarod- zbirk, temveč primeren kultur« dogodek. Kostanjevica, ki ima svetovi priznano Forma Vivo, nima sprot ne ustvarjalnosti. Saj ni potrebe1 družbene skrbi niti za ohranjanj umetniške produkcije, kaj šele z* novo. Umetnik posamezniki; prej ali slej poslednji člen v ven gi. Grenko je priznanje, daj' večina domačih umetnikov zap« stila naše kraje. AGATA PEV0 ZVONIK BI RADI OBNOVILI TRAVA - Nekdanja farna ce! kev na Travi v sedanji občini Lol* Potok je bila med drugo vojn požgana, uporaben gradbeni fflj terial pa uporabljen pri drugj gradnjah. Ostal pa je zvonik, d* la ii. v^oiui p ca jv no že porušen in brez strehe, ki p še vedno kljubuje zobu časa in edini, lahko bi rekli kar spomeri Življenje, za te, ki si jih napolnilo s svojimi zvoki in so tvojo lepoto slavili z glasbo, besedo in barvo, moja molitev, da bi jih mi ne zadušili. Tja od Homerja, Sofokleja, Shakespearja, Li Taipoja, Tu Fuja, Danteja, Beethovna, Prešerna in Goetheja, Tagoreja - različna imena, a eno iz Enega za vse darovano. Ne prosim za zveličanje duš teh, ki so že pokojni. Vrnili so se vate, v harmonijo Lepote. Živi pa se še opotekajo in nosijo križ in te s trpljenjem časte. Življenje, prosim, da bi človeštvo ne umrlo žejno in lačno, kot ti in še mnogi dali so toliko dobrega kruha in reke čistih napevov. Kaj bi brez Mozarta, Bacha in Haydna, Puškina in Mickiewicza, Baudelaira, kaj brez Tolstoja in Dostojevskega, Stendhala in mnogih. Življenje, ropot naj motorjev, krik dinamita - nam bo simfonija? Surova moč topov naj rušilna s kupi mrličev in razvalin nam bo le še podoba, ki bo si jo človek ustvaril kot venec nagrobni? Življenje, pojem sončno si pesem, iz tvojih sem žarkov jo stkal; pojem pesem zaljubljenih v tvojo neskončnost, v lepoto neba, zemlje in vsegd, kar raste, živi. Življenje, ti so doumeli v različnih tvojih jezikih in barvah, da je Življenje le eno, ki se je utelesilo v hrepenenju po Lepoti. JANEZ KOLENC edini, lahko bi rekli kar spomei ki spominja na vojne grozote. PD v teh ruševinah pa bi radi Travljat ci pozidali kapelo, ki bi služi' verskim obredom, in ker stoji kompleksu pokopališkega obzi* ja, tudi občasnim pogrebnim sli vesnostim. Za cerkev (ali njen ostanke) je znano, da je ena ni starejših, nihče pa natanko ne jU ali spada v zaščitene spomenil skupaj z obzidjem, ki je bilo zgd jeno se za obrambo pred TUr) Res je, da pokopališče uporabil vsaj pet vasi, ki pa vse skupaj premorejo 100 prebivalcev in j vse bolj opustele. Da bi uspelij svojih željah, bi bila potrebna šitf družbena pomoč, ki bi jo mof» dobiti že zaradi zgodovinsf pomembnih dogajanj v teh kraj« A. KOŠMEF APLAVZ NI OBVEZEN L Spet striža ovc Ž Država bo spet strigla ovce. j Kupci pred leti ugodno kup■ t( Ijenih družbenih stanovanj bodo morali stanovanje vpisati ^ v zemljiško knjigo, če bodo hoteli zares postati lastniki. Stanovalci, katerih stavbe je prevzela v upravljanje trebanjska Terca, so že dobili dopise, da bo stekel po novem letu postopek vpisa skupnih prostorov v zemljiško knjigo. To pomeni, da bodo morali kupci na široko razvezati mošnjičke, kajti slišati je, da ob gradnji investitorji niso uredili niti dokumentacije, še manj, da bi plačali, kar je bilo treba poravnati. A tudi če so to storili, se bo država naredila gluho in slepo, samo da bo pomolzla svoje državljane. Ne bo se prvič zgodilo, ne, da bodo ljudje plačali že plačano. Ob problemu, ki je zamotan zaradi pretekle šlamparije, bodo pristavili svoj lonček tudi advokati, ki so že zavohali dober zaslužek ter ponujajo svoje usluge za plačilo 300 do 700 mark. Ob vsej zmedi, ki vlada na tem področju, pa država ni pozabila skubsti kupcev s plačilom prispevka za stavbno zemljišče. Pri tem so dacarji odpovedali na vsej črti, saj so spiski tistih, ki bi morali nakazovati štirikrat letno denar v te namene, zelo pomanjkljivi. Na njih manjka ogromno število krajanov, pa ne samo to: so primeri, ko posamezniki pla-čujejo prispevek, kot bi imeli postavljeno pasjo uto, v resnici pa imajo zgrajeno graščino, n katere prostore celo oddajajo p v najem. Davkarija se niti ti malo ne potrudi urediti te b zadeve, ker je najenostavneje v priviti tiste, ki so se znašli na b spisku nekako sami od sebe. ^ TONI GAŠPERIČ s sr Q.-c ^ ^ r- ii l: a^4š-o 0.75 > glosa “Trojčki” na volitvah! Precej se govori o možnosti predčasnih volitev. Bodo ali nf> bomo videli kasneje. Jaz se sicer vedno pred volitvami zelo dobro počutim. V lem času se mi zdi zrak nabit z obljubami ‘n najboljšimi željami, ki blagodejno delujejo na vse državljane. Kar poglejte: ko grem po ulici, se mi s panojev prijazno smehljajo visoki funkcionarji, da me od zadovoljstva kar nosi. Zato nikoli ne zanemarim volitev, pa četudi bi bile vsako nedeljo. Ne dovolim, da bi namesto mene glasovali drugi, ker bi oddali glas po svoji volji in ne po moji. In če bo na volilnem listku poleg določenih kandidatov napisano še: 'trojčki’, sem prepričana, da jih bo kdo obkrožil in J‘m s tem dal prijetno ograjico, za katero se bodo oprijeli, ko bodo gledali in poslušali v svoji bližini odrasle, kako razpravljajo o težki gospodarski, poli-dčni in predsem socialni problematiki v državi. Menda ja ne fodopreveč nagajivi in kričali: komunisti!” Naj jih potolažim, da je biti dober komunist tako kot biti dober kristjan, nekaj lepega in vzvišenega. Ker nisem v nobeni stranki in na vse stranke gledam od strani, me tudi strankarski plotovi nič ne m°tijo. Rada imam vse dobre ‘n plemenite ljudi ne glede na njihovo strankarsko opredeljenost. Ne zdi pa se mi prav, da se izza političnih plotov nekateri tako grdo zmerjajo tned seboj, saj to nikamor ne Pelje. Pač, pelje v še večji pekel na zemlji. MARIJA LIPOVŠEK Kormorani vztrajno uničujejo ribe V dolžini 45 km Krke v nekaj mesecih polovijo več rib kot ribiči v lovni sezoni ■> Veliko škodo na ribah, katerih jih ne morejo pogoltniti, pa tudi na ribah, ki nosijo ikre Ribiči smo uspešno uresničevali vse zastavljene cilje gospodarskega načrta vse do prihoda kormoranov, največje kuge za živelj v naši reki v zadnjih petih desetletjih. Na 45 kilometrih vodne poti od Hrvaškega Broda do Žužemberka živi okrog 500 nenasitnih ptic. Vsaka pogoltne dnevno 500 do 700 gramov rib, kar pomeni 36 tisoč kilogramov požrtih rib v kormoranski sezoni. To je trikrat toliko, kot ulovi 972 članov ribiške družine Novo mesto v enem lovnem letu, ki se prične s 1. novembrom in konča z 31. oktobrom naslednjega leta. Kormorani niso naše avtohtone ptice. Pri nas zimujejo zadnjih 7 let, in sicer od 110 do 130 dni v letu. Po mnenju nekaterih “strokovnjakov” je kormoran celo dobrodošel, češ da opravlja naravno selekcijo, čeprav ptica ne ve, kakšno je dobro gospodarjenje. Pred prihodom teh ptičje na tem delu Krke plavalo na milijone zelenik, ki so bile glavna hrana za ribe roparice. Teh rib po sedmih letih v tem delu Krke ni več. Rdečeoke in rdečeperke so še, ampak so zelo redke. Nikar ne očitajte, da gre za tako imenovani ribji plevel! Pri omenjenih ribah je lovopust tri mesece v letu, število ulova pa je omejeno. Zaradi prevelike požrešnosti in naravnega nagona po ubijanju si kormoran izbere tudi plen, ki ga ne more pogoltniti. Posledice tega so s kljunom prebodene ribe, ki poškodovane ležijo na dnu vode ali ranjene plavajo na gladini in se borijo s smrtjo. To so same plemenske po-dusti in platnice, polne iker. Vsaka od teh napol živih, ranjenih ali pobitih rib nosi v sebi 50 do 100 tisoč že godnih iker. Na nekaterih ranjenih ribah je kljub nizkim temperaturam že opaziti kožno plesen. Kaj čaka ribji živelj, ko se bo voda ogrela, bo jasno že poleti. Marsikatero drevo in grmičevje, kjer nočujejo kormorani, ne bo nikoli več ozelenelo in ne vzcvetelo, kajti iztrebki teh ptic so tako močni, da se tudi rastlinje suši in odmira. Lovni prostor kormoranov se na Krki vsako leto zmanjšuje. Na predelih od Mršeče vasi, Hrvaškega Broda pa do Dobrave v Krki ne moreš več videti ribe. V tem delu vodotoka lov rib za kormorana, kije zelo dober ribič, ni več zadovoljiv, seli se proti Otočcu, Novemu mestu in vse do Žužemberka. Ptiči se P.f- METKA KLEVIŠAR O ŽIVLJENJSKIH VREDNOTAH - Veliko je J 0 Mirnopečanov, ki so si v torek, 28. januarja, pozno popoldne vzeli urico ftsain v domači osnovni šoli prisluhnili pripovedovanju dr. Metke Klevišar t Ljubljane, lanski Slovenki leta (levo), ki jo je na Dolenjsko povabila elena Mrzlikar. Pripovedovanje dr. Klevišarjeve o vrednotah življenja bi *zko imenovali tipično predavanje, saj je na prijeten, zanimiv in preprost ucm govorila o svojih izkušnjah z ljudmi, predvsem bolnimi, saj je 20 let riala na Onkološkem inštitutu. Tako je opozorila na nekaj pomembnih J!ari, na primer veselje do življenja, optimistično gledanje na svet, upa-Jri gostoljubje, zdravje itd. Poudarila je, da je potrebno, da se vsak sam Pri sebi vpraša, ali so mu pomembnejše vrednote na ravni biti ali živeti, in “Je treba večji poudarek dajati medsebojnim osebnim odnosom. Vse pa e začenja z odnosom do samega sebe. (Foto: L. Murn) Štampohar:« ne bojijo nobenega strašila pa tudi ljudi in ropota avtomobilov ne. Prav vztrajno opravlja svoje poslanstvo 50 do 60 kormoranov celo okoli gradu Otočec, le do mostu si ne upajo. Pri športnem ribolovu s plovcem je mogoče videti, da je vsaka tretja merska podust ranjena na različnih delih telesa ali pa brez lusk, odrgnjena od kormoranovega kljuna. Pod jezom v Mačkovcu je skoraj vsak dan na vodi tudi do 200 kormoranov, ki nemoteno uničujejo ribji živelj. Ko ga bodo tam pokončali, bodo svoje “poslanstvo” nadaljevali proti Žužemberku in v salmonid-nih vodah. Ih bo ljubiteljem vodnega življa vsaj toliko prizaneseno, da jim ne bo treba tako pogosto gledati pobitih in poškodovanih rib kot v 3. revirju. Postrvi in lipani so prav BO INVESTICIJA UNIČENA? TRAVA - Preteklo leto so v nekaterih vaseh, ki spadajo v KS Draga, položili kar nekaj asfalta, med drugim tudi pred gasilskim domom na Travi. Ker so položili samo nosilni ali tamponski asfalt, ta pa je po mnenju vaščanov izredno grob in že propada, bi po mnenju vaškega odbora že letos morali položiti še zaščitni sloj, sicer bo investicija v nekaj letih uničena. Prav tako pričakujejo, da bo občina še letos izpolnila nekatere lani nedokončane obljube, kot je npr. dovozna pot na pokopališče, ki je bila že v lanskem planu, pa je zaradi bolj ali manj nepomembnih zapletov izpadla. A. K. primerna riba za kormoranji prebavni trak. Enaka usoda velja tudi za vložene sulce. V tem deluje Krka nizka, ozka, z majhnimi tolmuni, kar je za kormorana pri lovljenju rib idealen teren, vidljivost v vodi pa je odlična. Glas o lovu na sulca v naši Krki sega tudi izven naših meja. Vrsto let prihajajo k nam ugledni gostje in širijo glas o Krki tudi na ribolovnem področju, kar ni zanemarljivo. Zaradi kormoranov je prišlo do nesloglasij, različnih očitkov, razhajanj, spotikanj med ljudmi in ljubitelji ptic, česar pred prihodom kormoranov ni bilo, vsaj tako pogosto ne. Razhajanja so bila samo zaradi naših avtohtonih ptic. V tem primeru bi bil tudi jaz njihov zagovornik, na strani ornitologov, ki predstavljajo stroko za varstvo okolja. Pravijo, da je v vsakem zlu nekaj dobrega, a ob prihodu kormoranov ne vidim prav ničesar pozitivnega. Ali bomo še naprej dovolili, da nam ta tujec gospodari po naših vodah in izniči vsa naša dolgoletna prizadevanja, uniči vse naravno ribje bogastvo v naših vodah? Pozivam vse ljubitelje vodnega življa, ribiče, ribiška društva, zveze ribiških družin in ribiško zvezo Slovenije, da po svojih močeh prispevajo k čimprejšnji rešitvi iz teh težav, dokler še lahko kaj storimo. Vem, da so nekateri ljudje na strani teh ptic, vendar bi morali zaščititi tudi ribe kot avtohtona bitja, ki so tudi upravičena do življenja v svojem okolju. Pri nas mora priti do delne “de-kormoranizacije”. Ptiče bi morali spraviti vsaj do takšnega števila kot pred sedmimi leti. Pa še to: če bi prišlo od “ptičarjev” do “deribiči-zacije”, se ne bom izmikal, saj sem evidentiran preko članske izkaznice Ribiške zveze Slovenije pod številko BI 1054. V tem primeru sem av-tohotni “tič”, morda bom dobil kakšno olajševalno okoliščino in ostal živ ob Krki, ki počasi, a vztrajno umira. RAFAEL TEROPŠIČ Otočec ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so prispevali: Družina Fir iz Stopič 87 namesto cvetja na greob pokojne Alme Pečar 10.000 tolarjev, Marica in Edo Trelc, Mestne njive 9, namesto cvetja na grob pokojne Alme Pečar 10.000; družina Marčič, Žwit-trova 20, Novo mesto, namesto cvetja na grob pokojne Alme Pečar 10.000; družina Krštinc, Na žago 7, Straža, namesto cvetja na grob pokojne Metode Kržan 5.000; družina Medic iz Straže namesto cvetja na grob pokojne Metode Kržan 5.000; družine Jelenič, Žagar in Arkar namesto cvetja na grob pokojne Alme Pečar 25.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala. Območna organizacija RK Novo mesto DARILO ZA ŽUPNIKA - Ključarji Janez Matekovič, Marjan Rajk in Jože Cesar so v imenu faranov radovske fare izročili župniku Francu Šifrerju ob njegovem 60. rojstnem dnevu in godu mašni plačš in albo. Darilo so kupili s prostovoljnimi prispevki vernikov. (Foto: M. B.