— 44 — Novičar iz slovanskih krajev. 1% Ljubljane. P—k. Eno vprašanje moram v prid kmetijstva na Ljubljanskim m o čir j i (maha} zastaviti. Naj mi da kdo veljaven odgovor na to — če ga nihče ne more, naj odpravi tista oblast, ktera zamore o tem pomagati, to napako, o kteri je toliko pravičnih pritožb. Ce namreč kteri posestnik ali njegov hlapec na svojo njivo na mah s 4 konji in pari zar jem en mernik kakošniga semena pelje ali z njive en pehar plevela ali par buč dormi, ne plača ne mostnine ne cestnine v Kurji Vasi, — če pa pelje ravno tisti drobiž v kri piči (Steyrerwagerl) na mah ali iz maha, mora od konja 5 kraje, za sem in tje plačati! Vprašam: zakaj to? Ali ni to overa za že samo po sebi drago kmetovanje na mahu? Ce se hoče priden gospodar na mah v kripici peljati pogledat dela svojih poslov ali delavcov (kdor tega ne stori, bo malo pridelal, zlasti na močirji) mora cestnino plačati, ali pa jo prisiljen peš iti, če se noče na lojtrah derdrati eno ali 2 uri delječ na svojo v mestni meji ležečo njivo, zakaj lojtre so proste cestnine, kripa pa ne! In to zato, ker se (poslušajte!) loj tram wWirth8chaftswagena (gospodarstvini voz) pravi, kripi pa ne!! — Mislijo morebiti: s kripo se lahko v Turjak in v Kočevje pelje po družin opravkih k&kor po gospodarskih na mah. Pa to se menda lahko koj zve. V enacih okoljšinah imajo vozovi v družin velicih mestih, kjer vsaciga človeka ne poznajo, kakor pri nas v Ljubljani, svoje znamnja seboj, s kterimi so določeni vozovi plačila prosti. Da se pa le za kratek čas Ljubljančani po mahu ne vozijo, bojo mende mitarji vedili nar bolj povedati. Cmu tedaj ta overa kmetijstva domačim v mestni meji? Je li to prav? ali ni smešen ta razloček med kripo in loj-trami! Menim da, ker tudi kripa se večkrat rabi za manjši gospodarske potrebe, in če gospodar ali hlapec morebiti enmalo ložo na nji sedi: ali se mu še to ne privoši za njegov trud in pot na močirji, kteriga mora večkrat v vodi gaziti!! 1% Ljubljane. Y\. Po dolgi in hudi zimi, ktera je nam enekrat do 16. stop. mraza donesla, so se te dni na sončnih krajih Ljublj. okolice že pokazale spomladanske cvetličice: beli zvončki, rumene tro-bentice, beli teloh ali kurice in še mnogo druzih prerokinj zaželjene pomladi.