-J.) Plašč in alba za župnika Verniki svojemu župniku Francu Šifrerju ob njegovem 60. rojstnem dnevu in godu pripravili presenečenje RADOVIČA - Župnik v župnijah Suhor in Radoviča v metliški občini Franc Šifrerje med ljudmi poznan kot skromen, preprost in delaven dušni pastir. Zaradi tega ga globoko spoštujejo, na Radoviči pa so mu ob nedavnem 60. rojstnem dnevu ter godu svoje spoštovanje izkazali še na poseben način. Skoraj vsi farani iz radovske fare, ki obsega vasi Radovico, Bojanjo vas, Boldraž, Krašnji Vrh in Radoše, so po svojih zmožnostih darovali za župnikov mašni plašč in albo. Kot so povedali ključarja na Radoviči Janez Matekovič in Marjan Rajk ter ključar na Krašnjem Vrhu Jože Cesar, ki so v imenu vernikov in radovske fare župniku izročili darilo, se jim je zdelo prav, da se mu na ta način oddolžijo, saj je že od leta 1975 župnik v njihovi fari, kjer bo zagotovo tudi ostal. sTa oblačila bodo ostala na Radoviči,” je ob obdaritvi ganjeno dejal Franc Šifrer, ki v svoji skromnosti očitno ni navajen takšnih daril. Dodal je, da bo zanj najlepše darilo ob njegovem jubileju, če bodo ljudje znali živeti v medsebojni povezanosti in miru tako v družinah kot med sosedi ter skupaj reševati težave. “Pravijo, da so ljudje marsikdaj kot kozji rogovi v torbi, župnik pa je tisti, ki poskuša te rogove spraviti skupaj,” je v prispodobi dejal Šifrer ter hkrati spomnil ljudi, da ni prav, če se jim danes ne splača več nič delati, tudi kmetovati ne. To ni govoril kar počez, ampak z zvrhano mero izkušenj, saj z deseterico glav živine velja za enega največjih kmetov na suhorskem koncu, z okrog 1.500 trtami pa za večjega vinogradnika na Radoviči. M. B.-J. NAJSTAREJŠI METLIŠKI GODBENIK - Te dni je praznoval petindevetdeseti rojstni dan Metličan Franc Guštin. Več kot šest desetletij svojega življenja je preživel z metliško mestno godbo in njegove činele so ubrano pele pod taktirko mnogih kapelnikov, bil pa je tudi zadnji “trubač" pri metliških gasilcih. Na častitljiv Francev jubilej so se spomnili tudi godbeniki, ki jih sedaj vodi Rafko Ogulin. Kakih dvajset se jih je zbralo na Guštinovi terasi v metliškem Požegu in nekdanjemu godbeniku so zaigrali nekaj melodij. Slavo Bezek (levo), ki pri metliški godbi sedaj udarja na činele, je slavljencu za nekaj časa odstopil svoj inštrument, in Franc je dokazal, da ima še dandanes ritem v sebi. Tudi upokojencu Darku Mole-ku (desno), so v taki družbi bobni bolj milo zapeli. (Foto: T. Jakše) V čigavi denarnici so Judeževi groši? Knjiga, ki sramoti narodnoosvobodilno gibanje f j0,. k°r na pogajanjih s povelju-rj divizije Isonzo generalom ' Alp*?!11 Cerrutijem ni sodeloval dr. 1 mo* 1 * 3 * S v e^*er’ ie bil tedaj na Pri- ' tainlkem* kjer Je opravljal naloge ta V n narol roko Borisa Kidriča z i dem i m.l: “Roko dajem samo Iju- j Da k-’, j jih spoštujem!” (str. 143) Je j deja" dr' ®ebler 16. septembra 1943 j pt- p^0 blizu Novega mesta, saj je 3 ga rcčr>' pristalo letalo, s katerim ski n lz primorske pripeljal italijan-jaicj 'Cistični pilot. Med pogana-..2 generalom Cerrutijem je na 1 rriai IZanski strani sodeloval tudi 1 kon°r j^iHiam Jones, ki je bil od 5 junija 1943 vodja britanske i pji^.^anteškem, kamor so se umak-3 Dol’J® belogardiste (okrog 850) pod j temi!JStvom Vuka Rupnika 12. sep-e bri bra *943 napadla Šlandrova e vo iada- Reševala jih je nemška 3 be| a 1 letalstvom in pehoto. Tbda hj^Sardistično vodstvo ni prosilo < ske"1^ za pomoč šele po partizan-DriK*1 jnaPadu. ampak so takoj po ^ riodu v Zameško poslali svojega odposlanca k Nemcem na Rako, ki jim je povedal, da se zatekajo pod njihovo varstvo. Po končanem boju, v katerem so partizani zaradi nemškega posredovanja utrpeli velike izgube, so odšli belogardisti v nemško j>ostojanko v Kostanjevici in si s tem dokončno izbrali novega gospodarja. Dva tedna zatem so se belogardisti prelevili v domobrance. Slovensko domobranstvo je bilo pod neposrednim poveljstvom višjega policijskega vodje in generala SS Envina R”senerja. Le-ta je ob domobranski prisegi 20. aprila 1944, jjotem ko je kolaborantski ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman opravil mašo, svojo najemniško vojsko opomnil: “S pomočjo velikonemškega Reicha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili”. (Borec 1988, št. 1, str. 68) Slovensko domobranstvo je imelo v okviru SS status pomožnih policijskih enot, zato po razsodbi mednarodnega sodišča v Niirnber-gu sodi med zločinske združbe. Ob omembi velike nemške ofenzive oktobra 1943 je Brulc zapisal, da “nihče ni vedel, čigava je vojska, kije preplavila Dolenjsko, Belo krajino...”. Pove, da je ta vojska ropala, posiljevala in morila. In potem, da bi pokazal domobransko vojsko v brezmadežni luči, doda: “Za prvi umor, za prvo posilstvo bomo odlo- žili orožje in gremo rajši v delavske bataljone, kot da bi dovolili kaj podobnega” (str. 165). Koliko zla bi bilo prihranjenega slovenskemu narodu, če bi domobranci uresničili te besede! Kajti učenci so v grozodejstvih kmalu pre-segli svoje učitelje. Vsekakor so znani primeri, ko so Nemci iz rok domobrancev rešili aktivista OF ali partizana pred zanesljivo smrtjo. In da niso vedeli, čigava vojska je preplavila Dolenjsko? So vedeli, saj so ji, oblečeni v nemške uniforme, služili za vodnike. Nekatere od njih so prebivalci šentjernejske doline celo prepoznali. Lastnik gradu Otočec Karel Margheri-Villavicen-cio, pred vojno vodja Kulturbunda, je za nemškimi oddelki vodil Kočevarje, ki so ropali kmečke domove. Knjiga nekajkrat omenja “prekomorski diviziji Primorcev” (str. 167) oziroma “prekomorske brigade Primorcev” (str. 181) z očitnim namenom, da bi bila čimbolj zmanjšana borbena vloga in pomen partizanskih enot na ozemlju Slovenije. Dejstvo je, da je prišla v Slovenijo le ena prekomorska brigada, 5. prekomorska Ivana Turšiča-lztoka, in sicer 17. aprila 1945, preko Kolpe pri Vinici. Nad 2000 dobro oboroženih borcev je v zadnji nemško-domo-branski ofenzivi, katere cilj je bil vdreti v Belo krajino in na Kolpi zaustaviti prodiranje enot Jugoslovanske armade, odločilno pripo-mogolo, da je bil načrt sovražnikovih in kvizlinških enot na območju Dolenjskih Toplic razbit. Žal je bila brigada že 20. aprila razpuščena, borci pa porazdeljeni po maloštevilnih in izčrpanih brigadah 15. in 18. slovenske divizije. V resnici pa je, čeprav je v knjigi rečeno drugače (str. 230), tudi Sovjetska zveza materialno pomagala slovenski partizanski vojski. V ta namen je bilo pri vasi Golek pri Dragatušu urejeno spuščališče za tovore iz sovjetskih letal, medtem ko so sovjetska letala s pomočjo pristajala na letališču ob Kolpi pri vasi Otok. V zadnjih dneh vojne se partizani niso “umaknili v Belo krajino” (str. 298), ampak nasprotno, vsi so jo skupaj z vodilnimi političnimi, oblastvenimi in vojaškimi telesi zapustili, kot zadnji Belokranjski odred, ki jo je sicer stalno varoval predvsem z vzhodne strani. Zaključno poglavje 1. dela knjige nosi naslov “Javorovica - mit in resnica” (str. 187 - 192). Vsekakor je v njem bolj malo resnice, saj je zamolčanih več bistvenih podatkov. Po Brulčevem zapisu je prišla v Novo mesto podgorska teta, izsilila sprejem pri poveljniku ene od do- mobranskih čet in mu ovadila partizane na Javorovici, ki da na veliko plenijo po domačijah in zidanicah. Nato je predlagala: “...kaj ne bi mogli malo pretresti te golazni z Javorovice? Ležijo, jedo in pijejo... Dva meseca bo že, kar žro in žro naše žulje”. In domobranci - Nemci sploh niso omenjeni - so šli v noči na 16. marec 1944 na Javorovico in po Brulcu je padlo vseh 141 partizanov 4. bataljona Cankarjeve brigade. Da bi ubili partizane, ki so se predali, je pravljica, pravi. In kakšna so doslej znana zgodovinska dejstva? Cankarjev bataljon na Javorovici sta izdala dva partizana tega bataljona, ki sta dezertirala in se zatekla k sovražniku v Kostanjevici. Načrt za napad so izdelali v štabu višjega policijskega vodje in generala SS Envina R”senerja. Iz izvirne nemške skice (fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto) obkoljevalnega obroča širšega območja Javorovice in druge dokumentacije je razvidno, da je v napadu sodeloval 1. bataljon 14. SS policijskega polka z nad 400 možmi -ter 31. (iz Kostanjevice) in 32. (iz Novega mesta) četa Slovenskega domobranstva z nad 200 možmi. Torej je nekaj nad 130 borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade napadlo nad 600 nasprotnikov pod vodstvom nemškega oficirja. Zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov na Javorovici, kajti partizani so bili v vasi že od začetka februarja in so se čutili povsem varne, in mitinga v Gorenjem Vrhpolju v noči pred napadom, je uspelo sovražniku popolno presenečenje. V kratko- trajnem boju v ranem jutru je padlo ali bilo pobitih okoli 115 partizanov, najmanj 15 se jih je rešilo iz obroča. Domobranci so ranjene partizane poiskali po bojišču in jih takoj postrelili. Triintrideset ujetih partizanov in tistih, ki so se vdali, so domobranci - Nemci pri tem pokolu niso sodelovali - zgnali v kotanjo pod kapelico sv. Ožbolta in jih v nasprotju z določili mednarodnega vojnega prava, potem ko so se morali sezuti, postrelili. Morijo je začel komandir 32. domobranske čete Drago Fur-lan-Oran, za katerega nekdanji domobranci trdijo, da v napadu na Javorovici sploh ni sodeloval. Oran je na Javorovici pobijal v transu morilskega besnila. Podobno morilsko stanje je Brulc opisal na str. 155. Bilo je med partizanskim napadom na belogardiste pri Zameškem septembra 1943, ko je Furlan v besnilu postreljal posadko italijanskega oklepnika (Italijani sicer v napadu niso sodelovali, op. A. Š.). Javorovica predstavlja najgnusnejšo zločinsko dejanje slovenskega domobranstva, medtem ko domobranska stran še danes slavi Javorovico kot zmago, ki ji po prepričanju nekdanjega domobranca dr. Tineta Velikonje ni para v zgodovini “državljanske vojne”. Marsikatero truplo je bilo oskrunjeno, kar domobranci odločno zanikajo. Zato naj o tem spregovori odlomek iz reportaže vojnega reporterja Cankarjeve brigade, ki jo je napisal par dni po napadu, ko sta šli dve četi 1. bataljona pokopat svoje soborce. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Nagrada za Serugovo kmetijo Lili in Slavko Šeruga sta prejela občinsko nagrado za turistično kmetijo SELA PRI RATEŽU - Na Dolenjskem je malo kmetij, ki se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. Taka je Šerugova kmetija na Selih pri Ratežu, ki leži na samem ob Rateškem potoku, daleč od mestnega hrupa in odmaknjena od vasi. Mimo teče Rateški potok, ki dela okolico kmetije še bolj slikovito. Vodita Slavko in Lili Šeruga. Lani je novomeška občinska komisija njihovo kmetijo oceni- • Šerugova poudarjata, da njuna dejavnost ni konkurenčna gostilnam, s^j sprejemata le najavljene goste, poleg tega v hiši sploh ni točilnega pulta. “Večina naših gostov je visoko izobraženih, in predvsem ti, ki poleti pridejo k nam na počitnice, zelo veliko pešačijo in si ogledujejo znamenitosti Dolenjske ter uživajo v čistem zraku,” pove Lili. V času svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva so pri njih pre-noče-vali švicarski kolesarji, ki so se izkazali kot zelo prijetni gostje. Navdušeni so bili nad bivanjem pri njih in nasploh nad Slovenijo. 4 la kot najboljšo turistično kmetijo v občini. “Že od nekdaj sem se želel ukvarjati s turizmom, pred sedmimi leti pa sva se z ženo odločila, da bova novo hišo uredila za ta namen,” pripoveduje Slavko, ki je bil 25 let zaposlen kot receptor v hotelu na Otočcu, svedaj pa je že tri leta doma. Žena Lili je doma eno leto, predtem pa je bila vodja otoškega hotela in še prej prav tam turistična animatorka. Lilije po rodu Ljubljančanka, študirala je primerjalno književnost, Slavko pa je študiral ekonomijo, vendar se nista spoznala v Ljubljani, ampak na Dolenjskem, kjer je Lili poučevala angleščino. Čeprav je bila mestno dekle in dela na kmetiji ni oznala, se je novemu življenju itro privadila in se ne bi več želela vrniti v Ljubljano. Šerugova sta z obiskom gostov zadovoljna, še posebej zadnje čase, ko jima je uspelo prodreti tudi v poslovni turizem, ki daje delo in zaslužek skozi vse .leto. Slavko in Lili znata štiri tuje jezike. “Začeli smo postopoma, z oddajanjem enega apartmaja, sedaj imamo 3 dvoposteljne sobe in 3 apartmaje in lahko sprejmemo od 18 do 20 ljudi,” pravi Slavko. “Gostje, ki pridejo k nam na počitnice, se lahko odločijo za penzion ali polpenzion. Odkar imamo jedilnico, ki sprejme 50 ljudi, pripravljamo tudi razna praznovanja, od rojstnih dnevov do porok,” razloži Lili, ki skrbi za kuhinjo in nasploh za udobje gostov, Slavko pa ji pri tem pomaga in skrbi še za kmetijo, saj je vešč najrazličnejših del. “Hirizem je le dopolnilna dejavnost, zato je delo na kmetiji še vedno najpomembnejše. Pri nas se ukvarjamo z vsem po malo, z živinorejo, poljedelstvom in vinogradništvom, in sko- ZAKONCA ŠERUGA - O kmečkem turizmu sta razmišljala že prej, sedaj imata kmečki turizem že tri leta in jima ni žal, da sta se tako odločila. KMETIJA OB RATEŠKEM POTOKU - Občinska komisija je lani Serugovo turistično kmetijo ocenila kot najboljšo v občini. raj vso hrano pridelamo doma,” pove Slavko. Iz starih domačih sort jabolk, ki rastejo okrog domačije, pridelajo jabolčni sok, v Hribih nad Velikim Slat-nikom pridelajo vino, iz mleka delajo skuto in druge mlečne izdelke, sami pa predelajo tudi prekajeno meso, salame in klobase. “Gostom ponudimo domačo hrano, več vrst kruha, veliko imamo jedi iz ajde, pa tudi meso pripravimo na najrazličnejše načine,” pripoveduje Lili. V kuhinji ji ob koncu tedna pomaga najstarejša hči, ki študira v Ljubljani. Za delo rad poprime tudi sin, ki obiskuje srednjo šolo v Novem mestu, medtem ko njun najmlajši sin obiskuje 4. razred osemletke. “Če bi imeli hišo sredi vasi, bi se težje odločili za kmečki turizem,” pravi Slavko, ki se je po končanem študiju in potem, ko je obredel že nekaj sveta, odločil, da bo ostal na kmetiji. Ljubezen do zemlje mu je vcepil že njegov oče. V družini so bili štirje otroci, Slavko je bil drugi, njegov najmlajši brat je znani svetovni popotnik Zvone Šeruga. Oče je Slavku že od malega govoril, davbo prav on prevzel kmetijo. “Če ne bi študiral, se verjetno ne bi nikoli odločil, da bom ostal doma,” pravi Slavko. J. DORNIŽ MODNI KOTIČEK Razprodati ali ne? Razprodati ali shraniti? To vprašanje se vsako leto znova pojavlja na trgu sezonskih oblačil in obutve. Vponovolet-nem obdobju, ko smo vsi več ali manj z nakupovanjem najrazličnejših daril “opustoši-li” svoje denarnice, so posezonske razprodaje kot naročene. Vendar med ponudniki obstaja dilema: ali prodajati ostanke sezonskih kolekcij do konca, čemur pravimo popolna razprodaja, ali pa prodajati po znižani ceni samo znotraj časovnega okvira, ki je namenjen razprodaji. Ko nastopi čas posezonskih razprodaj, to je v večini dvakrat letno, se večji in manjši prodajalci v okviru že uveljav-Ijnega splošnega dogovora odločijo o višini znižanj, ki bodo pripomogla k pozitivnemu poslovanju zasebnih butikov, zastopništev tujih in ne nazadnje domačih proizvajalcev. Letošnja posezonska znižanja, ki so se začela že 7. januarja in bodo trajala vse do prvega tedna v februarju, so vsekakor presenečenje za kupce in korak naprej za ponudnike, saj smo bili v preteklih sezonah vajeni le 14-dnevnih razprodaj. Odstotek znižanj so določili glede na količino sezonskih izdelkov, ki jih niso prodali, v odvisnosti od želja proizvajalcev in racionalnosti morebitnega naknadnega zniževanja. Cene izdelkov so znižane za 10 do 40 odstotkov, ponekod pa se poslužujejo metode, ki jo prakticirajo v tujini že vrsto let; zniževati ceno dokler se prodajalna popolnoma ne izprazni. Presoditi, kaj se bolj splača, je naloga ekonomistov, naša pa je, da poskrbimo zase; kupimo kakšno stvar, ki smo si jo ogledovali vso zimo in nam je šele zdaj finančno dostopna, ali pa na primer del jesensko-zimske garderobe, obutve, ki prihodnja leta ne bo več vrhunsko modna, toda klasična in vedno priročna. Bojazni, da bi bila investicija nepravilna, ni, saj nazadnje, kot je povedal Oscar Wilde: “Ni hujše nevarnosti, kot če si preveč moderen, saj boš kar naenkrat postal staromoden. ” JERCA LEGAN Predstavitev filma o ljudeh ob Krki in o delu vnaprej DVOR - Prebivalci Dvora pri Žužemberku se še kako zavedajo, da živijo v kraju, ki ima poleg bogate tradicije železarske preteklosti tudi vrsto naravnih in kulturnih znamenitosti. O delu kulturnega društva v preteklem letu so člani društva skupaj z gosti spregovorili na rednem občnem zboru. Poleg drugih prireditev so Dvorjani lani izpeljali tudi počastitev 200-letnice železoiivarstva. Zbrani so spregovorili tudi o delu v tekočem letu. V novem mandatnem obdobju čaka društvo, ki ga bo vodil prof. .Franci Može, precej dela. Še naprej bodo izdajali časopis Fužina, organizirali prireditve, sodeloval.i s turističnim društvom Žužem-berk-Dvor in turističnim društvom Ivančna Gorica in poleti odkrili v vasi Jama pri Dvoru spominsko ploščo rojaku zaslužnemu klasičnemu filologu in prevajalcu dr. Franu Bradaču. Prisotne.so pozdravili tudi člani TD Žužemberk-Dvor, predsednik Vlado Kostevc in Janez Gliha, vodja skupine narodnih noš iz Suhe krajine, in predstavnik TD Ivančna Gorica Leopold Sever. Na koncu so si prisotni z zanimanjem ogledali film na video kaseti, ki je bil posnet v mesecu juniju lanskega leta. To je prvi večji filmski zapis o kraju, njegovih ljudeh ob reki Krki, obrtnikih in kulturnih znamenitostih, predvsem pa o bogati tradiciji železolivar-stva. Film so finančno podprli dvorski gasilci, Mizarstvo Bine in Roman Jaklič, Mizarstvo Anton Konte in Foto video studio Stane Maver, ki je opravil snemanje S. MIRTIČ Franci Može, novi predsednik IO kulturnega društva Dvor ZA VESELI DECEMBER Za Veseli december so prispevali še: Mestna občina Novo mesto 800.000 tolarjev; Gimpex, d.o.o., 30.000; Dolenjska banka, d.d., 52.500; Mesarstvo Pavel Bobič, s.p., 10.000; Marija Novak, s.p., 15.000; AMBI, d.o.o., 20.000; Dolenjski muzej Novo mesto, 10.000; Anton Vovko, s.p., 5.000; Komaps, d.o.o., 20.000; Marjan Fabjan, s.p., 3.000; Vulkanizerstvo Mestnik 5.000; PCK Srebrniče 10.000; Bramac, d.o.o,, 50.000; Panda, d.o.o., 5.000; OS Šmihel 10.000; OŠ Šmarjeta 15.000; TI-MAK, d.o.o., 5.000; Center za socialno delo 50.000; PRO-MAG, d.o.o., 8.000, Okrepčevalnica Kramarič, 10.000 tolarjev. V delu in uslugah pa so nam pomagali: Osnovna šola Dolenjske Toplice v vrednosti 70.000; Gramat Grili, Bife Rezelj, Zavarovalnica Triglav v vrednosti 63.000 tolarjev. Iz prejšnjih obvestil o nakazilih za Veseli december so iz seznama objavljenih pomotoma izpadli: Alojz Klobučar, s.p., 5.000; Silvester Murgelj, s.p., 10.000; Milan Pajk, s.p., 5.000; KS Bela Cerkev, 15.000; Trač, d.o.o., 10.000; Leska, d.o.o., 3.000 tolarjev. Hvala vsem! KULTURNI DAN - V osnovni šoli Podzemelj so v soboto pripravili kulturni dan. Otroci so ustvarjali pod vodstvom svojih učiteljev ter zunanjih sodelavcev Matjaža Rusa, Janeza Vraničarja-Luigija, Maje Weiss, Danija Orliča, Martina Skolibra, Danice Badovinac. Staršem in učencem so na prireditvi predstavili, kako so se v treh urah naučili peti, recitirati, slikati, izdelovati ogrlice, plesati, kipariti, pripraviti radijsko oddajo in posneti dokumentarni film. Kot gostja je nastopila metliška plesna skupina Ghetto dancers. Na fotografiji: kipar Skoliber skupaj z otroki ustvarja skulpturo iz snega. (Foto: M. B.-J.) VESELO SOBOTNO DOPOLDNE OTROK, STARŠEV IN UČITELJEV- Na osnovni šoli Raka so imeli v soboto, L februarja, dan odprtih vrat, ki so ga organizirali na poseben način, saj so v različne dejavnosti aktivno vključili tudi svoje'starše. Otroci razredne stopnje skupaj s svojimi starši so se pomerili v različnih igrah in spretnostih, med drugim tudi v peki jabolčnega zvitka, ki je bil na koncu predmet degustacije, učenci predmetne stopnje in njihovi starši pa so lahko šli na Gospodično, na Roglo ali pa so se udeležili športnih iger v telovadnici. Osnovna šola Raka je svoja vrata že večkrat odprla staršem, vendar so bili pred sobotnim dnem večinoma le opazovalci. Po besedah ravateljice Justine Molan so bili starši nad takšno obliko sodelovanja navdušeni in so predlagali ponovna srečanja, ki bi bila lahko celo pogostejša. Dan odprtih vrat si je ogledal tudi namestnik direktorja Zavoda za šolstvo enote Novo mesto Jože Škufca. (Foto: T. G.) Prejšnjo sredo smo pospremili našega občana, someščana in prijatelja Staneta Prijatelja na njegovi zadnji poti. Bil je peti otrok v družini Prijateljevih, ki je leta 1924, ko je zagledal luč sveta, živela v Šentrupertu. Komaj leto dni je bil star, ko mu je umrl oče, pri starosti 8 let pa je izgubil tudi mater. Po smrti matere je živel pri teti na Ponikvah. Kot odličen dijak je bil leta 1941 izključen iz gimnazije, ker se je vključil v Osvobodilno fronto, maja 1942 pa je, star 18 let, odšel v partizane, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni je dokončal gimnazijo in se odločil za študij prava. Bil je odličen študent in je od uspešno opravljene diplome v juniju 1950 pa vse do upokojitve v začetku lel ‘ ‘ ‘ leta 1980 delal v sodstvu. Bil je sodnik Okrajnega sodišča v Treb-nejm, nato predsednik tega sodišča, leta 1961 pa je postal sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer je služboval do upokojitve. S strokovnostjo, umom, srcem in pravičnostjo, kajti predvsem to potrebuje sodnik, se je najbolj priljubil Trebanjcem. Vsi smo ga cenili in občudovali zaradi njegove neomajne pokončne drže, zaradi njegovih naprednih idej in pripravljenosti vedno sodelovati pri ustvarjanju lepše, bolj humane podobe življenja. Poleg opravljanja sodniške službe je pokojni Stane deloval v mnogih družbenih okoljih: bil je predsednik telovadnega društva Partizan, predsednik Medobčinskega sveta za šolstvo, predsednik skupščine Kulturne skupnosti, predsednik Zveze kulturnih organizacij Občine Trebnje, predsednik Zveze borcev. Poleg tega je bil ponosen na svoj status dobrega in naprednega vinogradnika in na priznanja, ki jih je dobil kot vinogradnik. Njegova zidanica v Lipniku je bila še posebej po upokojitvi Stanetov drugi dom. Več let je bil predseč nik Društva vinogradnikov Tret nje, predsednik Žveze vinograd niških društev Dolenjske in tud predsednik Skupščine vinogradih kov Slovenije. kov Slovenije. Poleg svoje žene in sinov Stane ta in Mitja, ki se tako v poklicu ko! v življenjski drži držita očetov* poti, je Stane ljubil pesem. Bilj* vedno med stebri pevskih skupi* našega kraja. Za svoje delo je dobil mnog1 priznanja: medaljo za hrabrosj red zaslug za narod, priznanje Of red dela z zlatim vencem, plakete občine Trebnje in plaketo Zvez1 kulturnih organizacij Trebnje. Vs* to govori, da smo Trebanjci Stanetovo, smrtjo izgubili velikeg* človeka. Človeka pokončne drž* ki se je raje odpovedal služb« nemu napredovanju kot pa p? končnosti svojega duha. Pisec j1 nekoč o njem zapisal: “Če in>' kdo priimek, ki naj tudi kaj v«1 pove o človeku, je to on.” Bil j( nam resničen PRIJATELJ Stan« Dajal je in iz njegove čaše življenj1 smo obilo prejemali, za kar tfl najlepša hvala. , CIRIL PUNGARTNIK Pika Gošnik Po daljši bolezni je prejšnji teden v 80. letu starosti umrla znana Novomeščanka Cita - Pika Gošnik. V ponedeljek, 3. februarja, so jo na ločenskem pokopališču položili k njenim ljubim krušnim staršem Gregoričevim. Pika Gošnik je kot najdenček septembra 1917 dobila varen in topel dom v hiši okrožnega zdravilca dr. Viktorja Gregoriči škega gledališča. Pika Gošnik i* njen dom sta tesno povezana1 rojstvom našega časopisa, saj j: prva številka Dolenjskega list* februarja 1950 nastala na veli* mizi v dnevni sobi njenega gost® ljubnega in odprtega doma. Piki je vid vse bolj pešal in sla bel, prestala je težko očesno op® racijo in potem je bila še bol navezana na dom in hčerko Me* ko. Dolga leta je našla uteho Z1' svoje trpljenje v stari ljubezni •* nika dr. Viktorja Gregoriča v Novem mestu. V mladih letih je bila glasba njeno veliko veselje in ljubezen in to ljubezen je ohranila tudi v zrelih letih, udejstvovala pa seje še v novomeškem gledališču; iz svojega bogato in okusno opremljenega meščanskega doma je zlasti po letu 1945 rada posojala številne rekvizite za potrebe zelo dejavnega in uspešnega novome- glasbi in v družbi zvestih prijat« ljev. Močno je bila navezana “ ljev. Močno le ona navezana w vnukinji Barbaro in Nino in ph nosna nanju. Starih Novomeščanov je vs« manj. Ta rod, ki mu je zvesto i* ponosno pripadala Pika Gošnik se poslavlja in s sabo odnaša lep* in dragocene spomine na mest® njihove mladosti. Odprta čestitka Rudiju Kuhaiju (in odprto pismo mojim Mokronajzarjem) Spoštovani g. Rudi! Dvakrat sem bil presenečen, ko mi je prišlo na uho, da ste pred dnevi dopolnili deveto desetletje. Prvič zato, ker vas srečujem na trgu, ko z vedno mladostnimi koraki hitite za svojimi opravki in se tista devet-ka tako ubogljivo podreja neki veliko mlajši volji in kondiciji, da je sploh ni opaziti. Drugič zato, ker sem za vaš jubilej izvedel zgolj po naključju. Pa sem vendar Mokronajzar! Saj ne mislim, da bi morali Mokronožani zaradi vašega jubileja, ki ste ga prav gotovo toplo praznovali med svojimi, tudi v društvu upokojencev so vas presenetili z devetimi nageljčki, ne vem kaj početi. Morda bi se le spomnili, da ste 17 let vodili mokronoške sokole. Vodili aktivno, čvrsto, sokolsko. Takrat je sokolsko društvo kupilo stavbo in v njej uredilo telovadnico (danes je v njej Mercatorjeva trgovina), takrat so mokrono-škemu društvu zaupali celo organizacijo telovadnega zleta novomeške župe. Tbdi telovadec Leon Štukelj, s katerim sta tovariševala, je nastopal v svoji vrsti na Majcnovih vrtovih. Po drugi svetovni noriji ste, g. Rudi, nadaljevali kot predsednik TVD Partizan, ki deluje še danes. Bi rekel, da tudi zaradi močnih korenin! In naj citiram odstavek iz dopisa z vašim lastnoročnim podpisom: “Vsem | krajevnim in občinskim ter tudi i drugim organizacijam je znano | stanje našega doma in tudi to, da ne moremo sredstev za po- ] pravilo nikjer dobiti. Ker vsem skupaj ni prav nič do ljudske < imovine, smo na seji dne 10. 9. 1962 sklenili, da, v kolikor do 1 20. t.m. ne prejmemo od vas končne odločitve, nam pomagate ali ne, smatrajte, da z naslednjim dnem po preteku roka, odbor društva “Partizan” 1 Mokronog odstopi od svojih funkcij. Ne rabimo pa moralne pomoči, temveč materialno!” Seveda vem, g. Rudi, da ste imeli zaradi tega težave, saj se je pisalo leta 1962, ko ljudem še ni padalo na pamet, da bi odstopali. Tudi mokronoški kulturniki, če nas je sploh še kaj, bi se lahko spomndi, da ste dolga leta prepevali v mokronoškem zboru, da so vaše spretne roke mizarskega mojstra izdelale kulise za kdove koliko odrskih predstav, ki jih je vaša sopotnica Marija režirala. V teh igrah ste tudi nastopali. Boste rekli, gospod Rudi, da se je dogajalo že tako davno, da seje pozabilo. Ravno to me skrbi. Ne zaradi vas, Rudija Kuharja, vi ste Mokronogu dajali brez osebnih kalkulacij. Skrbi me drevo, ki pozablja na korenine. ^ O -5- -^2. -Sd ~ ^ ^ 4» O - ^ 2 V - — Televizija si pridržuje pravic« do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 6. II. SLOVENIJA 1 • 1.54 TELETEKST VREMENSKA PANORAMA ■20 V1DEORING >0.50 TEDENSKI IZBOR CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz, 15/23 ».15 BREZ SLEHERNEGA DVOMA, amer. film (ib) 12.35 PODOBA NARAVE, Lan. serija, „ 10/13 3 00 POROČILA L05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 3- 35 MADE IN SLOVENIA 4- 05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 4.30 V VRTINCU 15-00 TRIPTIH AGATE SCHWARZKOBLER, tv film 7- 00 OBZORNIK '•10 SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz.. „ 5/13 18 nn nUG0’tv ‘8rica 8.00 PO SLOVENIJI 8- 40 KOLO SREČE, tv igrica 515 RISANKA 20 05 TEDNIKK’ VREME’ ŠP°RT 2l-05 FORUM ■20 POKONČNI POLICAJI, angl. naniz., 5/7 22 35 OMIZJE1’ VREME’ P°RT SLOVENIJA 2 5.00 Euronews -10.10 Karaoke -11.00 Odboj-a • 11.40 Kombinacijski smuk (m) -13.15 it e“e®*lci izbor: Vikarka iz Dibleyja, angl. :jl , ania-> 5/6 -13.45 Po sledi mavrice, dok. odda-tt L' J4-15 Ellen Cleghorne, amer. naniz., 11/ i č 2, V slogi je moč, avstral. naniz., 47/50 8 i/,2*3,Podeželski utrip, angl. naniz., 1/10 -,„13 Šport - 19.00 Računalniška oddaja -* in nn i s*°8' le m°f. avstral. naniz., 48/50 -‘VUO Šport -23.00 Podoba podobe - 23.30 Aliji a- evropski kult. magazin kanala 18-10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 n™ s^ow (Ponov-) • 11-50 ’Alo ’alo (ponov.) -'20 Očka major (ponov.) • 12.45 Nora hiša ffi"*)' 13.10 Cooperjeva drušči-na (ponov.) -la i Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo ie L°nov')' 15-00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah ni r10wiPonov-) • 16.50 Drzni in lepi (ponov.) ■ 17.15 “J lepi (60. del nadalj.) -17.45 Rajska obala „ ! ;•«) ■ 18.10 Očka major (59. del) -18.40 Nora , , (59. del) -19.05 Družinske zadeve (59. del) - ’ » , Cooperjeva druščina (59. del) - 20.00 Princ z ‘,, ,™a (59. del) - 20.30 Roka pravice (11. del) -n Mm ”enavadna doživetja (11. del dok. oddaje) -H.h Smi,h in Jones (24- de!) - 22.35 ’Alo ’alo (49. t) - 23.00 Vitez za vola-nom (23. del) - 23.55 Uan»yjeve zvezde HTVl 7;40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro J tro - io.oo Poročila -10.05 Izobraževalni POftum -12.00 Poročila -12.20 Marisol (seriji i,’18/145) - 13.05 Santa Barbara (serija) --•5 Izobraževalni program -16.45 Besede, > Ki' besede -17.15 Hrvaška danes -18.05 ,7° sreie -18.40 Dok. oddaja -19.10 Hrvaška POtninska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, .P°ri - 20.10 Ekran brez okvirja - 21.15 Glas-„'na °ddaja - 22.15 Opazovanja - 22.50 Dvig-lle zastor (film) - 0.40 Poročila HTV 2 fS Tv koledar -14.30 BBC v Vietnamu (dok. Gii k" *^®5 Nečisti posli (amer. film) -15.45 g,, A,na oddaja -17.40 Obalna straža (serija lllnin>18-25 Risanka -18.35 Divje srce (serija, D„„ .,)' 19.00 Županijska panorama -19.30 i umJi ’ vren)t. Šport - 20.15 Dosje X (serija, r\- 21.15 Roka zakona (film) - 22.50 Film-8lbanja - 23.30 Seinfeld (hum. serija) '‘ETEK, 7. II. ! ^LOVENIJA1 10 L ?-25 TELETEKST io'aS Jemenska panorama ; VIDEORING ‘ l? AEROSHCA, 3. oddaja 1-25 tedenski IZBOR UČIMO SE ROČNIH USTVARJAL-NOSTI, 45/52 11-40 DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 3/20 >2-05 PODEŽELSKI UTRIP, angl. : SjSMu : }i'35 Om‘izjeRE("E' P°n tS in &ADJ VIRTUOZI ' nS Pečava 17 in °Bz°RNIK 18 nn nIR0ŠKI PROGRAM • o SLOVENIJI 20 m? pilEVNlR, VREME, ŠPORT 2135 nUDELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD 22 3n ^'SROVALEC, amer. dok. serija, 5/12 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -11.50 Tedenski izbor: Mostovi; 12.20 Računalniška oddaja; 12.50 Aliča, evropski kulturni magazin; 13.20 Podoba podobe; 13.50 Forum -14.00 Zgodbe iz školjke -14.30 Grof Monte Christo, amer. film - 16.10 Pokončni policaji, angl. naniz., 5/7 - 16.40 V slogi je moč, avstral. naniz., 48/50 - 17.10 Italijanska restavracija, italij. nadalj., 5/ 8 -18.05 Biatlon -18.50 Humanistika -19.25 V slogi je moč, avstral. naniz., 49/50 - 20.00 Šport - 20.30 Kdo se boji Virginije Wolf, amer. film (čb) - 22.45 Parada plesa - 23.45 Gostilna, dok. oddaja - 0.30 Big band KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Vitez za volanom (ponov.) -15.00 Karma -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (61. del) -17.45 Rajska obala (60. del) -18.10 Očka major (60. del) -18.40 Nora hiša (60. del) -19.05 Družinske zadeve (60. del) -19.35 Cooperjeva druščina (60. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (60. del) - 20.30 Ned in Stacey (12. del) - 21.00 Prvaki (film) - 22.55 Karma - 23.55 Ulica ljubezni (12. del) HTVl 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila ■ 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.20 Marisol (serija, 19/145) - 13.05 Santa Barbara (serija) -14.10 Izobraževalni program - 16.45 Rač. oddaja - 17.15 Hrvaška danes -18.10 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.30 Pol stoletja v Lepoglavi (dok. oddaja) - 22.00 Pol ure za kulturo - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub d.d. - 23.20 “Pere Lachaise” (dok. film) - 0.10 Poročila HTV 2 12.45 Tv koledar -12.55 Seinfeld (hum. serija) -13.20 Nove priložnosti (serija, 6/16) - 14.05 Triler -15.05 Mala Nelly Kelly (amer. film) -16.45 Moda -17.15 Hugo, tv igrica - 17.40 Zvezdnate steze (serija) -18.25 Risanka -18.35 Divje srce (serija, 118/160) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L. A. (serija, 17/22) - 21.05 Kdo je šef? (hum. serija, 6/22) - 21.35 Policaji in lopovi (amer. film) - 23.15 Rik Mayall (1/3) - 0.10 Nasilje zla (amer. film) SOBOTA, 8. II. SLOVENIJA 1 7.15 - 0.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 7.45 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.05 MALE SIVE CELICE 8.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.20 EVROMUZIKA 9.50 TEDENSKI IZBOR ITALIJANSKA RESTAVRACIJA, ponov., 5/8 10.40 HUGO, tv igrica 11.05 TEDNIK 12.00 PARADA PLESA 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 13/26 15.05 SPREHODI V NARAVO 15.20 VESNA, sloven. film 17.00 OBZORNIK 17.10 V DIVJINI, angl. poljudnoznan. serija, 6/6 18.00 NA VRTU 18.25 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 TEATER PARADIŽNIK 21.25 PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV 22.20 ODMEVI, VREME ŠPORT 22.50 MALI OGLASI 23.30 UPRAVNICA, angl. nadalj., 4/6 SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 8.50 Tedenski izbor: Roka rocka; 9.50 V slogi je moč, astral. naniz., 49/50 - 10.15 Življenje v rač. dobi, amer. dok. serija, 10/ 13 -10.40 Smučarski poleti -12.40 Smuk (m) - 14.15 Šport - 20.30 Made in Amerika, amer. film - 22.15 Cousteau ponovno odkriva svet, franc, dok. serija, 10/12 - 23.05 Zlata šestdeseta sloven. popevke - 0.05 V vrtincu - 0.35 Sobotna noč KANALA 8.30 Risanke - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka -10.25 Očka major (60. del) -10.50 Mal-davi (dok. oddaja) -11.15 Dvorci večnih duš (dok. oddaja) -11.50 Prvaki (ponov. filma) - 13.40 Kako je bil osvojen divji zahod (5. del) - 15.15 Ta čudna znanost (11. del) -15.40 Alf (23. del) -16.30 Mupet show -17.00 Mala morska deklica; Račje zgodbe -18.00 Atlan-tis (glasbena oddaja) -18.45 Kung Fu (13. del) -19.30 Princ iz Bel Aira (61. del) - 20.00 Mesto New York (film) - 21.20 Jeklene pesti (film) - 22.50 Vroči pogovori (12. del) - 23.20 Intimnosti z nezemljanom HTVl 8.00 Tv koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luke (risana serija, 17/26) • 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Prizma -12.00 Poročila -12.20 Dok. oddaja -13.00 Heidi (film) -14.45 Filipovi otroci -15.20 Briljanten -16.35 Televizija o televiziji -17.05 Poročila -17.15 Zakaj bi bilo neobičajno? -18.15 Potujmo po Hrvaški - 19.03 V začetku je bila Beseda - 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 “J. F. K.” (amer. film) - 23.30 Opazovanja - 0.00 Vojna proti mariji (film) HTV2 16.50 Tv koledar -17.05 Zakon v L. A. (serija, 17/22) - 17.50 Alpe-Donava-Jadrna -18.10 Dok. oddaja -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Brezskrbno potovanjen - 22.20 Nove prilonosti (serija, 7/16) - 23.05 Glasbena oddaja NEDELJA, 9. II. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.05 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 8.15 OZARE 8.20 OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj., 9/13 8.45 ŽIVŽAV 9.35 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 9.40 NA VRTU 10.05 KONCERTI ZA MLADE 11.05 PODOBE NARAVE, kan. serija, 11/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 POMAGAJMO SI! 12.30 NEDELJSKA REPORTAŽA 13.00 POROČILA 13.05 LJUDJE IN ZEMLJA 15.20 REKA BREZ POVRATKA (amer. film) 17.00 OBZORNIK 17.10 POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 5/22 17.35 PO DOMAČE 18.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.20 RONDO KVIZ 21.40 INTERVJU 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 KRAJ ZLOČINA: V SRCU LED, nem. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 9.00 Mali oglasi - 9.40 Veleslalom, 1. tek (ž) 10.55 Smučarski poleti -12.40 Veleslalom, 2. tek (ž) -14.00 Biatlon ■ 15.00 Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog; 15.45 Zlata šestdesta slov. popevke; 16.45 V slogi je moč, avstral. naniz., 50/50 - 17.10 Glasbena oddaja -17.55 Šport -19.30 Echo Point, avstral. naniz., 1/65 3 - 20.00 Ljubezen na stranskem tiru, angl. nadalj., 4/4 - 21.20 Slovenski magazin - 21.50 Žive legende iz daljnjih dežel, franc. dok. nadalj., 6/13 - 22.15 Šport - 23.00 Koncert KANALA 8.30 Risanke - 9.00 Kaličopko -10.00 Risanka -10.25 Nora hiša (60. del) -10.50 Cooperjeva druščina (60. del) -11.15 Atlantis -12.00 Jeklene pesti (film) -13.30 Daktari (23. del) - 14.40 Ta čudna znanost (ponov.) -15.05 Najstniki proti vesoljcem (12. del) -15.30 Super samuraj (12. del) -16.00 Alf (24. del) -16.30 Mupet show -17.00 Super Samuraj (12. del) - 16.00 Alf (24. del) -16.30 Mupet show -17.00 Kosmatinec se vrača (1. del) -17.50 Korak za korakom (12. del naniz.) -18.15 Miza za pet (12. del) -19.05 Najbolj nori kaskaderji (2. del dok. serije) - 20.00 V precepu (film) - 21.35 Vitez za volanom (24. del) - 22.25 Vročica noi (12. del) - 23.15 Nenavadna doživetja (11. de!) PONEDELJEK, 10. II. SLOVENIJA 1 8.45 - 2.00 TELETEKST 9.00 VREMENSKA PANORAMA 9.35 VIDEORING 10.05 TEDENSKI IZBOR POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 5/22 10.30 V SRCU LED, nem. film 12.00 ZA TV KAMERO 12.10 UTRIP 12.25 ZRCALO TEDNA 12.40 RONDO KVIZ 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.05 TEDENSKI IZBOR ZOOM 15.05 LJUDJE IN ZEMLJA 15.35 INTERVJU 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.30 SKRB ZA ZEMLJO, angl. dok. magazin, 5/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 O NARAVI IN OKOLJU 18.40 L1NGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.23 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TV KONFERENCA 21.00 ODDAJA O TURIZMU 21.20 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 VISOKA DRUŽBA, amer. naniz., 6/13 23.00 ČAS SLUHU, češki film SLOVENIJA 2 98.00 Euronews -11.10 Na potep po spominu - 12.10 Tedenski izbor: Humanistika; 12.40 Šport; 13.25 Evromuzika; 13.55 Raziskovalec, amer. dok. serija, 5/12; 14.45 Obzorje duha; 15.15 Koncert -16.05 Ljubezen na stranskem tiru, serija 4/4 - 16.55 Echo Point, avstral. naniz., 1/65 - 17.20 Viper, amer. naniz., 6/13 - 18.05 Sedma steza -18.50 Oddaja o zdravju - 19.25 Simpsonovi, 66/92 - 20.00 Sestriere '97 - 20.30 Angel, varuh moj, amer. naniz., 11/13 - 21.20 Stoletje ljudstva, dok. serija, 5/10 - 22.20 Roka rocka - 23.20 Brane Rončel izza odra KANALA 10.15 Risanke -10.40 Rajska obala (ponov.) - 11.10 Oprah show (ponov.) -11.55 Korak za korakom (ponov.) - 12.20 Super samuraj (ponov.) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov.) -13.10 Miza za pet (ponov.) -14.00 Najbolj nori kaskaderji (ponov. 2. dela) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov. 61. dela) -17.15 Drzni in lepi (60. del) -17.45 Rajska obala (61. del) -18.10 Očka major (61. del) -18.40 Nora hiša (61. del) -19.05 Družinske zadeve (62. del) -19.35 Cooperjeva druščina (61. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (62. del) - 20.30 Sam svoj mojster (13. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Filofaks - 22.45 ’Alo ’alo (50. del) - 23.15 Tihotapci (13. del) • 0.10 Dannyjeve zvezde TOREK, 11.11. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.20 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 9.05 VIDEORING 9.35 TEDENSKI IZBOR SOLZA POLNA SMEHA 10.20 VIPER, amer. naniz., 6/13 11.05 SPEČI TIGER, amer. film 12.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.20 TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 15.15 TV KONFERENCA 16.05 ODDAJA O TURIZMU 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.25 SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj., 10/13 17.50 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PALETE, franc, naniz. 21.10 STUDIO CITY 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 UMOR 1. STOPNJE, amer. nadalj., 17/23 23.20 SVET POROČA SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 8.15 Tedenski izbor: Sobotna noč; 10.15 Pomagajmi si; 10.45 Oddaja o zdravju; 11.15 Nedeljska reportaža; 11.45 Murphy Brown, amer. naniz., 5/25; 12.10 Osmi dan -12.40 Superveleslalom (ž) -14.25 Stoletje ljudstva, naniz. -15.15 Slovenski magazin -15.35 Potrošnikov kažipot -15.50 Simpsonovi -16.15 Vesoljska policija, amer. naniz., 6/24 - 17.00 Šport -18.00 Angel varuh moj, amer. naniz., 11/13 -18.45 Prisluhnimo tišini -19.20 Echo Point, avstral. naniz., 2/65 - 20.00 Sestriere ’97 - 20.30 Ariel, fin. film - 21.50 (Ne)znani oder - 22.20 Dogodek v mestu Gogi KANALA 10.10 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) - 11.50 ’Alo ’alo (ponov.) • 12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes - 16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov. 62. dela) -17.15 Drzni in lepi (63. del) - 17.45 Rajska obala (62. del) -18.10 Očka major (62. del) -18.40 Nora hiša (62. del) -19.05 Družinske zadeve (63. del) -19.35 Co-operjeva druščina (62. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (63. del) - 20.30 Ellen (13. del) • 21.00 Ko se sanje uresničijo (film) - 22.25 Alp alo (51. del) - 23.00 Bergerac (12. del) - 0.00 Živeti danes SREDA, 12. II. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.40 TELETEKST 9.00 VREMENSKA PANORAMA 9.45 VIDEORING 10.15 TEDENSKI IZBOR OGLEJMO SI, angl. dok. serija, 6/12 10.40 VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz., 6/24 11.25 ARIEL, fin. film 12.35 ŽIVE LEGENDE IZ DALJNJIH DEŽEL, franc. dok. nadalj., 6/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.25 TEDENSKI IZBOR TEATER PARADIŽNIK 15.30 V DIVJINI, angl. poljudnoznan. serija, 6/6 16.20 SLOVENSKI UTRINKI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 DOSJE J. K. - UGRABITEV 20.55 KURENTOVANJE 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 VIKARKA IZ DIBLEYJA, angl. naniz., 6/6 23.05 OPOROKA DOKTORJA MABUSEA, nem. film (čb) LE V KLUB, UBOGA GMAJNA! Dan poeta, dan razcveta Skoraj sem že hotel zapisati, da so klubi še vedno tiho in da se nič ne dogaja, pa sem se ugriznil v pero. Gotovo ne zato, ker bi se moral zateči v laž ali kaj takega. Stvar je preprosta: Kulturni center Janez Trdina je začel opravljati svoje poslanstvo. Alternativni film, sem si rekel, ko mi je mojster montaže Mo-škon najmlajši referiral o Stebru. Film, ki se dogaja visoko v planinah, ni odvračal pogledov, čeprav njegov režiser ni diplomiranec vrle Akademije, pa tudi v kvaliteti same izdelave bi našli kakšno šibkost. En dan kasneje pa so tudi moje oči videle Zvoneta Šerugo. Stari popotnik, mlad po srcu! Tokrat je na potovanju z ženo in malo Kajo. Starost: 5 let. Prisrčen glas in kvalitetne fotografije, lepa, skoraj dveurna vožnja. Napovedi so se vrinile že v enajsto vrstico. Torej v petek, dan pred praznikom v novomeški Pizzeriji nekaj bo, točne informacije na plakatih. MKK Črnomelj časti znanega poeta kar dva dni, v petek ob 19. uri s slikarsko razstavo Polone Pavlin v Špeliče-vi hiši, ob 23. pa v klubu Cigan- ska Jazzbina, za katere organizator pravi, da igrajo družbeno angažiran ciganski jazz. Dan kasneje, zopet klub, Bela tehnika Avtorja Dušana Šušteršiča, mul-timedialna ekološka predstava. Naslednji teden torej veliko več vsega, ta teden pa deset vrstic poklanjam fotografiji Matjaža Javšnika iz njegove predstave Od boga poslan. Sam pletem mrežo okrog njegovega prihoda na Dolenjsko. BORIS PETKOVIČ NAJSTNIŠKA PEVSKA ZVEZDA - Klavdija Kerin iz Leskovca si uspešno utira pot na nebo slovenske zabavne glasbe. Javnosti se je prvič predstavila s skladbico Daj mi biserov srebrnih, nato je nastopala po vsej Sloveniji z Otroško karavano, sledil je nastop na Glasbeni skrinjici v Velenju in v najstniškem delu festivala Melodije morja in sonca, kjer je z melodijo Valeta osvojila 1. mesto. Pred kratkim je izdala prvo samostojno kaseto Za trenutek le - pozabi na vse. Promocija kasete je bila v Kulturnem domu v Krškem. Pišete ji lahko na naslov: Klavdija Kerin, Gorenja vas 23, 8273 Leskovec. OBLETNICA RADIA UNTVOX - Kočevska lokalna radijska postaja se je na frekvenci 107,5, na kateri oddaja tudi danes, prvič pod imenom Kočevski val oglasila L februarja 1994. Na začetku so s štirimi zanimivostmi in glasbo pokrivali le območje kočevske občine, pred poldrugim letom pa so oddajanje podaljšali na 11 ur (ob petkih pa na 14 ur). Lahko se slišijo na območju vseh občin zahodne Dolenjske, dela Notranjske in ljubljanske pokrajine. Po besedah Uroša Novaka, glavnega in odgovornega urednika, bodo kmalu program podaljšali na 16 ur (6. do 22.ure, vmes pa bodo predvajali glasbo iz studia), slišali pa naj bi se tudi v Loškem Potoku, Osilnici in Poljanski dolini. To jim bo omogočila postavitev antenskega stolpa in repetitorja, za kar bosta denar prispevali kočevska in osilniška občina. Program pripravlja 25 sodelavcev. Vprihodnosti si želijo prevzeti pomembno vlogo pri obveščanju poslušalcev zahodne Dolenjske, saj so bili lani ena izmed najbolj poslušanih lokalnih radijskih postaj v Sloveniji. (Foto: M. Glavonjič) s#®«. DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Elizabeti Grabnar iz Malin pri Ikebnjem. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1. (2) Dekletova kamrica - ANS. VRISK 2. (3) Pred mojo kajžo - ANS. BRANETA KLAVŽARJA 3. (1) Danes je srečen dan - ANS. FRANCA POTOČARJA 4. (4) Nikar ne misli - ANS. RUBIN 5. (8) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLENIKA IN DOLENJCI 6. (5) To je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC 7. (6) Tetka, povejte - ANS. LOJZETA SLAKA 8. (-) Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA 9. (7) Štefanu za praznik - ANS. SLAVČEK 10. (10) Le Krka ve - ANS. POLJUB Predlog za prihodnji teden: Milka - ŠALEŠKI FANTJE §€---------------------------------------------------§4 KUPON ŠT. 5 Glasujem za:___________________________________________ Moj naslov: ___________________________________________ V Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto DOLENJSKI LIST f¥l TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO PE BTC Novo mesto Tel.: 068/316-127 PE PREŠERNOV TRG 8 Novo mesto Tel.: 068/21-414 ALP ŠPORT DNEVI SUPER UGODNIH NAKUPOV ZA GOTOVINSKA PLAČILA POPUST OD 6.2. ’97 DO 22.2. ’97 VELJA ZA NASLEDNJE ARTIKLE: VSI ŠPORTNI COPATI: REEBOK ICONVERSE - 20 % SMUČI IN PALICE: NIKE MIZUNO FISCHER BUNDE IN SMUČARSKE HLAČE: RAISKI THINK PINK I BAILO PUHOVKE: VETROVKE GORE-TEX: SALEVVA | MELLO S in GREAT ESCAPES $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DEU AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 Avtomobili, vredni svoje cene BALENO 1,6 GLX 4 WD WAGON VITARA ’97 LX/3V SAMURAI 97 LX/3V ALTO 1,0/3V SWIFT 1,0 GLS/3V *S.99« Poltovorno vozilo CARRY VAN Ugodni krediti 29.990 DEM 31.990 DEM 23.990 DEM 12.990 DEM 14.990 DEM 11.990 DEM ■ ■■■■■■■■■■■■■ mmmmmmmmmmmmmmm IZŠLA JE FEBRUARSKA, 60. ŠTEVILKA REVIJE E—ŠPORT, MODA, AVTO V velikih intervjujih predstavljamo Primoža Peterko, Urško Hrovat in Andreja Miklavca, pogovarjali pa smo se tudi z Markom Grilcem, Veljkom Petranovičem, Marto Bon in Erminom Siljakom. Iz mednarodnega športa objavljamo portreta Marie-Jose Pereč in Martine Higins. Na modnih straneh gostujeta Nina Gazibara in Slavka Pajk. Pišemo tudi o modnih smernicah za letošnjo pomlad in poletje, o ženskih torbicah in o široki uporabi džersija. Iz sveta avtomobilizma med drugim predstavljamo Opel vectro caravan, Fiat coupe, Citroen berlingo in Porsche 911, med motocikli pa Harley-Davidson. Februarska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO — na 120 barvnih straneh in z 250 atraktivnimi fotografijami - vas že čaka pri prodajalcih časopisov! DOM STAREJŠIH OBČANOV ČRNOMELJ OBJAVA Dom starejših občanov Črnomelj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. — zdravstveni tehnik za delo na negovalnem oddelku za nedoločen čas, s predvidenim nastopom dela dne 1. 3.1997 — zdravstveni tehnik za delo na negovalnem oddelku za določen čas (1 leto), z nastopom dela dne 1. 4.1997 Pogoji: — poklic zdravstveni tehnik, usmeritev: zdravstvena nega — opravljen strokovni izpit — 6-mesečne delovne izkušnje na področju zdravstvene nege — aktivno znanje slovenskega jezika (licenca A) — starost nad 18 let 2. — 2 bolničarja za delo na negovalnem oddelku za določen čas, predvidoma od 1.3. do 30. 6. Pogoji: — poklic bolničar, usmeritev: zdravstvena nega — opravljen strokovni izpit — 3-mesečne delovne izkušnje na področju zdravstvene nege — aktivno znanje slovenskega jezika (licenca A) — starost nad 18 let Kandidati morajo pismene vloge z dokazili dostaviti na naslov: Dom starejših občanov, Črnomelj, Ulica 21. oktobra 19/c,v roku 8. dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po objavi oglasa. Ženitna posredovalnica Metulj pomaga vsem, ki iščete srečo v dvoje. Delujemo na območju cele Slovenije. Tel. (061)126-35-84, Tržaška 2, Ljubljana. l .® (068) 324-377 -• Jnt&uujAof Podjetja in uspešni poslovneži! Sporočamo vam, da ODDAJAMO V NAJEM oziroma PRODAMO del poslovnih prostorov v Novem mestu, Ljubljanska c. 27 Pisne prijave pošljite na naslov: INTEREUROPA, d.d., Sektor za investicije in nepremičnine, 6504 Koper. Za morebitne informacije pokličite na telefon številka: 066/41-313 ali 066/41-305. Pričakujemo vaše sodelovanje! OVIRE JI NE DELAJO SKRBI LADA NIVA 1,7i 4 WD z možnostjo dodatne opreme že od 15.998 DEM dalje LADA KARAVAN že od 10.990 DEM LADA SAMARA že od 11.190 DEM (z novim motorjem) — ugoden kredit in leasing (polog 10%) — možnost menjave staro za novo DARILO: AVTORADIO BLAUPUNKT £MldElJT 5RŠK0, CKŽ 51, tel. 0608/22-950,0609/622-758 >l 5 ^1 Črnomelj, Belokranjska 14, tel. 068/51-379,51-378 Novoteks Konfekcija, d.o.o., v stečaju 8000 Novo mesto, Foersterjeva 10 Stečajni upravitelj: Zdravko Morela, dipl. oec. Obvešča interesente, da želi na lokaciji Foersterjeva 10 v Novem mestu in na lokaciji Ogulin 1a, Vinica, prodati svoje premoženje, in sicer: I. Na lokaciji Novo mesto, Foersterjeva 10 Proste - nezasedene proizvodne, skladiščne, pisarniške in parkirne kapacitete, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Poslovni prostori in zemljišča so razdelani na funkcionalne zaokrožene celote - sklope. Prostori, posamezni sklopi, so primerni za že uveljavljene večje in manjše podjetnike, obrtnike kot tudi za podjetnike - začetnike, ki si želijo rešiti problem poslovnega prostora. Poslovni prostori so primerni za ekološko čisto in okolju prijazno dejavnost, predvsem pa za trgovinsko dejavnost, proizvodno dejavnost konfekcijske in drugih smeri, razne storitvene dejavnosti, mimo obrt in predstavništva. Poslovni prostori, ki jih nudimo v prodajo, so: Prodajni sklop 1: pisarniški prostori v pritličju stare upravne zgradbe na lokaciji Foersterjeva 10 (4 pisarne, skupaj 89,35 m2) Prodajni sklop 2: pisarniški prostori v 2. nadstropju stare upravne zgradbe na lokaciji Foersterjeva 10 (10 pisarn, hodnik, sanitarije, skupaj 173,70 m2) Prodajni sklop 3: poslovni prostor v pritličju proizvodnega objekta (LEK-TRA) na lokaciji Foersterjeva 10 (3 prostori, skupaj 84,25 m2, in solastni delež na zemljišču do 45 m2) Prodajni sklop 4a: skladiščni prostori v pritličju proizvodnega objekta na lokaciji Foersterjeva 10 (skl. prostor 381,20 m2, transportni prehod 156,20 m2 in solastni delež na zemljišču do 285 m2) Prodajni sklop 4b: skladiščno-proizvodni prostor v pritličju proizvodnega objekta na lokaciji Foersterjeva 10 (skl. prostor 307,85 m2 in solastni delež na zemljišču do 163 m2) Prodajni sklop 5: trgovinsko-skladiščni prostor v pritličju skladiščnega objekta na lokaciji Foersterjeva 10 (skl. prostor 667,35 m2, trgovinski prostor 17,50 m2 in solastni delež na zemljišču do 492 m2) Prodajni sklop 6: proizvodni prostori v nadstropju proizvodnega objekta (konfekcija) na lokaciji Foersterjeva 10 (proizvodni prostor 1.568,95 m2, prostor za klima napravo 80,40 m2 + 86,80 m2, transportna dvigala 19,80 m2, klima naprava in solastni delež na zemljišču do 929 m2) Prodajni sklop 7: proizvodni prostori v nadstropju proizvodnega objekta (likalnica) na lokaciji Foersterjeva 10 (proizv. prostor 309,25 m2 in solastni delež na zemljišču do 166 + 5 m2) Prodajni sklop 8: poslovni prostor v nadstropju skladiščnega objekta na lokaciji Foersterjeva 10 (skladiščno-poslovni prostor, skupaj 1570,75 m2, in solastni delež na zemljišču do 1.153 m2) Prodajni sklop 9: pisarniški prostori v proizvodnem objektu na lokaciji Foersterjeva 10 (9 pisarn, predprostor, hodnik, sanitarije, čajna kuhinja, sejna soba, skupaj 410,70 m2, in solastni delež na zemljišču do 238 m2) Prodajni sklop 10: pisarniški prostori v nadstropju in medetaži proizvodnega objekta na lokaciji Foersterjeva 10 (4 pisarne, skupaj 74,65 m2, in solastni delež na zemljišču do 41 + 1 m2) Prodajni sklop 11: elektrorazvod na lokaciji Foersterjeva 10 (prostor 7,75 m2 in solastni delež na zemljišču do 4 m2) Elektrorazvod služi za potrebe prodajnih sklopov 3, 4a, 4b, 6, 7, 10. Kupcem posameznih sklopov se prišteje ob nakupu tudi ustrezen delež Elektrorazvo-da. Prodajni sklop 13: parkirišča na lokaciji Foersterjeva 10 (51 parkirnih mest v skupni izmeri 2.710 m2) II. Na lokaciji VINICA, Ogulin 1a Prosti nezasedeni proizvodni, skladiščni, pisarniški, servisni prostori, prostori družbene prehrane, trgovskega lokala in pripadajoče infrastrukture, kot sledi: - proizvodni prostori, grajeni leta 1975, v skupni površini 2.003,23 m2, na lokaciji Vinica, Ogulin 1a - proizvodni prostori, grajeni leta 1983, v skupni površini 780,80 m2, na lokaciji Vinica, Ogulin 1a - pisarniški prostori, grajeni leta 1975, v skupni površini 178,80 m2, na lokaciji Vinica, Ogulin 1a - jedilnica, kuhinja in bife, grajeni leta 1975, v skupni površini 411,13 m2, na lokaciji Vinica, Ogulin 1a - trgovski lokal, grajen leta 1975, v skupni površini 139,30 m2, na lokaciji Vinica, Ogulin 1a - prostori skupnega pomena, grajeni leta 1975, v skupni površini 207,86 m2, na lokaciji Vinica, Ogulin 1a MOŽNOST PRODAJE PO MANJŠIH ZAKLJUČENIH CELOTAH PRI PROIZVODNO-SKLADIŠČNIH PROSTORIH IN PISARNAH '.-».it«. -/o■* • /. .--kAu.... i ,*IL-X-: i Navedeno premoženje bo naprodaj na podlagi zbiranja pisnih ponudb. Načrte in tlorise prostorov in zemljišč, ki jih prodajamo, kakor tudi podatke o zemljiščih, objektih in napravah, ki služijo vsem nepremičninam na kompleksu NOVOTEKS KONFEKCIJA, Novo mesto, Foersterjeva 10, in na kompleksu NOVOTEKS KONFEKCIJA, Vinica, Ogulin 1a, dobijo interesenti v stečajni pisarni pri sodelavcu stečajnega upravitelja g. Niku Radeju, tel. št. 068/321-622. Ogled prostorov na lokaciji Foersterjeva 10, Novo mesto, je mogoč vsak dan od torka do petka med 9. in 12. uro. Ogled prostorov na lokaciji Vinica, Ogulin 1 a, je mogoč po predhodnem dogovoru z g. Nikom Radejem. Potencialne kupce obveščamo, da lahko svoje ponudbe oddajo v stečajni pisarni v Novem mestu, Foersterjeva 10. III. Naprodaj so tudi premična osnovna sredstva, nadomestni deli, pomožni material, drobni inventar, in sicer: 1. Osnovna premična sredstva: šivalni stroji likalni stroji in stiskalnice delovne in pomožne mize oprema za potrebe v proizvodnji konfekcije elektr. računski stroji in pisarniška oprema 2. Nadomestni deli: za vso strojno opremo pod tč. 1 3. Pomožni material: za potrebe proizvodnje konfekcije 4. Drobni inventar Nakupi in prevzemi teh sredstev so mogoči ob predhodnem plačilu z neposredno pogodbo po načelu videno-kupljeno. Ogled in informacije pod 111/1, 2, 3 in 4 vsak dan od 9. do 14. ure na Foersterjevi 10 v Novem mestu. SEKO, tovarna keramičnih kondenzatorjev, d.d., v stečaju, Žužemberk, razpisuje na osnovi sklepa OKROŽNEGA SODIŠČA v Novem mestu z dne 27.1.1997 naslednjo: JAVNO DRAŽBO ki bo na sedežu družbe dne 20. 2. 1997 ob 15. uri Predmet dražbe je prodaja dela kompleksa K_EKO, Tovarna keramičnih kondenzatorjev, d.d., v stečaju, Žužemberk, ki obsega: ~~ poslovne objekte v izmeri 8.162,16 m2 površine s pripadajočim dvoriščem, parkiriščem in zemljiščem ~~ del opreme za izdelavo keramičnih kondenzatorjev Poslovni objekti so vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Novem mestu pod vložno številko 847, k.o. Žužemberk. Prodaja se: ~~ proizvodni prostor KEKO 3 za izklicno ceno 45.492.400 SIT zemljišče z zakloniščem in čistilno napravo za izklicno ceno 10.420.100 SIT ~~ proizvodni prostor KEKO 2 — del B za skupno izklicno ceno 38.240.000 SIT Od tega je vrednost opreme 5.408.900 SIT ~~ proizvodni prostor KEKO 2 — del A za skupno izklicno ceno 69.382.300 SIT Od tega je vrednost opreme 7.210.000 SIT ~~ proizvodna oprema posamezno za izklicno ceno 562.470 SIT osebni avto GOLF za izklicno ceno 400.000 SIT Poleg tega razpisujemo še javno dražbo za nakup enosobnega zasedenega neprofitnega, stanovanja, nezazidanega stavbnega zemljišča v centru Žužemberka in deleže družbe, vložene v druga podjetja oz. družbe: ~~ izklicna cena zasedenega neprofitnega stanovanja je 765.135 SIT ~~ izklicna cena nezazidanega stavbnega zemjišča 350.500 SIT ~~ izklicna cena deležev: — združena sredstva ISKRA ELEMENTI 87.053 SIT — delež v družbi ICICIN, Indija 14.665.390 SIT — delež oz. 54 delnic ISKRA Holding 1.664.440 SIT [5uPci nepremičnin morajo dati manjši del prostorov v brezplačen najem za potrebe dokončanja stečaja za skladiščenje neprodanih zalog in opreme ter del pisarniških Prostorov. Kupci morajo pristati v pogodbi na dovoljenje služnostne Pravice neoviranih prevozov in prehodov čez kupljena zemljišča po voznih asfaltnih površinah. Poleg tega kupci Pristanejo na vpis kupljenega premoženja v zemljiško knjigo Po sorazmernih deležih, določenih v dodatku delitvenega elaborata, in morebitno delitev opravijo kasneje sami v skladu s skicami v elaboratu. Proizvodna oprema, podana samostojno, se prodaja tudi Posamezno, če ni kupca za celoto, po priloženem ceniku, in t0 Po preteku ene ure po začetku dražbe. javni dražbi lahko sodelujejo: ~~ pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, če se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije, ~~ pooblaščenci pravnih oseb morajo pred začetkom javne dražbe predložiti pooblastilo za licitacijo; — osebe, ki najmanj eno uro pred javno dražbo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52100-690-68263 in to dokažejo s potrjeno kopijo nakazila eno uro pred začetkom dražbe ali sredstva deponirajo najpozneje eno uro pred pričetkom javne dražbe na blagajni stečajnega dolžnika. grščina se bo uspešnemu kupcu vračunala v kupnino, urugim ponudnikom pa bo vrnjena v roku do 5 delovnih dni brezobrestno oz. v gotovini deponirana sredstva pa takoj po lavni dražbi. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 15 dni po končani javni dražbi in v celoti plačati preostalo Kupnino v roku 60 dni po podpisu pogodbe, sicer se bo Prodaja razveljavila, varščina pa zadržala. Uspešni Ponudnik dobi v last kupljene stvari po dokončnem plačilu Pelotne kupnine z morebitnimi pripadki v posest pa 1. 5. '997 oz. po plačilu celotne kupnine s pripadki, če je Kupnina plačana pozneje. V roku 15 dni od končane dražbe le uspešni ponudnik dolžan zagotoviti zavarovanje plačila Kupnine z ustreznim instrumentom zavarovanja plačila, prometni davek in vse druge dajatve ter stroške s prenosom astništva, sestavo pogodbe itd. plača kupec. ^formacije o javni dražbi in ogled je vsak dan po dogovoru na tel. št. 068/22-633 in 0609/630-803. KRAJEVNA SKUPNOST Svet KS 8296 KRMEU išče VZDRŽEVALCA VODOVODNEGA OMREŽJA Pričakujemo pisne ponudbe podjetij oz. podjetnikov, ki se že ukvarjajo s tako oziroma sorodno dejavnostjo in imajo na tem področju določene izkušnje in reference. Pišite nam na zgoraj navedeni naslov s pripisom “za razpis” do 11.2.1997. VIKTORJI ’96 VUaor Ime in priimek: Oddaja: M -«wP VIKTORJI ’96 Viktor Ime in priimek: \yy /v) Oddaja: Moj naslov: □ VIKTORJI ’96 Viktor Ime in priimek: Moj naslov: .... Spoštovani bralci Dolenjskega lista! Pred vami so z današnjo števil- daje, ki si po vašem mnenju zasluži nagrado Viktor za leto 1996, spo- ko časopisa oštevilčene glasovnice za izbor priljubljene nagrade daj pa pripišite svoj polni naslov. Tokratne glasovnice so veljavne en Viktor, ki jo podeljuje revija Stop. Letos poteka glasovanje tudi prek teden, se pravi do naslednje številke, ko bodo objavljene nove. našega časopisa, in sicer v treh kategorijah. Na glasovnico napišite Pravilno izpolnjene glasovnice pošljite do 13. februarja na naslov: ime in priimek “televizijske” ali “radijske” osebnosti, ali naslov od- Dolenjski list, Glavni trg 24,8000 Novo mesto, s pripisom “Viktor 3”. v___________________________________________________________________________________________________________________________________________/ % _____ 1** * f At? Uk J* *s«S v *»*?*»**: za Debeli Rtič M *ir **< V ** m ** r> donacija Telekom (130 SIT/minuta) ^ % V* %/tr RDEČI KRIŽ SLOVENIJE gradbeništvo • trgovina • inženiring 8340 Črnomelj, Zadružna cesta 14 NAKUP STANOVANJ V STANOVANJSKEM BLOKU NA GRAJSKI 3 IN 5 V ČRNOMLJU ŠE NEPRODANO: PRITLIČJE: enosobno stanovanje 36 m2 trisobno stanovanje 69 m2 II. NADSTROPJE: enosobno stanovanje 36m2 dvosobno stanovanje 51 m2 dvosobno stanovanje 54 m2 MANSARDA: trisobna stanovanja 80 m2 — Vsa stanovanja imajo shrambo v kleti. — Vseljivo do maja letos. Informacije — telefon: 068/52-255, 52-217 OBVESTILO DAVČNIM ZAVEZANCEM Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Novo mesto, obvešča vse davčne zavezance, ki še niso prejeli davčne številke, da se zglasijo pri pristojni izpostavi Davčnega urada zaradi pridobitve že dodeljene davčne številke ali oddaje vloge za njeno dodelitev. Ker torej vsi davčni zavezanci (zlasti tujci) še niso dobili davčne številke, lahko izplačevalci dohodkov izjemoma, dokler davčni zavezanci ne bodo prejeli davčnih številk, pri izplačilih uporabljajo enotno matično številko občana oziroma tujca. iu I -J I <1 « Q D A n o Z -4 D D 0 (A * D s 0 C O NOVO! ttkSU!” . 182 l\“de^e Tone Jakše DOLENJSKI OSEMDESETA LETA H Naročilnicaza DOLENJSKE OBRAZE Naročam____________izvod(ov) knjige DOLENJSKI OBRAZI avtorja Toneta Jakšeta, in sicer po naročniški ceni 4.000 tolarjev + stroški za poštno povzetje. Ime in priimek: Naslov (ulica, hišna številka, kraj, pošta): 8 Kis. vašem kanalu sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30! RADIO M AX 88,90 MHZ TREBNJE VEDEŽEVANJE-TAROT 090-42-65 1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o. M KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE Po sklepu u.o. M KZ Trebnje razpisujemo licitacijo za odprodajo parcele št. 16/1, k. o. Trebnje (gospodarsko poslopje 251 m2, dvorišče 309 m2). Izklicna cena 6.000.000,00 SIT. Licitacija bo v ponedeljek, 10. 2.1997, ob 9. uri na parcelni št. 16/1, k. o. Trebnje. Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10-odst. varščino. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, sestra in teta MARIJA LUKANIČ iz Damlja 22 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Črnomelj za vso skrb in nego. Zahvala tudi pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 11. februarja mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric, dedek iri tast JANEZ DURINI iz Novega mesta Čas neusmiljeno beži, a v srcih naših ostajaš večno ti. Vsem, ki prinašate na grob cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala! Vsi, ki te imamo radi ZAHVALA Nepričakovano nas je v 61. letu zapustila draga žena, mama, sestra in babica MARIJA KAFERLE V Brezov log 27, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in za izraze sožalja. Posebna zahvala sindikatu JP Komunala Novo mesto, sodelavcem CČN Novo mesto, Grafiki Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ena se Tebi želja ni spolnila, da ležala v domači bi zemlji. (Zofi) 3. januarja smo v Clevelandu, USA, pokopali mojo drago sestro OLGO RUSS MAUSER roj. 16.7.1930 - u. 28.12.1996 Zapušča hčerke Darinko, Silvo, Ireno. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pisna in ustna sožalja ob njeni prerani smrti po težki bolezni. Žalujoči: edina sestra Zofi Russ-Roter, mož Zdenko in sinova Igor in Mladen z družinami ter svakinja Francka Mauser s sorodstvom z Bleda Ljubljana, Metlika-Svržaki, Bled, Cleveland POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto •E 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA NUMER010GUA 1 M-frgic line 1 090 4 123 TUDI PISNO p p. 34 Ljubljano Črnuče 156 SfT/min VEDEŽEVANJE, odstranjevanje črne magije urokov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih težavah. H 061/753-461 •asa RADIO 104.5 A A A ,05-9 107.3 107.5 91.2 OGNJIŠČE tal. 152-11-26 fax. 152-13-62 j BPpFIBAd.0.o. “Nvr Odkup delnic in posredovanje na borzi po najvišjih dnevnih cenah KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel. 0608/21-522 MIRNA: Promles, tel. 068/49-235 ČRNOMELJ: Štrucl, tel. 068/51-523 NOVO MESTO: Dl MARKETING, tel. 068/322-096, 28-694; Šentjernej: 41 -061 ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dolgoletni sodelavec KARL ŠVAJGER DRAGO pismonoša Pošte Krško Od njega smo se poslovili v torek, 4.februarja, na pokopališču v Artičah. Pošta Slovenije, d.o.o., poslovna enota Novo mesto V SPOMIN Pa pride grenka smrt, moj hramček bo zaprt... 8. februarja mineva leto žalosti in bolečin, odkar je tiho odšel naš mož, oče in dedi ANTON ŽONTA iz Novega mesta, Marjana Kozine 3 Hvala vsem, ki se spominjate našega očeta, njegove neizmerne dobrote in širokega srca, ter postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA V nedeljo, 12. januarja 1997, smo na pokopališču sv. Helene na Mirni na zadnjo pot pospremili SANDIJA LESKOVCA kiparja z Mirne Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih in bolečini stali ob strani. Zahvala osebju Onkološkega inštituta B, II. nadstropje, soba 14, za sočutno zdravstveno skrb in pripravljenost ugoditi njegovim zadnjim željam. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za vsa ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala Lovski družini Mirna in drugim lovskim družinam, rogistom iz Zveze lovskih družin Novo mesto, KPD Dob, ZKO, CIK in Galeriji samorastnikov Trebnje. Hvala pevskemu zboru, godbi na pihala, njegovim zmajarjem, g. župniku za opravljen obred, cerkvenemu zboru za zapete žalostinke, govornikom, posebej g. Juteršku, ki je oživil spomin na njegovo umetniško izpovedovanje. Še enkrat hvala vsem, ki dragega pokojnika nosite v srcu in negujete spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti se je ustavilo plemenito srce našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, pradedka in brata JOŽETA PIRCA iz Črneče vasi V teh trenutkih žalosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in z nami delili težke trenutke. Posebno pa bi se radi zahvalili Nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto, patronažni sestri Vesni za obiske na domu, pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej hvala, ker ste našega očeta imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Usodi nisi sam gospod; pospravi vre, pripravi se: ne veš. kdaj treba bo na pot. (O. Župančič) Po težki bolezni nas je v 86. letu zapustila draga mama ANTONIJA ŠTERK v roj. Strekelj iz Kočevja 16, Črnomelj Prisrčna hvala vsem, ki ste našo mamo negovali in obiskovali v času njene bolezni, jo s spoštovanjem pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ali nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Misel na Tvoje pošteno življenje, predobro srce in skrbne roke, nam bo vlivala voljo in moč. dokler v večnosti ne snidemo se. V 81. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in stric ALOJZ PAVLIČ Loka Ob izgubi našega očeta se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v večnost, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvalo izrekamo Pljučnemu oddelku, sodelavcem bolnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu Šentjernej, kolektivu Kremen Mokro Polje, godbi iz Šentjerneja, MPZ Ajda. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred ter Pogrebnemu zavodu Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica IVANA VDOVČ iz Dolenjih Dol 22 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem, sodelavcem Pošte DE TOS Ljubljana za podarjeno cvetje, sveče, sv.maše,izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Za lajšanje bolečin se zahvaljujemo zdravniškemu osebju in patronažni sestri ZD Škocjan. Posebna hvala govornici za govor ob odprtem grobu in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Srce je dogorelo, ugasni! mamin je pogled, le upanje bo gorelo, da odšla je k Stvarniku živet. V 91. letu seje poslovila od nas draga mama, tašča, stara mama, prababica, svakinja in teta BARBARA KOSTELEC iz Slamne vasi 4 Beseda hvala je premalo, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani ob izgubi drage mame in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za sv. maše. Posebna zahvala govornici pred domačo hišo ge. Anici Vraničar in Anici Fir za vsestransko pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni VEDEŽEVANJE 090 44 09 HARRAN 156 sit min IN MEMORIAM dipl. ing. TONI PANJAN 7.2.1992 - 7.2.1997 Roža ovene, življenje ugasne, a spomin in ljubezen ostajata v naših srcih. Tvoji: mama Ivana, sestra dr. Jasmina Panjan z družino Črnomelj, Velenje, 7.2.1997 I ioHI i ZAHVALA Niti zbogom nisi reke! niti roke nam podal. Smrt te vzela je prerano, a v srcih naših vedno boš ostal. Čez vse druge sem te ljubil, mislil sem, ne bom le zgubil, dal življenje bi za te, pa odpadlo mi je vse. (Narodna) V 27. letu starosti nas je mnogo prerano zapustil naš dragi sin, brat in stric JOŽE GLAVIČ iz Valične vasi 12, Zagradec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Merkatorja Pekarne Grosuplje, sošolcem iz OŠ, župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in pevskemu zboru Ambrus za zapete žalostinke. Žalujoči: ata Jože, mama Olga, sestra Silva z družino, brat Marko, njegova Darja in vsi, ki smo ga imeli radi Št. ? (2477), 6. februarja 1997 DOLENJSKI LIST TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 6. februarja - Dora Petek, 7. februarja - Egidij Sobota, 8. februarja - kulturni praznik Nedelja, 9. februarja - Polona Ponedeljek, 10. februarja - Viljem Torek, 11. februarja - pust Sreda, 12. februarja - Damijan LUNINE MENE 7. februarja ob 16.06 - mlaj kino BREŽICE: 6.2. (ob 20. uri) ter od 7. do 9.2. (ob 18. uri) komedija Klub vražjih babnic. 6.2. (ob 22. uri), 7. in 8.2. (ob 20. uri in 22.30) ter od 9. do 12.2. (ob 20. uri) vojna drama Lepe vasi lepo gorijo. ČRNOMELJ: 7.2. (ob 20. uri) ameriška vojna drama Pravi pogum. 9.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nenevarna srčeca. KOSTANJEVICA: 9.2. (ob 19. uri) melodrama Hiša duhov. KRŠKO: 7.2. (ob 20. uri) in 9.2. (ob 18. uri) slovenska drama Car-men. METLIKA: 7.2. (ob 20. uri) in 8.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nenevarna srčeca. 9.2. (ob 18. uri in 20.15) ameriška vojna drama Pravi pogum. NOVO MESTO: Od 6. do 9.2. (ob 17., 19. in 21. uri) ter od 10. do 12.2. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Tistega čarobnega dne. ŠENTJERNEJ: 7.2. (ob 20. uri) melodrama Hiša duhov. film % • LEPE VASI LEPO GORIJO, vojna drama (Lepa sela lepo gore, ZRJ, 1996, 130 minut, režija: Srdjan Dragojevič) Nekoč sta nekje v bukolični bosanski vasici od otroštva naprej prijateljevala Milan in Halil, Srb in Musliman. Bila sta neraz-družljiva. Skupaj sta si ogledovala lulčke, skupaj sta “špejala”, ko je poštar nategoval učiteljico, skupaj sta zbirala pogum, da bi vstopila v nedokončani tunel Bratstva in enotnosti, kjer straši Drekavac. Kadar sta se stepla, ni hotel nobeden priznati poraza. Ko sta postala velika, se je začela vojna. Okej, do tu je štorija dvotirna, naprej pa samo še srbska. Odrasli Milan, odlični Dragan Bjelogrlič, Boba iz kultne serije Bolji život, je vojak vojske Republike srbske. Srbski vojaki pa so totalne legende: kleni borci, skrajno duhovite muškarčine, ki izgledjao kot manekenski Ram-boti, nalivajo se in žurajo kot bizoni, skratka, vojna je pač nekaj takega kot neskončna zabava. Okej, če vmes malo streljaš in piromaniš, je itak lahko le še bolj dionizično. Resda to zveni skrajno destruktivno, ampak ljudje, saj govorimo o Srbih, folku, ki si mimo pripoveduje šale v frontnih jarkih ali pa na potapljajočem se čolnu. Ko že omenjam čoln, se kdo spomni fantastične psihološke drame osmih ljudi, brodolomcev v Hitchockovom Rešilnem čolnu, ki na odprtem morju rešijo svojega sovražnika Nemca iz podmornice. Dragojevič ravno tako postavi skupino, omejeno in ujeto v nekem prostoru, v kritično, brezizhodno situacijo. Srbe, ki se zatečejo v brezizhodni “Drekavčev” tunel, kjer jih maltretirajo zverinski Bosanci. Kdo je torej kriv? Je sploh kdo, so krivi drugi, mi, vi, oni? Verjemite, ta smernima perspektive, film je pač dober in nekorekten, lahko se le še odločite, če vam je tudi všeč. Aja, še lepo goreče vasi. Jebi ga, zakaj bi se ob slednjem kdorkoli slabo počutil, saj so bile vse te hiše itak narejene “iz lo-povluka ”, iz ukradenega denarja, na kredit, pravi eden od protagonistov. Se to: še tako grda in v kot stisnjena vas je markantna vsaj takrat, ko gori. Plus taranti-novska fotografija, gosta, hitra MTV-jevska montaža in briljantna, povsem A-produkcija. Delo talentov. TOMAŽ BRATOŽ čestitke NAŠI MAMI MARIJI SREBRNJAK iz Vel. Slatnika za 75 let želimo veliko zdravja! Njeni otroci. 1050 elektronika VIDEOKAMERO Canon UC 2000, staro 1 teden, s priključki, nujno prodam. ® (068)25-492, po 18. uri, Darja. 1025 RAČUNALNIK 386 DY-0, monitor color LR, 4 Mb RAM, prodam. ® (068)24-927. 1284 kmetijski stroji ZA GENERALNO POPRAVILO MOTORJEV na vašem traktorju vam Agroiz-bira Kranj ugodno nudi rezervne dele vseh vrst traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzah Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS, Acme Lombardini. Pošiljamo tudi po pošti. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Se priporoča Agroizbira, Kranj, * (064)324-802. 874 KOSILNICO ALPINA in brejo ovco z mladiči prodam. * (068)76-327. 1017 BCS, dve delovni uri, škropilnico Panonija, električna bojlerja, 101 in 801, domače žganje in vino prodam. ® (068)76-309. 1019 PAJKA SIP na 4 vretena in avtomatic, letnik 1990, z manjšo okvaro, prodam. * (068)47-389. 1054 NAKLADALNO PRIKOLICO Sip, 26 m3, prodam. * (068)53-085. 1063 MOTOKULTIVATOR Simplicity, 8 KM, in motorno žago Husquarna prodam. Martin Hočevar, Šmarješka 68, Novo mesto, * 26-921. 1065 TRAKTORSKO KOSILNICO, dvojni rez, in domače žganje prodam. ® (068)65-140. 1075 TRAKTORJA FENDT 4 x 4,70 KM, in Deutz 45, s čelnim nakladačcm, tribraz-dni plug in samonakladalko, 30 m3, prodam. ® (068)81-323. 1088 SAMONAKLADALKO SIP, 20 m3, kravo po teletu in kostanjevo kolje prodam. ® (068)78-029. 1092 TRAKTOR Zetor 5011, letnik 1984, prodam ali menjam za traktor Zetor 5211 ali 5245. * (068)76-059. 1107 PAJKA na 4 vretena, prikolico za traktor domače izdelave in ovce prodam. ® (068)76-171. 1109 NOV železni gumi voz, 16 col, prodam ali menjam za brejo kravo. ® (068)30-235. 1125 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, S000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. SADILEC KROMPIRJA in električni stroj za ruženje koruze kupim. ® (068) 49-701. 1,26 STISKALNICO za grozdje, star tip, na kamen, leto izdelave 1990, prodam. ® (0608)79-624, od 15. do 20. ure. 1132 TRAKTOR Univerzal 445 DTC, 300 delovnih ur, prodam. ® (068)52-817. 1133 TRAKTOR Pasquali, tip 993, 26 KM, in trosilec Tajfun, 1.5 m 3, za manjši traktor, prodam. ® (064)736-230. 1134 KOSILNICO BCS diesel ali bencin, kupim. ® (0608)75-184. 1139 TRAKTOR Ursus 360 C, letnik 1983, prodam. ® (0608)87-649. 1177 KOSILNICO BCS, 127 cm, Acme motor, bencin-petrolej, prodam. ® (0608) 80-247. 1183 TRAKTOR Štore 502 in 5 m3 hrastovih suhih plohov prodam. ® (068)26-890. 1237 PUHALNIK TAJFUN z elektromotorjem, kosilni greben za Gorenje Muta, in traktor Deutz, letnik 1986, prodam. ® (068)42-527. 1240 TRAKTOR Ursus 355, letnik 1971, prodam za 2500 DEM. ® (068)48-774. 1267 TRAKTOR Zetor 2511, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)89- 193. 1274 PAJKA SIP 230, rabljenega 1 sezono, prodam. »(068)30-032. 1278 kupim NOVE NIŽJE CENE — RENAULT HLODOVINO vseh vrst listavcev in iglavcev odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru, tudi takoj. ® (0608)62-960, vsak delavnik od 9. do 12. ure. 801 BUKOVA nažagana in nasekana suha drva, 3 m, kupim. ® (068)324-645, od 8. do 15. ure. 1021 ODKUPUJEMO DELNICE Krke, Uniona in Petrola po dnevno najvišjih cenag, za gotovino. ® (061)16-11-652. 1067 KUPUJEMO DELNICE Krke, serije G in B, in delnice Dane. Pridemo na dom. ® (061)742-785. 1079 SMREKE za deske, tudi na rastilu, kupim. ® (068)42-298. 1083 RABLJEN betonski mešalec z elektromotorjem ali brez kupim. ® (068)73-082. UH PO NAJUGODNEJŠIH CENAH odkupujemo delnice Krke, Petrola, Save, Uniona, Pivovarne Laško, Grand hotela Union in še mnogo drugih. Pridemo tudi na dom! ® (068)28-297. 1212 BREZOVO HLODOVINO kupim. ® (068)53-006. * 1232 STARINE KUPIM (kovance, slike, porcelan, steklo, srebrne in zlate izdelke, vojaško opremo ter ostalo). ® (0608)67-333. 1280 motorna vozila FIAT 126 P, letnik 1985, registriran do 24.5.1997, prodam za 45.000 SIT. ® (0609)645-249. 1015 JUGO 55, letnik 1988, prodam. ® (068)73-284, po 15. uri. 1020 OPEL KADETT 1.3, solza, letnik 11/86, bel, 5V, prodam za 6000 DEM. ® (068)79-621. 1024 ASTRO 1.4 GLS, letnik 1993, modro, 59.000 km, za 15.000 DEM, in Peugeot, letnik 1993, model 1994,80.000 km. temno moder, dodatna oprema, prodam. ® (061)775-638, zvečer. 1026 HROŠČ 1300, letnik 1966, prvi lastnik, brez sledu rje, registriran za celo leto, ugodno prodam zaradi smrti. ® (0608) 70-013. 1029 BMW 316, letnik 1987, prvi lastnik, nikoli poškodovan, prodam. ® (068)22-503. 1030 R 9 TD, letnik 1990, registriran do 5/97, ugodno prodam. ® (0608)41-355. 1032 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 Xi, letnik 1991, registriran do 25.1.1998, kovinsko rdeč, prodam. ® (068)78-240. 1036 Z 128, letnik 1986, celo ali po delih, prodam. ® (068)65-383, zvečer. 1038 Z 101, letnik 1987, garažirano, prodam. * (0608)78-012. 1039 DAIHATSU APPLAUSE 1.6, letnik 2/91, 5V, zelo vzdrževan, redno servisiran, prodam za 10.300 DEM. Minka Pezdirc, Šolska 7, Črnomelj. 1040 — R MEGANE 5V RN1.4 in 1.6,1.96 — zelo ugodno — R LAGUNA AIDA, alu platišča, radio — zelo ugodno prodaja staro za novo AVTOCENTER KRAŠNA Škocjan 22, 8275 Škocjan tel. 068/76-270, telefax: 068/76-227 POSLOVALNICA SEVNICA Naselje Heroja Maroka 17 8290 Sevnica, tel. 0608/41-670 RENAULT GOLF diesel, letnik 1987 registriran do avgusta, prva barva, prodam ali menjam za Yugo 45-55. tr (0608)75-334. R 19 GTS, letnik 8/91, kovinsko siv, redno vzdrževan, garažiran, prodam. ® (068)27-603, popoldan. 1042 KAMION MAN 22-361, letnik 1984, s prikolico, 7 in 7 m, prodam. * (068)52-756. 1053 R 4 TLS, vozen, prodam. * (068)42-887. 1057 R 4, letnik 1991, rdeč, 68.000 km, registriran do 2/98, prodam. ® (068)325-677 1060 ŠKODO FAVORIT 136, letnik 1991, registrirano do 10/97, prodam. ® (068) 83-373. 1072 JUGO 45, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, prodam. ® (068)52-585. 1080 MINI MORIS, registriran do 20. 10.1997, kovinsko zelen, prodam. ® (068)41-071, od 15. do 20. ure. 1084 GOLF JGL 1.3, letnik 1981, motor letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® (068)76-387. 1086 ASTRO 1.4 GL, modro, letnik 1993, registriran do 6/97, prodam za 15.500 DEM. ® (068)76-470. 1096 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 24.4.1997, vinsko rdeč, 76.000 km, prodam. ® (068)87-466. 1097 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 2/98, in rabljeno kuhinjo, 2.70 m, prodam. ® (068)65-187. 1099 Z 101, vozno, neregistrirano, letnik 1986, prodam. ® (068)76-767. 1100 R 5 CAMPUS, letnik 192, registriran do 11/97, lepo ohranjen, prodam. ® (068)85-695. 1102 GOLF JX D, letnik 7/87, registriran do 16.1.1998, 3V, garažiran, zelo ohranjen, prodam. ® (068)27-450. 1104 Z 126, letnik 1987, registracija potekla, za 550 DEM, ali Z 101, letnik 1982, registrirano do 4/97, za 1350 DEM prodam. ® (068)75-263. 1108 126 P, letnik 1988, karamboliran, vozen, ugodno prodam. ® (068)85-892. 126 P, letnik 6/90, dobro ohranjen, registriran do 18.6.1997, prodam. ® (068)325-725. 1114 125 PZ, letnik 1979, registriran do 11/97, prodam ali menjam, in kostanjevo kolje prodam. ® (068)26-889. 1118 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 8/97, prodam, mercedes 200 D, letnik 1979 prodam ali menjam za manjši avto, ter R 4 GTL, letnik 1991, menjam za terensko vozilo. ® (068)28-144. 1123 RCLIO 1.2, letnik 1996, še v garanciji, prodam ali menjam za cenejši avto. ® (068)342-539. 1127 R 4, letnik 1990, rdeč, prodam. ® (068)45-192. 1128 GOLF D, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, prodam ali menjam za R 4. ® (068)44-687. 1129 CORADO G 60, letnik 1990, registriran do 7/97, rdeč, dodatna oprema, prodam ali menjam. ® (068)73-864. 1138 126 P, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)25-302. 1144 126 P, letnik 1987, registriran do 11/97, prodam. ® (068)42-639. 1146 PASSAT 1.8 bencinar, bel, letnik 1992,90.000 km, lepo ohranjen, prodam. ® (068)75-178. 1147 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) I ....................................................... I .................................. Ime in priimek: ....................................... Ulica in kraj: . . .■................................. Pošla: ................................................ Naročniška številka: ........................ Podpis: Datum:................................ ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, prodam. *(068)22-907. 1148 GOLF JXL D, letnik 1983, 126.000 km. drugi lastnik, nikoli karamboliran, prodam za 3900 DEM. * (0608)84-209. 1149 GOLF JX D, letnik 6/90, 5 prestav, kovinske barve, prodam. ® (068)81-401. 11S1 FORD ESCORT 1.6 16 V, letnik 1993/94, rdeč, 5V, prodam. ® (068)42-660. 1153 R 4, letnik 1983, neregistriran, vozen, poceni prodam. ® (061 )805-120. 1154 LADO SAMARO, letnik 1987, registrirano do 7/97, prodam ® (068)52-246. 1159 126 P, letnik 1990, prodam ali menjam za bukove ali smrekove hlode. ® (068) 87-713. 1165 ŠKODO PICK UP, letnik 11/95, belo, 18.000 km, prodam za 12.000 DEM, lah- ko tudi na kredit, ali menjam. S (068)323-312. 1166 GOLF JX D, letnik 1987, prodam. ® (068)85-880. 1167 126 P, letnik 1990, registriran do 7/97, zelo lepo ohranjen, prodam za 1600 DEM. ® (068)323-129 ali (0609)612-630. 1168 R 4 GTL, letnik 1991,57.000 km, v odličnem stanju, drugi lastnik, prodam za 4500 DEM. S (068)68-111. 1169 JUGO 45 A, registriran do 25.10.1997, prodam. ® (068)75-075, v soboto. 1171 R 5 GL, francoski, letnik 1987/88, dodatno opremljen, prodam ® (068)22-964. 1175 TVVINGO, 6.000 km, v garanciji, prodam. ® (068)27-972. 1178 NISASAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 12/87, prodam za 6500 DEM. ® (068) 23-674. 1179 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 12/97, prodam. ® (068)49-711. 1181 Z 750 LE, letnik 1985, registrirano do 25.9.1997, prodam. ® (068)45-078. 1182 R 4 GTL, letnik 5/87, rdeč, prva barva, odličen, prodam za 2600 DEM. ® (068)73-069. 1184 JUGO KORAL 55, letniik 1990, od prvega ali drugega lastnika kupim. ® (068)24-436. 1190 LADO SAMARO 1300, 3V, letnik 1988, registrirano do 1/98, alu platišča, strešno okno, nove gume, prodam. ® (0608)59-501. 1200 FORD ORION CLX 1.6 limuzina, 4V, registriran do 11/97, CZ, prodam. ® (068)65-741. 1201 GOLF IIIGTD, letnik 1992, rdeč, 5V, 60.000 km, z dodatno opremo, prodam. ® (068)85-957. 1205 R 4 GTL, letnik 1990, registriran za eno leto, nove gume, odlično ohranjen, prodam. ® (068)42-395. 1209 OPEL VECTRO 1.6 i, letnik 10/91, 99.000 km, prodam za 13.500 DEM. ® (068)26-065. 1213 GOLF D, letnik 1990, in jugo 55, letnik 1988, prodam. ® (068)76-163. 1215 CLIO 1.2 RL, letnik 1995, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-840. 1217 JETTO 1.6 bencin, letnik 1987, rdeč, prodam. ® (068)76-488. 1218 R TRAFIC, VW passat, kompresorje C02 in avtogenovarilni aparat ter stroj za pranje pod pritikom prodam. ® (068)25-894 ali (0609)637-488. 1219 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® (068)76-108. 1221 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 11/97, prodam. * (068)42-526. 1228 -FIAT TI PO 1.9TD,letnik 1989,rahlo karamboliran zadnji konec, prodam. ® (068)30-012. 1234 R 4 GTL, neregistriran, vozen, prodam. ® (068)83-680. 1236 ŠKODO FAVORIT GRX, letnik 1993, belo, 42.000 km, prodam. ® (068)49-337. 1243 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, bordo rdečo, prodam ® (068)76-091. 1245 PASSAT 1.8 Ariva, letnik 1993, prvi lastnik, klima, prodam. ® (068)81-261. 1246 GOLF, letnik 1989, prodam. ® (068)83-383. 1247 GOLF JGL D, letnik 12/84,5V, registriran do 1/98, prodam. ® (068)73-336. 1249 GOLF III 1.6 GL, letnik 1993, 5V, bordo rdeč, 70.000 km, ugodno prodam. ®(068)322-133. 1250 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, registrirano do 10/97, 45.000 km, prodam ® (068)75-180. 1251 GOLF JX D, letnik 1985/86, registriran do 11/97, strešno okno, radio, prodam. ® (068)81-539. 1256 GOLF JX D, letnik 1987/88, bel, prodam za 7200DEM. ® (068)53-112. 1257 ŠKODO 120 L, letnik 1989, registp rano za celo leto, dodatna oprema, radj ugodno prodam. ® (0608)63-086. R 1* TL, letnik 1982, 126.000 km, gistriran do 23.9.1997, zelo lepo oh*J njen, vreden ogleda, prodam za 2** DEM. Silvo Lokanc, Sela 26, Raka. .. RITMO D CL, letnik 1986, dobre ohranjen, in krhalnik koruze Zmaj 2llf dobrem stanju, prodam. Martin Čern*j Podulce 32, Raka. 12“ GOLF CL, letnik 1989, bencinar, ^ talizator 1.6, 70 KM, nemški, dodata* oprema, prodam. ® (068)60-425. 12* KOMBI C 25 D, 8 in 1, letnik 12/** bel, obnovljena pločevina, neregistriran prodam. ® (068)49-226. R 5, letnik 1991, dobro ohranjen, p*J dam. ® (0608)78-211. 12J' GOLF JX D, letnik 1988, kovins** barve, registriran do 1.7.1997, prodaj * (0608)74-042. l#1 JUGO 45, letnik 1989, karamboliraa* desna stran, registriran za celo lej’ ugodno proidam. ® (061)853-325. 12® GOLF CL 1.9 TD, črn, letnik 1993. 74.000 km, registriran do 7/97, prodaj ® (0609)628-851. 12*' MERCEDES 300 E 24 V, letnik 11/9J črn, z vso dodatno opremo, prodam- “ (0609)628-851. 128* JUGO 45, letnik 1988, ugodno m dam. ® (068)322-989. 129» GASILSKO DRUŠTVO Gabrje da kombi IMV 1600, letnik 1979, prevO' Ženih 25.000 km. Javna prodaja bo 9. ^ bruarja ob 10. uri v Gabrju pri Kultu*' nem domu. Izklicna cena 2000 DEM- , 1293 s obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zave5* izdelujemo in montirano po ugodnih & nah, lahko tudi na čeke. ® (068)44-6$ ali (0609)646-937. 10?* _________________________________^ preklici JOŽETU REŽKU se opravičujem ** neprimerne besede. Franci Ramuta. ^ ANTON VIDIC se opravičujem Rezi1? Kralj za žaljivo objavo v Dolenjskem » stu št. 28 z dne 1.7.1996 in se obvezuje J da v bodoče ne bom objavljal takšnjjl preklicev! H” ANA VIDRIH z Rdečega Kala 22, V« brnič, preklicujem neresnične besede 0 Alojzu Roglju, Rdeči Kal 11, Dobrnič, k1 sem jih v njegovo škodo govorila gleuj prijave na policiji o prodaji krave. 11® pohištvo ODDAMO in ugodno prodamo dv* fotelja, kuppersbusch, pomivalno in dve omari za spalnico. ® (068)32* 440, popoldan. H* ZAKONSKO POSTELJO z jogije*11 kavč, omaro, klubsko mizo in štedil*1': prodam. ® (068)23-328. l2*u posest V NO VEM MESTU ali okolici kupi«10: starejšo vseljivo hišo, do 50.000 DEjJj Naslov v oglasnem oddelku. ^ OPUŠČENO KMETIJO, posest, <* dostopni razgledni legi, do 10 km od LJ-ZG, kupim. ® (061)1311-107, nik, služba, od 8. do 15. ure. 10$ VINOGRAD, star in nov, v Mevca*1, zidanico z elektriko in vodo, asfalt J. parcele, prodam. ® (068)73-751. 10^ DVE GRADBENI PARCELI, lepa V ga, dostop neoviran, ter hrastove deske.-in 4 cm, prodam. ® (068)76-636. 1 *- V BLIŽNJI OKOLICI Novega me**3 vzamem v najem prostor, primeren zat*'| govino, cca 60 m2. ® (0609)646-242 aj! (068)89-213. 11$ VIKEND na Gačah (Rog, ČrmošnjicC' prodam. ® (068)25-017, popoldan. J 11$ VINOGRAD v Straški gori nad sil^j som prodam ali oddam v najem. * (068)65-391. H73 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v O’ nomlju prodam. ® (068)52-173. ll7 V LOKVAH kupim zazidljivo parcel* za gradnjo stanovanjske hiše ® (06» 52-598. H** VINOGRAD v Novi gori pri Krške**1 parcela velikosti 35 a, voda na parcel'* prodam. ® (0608)89-039. 1I9' V ČRNOMLJU, Maverlen, proda** gradbeno parcelo, 16 a, z urejenim dov^ zom in čudovitim razgledom ter eLckt*^ ko. ® (068)52-149 ali 47-871. 12<.1)787-608. 802 MEŠALEC za kruh, pice, meso, pro-Qara® (0602)61-151. 933 CISTERNO za kurilno olje, 1000 1, Plastično, z aluminijastim ohišjem in Atilom, zelo kvalitetno, ugodno pro-aam. -a* (0608)82-916. 1014 /A,” ^2 suhih bukovih drv prodam. ® «>68)83-264. 1022 • INVALIDSKA VOZIČKA, navadnega električnega, prodam. ® (068)47-522. 1027 ^VRSTNO harmoniko, skoraj novo, pr(^am. ® (068)77-322. 1031 l ,CA 500 L kvalitetnega cvička iz tre-anjskega vinogradnega okoliša pro-® (068)45-388. 1034 07MOTORNI ŽAGI Dolmar in Stihi, ‘ hidroforja, enofaznega in trifazne-:^mače zajce za zakol ali nadaljnjo ffioter v>nski in jabolčni kis prodam. ® , )30-141. 1035 j KOLIČINO hlevskega gnoja, obrega žganja sadjevca ter tropinovca Sv*njsko mast prodam. ® (068)52-513. 1041 .. SENO ugodno prodam, kupim pa ‘kca za nadaljnjo rejo. ® (0608)75-409. - 1043 pRALNI STROJ, skoraj nov, cirkular, mos avtomatic, motorno žago Stihi in ,°Va okna prodam. ® (068)44-166, zve-*r- 1047 VINO in koruzo prodam. ® (068)24-V5- 1048 . KVALITETNO rdeče vino cviček pro-^ ® (0608)59-798. 1055 FOTOAPARAT Zenit poceni prodam. * (068)52-494, dopoldan. 1058 . SNEGOLOVI za vse vrste kritin, ^mpresorji od 50 do 10001, garancija, A IfJR* naprodaj najceneje v Sloveniji. Longar, d.o.o., ® (068)83-147. 1059 b Pe^ za centralno, šivalni stroj, ikonska vrata, nova in kuppersbusch pr°dam. ® (068)24-637, po 15. uri. 1062 » ^KONČNE vinogradniške stebričke, ezne (šine), dolžine 2.70 m, ugodno pr°dam. Alojz Baltnik, Kojsko 11, Boš-^j- 1064 . KVALITETNO VINO cviček in belo °‘enjsko prodam. ® (068)75-502. 1068 diatonično harmoniko, b, es, >sinthesyzer Yamaha PSR 36 Crumar jJJltiman-S, klavirske tipke, prodam, tt '^68)21-140. 1070 GOBELIN Zadnja večerja, delan z 0|no, prodam. ® (068)78-160. 1073 Elektronsko visokofrekvenčno ”?Ptavo za preganjanje hišnih in vrtnih palcev prodam. ® (068)65-638, po 18. 1074 , SNEŽNI PLUG za viličar, 2.5 t, pro- IlnAfi/I Dnctoharipva lč r- .Jto. Bojan Unetič, Rostoharjeva 62, Kr-lt0* 1081 OBDELANO kostanjevo kolje, dolgo S? 170 SIT, kratko po 140 SIT, prodam. * (068)24-131. 1089 d Nove RADIATORJE Jugoterm pro-ali menjam. «(068)79-518. 1093 MALO RABLJENO diatonično har-. “niko be, es, as, s kovčkom, prodam za DEM. ® (068)83-761. 1103 , Kostanjevo kolje, lepo obde-ai*>, prodam. ® (068)26-449. 1106 60 2000 KOM. sukanca (naravna svila), 100 m2 črne tegole, vezano okno 100 x 100, pralni stroj in vzidljiv štedilnik prodam. ® (068)89-028. 1229 KORUZO V ZRNJU, pšenico, borove deske, 5 in 2 cm, prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 1233 BELO VINO, parcelo, primerno za ribogojnico, cca 10 a, prodam ali menjam za gradbeno parcelo. ® (068)73-613. 1235 DIATONIČNO HARMONIKO Me-lodija, malo rabljeno, poceni prodam. ® (0608)70-170. 1238 NOVO strešno okno, dva 100- litrska električna bojlerja in dve alu platišči, 18 col, prodam. ® (068)341-429. 1242 KLAVISRKO HARMONIKO Melodija Mengeš, 96-basno, kot novo, zelo malo rabljeno prodam ali menjam za računalnik. ® (061)875-123. 1252 MALO RABLJENO diatonično harmoniko b, es, as, s kovčkom, prodam za 1300 DEM. ® (068)83-76. 1254 KORUZO v zrnju, rdeče vino po 250 SIT, jabolčni kis po 100 SIT in gajbice za krompir prodam. ® (068)49-567. 1261 INDUSTRIJSKI owerlock Singer zelo ugodno prodam. ® (068)44-553, po 17. uri. 1269 ŠIVALNI STROJ Bagat Slavica, malo rabljen, v omarici, za 300 DEM, in 11 a njive zelo ugodno prodam. ® (061)778-706. 1270 DELNICE SKB banke, Atena ena, prodam. ® (0608)81-972, dopoldan, Helena. 1273 VEČJO KOLIČINO kvalitetnega se-na prodam. Stanko Mehak, Tomažja vas 15, Škocjan. 1279 DOBRO domačo svinjsko mast, 30 kg, prodam. ® (068)42-593. 1282 SINTHESYZER Yamaha PSR 7, 4 oktave, primeren za začetnike, klavirske tipke, ugodno prodam. Lerka Dežman, Šmarješka c. 66, Novo mesto. 1286 razno MAŠKARADNE KOSTUME, original-ne, lahko naročite na ® (061)44-16-56. 314 CERTIFIKAT še lahko vložite pri nas! ® (062)836-904, od 8. do 20. ure in (062)631-164, po 16. uri. 1045 NUDIM pomoč v gospodinjstvu (likanje, pospravljanje in čiščenje), v okolici Novega mesta. ® (0609)628-857. 1071 POSLOVNE KNJIGE za samostojne obrtnike in d.o. vodim. ® (068)47-560. 1087 PROSTOR, primeren za mirno dejavnost ali skladišče, v Novem mestu oddam. ® (068)342-506. 1124 PRIDNEMU UPOKOJENCU nudim vso oskrbo pri hiši za pomoč na manjši kmetiji. ® (0608)82-395, popoldan. 1137 NAJLEPŠE JE DOMA! Potrebujete pomoč, oskrbo v starosti in bolezni, ste osamljeni? Pokličite nas na ® (068)73-088, od 15. do 20. ure. 1160 V BREŽICAH oddam v najem lokal s pomožnimi prostori. ® (0608)61-623, zvečer. 1172 IZŠLA JE KASETA prikupne mlade pevke Klavdije Kerin. Na njej so prelepe melodije za vsakogar. 1199 V CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor. ® (068)21-120. 1208 V CENTRU Črnomlja oddamo v na- jem opremljen gostinski lokal. ® (068) 51-010, od 16. do 20. ure. 1230 GOSPODINJE! Če ste zaposlene, utrujene in potrebujete pomoč pri likanju in pospravljanju, vam pomaga ČISTOČA, ® (0608)32-116. 1272 KOŠNJO na vrtu, 50 a, in njivo za oranje, 60 a, oddam v najem. Arh, Boršt 7, Cerklje na Krki, ® (0608)69-241. 1276 TRGOVSKI LOKAL v centru Novega mesta oddam. ® (068)21-581. 1292 službo dobi VEČ ton SENA, mešana drva, les za I lfcšje (obdelan in ostrešje) in traktor ^iverzal prodam. ® (068)89-252. 1110 /« KOZOLEC, 10 x 9 m, prodam. ® 1%8)81-295. 1115 KAJAK s tekmovalnim veslom za mir-J" vode, primeren za začetnike, prodam. * (068)41-363. 1117 el PLINSKO JEKLENKO in 80-litrski cktrični bojler, malo rabljen, poceni Pr°dam. ® (068)323-288. 1122 JEDILNI KROMPIR in orehova jedr- * Prodam. ® (068)85-839. 1130 ODLIČNO PEČ na petrolej, 2 turbo 5?r'lca, do 40 m2, prodam. ® (068)22-1152 . HLEVSKI GNOJ prodam in po po-trebi dostavim. ® (068)42-720. 1157 . Vijak za prešo (špingel) in glavo za lrl